Celjski tednik LETO XII. štev. 23 Celje, 14. junija 1963 GJJ^ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISKf CENA IZVODU 2« DIN ^^f-BLAGINJO DELOVNEGA ČLOVEKA V nedeljo iVe nedavnih volitvah v občin- tp skupščine smo ponovno ma- nifestirali enotnost, ki se izraža v aktivnem sprejemanju in osvaja- niii vseh tistih načel naše notra- "i" graditve, ki jih je uzakonila Iva ustava SFRJ in na katerih cioni naš celotni družbeno-poli- tični sistem. Vse kar hočemo in belimo doseči in kar je tudi smo- Lr in cilj vseh naših prizadevanj, . sreča in blaginja delovnega člo- veka. Celotni naš povojni družbe- ni razvoj kaže na to, da smo se vsej naši praksi vztrajno, če- or»v postopoma in v skladu z da- nimi možnostmi otresali vsega, je zameglevalo perspektivo delovnega človeka na kateremkoli področju družbene dejavnosti, da smo sproti odklanjali vse tisto, je omejevalo človeka v nje- govi ustvarjalni samoiniciativi in da smo hkrati skrbno negovali in dalje razvijali vse tisto, kar je krepilo vlogo delovnega človeka kot proizvajalca in upravljalca. Da smo si za dosego in izpolni- tev naših skupnih želja in hotenj izbrali pravilno pot, nam najbolj zgovorno dokazujejo uspehi, ki smo jih v povojni izgradnji, po- sebno pa še v zadnjih petih letih dosegli na vseh področjih družbe- ne dejavnosti, predvsem pa pri krepitvi naše materialne osnove. Res je, če gledamo ozko zgolj iz nekih lokalnih interesov, da naš dosedanji razvoj ni potekal ena- komerno, da glede intenzivnosti zaostajajo nekatere vasi, kraji, pa tudi cela področja, vendar se po- zitivne posledice zato bolj inten- zivnega razvoja v krajih, kjer so za to bili dani vsi objektivni po- goji, na tak ali drugačen način odražajo v slehernem kraju. Ce v dosedanji fazi ne bi delali tako, če ne bi sredstva za razširjeno re- produkcijo, ki so vsaj v začetku bila dokaj skromna, vlagali tam, kjer se bodo najhitreje vračala, prav gotovo ne bi bili dobri go- spodarji. Danes pa nam doseže- ni rezultati že omogočajo, da bo- mo lahko odločneje in hitreje re- ševali razna neskladja, tako znot- raj posameznih panog gospodar- stva, v odnosu na razvoj družbe- nih služb kot tudi v odnosu do posameznih področij. Ravno s tem v zvezi se pred nove predstavniške organe postav- ljajo dokaj odgovorne naloge, saj bomo takoj po volitvah pristo- pili k pripravam za izdelavo se- demletnega perspektivnega pro- grama. Tako pri sestavi programa našega nadaljnjega razvoja, še bolj pa pri našem vsakodnevnem delu, moramo voditi računa tudi o določenih pomanjkljivostih in slabostih, ki so spremljale naše dosedanje delo in ki so marsikje zmanjševale uspehe naših priza- devanj. Mnoge od njih so gotovo rezultat naših objektivnih težav. Marsikdaj in marsikje pa so vzro- ki čisto subjektivnega značaja. Najlažje in najuspešneje jih bo- mo odpravili tudi v bodoče, če bo- mo o napakah in pomanjkljivostih odkrito in pošteno govorili, če bo- "10 kritični tako do samega sebe kot do drugih. Tako kot je okrajni odbor Soci- alistične zveze, tako so v pretek- ih dneh tudi vsi občinski odbori SZDl že analizirali celtJtno pred- volilno aktivnost in rezultate že Posedaj izvedenih volitev. Že sa- l'ie številke zgovorno dokazujejo interes in živo zanimanje ob- *^^noy, saj se je 1524 kandida- cijskih zborov in predvolilnih se- stankov udeležilo na področju na- gega okraja kar 122.236 volivcev. razliko med kandidacijskimi ^oori, ki so tako na terenu kot v "ekaterih delovnih organizacijah J^tekali dokaj formalno, pa so predvolilni sestanki v večini pri- merov potekali v zelo sproščenem izrazito delovnem vzdušju. Sa- "lo na teh sestankih je v razpra- vah sodelovalo 4560 občanov v že- .J», da s svojimi mnenji, stališči in v^^^-^' prispevajo k boljšemu n hitrejšemu reševanju posamez- en nalog in problemov. Of]^ P^volilnem obdobju bo ena izv ^?"^5"^bnih nalog vseh novo- (j /v^^nih predstavniških organov, ^ uzbeno-političnih organizacij in »oinh^^ upravljanja, da vse pri- čan ' ^^^dloge in sugestije ob- nov skrbno proučijo ter da jih dnci^^**"'^™ nadaljnjem delu tudi "Sledno upoštevajo, no flH^^e dne 16. junija so sploš- neder^^"^^* pomena, saj bomo v l»red f** dokončno izvolili svoje stavn-?^"*'^® v naše najvišje pred- lo rt organe. Z visoko volil- Doseb bomo tokrat torej še manf"** ^""^ zunanjim svetom 'lov r^^'* enotnost vseh jugo- in narodov v boju za mir ^cializem. Janko 2evart sekretar OO SZDL v Celju Miha Marinko na razširjenem plenumu OO SZDL Minulo soboto je bil v Celju razširjeni plenum OO SZDL, ki so se ga poleg članov OO SZDL, vseh predstavnikov ob- činskih odborov SZDL udeležili sekretarji komitejev ZK in drugi vidni politični delavci v okraju in občinah. Veliko dvorano Narodnega doma je zajel val navdušenega ploskanja, ko je prišel med udeležence sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije tovariš MIHA MARINKO. ^ Plenum OO SZDL je bil p.osve- čen analizi dosedanje politične aktivnosti v zvezi z volitvami v okraju. Analizo je obširno podal predsednik OO SZDL tovariš An- drej MARINC. V svojem refejratu je navedel, da v okraju v povoj- nih letih najbrž ni bilo toliko pe- strega in poglobljenega