- Iz domače in tuje prakse L'stanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Podobno kot v večini evropskih dežel je bila kmctijsko- "ozdarska zbornica zakonsko ustanovljena na območju Slovenije (Dravske bano\•inc) že med obema vojnama in je delovala do druge svetovne vojne. V zahodnoevropskih drzilvah uvrščajo kmetijsko-gozdarske zbornice med usta- nove demokratičnega sistema. Njihove glavne funkcije so: _ z::,stopartje interesov kmetov, lastnikov kmetijskih zc- n\lji~č in kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, . svetovanje kmetom in kmetijskim organizacijam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost, _ pospeševanje razvoj<~ gospodarnega in okolju prijam ega kmetovanja, gozdarstva in ribištva. z ustanovitvijo kmetijsko gozdarske zbornice dobi kmctijslvo, gozdarstvo in ribištvo enotno interesno orga- nit"acijo. S pomočjo zbornice se poveča vpliv kmetov na gospudarskem, socialnem in zakonodajnem področju v dr2avi. Poveča se njihov vpliv na delovanje strokovnih slu7b v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki bodo po lltwem delovale v okviru zbornice. Te službe so: - kmwjska svetovalna služba, - selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji, - introdukcija v rastlin&ki pridelavi ter sadjarski m \•i nogradn iški centri, - dcl gozdarske službe (svetovanje v gozdarstvu). V okviru zbornice bodo delovali dosedanji kmetijski zavodi s servisnimi kmetijskimi službami. Kmetijsko-gozdarska zbomica bo enovita organizacija s <>edežem v Ljubljani (samo ena pravna oseba). Imela bo predvidoma sedem območnih enot (sedem regij). Sedeži enot bodo na scdonjih kmetijskih zavodih. Območne enote ne bodo pravne osebe. Imele bodo izpostave (obmocja sedanjih Hprt~vnih enot). Sedež strokovnih služb bo na državni zbomici v Ljubljani. Na območnih zbomicah bodo specia 1 ističnc službe, na izpostavah območnih zbornic pa terenske službe. Najvišji organ kmetijsko-gozdarske zbornice bo svet zbornice, ki bo imel42 delegatov. Svet izmed svojih de- legatov izvoli predsednika in dva podpredsednika. Poleg sveta zbornice so še upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče in direktor zbornice. Podobne organe bodo imele tudi regijske enote. Kmetijsko-gozdarska zbornica bo javno pravno zdru- ženje, ki bo imelo obvezno članstvo za lastnike kmetijskih zemljišč (fizične osebe) in kmetijske organizacije (pravne osebe) ter prostovoljne člane. Lahko bo opravlja la javna pooblastila. Kmetijsko-gozdarska zbornica se bo financi- rala iz: - zbomičncga prispevka, ~ prihodkov Iz lastne dejavnosti, - sredstev, ki jih skladno z zakonom dodeli država za de tovanje javnih služb, - sredstva lokalnih skupnosti, - krediti, dotacije ipd. Predlog novega zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici sta že obravnavala Odbor Vlade R Slovenije za gospo- darstvo in VladaR Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije danes, jutri - Delo z gozdom v dobro narave in ljudi JlJJmo1.1LEŠI(·"'.:· Zavod za gozdove Slovenije je bil ustanovljen na pod- l::igi Za kom o gozdovih leta 1993, ki je v temelju spremenil takratno organiziranost gozdarske dejavnosti. Ustanovljen je bil z namenom, da kot enovita gozdarska organizacija \\Smetja gospodarjenje Z gozdom in gozdni1n rros10r0m V ciržavni in privatni lasti na celotni površini Republike Slovenije. Na temelju naravnih zakonitosti gozda in nje- govega življenjskega prostora so upoštevani tako interesi lllstnikov gozdov kakor tudi interesi javnosti in države. * E. K., dipl. inž., drzavni podsekretar MKGP, Dunajska 56- :'8, 1000 Ljnbtjana, SLO •• P. 1., dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana. SLO GozdV 55 (1997) 4 Zavod ne poseduje nikakršnih pravic in dolžnosti v zvezi z upravljanjem, gospodarjenjem ali pridobivanjem dohod- ka iz gozda. Cilji in naloge Zavoda za gozdove Slovenije izhajajo iz Zakona o gozdovih in iz Programa razvoja gozdov. Odvisni so od lastninsko- ekonomskih odnosov, od spo- sobnosti gozda, da omogoča ekološke, socialne in ekonom- ske funkcije in od tega, kolikšen. pomen daje družba izo- braževanju lastnikov gozdov in osveščanju javnosti. Glav- ni cilji so: l. Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v njihovi biološki pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcijah, 43 Iz domače in tuje prakse 2. obranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini, 3. ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izbolj- ševanje kakovosti življenja na podeželju. Glavne cilje lahko strnemo v izjavo o poslanstvu Zavoda za gozdove, ki obsega prizadevanje za kakovost gozda, gozdne kra- jine in človekovega življenja, oziroma v geslo: »Delo z gozdom v dobro narave in ljudi«. V organizacijskem smislu je Zavod samostojna pravna oseba, ki je organizirana kot javni zavod. Za svoje delo odgovarja Vladi RS. Ker predstavlja Zavod neprofitni del gozdarstva, se njegova dejavnost skoraj v celoti financira iz sredstev državnega proraČUila. Zavod sestavlja Centralna enota in 14 območnih enot. V sklopu območnih enot je 94 krajevnih enot in 4 gojitvena lovišča. Skupno število revimih gozdarjev je 433 oziroma v povprečju 4,6 revimih gozdarjev na krajevno enoto. 1 revirni gozdar pokriva povprečno 2.500 ha velik gozdni revir. Strokovno delo Zavoda je organizirano v sklopu 8 strokovnih oddelkov. Zavod upravlja Svet zavoda in 14 Svetov območnih enot Zavoda. Svet Zavoda šteje 25 članov in ga sestavljajc predstavniki svetov območnih enot, ustanovitelja, izobra- ževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva in predstavniki lastnikov gozdov. Obravnava strokovnih vprašanj, povezanih z gozdarstvom in lovstvom, je zadol- žitev Strokovnega sveta Zavoda in 14 Strokovnih svetov OE Zavoda. Uspešnost novega sisten1a sonaravnega gospodarjenja z gozdo\·i v Sloveniji "~ Ocena uspešnosti sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v letih 1993- 1997 sloni na analizi temeljnih ekoloških, gozdnogospodarskih in socialnoeko- nomskih dejavnikov kor indikatorjev vpliva sistema (trend- ov ran·oja gozdov in intenzivnosti ter uspešnosti gospo- darjenja, odziva lastnikov gozdov) ter na analizi uspešnosti uresničevanja sistema samega Uavne gozdarske službe, nacionalnega programa razvoja gozdov, glavnih zakonskih določila). Kritična analiza indikatorjev vpliva sistema kaže: - pozitivni vpliv na nadaljnji razvoj gozdov ter ohranjanje njihove biološke pestrosti, na zniževanje deleža ekološ- ko nesprejemljivih sečenj. posredno pa tudi na blaženje procesov propadanja gozdov; - pomemben prispevek k ekonomski uspešnosti gospo- darjenja z gozdovi, saj proračunske spodbude lastnikom gozdov (financira(\jejavne gozdarske slu~.be in sofinan- ciranje vlaganj) predstavljajo skoraj petino prodajne cene lesa; - prenizek obseg izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov, ki vplivajo na kakovost in stabilnost gozdov- zaradi pre- majhnega obsega proračunskih sredstev; - razmeroma močan vpliv na izvajanje varstvenih in sanacijskih ukrepov (povečana proracunska sredstvll) v zasebnih gozdovih; - zeio pozitivni vpliv na vzdrževanje gozdnih cest v za- sebnih gozdovih (plačevanje prispevka lastnikov goz- dov, enoten sistem upravljanja oziroma vzdrževanja); - pozitivni vpliv na izobraženost in usposobljenost last- nikov gozdov za strokovno in varno delo v gozdu ter " Opomba uredni~tva: Pnspevek bo v celori objavljen v naslednji ~tc'-'ilki GozdV. •• Mag. F. F., Gozdarski in št it ut S loven ije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 44 povečan interes za sodelovanje z javno gozdarsko služ- bo; - neučinkovitost sistema v smislu spodbujanja združevan- ja razdrobljenih lasrnikov gozdov (tudi zaradi izpada nekaterih materialnih spodbud). Analiza uspešnosti uresničevanja sistema sonaravnega gospodarjenja pa kaže naslednje: - Pro grama mzvoja gozdov v S loven ij ise je v prvem letu njegovega uresničevanja (! 996) v materialnem pogledu uresničeval 62 %-tno, in sicer 79 %-mo pri javni goz- darski službi ter (le) 44 %-tno pri vlaganjih v gozdove. - Javna gozdarska služba je kot glavni steber sistema predstavljala njegov najuspešnejši del. Tako bodo npr. vsi slovenski gozdovi v razmeroma kratkem času po- polnoma pokriti tudi z detajlnimi gozdnogojitvenimi načrti, izdelovanje območnih lovskogojitvenih načnov, ki je sedaj v pristojnosti gozdrujev, pa predstavlja po- memben korak k ekosistemskemu ravnanju z gozdom. - Analiza uresničevanja zakona o gozdovih kaže največji razkorak na strani nekaterih, še ne sprejetih (podza- konskih in drugih) predpisov, nekatere določbe zakona pa so ostale neuresničene tudi na strani Zavoda za goz- dove Slovenije. Uresničevanje tega zakona je na dobrih dveh tretjinah poti. Zakon, ki ureja upravlj!mje državnih gozdov, pa se slabše uresničuje. Zaradi nekaterih nera- cionalnih rešitev v tem zakonu (predvsem izključitve možnosti trznega določanja oziroma preveijanja višine koncesijskih dajatev) paje slab tudi ekonomski rezultat gospodarjenja z državnimi gozdovi. · GozdV 55 (1997) 4