politične- ga dela, ki bi hkrati tako močno razgibalo domala sleherno vas in zaselek, vsak kolektiv in delovno' organizacijo. V analizi je tovariš Marine omenjal tudi pomanjklji- vosti in slabosti, ki so v tem času zmanjševale drugače velike usipe- he. V glavnem ugotavlja, da so bi- li posamezni neuspehi dosti bolj odvisni od prizadevanja politič- nega aktiva kot od objektivnih razmer. Ob dobri politični akciji so bili doseženi tudi na težavnej- šib področjiih nepričakovani uspe- hi, tam pa, kjer so se že apriori- stdono pripravljali na manjši us- peh, kjer je zato izio&tala tudi in- tenzivnejša politična aktivnost, so bili seveda uspehi slabši. Tovariš Marine je analizi dela v preteklosti dodal veliko vzpod- budnih misli in napotkov za po- liftično aktivnost v zadnjih dneh pred volitvami, ki bodo pojutriš- njem — to pa v prepričanju, da se bodo politične organizacije iz- ognile pomanjkljivostim. Dober del svojega referata je tovariš Marine posvetil obravnavanju vprašanj, problemov in predlogov, ki so jih občani po okraju izna- .šali na predvolilnih zborih, se- stankih in zborovanjih. Ko je po- zneje tekla v razpravi beseda o bodočih nalogah, je tovariš Peter gPRAJC dejal, da so predlogi ob- čanov v volilnem obdobju prav gotovo pomemben doprinos k iz- delavi sedemletnega razvojnega načrta. Razprava je bila živahna, sa- mokritična in izredno vzpodbudna za nadaljnje delo organizacij SZDL, tako v dneh pred volitva- mi, kot za nadaljevanje politične aktivnosti po njih. Za ilustracijo, kakšna množičnosit je bila v pred- volilnem obdobju dosežena, samo podatek, ki pove, da je v tej ak- ciji neposredno sodelovalo 9.900 političnih aktivistov v okraju. Na koncu razprave je zbranemu političnemu aktivu ^spregovoril tu- di sekretar Centralnega komiteja ZKS tovariš MIHA MARINKO. Tovariš Miha Marinko je ob tej priliki posebej poudaril izredno dejavnost in prizadevnost politič- nega aktiva, ki je ob porastu so- cialistične zavesti, zaradi uspehov samoupravnega sistema, privedel do tako ugodnih rezultatov v vo- lilni dejavnosti. Danes ni več tre- ba našim delovnim ljudem govo- riti o številkah, kajti rezultate iz- gradnje sami poznajo, niti jim ni treba ničesar obljubiti, ker vedo da so sami najodločilnejši faktor te rasti. Delovni ljudje so postali tudi mnogo bolj kritični in tako je prav, ker ravno to je spodbuda za hitrejše odstranjevanje ovir v naši izgradnji. Ob obravnavanju volilnih rezultatov na kmetijskih področjih je tovariš Marinko ugo- tovil, da rezultati kažejo: kjer je bila jasna orientacija o socialistič- nem razvoju kmetijske proizvod- nje, so bili tudi uspehi zelo ugod- ni. V nadaljevanju svoje razprave se je tovariš Marinko zadržal tu- di ob nekaterih aktualnih vpra- šanjih gospodarskega razvoja. Pri tem je poudaril, da mora medse- bojno gospodarsko sodelovanje — naj bo v istem podjetju ali v naj- različnejših oblikah poslovnega sodelovanja — temeljiti na pol- nem spoštovanju interesov nepo- srednih proizvajalcev, njihove ini- ciative in poln^a odločanja. Za- to je treba proučiti ustrezne obli- ke in osnove za vrednotenje vlo- ženega dela tako v pripravi, pre- delavi in finalni proizvodnji. Ob zaključku svoje razprave se je tovariš Marinko dotaknil neka- terih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj med drugim tudi od- meva, ki ga je imela in ga ima nova ustavna ureditev SFRJ v mednarodni javnosti, kot tudi po- mena referata tovariša Tita in raz- prave na V. plenumu CK ZKJ z jasno orientacijo jugoslovanske zunanje politike. Kr. J. Na plenumu: Miha Marinko v družbi s Francem Simoničem in Ja- kom iRojškom Peter Šprajc novi predsednik okrajne skupščine TOV. MILENA VRSNIK-STIFTARJEVA IZVOLJENA ZA PODPREDSEDNICO Teden dni zatem, ko so se prvič sestale občinske ter med drugim izvodila tudi člane dkrajne skup- ščine so se že zbrali člani novoiz- voljenega okrajnega predstavni- škega telesa, se konstituirali ter v načelu sezmanili z glavnimi na- logami in dolžnostmi. t^rvo sejo oikrajne sikupščine Ce- lje je v iponedeljek dopoldne za- čel v veli'ki dvorana Narodnega doma najstarejši odbornik, inž. Franc Koželj. Prvo delo pa je opravila verifikacijska komisija, ki je pregledala potrdila odboma- kov o izvolitvi v občinskih skup- ščinah ter zatem poročala, da šte- je nova okrajna skupščina sedem- deset odbornikov. Med njimi je 9 takih, ki niso izpolnili 25. leta sta- rosti, 28 onih, ki imajo do 35 let, 29 odbornikov pa do 45 leta ter le štirje taki, ki so stari nad 45 let. Med novimi člani Okrajne skupščine je tudi deset žensk. Ko so odborniki podali sloves- no igiavo in podpisali, listino o iz- vottitvi, !SO na predlog predsednika občinske skupščine SentjoM" Petra Hlasteca ter predsednikov ostalih desetih občinskih skupščin izvo- lili za predsednika okrajne skup- ščine Petra Šprajca, za podpred- sednika pa Mileno Vršnik-Stiftar- jevo. Odborniki so ta predlog po- trdili ne samo z javnim glasova- njem, mairveč tudi z dolgotrajnim plosikanjem. Novi predsednik oikrajne skup- ščine tov. Peter Sprajc se je ro- dil 1924. leta v Migojnicah. 2e 1941. leta je stopil v vrste borcev za svobodo. Po vojni je opravljal najrazličnejše dolžnosti. Tako je bil v preteMi mandatni dobi po- slanec zveznega zbora proizvajal- cev, od 1960. do 1962. leta pred- sednik šoštanjske občine, od 1962. leta naprej pa podpredsednik OLO Celje. Tovariš Šprajc je di- plomirani ekonomist ter znan javni in politični delavec. Podpredsednica okrajne skup- ščine Milena Vršnik-Štiftarjeva je doma iz Gornjega grada. Tudi ona je končala študije na ekonomski fakulteti, kjer je 1954. leta opra- vila še profesorski izpit. Doslej je bila pomočnik ravnatelja ekonom- ske šole v Celju. V času vojne je bila sekretar narodnoosvoibodilne- ga odbora na osvobojenem ozem- lju Zgornje Savinjske oziroma Za- drečke doline, poizneje pa je tudi aktivno sodelovala v ljudski re- voluciji. Ko se je tov. Šprajc zahvalil za veliko zaupanje in opozoril, da bo delo skupščine uspešno le tedaj, če bodo pri njem sodelovali prav vsi odborniki, je označil najvaž- nedše naiog^ s kartiearimi se bo srečala nova skupščina za celjski okraj. Tako je opozoril na nujen čimprejšnji zaključek rekonstruk- cije v industrijskih podjetjih, na naloge v kmetijstvu ter na osta- lih področjih gospodarske in druž- bene dejavnosti, razen tega pa tu- di na dolžnost, ki jo bo morala okrajna skupščina opraviti pri utrjevanju in čim večji osamo- svojitvi občinskih skupščin. Na podobne naloge je potem, ko se je zahvalila za zaupanje in izvo- litev, opozorila še podpredsednica tov. Milena Vršnik-Štiftarjeva. V tem delu zasedanja je članom nove okrajne skupščine čestital še sekretar okrajnega komiteja Zve- ze komimistov Franc Simonič in jim prav tako nakazal nekatere naloge, ki jih bodo obravnavali in reševali v tej mandatni dobi. Na prvi seji okrajne skupščine so izvolili še komisijo za volitve in imenovanja, ki jo bo vodil tov. Janko Ževart ter komisijo za se- stavo okrajnega statuta, katm bo predsedovala tov. Milena Vršnik- Štiftarjeva. „ M. B. Volitve odražajo skupno skrb za boljši jutrišnji dan Nova ustava SFRJ in ustave na- ših republik so temeljni politični dokumenti naše družbene uredit- ve na sedanji stopnji njenega raz- voja. Z njihovo uveljavitvijo je bila potrjena pravilnost naše do- slej prehojene poti pri graditvi socialistične družbe, katere izho- dišče in hkrati cilj sta svoboden delovni človek in njegov interes, ki izvira iz njegovega dela. Iz po- ložaja človeka pri delu in družbe- nega samoupravljanja mora zato izhajati in rasti vsa organizacija našega političnega sistema, kate- rega temelj je občina in v kate- rem mora na vseh stopnjah čim- bolj priti do veljave neposredni in odločujoči vpliv samih delovnih ljudi. Da bi to dosegli, je bilo v novi ustavni ureditvi potrebno iz- vršiti že znane značilne spremem- be v sestavi vseh naših predstav- niških teles, posebej še v repub- liški in v zvezni skupščini. Po- slanci v te skupščine se v skladu z omenjeno vlogo občine volijo po načelu, da se v občini izbere de- legacija, ki bo v sestavi republi- ške oziroma zvezne skupščine opravljala tiste skupne družbene zadeve, ki jih ni mogoče oprav- ljati v komuni. V takšni družbeni ureditvi se- veda ni le postopek pri volitvah v osrednje predstavniške organe različen od volitev drugod v sve- tu, ampak imajo predvsem same volitve drugačno politično vsebi- no in drug značaj. Ker se vse skupne družbene naloge v sistemu družbenega samoupravljanja re- šujejo s položaja in interesa de- lovnega človeka na delovnem me- stu in v komuni, ne morejo tudi volitve v predstavniška telesa re- publike in federacije biti kaj ciru- gega kot akt občanov oziroma de- lovnih ljudi v izvrševanju samo- upravljanja. Z volitvami ti nepo- sredno in po svojih občinskih skupščinah, ob potrebni organiza- cijski pomoči in koordinacijski vlogi Socialistične zveze določijo ljudi, za katere mislijo, da bodo sposobni napredno, pošteno in uspešno reševati skupne naloge v republiki in federaciji. Te volitve zato nimajo enake osnove s par- lamentarnimi volitvami drugod. V sistemu večstrankarske meščanske demokracije, kakršen je obstajal tudi v stari Jugoslaviji, na sploš- nih volitvah vodstva političnih strank tekmujejo med seboj za glasovć volivcev, kar v bistvu po- meni, za formalno politično legi- timacijo, da potem vladajo name- sto njih. Razumljivo je, da se ob takšni vlogi volitev, ki se končno reducira na boj za osebne položa- je na oblasti, volilna kampanja poslužuje demagogije, intrig in podobnih sredstev. Tudi v biro- kratskem stalinskem sistemu so imele volitve predvsem manife- stativen značaj, ker se je z de- mokratično formo pokrivala cen- tralistično-etatistična vsebina. Omenjeni drugačen cilj in pomen naših volitev potrjuje še sama predvolilna politična aktivnost, katere težišče je bilo v obravna- vanju naših neposrednih vsakda- njih lokalnih in splošnih proble- mov, naše družbene rasti in na- predka, novih nalog itd., skratka kako z našimi skupnimi napori čimbolj in čim hitreje uresniče- vati temeljna načela naše nove ustave. V tem političnem okviru in za reševanje določenih osnov- nih nalog smo tudi izbrali kandi- date za poslance v nove skupšči- ne, o katerih bomo glasovali v ne- deljo na splošnih volitvah. Dr. Josip Globevnik, kandidat za republiški zbor v občini Žalec Jože Jošt PREDSEDNIK ZDRUŽENJA BORCEV NOV ZA CELJSKI OKRAJ Pred dnevi je bila v Celju raz- širjena seja predsedstva Zveze združenj borcev NOV, ki so se je udeležili tudi predsedniki občin- skih združenj ZB, vojaških vojnih invalidov ter rezervnih oficirjev in podofioirjev. Tajnik okrajne zveze združenj borcev NOV tov. Milan Loštrk je govoril o aktualnih problemih vseh treh združenj v občinah ter nakazal nekatere naloge, ki jih bodo vse tri borbene organizacije v občini reševale "v bodoče. Člani plenuma so menili, da bo potrebno vse naloge, ki" zadevajo skrb za borce, temeljito analizirati ter skupno z občinskimi odbori, ki so nosilci teh nalog, pospešeno re- ševati. Na plenumu so zaradi zdrav- stvenih razlogov razrešili dolžno- sti dosedanjega predsednika okrajnega Združenja borcev tov. Ivana Kovačiča-Efenka in za no- vega predsednika izvolili tov. Jo- žeta Jošta, ki je bil doslej pred- sednik celjske občine. Prevladovalo bo menjajoče se vreme — pogoste krajevne ne- vihte. Okrog 23. junija poslabša- nje vremena. CELJSKI TEDNIK STEV. 23—14. junija 1963 tine OREL Zapadna Nemčija, naslednica Hitlerjeve, je danes v dobi astro- navtike izredno ponosna na za- četke raketnega transporta v Peenemiindeju. Kadar Nemci go- vore ali pišejo o tej pomorjanski vasi, katere ime se je tolikokrat slišalo v vojnih poročilih, ji radi pridenejo prilastek »magični«. Zanje je res nekak zgodovinski čar, ko spremljajo kariero Brau- nove ekipe v ZDA in si pri tem mislijo: »Kaj hi bilo, če bi bilo?« Njihova raketa V2, to priznajo, kot orožje, ni mnogo pomenila, bila je pa vendarle prototip astronavtskega prometnega sred- stva. Zato menijo, da je Peene- miinde v zgodovini človeštva ne- izbrisen, kajti dediči PeenemUn- deja po besedi von Brauna do- bro vedo, kaj s svojim delom ustvarjajo: Večni mir, pokopali- ški mir na planetu, na katerem so se z nami vred rodili. Kajti za raketno vojno je naša Zemlja daleč, daleč premajhna. Toda kljub tej znanstveni ja- snosti položaja se razorožitveni pogovori zatikajo kakor po nava- di. Kdor bi iznašel formulo, po kateri se ravnotežje pri razoro- ževanju ne bo niti za trenutek porušilo? Na to je duhovito pred leti odgovoril Hruščev s svojo primero o dveh oborožencih, ki se sporazumeta, da bosta orožje odvrgla in si segla v roke. Ne- mogoče v praksi, teoretično še! In vendar ZDA realizacijo take formule zahtevajo v obliki neke- ga mednarodnega mehanizma. Kdo ga bo navijal in ekserciral, tega ne vprašajo, posebno, ker imajo takšne rezerve materialov za jedrsko orožje, da uničenje ra- ket dejansko še ni pomenilo raz- orožitve. Zato razgovori o dez- atomizaciji ne pomenijo prav nobenega upanja na razorože- vanje in pomirjevanje, ker se prav nič ne odtaja ledišče ne- zaupanja. Nekdanji kanadski premier John Diefenbaker je na naslov zasedanja NATO v Ottawi pri- pomnil, da bi se morali spora- zumeti za prepoved poskusov z jedrskim orožjem in da bi se morali sporazumeti s Sovjetsko zvezo. Če se ne bodo, bo jedrsko orožje v kratkem proizvajalo še 15 drugih držav. Diefenbaker ni povedal, katere so te, a gotovo je eno, da on ni več na vladi zato, ker njegovi nazori niso v skladu z atlantsko politiko. Atlantskemu zasedanju v Ottawi se res ni posrečilo rešiti nobe- nega spornega vprašanja, le atomsko orožje so izročili »svo- ji« Evropi, to pa za obrambo atlantske Evrope ni prav nič po- membno, njene dimenzije so premajhne. To je na naslov NATO povedal tudi maršal Ma- linovski; če bo kdo sprožil atom- sko vojno, napredek ne bo iz- biral ciljev, ampak bo posegel po vseh, posebno zaradi slovite strategije Polaris. Udariti bo pač treba po tistem, ki pošilja trgov- ske barke z atomskimi kanoni po oceanih. Nič se ni premaknilo vprašanje angleškega pristopa k EGS, nasprotno, po najnovejši odločni zavrnitvi Couve de Mur- villea sploh ni računati, da bi de Gaulle spremenil svoje stališče. Francoski zunanji minister je odklonil vsak kontakt in sarka- stično pripomnil, da ga ni treba, saj Angleži lahko v časopisih be- rejo vse, kar se godi v EGS. Nemcem ta francoski »ne« ne gre v glavo, čeprav je zaradi žita in degolistične politike logičen. No- tranje kontroverze tarejo oba bloka, oba pa se tolažita, da so to samo družinski prepiri in da še vedno velja »ločeno marširati, skupno udariti«. Notranje težave imajo svoj odraz v Grčiji, ki se je znašla skoraj med dvema sto- loma na tleh. Politične razmere pri naših sosedih niso nič kaj razveseljive, take so, kakor v vseh drugih mejnih državicah, v katerih si je NATO zgradila svoje raketne rampe. Tako v Gr- čiji kakor v Turčiji se spričo ne- urejenih političnih razmer slab- šajo tudi ekonomski in socialni pogoji, do izraza pride stara res- nica, da brez socialne svobode ne more biti prave demokracije. Ta- ko ni čudno, da se razraščajo spet fašistične zeli, ki smo jih bili vajeni v Grčiji videti pred vojno in ki so med vojno omo- gočile naravnost bohotno kola- boracijo z nemškim fašizmom. Zaton Markosa je tem koreni- nam z zapadno pomočjo samo pognojil in jih utrdil. Odgovor, ki ga je dal Karamanlis angle- škim poslancem dovolj jasno kože, da njegova politična barka nima solidnega kurza. ŠMARSKO - področje lepih perspektiy Zapis s tiskovne konference v Rogaški Slatini na pobudo občinskih političnih organizacij V šmarju ter naše redakcije je bil prejšnji teden v klubu szdl v rogaški slatini razgovor, na ka- terem so sodelovali ne le najvidnejši predstav- niki javnega in POLITIČNEGA življenja smarske OBCINE, marveč tudi vseh gospodarskih organi- zacij, zdravilišča itd. Razgovor je več kot usjpel; med drugim pa pokazal, da si zasluži ne le vsaka dejavnost, vsak kolek- tiv, marveč tudi nekateri drugi problemi in načrti podrobnejše obdelave ne samo zavoljo tega, da bi širši javnosti pokazali pot, ki si jo utirajo na Smarskem, marveč tudi zato, da bi opozorili na iz- redna prizadevanja, na uspehe, Ici so jih v zadnjih letih dosegli, pa tudi na naloge in načrte, ki jih nameravajo še izvršiti. — Minula predvolilna aktiv- nosit, je dejal v razgovoru sekre- tar občinskega komiteja Zveze ko- munistov MILAN CREPINSEK, je 'FKrtrdila, da so naši ljudje pri- pravljeni sodelovati in pomagati na vseh ixxiročjih družbene de- javnosti in tako počasi odpravlja- ti gospodarske in družbene pro- bleme, ki so bili in so še značitoi za naše območje. Z veseljem sle- dimo izredno živahnemu delu, močnemu prizadevanju, da bdčim Milan Crepinšek, sekretar občin- skega komiteja Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah prej dosegli čim več. To se vidi na vseh področjih od steklarne do zdravilišča, kmetijske zadruge, gradbenega podjetja, trgovine itd. To pa ne pomeni, da se doslej tu ni delalo; nasprotno, zdaj pač ugo- tavljamo prve vidnejše in izredno lepe rezultate, ki nam dajejo za- gotovilo, da lahko tudi naprej po- nosno in smelo korakamo v lep- šo bodočnost. Ko se oziramo na- zaj in ugotavljamo, kaj smo na- redili v teh zadnjih letih, vidi- mo, da smo močno okrepila gospo- darsko moč komune, da imamo novo železnico, velike plantaže, nova stanovanjska naselja, elek- trificirane vasi, urejeno zdravili- šče, steklarno, Id se še razvija, iz- redne uspehe v kmetijstvu iitd. To so uspehi in rezultati izrednih pri- zadevanj vseh delovnih ljudi. — Kljub temu, da je občina še nerazvita, je povedal predsednik občinske skupščine JOŠKO LO- JEN, smo dosegli izredne uspehe; o njih govori tudi rast družbene- ga bruto proizvoda ter narodnega dohodka. Medtem ko se je prvi v primerjavi z 1958. letom pove- čal v lanskem letu za več kot G6%, je narodni dohodek v istem obdobju narasel za 65.2%. Nara- ščanje narodnega dohodka prese- ga okrajno povprečje, kar govori o velikih prizadevanjih in rezul- tatih. In če bi zdaj govoril o glavnih smernicah perspektivnega pix> grama, je nadaljeval, potem je, razimiljivo, da bomo v kmetij-: stvu pospeševali sadjarstvo, da, bomo urejevali čim več plantaž,' da ima velike naloge pred seboj' še steklarna, da bo treba misliti na tiste obrtne dejavnosti, ki pre- raščajo uslužnostni značaj. Kot rečeno bomo pospeševali moder- nizacijo kmetijske proizvodnje, s tem pa bomo sproščali delovno silo na vasi, za katero bomo mo- rali najti ustrezno zaposlitev. Od- pira se nam perspektiva manjših industrijskih obratov; ta tudi za- radi obsoteljske železnice. Več kot doslej bomo morali napraviti za razvoj uslužnostne dejavnosti, turizem pa razširiti na celotno ob- činsko območje. Razumljivo je, da bomo laže govorili o tiirizmu, ko bo modernizirana cesta GrobeLno —Podplat in ko se bomo lotili še gradnje 27 km dolge ceste od Me-' stinja do Kumrovca. Na pospeše- vanje turizma pa bb prav gotovo vplivala še zmernejša davčna po- litika do gostinskih obratov. In končno v perspektivi bo treba mi- sliti še na ureditev nekaterih tr- govin, na njihovo nadaljnjo spe- cializacijo itd. REKONSTRUKCIJA SE NI KONČANA — Z izgradnjo dveh talilnih pe- či, ki bosta začeli obratovati v septembru letošnjega leta, je pri- povedoval direktor steklarne ^Bo- risa Kidriča« v Rog. Slatini inž. VOJO DJINOVSKI, rekonstrukci- ja naše tovarne še ne bo konča- na. Trajala bo vse tja do približ- no 1968. leta, ko bomo v glavnem uvedli tri značilne smeri v proiz- vodnji: vtem ko bo v starem delu tovarne tekla proizvodnja po kla- sičnem sistemu, bomo v novem, ki ga končujemo letos, uveljavili množični oziroma serijski tip pro- izvodnje, nazadnje pa nas čaka avtomatski tip proizvodnje, ki bo iprišel na vrsto od 1965. do 1968. leta. Razumljivo je, da bomo na račun teh modernizacij znatno povečali obseg proizvodnje, med- tem ko se število zaposlenih ne bo povečevalo vzporedno s prvim pokazateljem, to je povečanjem proizvodnje. Izvoz bo tudi v pri- hodnje naša glavna skrb, saj ra- čunamo, da bo zajel do okoli 85% celotne proizvodnje, in bo skupaj z obratom v Slovenski Bistrici, ki se je tudi uspešno vključil v med- narodno delitev dela, znašal ob zaključku 1965. leta okoU 2,3 mi- lijone dolarjev. HIDROTERAPIJA, POLNILNI- CA... Kaptažna deda na vrelčnem področju zaključujemo; v prihod- nje ni predvideno nikakršno novo poseganje za večanje količine mi- neralne vode, je dejal sekretar zdravilišča v Rogaški Slatini AN- TON TEPES. v teku je tudi iz- redno pomembna investicija, to je gradnja nove hidroterapije, zara- di katere se bo znatno povečala možnost za večji obisk zdravili- škega okraja. Takoj zatem pa pri- de na vrsto rekonstrukcija pol- nilnice mineralne vode. Stara ne ustreza niti po lokaciji, niti za- htevam trga. Medtem ko so pred leti napolnili v tem obratu do 1,5 milijona steklenic na leto, jih zdaj Inž. Vojo Djinovski, direktor stek- larne »Borisa Kidriča« v Rogaški Slatini že devet. Hvaležna je tudi ugoto- vitev, da smo lani začeli mineral- no vodo celo izvažati. Tako smo lani izvozili 130.000 steklenic, le- tos pa do maja že 62.000. Našo mineralno vodo izvažamo v Av- strijo, Italijo in Afriko. Novi ,problemi se nam odpirajo zaradi manjšanja obiska domačih gostov, medtem ko število tujcev v zdravilišču narašča. Sicer pa so problemi še drugje, kot v zasta- relih njočitvenih kapacitetah itd. V NACRTU NOV HOTEL — Podobne probleme ugotav- ljamo tudi gostdnci, je dejal di- rektor združenega gostinskega podjetja STANE CUJES. Razen tega smo se zaradi novih instru- mentov znašli v nič kaj zavidlji- vem podožajiu. Sicer pa se naše te- žave pojavljajo v neusitreznih no- čitvenih kapacitetah, v tem smi- slu namreč, da naše zmogljivosti ne nudijo tistega udobja, ki ga iščejo že mnogi gosti. Prav tako pogrešamo klubskih, skratka dru- žabnih prostorov. To so vzroki, da se v tujskem prometu še ne more- mo uveljavili tako, kot bi se mo- rali. In končno smo tudi mi ob- čutili nov režim ipošiljanja zava- rovancev v zdravilišča. Zaradi vsega tega število nočitev pada, namesto, da bi se večalo. V načrtu imamo gradnjo nove- ga devetnadstropnega hotela z re- stavracijo, ki bi imela kapaciteto 500 obrokov na dan. Idejni načrti za ta objekt so že izdelani, Objeikt bi stal blizu Slovenskega doma; zaradi njega pa bi morali poru- šiti »-Pošto-^. Ustanovitev združenega podjet- ja je pokazala velike prednosti, zlasti pa ustvarila vse pogoje, da lahko z ustvarjeniimi sredstvi bo- lje gospodarimo. Razen tega smo odstranili nekatere nezdrave po- jave, ki so se prej pojavljali v prehajanju gostinskih delavcev iz, enega v drugo podjetje itd. sadjarstvo, jagodicevje — Dejavnost kmetijske zadruge se v glavnem razvija v dveh sme- reh, je dejal njen direktor MAR- TIN GOBEC in to v lastni proiz- vodnji na posestvih ter v koope- racijskih odnosih z zasebnimi kmetovalci. Lastna proizvodnja je pravzaprav šele v nastajanju. Glavno skrb posvečamo sadjar- stvu, oziroma urejevanju plantaž. Računamo, da bomo do 1970. leta uredili okoli 500 ha plantažnih na- sadov. Izredne pogoje imamo tudi za jagodičevje, zlasti pa črni ri- bez. Predvideno je, da bomo imeli okoli 400 ha črnega ribeza na ce- lotnem Smarskem. Kot posledica te dejavnosti je nastal sadno pre- delovalni obrat v Kostrivnici;, ki se lepo razvija in ima najboljše perai)ektive. V živinoreji bomo morali za- menjati pomursko za simendol- sko pasmo, sicer pa zlasti v last- nih pitali ščih posikrbeti za proiz- vodnjo kvalitetnejše živine. V na- črtu je tudi gradnja hladilnice za sadje in meso v Rogaški Slatini. stanovanja za tržišče — Izredno lep napredek je po- kazalo gradbeno podjetje, je med drugim ugotovil tov. FRANC SEVCNIKAR, saj je od gradnje stanovanj prešlo tudi na gradnjo zahtevnejših industrijskih objeic. tov. Letošnji plan podjetja znaša nekaj nad 600 milijonov dinarjev, V načrtu pa je še gradnja stano- vanj za tržišče, za prodajo. USPEHI — REZULTAT DOLGOLETNIH NAPOROV To so le nekatere značilnosti jj razgovora. O uspehih in načrtih bi lahko zapisali še dosti več, da še dosti več! Sicer pa, ti uspehi so plod večletnega dela in hote- nja vseh naših ljudi, je med dru- gim ugotovil ALEKSANDER VI DECNIK. Z združitvijo bivših trei občin smo dobili gospodar&k( združeno celoto. Tako smo ustva rili pogoje za enotnejše reševanji gospodarskih in seveda ostali! vprašanj. Svoje delo je cipa-avi stari ljudski odbor, njegov zba proizvajalcev, zlasti pa še koleg direktorjev, saj je zlasti na ten forumu prišla do veljave nujiK ipotrebna koordinacija vseh priza devanj. Sli smo naprej in dosegi izredno veliko. Rezultati so vidra Smarsko območje ni več zapu ščena deveta vas, marveč pod ročje, ki ima najlepše perspektiv In še nekaj, tu so se našli ljudjf ki vedo, kaj morejo in moraj napraviti. M. Boži Udeleženci uspelega pomenka v Rogaški Slatini o uspehih, ki so jih v zadnjih letih dosegli na Smarskem ter o nekaterih načrtih, ki jih nameravajo uresničiti v bližnji bodočnosti Vpliv človeka »deinfSpS*" Prejšnji petek je bilo v Ljubljani predvolilno zborovanje, na katerem se je zbralo okoli 200.000 ljudi iz mnogih krajev Slovenije; na njem pa je govoril kandidat za poslanca v zvezni zbor ter podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Ed- vard Kardelj. V nadaljevanju povzemamo dve misli iz njegovega refe- rata; ono, ki jo je izrekel o pomenu volitev ter tisto, ki se nanaša na vpliv človeka z delovnega mesta neposredno na delo skupščin. Letošnje volitve za nove skup- ščine — občinske, okrajne, repub- liške in zvezno — spadajo vsdia- kor med zelo pomembne dogodke v razvoju naše socialistične druž- be. Zakaj nove skupščine in pa iz- vršni in upravni organi, ki jih bodo izvolile in postavile, imajo pred seboj zlasti dve veliki nalo- gi, namreč: da zagotove vse po- goje za uresničevanje naše nove ustave in da vzporedno s tem pri- pravijo nov gospodarski perspek- tivni plan, ki naj zagotovi nove korake naprej v materialnem raz- voju naše dežele in izboljšanju življenjskih pogojev našega ljud- stva. Na prvi pogled je to nekaj pre- prost^a in samo po sebi umev- nega. Toda v resnici ti dve nalogi vsebujeta reševanje cele vrste problemov, ki segajo kaj globoko v življenje naše družbe. Zato pa mora naša socialistična praksa pravilno združevati napredne tež- nje socialistične skupnosti in ho- tenje delovnega človeka z zna- njem znanstvenika ter z realnimi materialnimi možnostmi, ki jih daje dosežena stopnja materialne- ga razvoja naše družbe. Ta sklad- nost pa ni odvisna samo od de- lovanja skupščin in vodilnih poli- tičnih organov, temveč tudi od dela slehernega našega delovnega kolektiva in družbene zavesti sle- hernega delovnega človeka. Kakor smo videli, je še dejal to- variš Kardelj, je z novo ustavo močno okrepljen tudi vpliv člo- veka z delovnega mesta na delo in odločitve skupščin v občinah, okraju, republiki in federaciji. Novi zbori delovnih skupnosti so pravzaprav specifični delavski sveti za posamezna področja deli V teh zborih mora priti najnepc sredneje do izraza celotna vsal danja problematika na vseh P( dročjih družbenega dela in us varjanja. Zato naše skupščine ni so več skupščine nekakšnih ^loi nih političnih reprezentantov, k( je to v buržoaznih parlamentil marveč postajajo vse bolj dire* no nadaljevanje procesa družbi nega dela in samoupravljanja Iji di v njihovem delu in ustvarji nju. To pa tudi pomeni, da n< odbornik ali poslanec, ki ho< vestno opravljati svojo odgovort funkcijo, ne sme biti boter kai šnimkoli zahtevam, interesom a ambicijam delovnih organizacij i komun, marveč posrednik m* skupnim in posameznim inter som, nosilec vsklajevanja teh teresov, tolmač individualnega ii teresa v skupščini in tolmač skuj nega interesa v delovni organih ciji in komuni. V naših skupš kušenj in rezultatov, naša tio^ ustava dejansko utrjuje nov t političnega sistema in sistema d mokracije, ki ima svoje izhodiš' in svojo bazo v delovnih koleki vih, na vsakem posameznem ^ lovnem mestu in v komuni. A P' litično se naslanja na specific' družbeno vlogo takih organiza« kakor so Zveza komunistov. So' alistična zveza, sindikati in drul družbene organizacije. Skupnost vseh interesov delo nih ljudi se najbolj neposred' izraža v komuni in prav tu '"^ vsakdo tudi največ možnosti, ' neposredno vpliva na reševa^ vsakdanjih problemov svojega » la in življenja. Ce bodo naši^ čani pravilno in demokrati«"' uporabljali te svoje najbližje " gane družbenega samoupravlja^ v delovni organizaciji in kot«'' in če bodo prav v njihovem ru storili vse, kar je mogoče^ riti, bodo istočasno kvalifici^ lahko vplivali tudi na celo* družbeno politiko, ki se fonuj* | v odgovornih družbenih in ^ tičnih organih v republiki in » raciji. GLOBOKA ZAHVALA darovalcem za poplavljene v cupriji Pretekld teden je v Celje pri- spela tričlanska delegacija iz Ću- prije s srbsko občino, s katero pr- ve prijateljske stike smo navezali med vojno številni izseljenci, v zadnjih letih pa se je med Celjem in Ćuprijo razvilo pristno sode- lovanje na vseh področjih. V delegaciji so bili: predsednik občinskega zbora Združenja bor- cev NOV in njegov namestnik ter organizacijski sekretar občinske- ga komiteja ZKS. Gostje iz Ćuprije so med biva- njem v Sloveniji obiskali tudi Ma- ribor. V Celju so se razgovarjali s p>olitičnimi delavci vseh občin- skih političnih organizacij, obiska- li več kolektivov in med drugim tudi Velenje. Svoj obisk so gostje iz Ćuprije izrabili tudi za posredovanje glo- boke in tople zahvale občanov v Ćupriji za veliko moralno in ma- terialno pomoč delovnim ljudem Celja in okolice ob katastrofi, ki je njihov kraj prizadela s popla- vo. V torek so gostje izročili ko- lektivom, M so prispevali največ, zahvalne spomenice, politične or- ganizacije v občini pa prosili, da izraze globoke zahvale posreduje- jo vsem organizacijam, podjetjem in posameznikom, katerim se niso mogli osebno zahvaliti. Z NAJBOLJŠIMI UPI Danes in juiri, petek in soboto bo v Ljubljani republiško finalno tekmovanje moških in ženskih ekip v atletiki. Med sedmimi vr- stami v vsaki skupini sta tudi ekipi celjskega Kladivarja, ki ima- ta vse izglede za osvojitev obeh prvih mest. Teden dni zatem pa bodo star- tali mladinci v finalu ekipnega prvenstva države v atletiiki in si- cer starejši mladinci v Zagrebu, mlajši v Beogradu ter mladinke v Osijeku. Tudi na to tekmovanje pojdejo vse tri vrste Kladivarja z velikimi izgledi za osvojitev naj- višjih naslovov. CELJSKI TE DNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 -O PRIPOROČILA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Realni osebni dohodki zaposlenih zaostajajo za produktivnostjo PRED DNEVI JE BIL V CELJU PLENUM OKRAJNEGA SINDI- ItALNEGA SVETA. NA KATEREM SO CLANI PLENUMA PO- DROBNO RAZPRAVLJALI O NEPOSREDNIH NALOGAH SIN- DIKALNIH PODRUŽNIC V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH PEI URESNIČEVANJU ZASTAVLJENIH PLANSKIH NALOG. GOVORILI SO TUDI O NEKATERIH PROBLEMIH GLEDE GI- BANJA OSEBNIH DOHODKOV IN PROIZVODNOSTI. POROČI- LO JE NA ZAČETKU PLENUMA PODAL PREDSEDNIK KOMI- filJE ZA GOSPODARSTVO PRI OSS TOV. GOJMIR MELIK. 2inaoilnosti dinamike gospodar- v začetku letošnjega leta ka- %]o da so kritike nekaterih sub- iektivnih napak in pa odločna ježnja za odpravo teh napak od- j^lno vplivale na veliko bolj u- jnirjeno dinamiko proizvodnje in razmeroma velik porast produk- tivnosti. Zanimiv je podatek iz našega okraja, ki opozarja, da je s pravilno organizacijo dela bilo možno povečati produktivnost kar za 10,7 odstotkov v prvih štirih niesecih leta — ali za preko 2 od- stotka več od pričakovanj. prav tako so značilni tudi ugod- ni pokazatelji o realizaciji zastav- ljenih nalog glede izvoza. Tako je na iprimer samo industrija pre- segla planske obvezmosti na tem področju za preko 3 odstotke. Se ugodnejši pa so ti pokazatelji, če jih primerjamo z doseilki v lan- skem letu. Zaradi tega in spričo vse ugod- ne^ih pojavov (zlasti v zadnjih dveh mesecih) se kažejo jasni ob- risi, da bo obs^ okrajnega druž- benega plana izpolnjen in tudi presežen. Le-ta predvideva pove- čanje proizvodnje za 10,5 odstot- ka, produktivnosti za 7 do 8 od- stotkov in izvoza industrije za preko 20 odstotkov. Člani plenuma pa so na zad- njem zasedanju dokaj jasno tudi poudarili, da bodo te naloge v ce- loti uresničene le s pogojem po- polne mobilizacije vseh silnic po- sameznih gospodarskih organiza- cij in zlasti še z večjo politično aktivnostjo sindikalnih organiza- cij. Plemum je nato opozoril na del- no zaostajanje pri poglaibljanju samoupravnega mehanizma v pod- jetjdh. Medtem ko je bilo v letu 1961 na tem .podiročjiu izredno močna aktivnost — taki pa so bili seve itudi uspehi, je lani prizade- vanje pri tej pamembni nalogi popustilo. Ta pojev pa je značilen tudi deloma za zaičetek letošnjega leta. Troje razlogov ovira krepi- tev in pogilaibljanje samoupravlja- nja: # Odpor nekaterih ljudi v pod- jetjih, ki na krepitev samouprav- nih pravic še vedno gledajo s sta- lišča izgubljanja oblasti. # Tudi sindikalne organizacije so ponekod le preveč načelno re- Sevale to pomembno nalogo, v ne- katerih primerih pa tudi le de- klarativno, tako da je v praksi ostajalo pri starem. % Enostransko angažiranje strokovnih in političnih kadrov pri reševanju teh problemov. Navad- no si le-ti niso vzeli — ali pa tudi ni bilo — časa za temeljite ana- lize. Toda to še ne pomeni, da je povsod, zaznamovati nezainteresi- ranost ha tem pcdročju. Obratno, v .mnogih kolektivih so nenehno izpopolnjevali mehanizem samo- upravljanja in mu dajala vse trd- nejšo materialno bazo. Člani plenuma so bili tako mne- nja, da bo neposredna naloga sin- dikatov v naslednjem obdobju prav pospešena krepitev samo- upravljanja in hitrejša dinamika notranjih procesov v delovnih or- ganizacijah. Na tem .področju bo- do vsekakor izredno koristile su- gestije in razprave proizvajalcev, ki so jih le-'ti dajali na predvo- lilnih zborovanjih in pri razpra- vah o novi ustavi. Nato so na 'plenumu še posebno skrbno in temeljito razpravljali o gibanju osebnih dohodkov v pri- merjavi s porastom cen v zad- njem obdobju. Ker je porast cen (predvsem osnovnih živil) ,pora- stel, je prišlo do delne stagnacije porasta realnih osebnih dohodkov, v povprečju pa tudi do upadanja. Z ozirom na potmembnost tega kon>pleksa vprašanj, ki pa bistve- no tangirajo slehernega proizva- jalca in prebivalca, je okrajni sin- dikalni svet po daljši in podrobni razpravi sprejel konkretna pripo- ročila. Okrajni sindikalni svet meni, da je v naslednjem obdobju predvsem nujno: 0 da v komunah uveljavijo učinkovito evidenco in analizo gi- banja življenjskih stroškov; Q da občinske skupščine vsaj četrtletno analizirajo vzporedno z gibanjem produktivnosti tudi gi- banje življenjskih stroškov; % da občine pavšalno in brez temeljnih presoj ne povečujejo raznih dajatev, ki še dodatno obremenjujejo občane; % da komune sprejmejo in uresničijo temeljite programe za pospeševanje kmetijske proizvod- nje, kar lahko bistveno vpliva na realni standard. In nazadnje, da v delovnih or- ganizacijah postavijo v statutih takšna delitvena razmerja, ki bo- do zagotovila, da bo povečanje produktivnosti imelo ustrezen vpliv na povečanje realnega živ- ljenjskega standarda, se pravi na povečanje realnih osebnih dohod- kov. Delavke v tovarni nogavic na Pol zeli v novih prostorih Ali je integracijski proces v gradbeništvu končan? v CELJSKEM OKRAJU JE PREVEČ GRADBENIH POD- JETIJ — NEIZKORISCENOST MEHANIZACIJE — PROBLE- MI DELOVNE SILE — OSEBNI DOHODKI — SKLADI IN ŽIVLJENJSKI POGOJI GRADBENIH DELAVCEV. Pred dnevi je bila v Celju kon- ferenca sindikata gradbenih de- lavcev iz vsega okraja. Na njej so govorili o nekaterih aktualnih problemih gradbeništva v našem okraju in pri tem še posebej pod- črtali dejstvo, da gradbeništvo v celjskem okraju zaostaja za to pa- nogo gospodarstva iz ostalih okra- jev Slovenije. Vzrokov za tako stanje je več. Zato naj omenimo samo najvažnejše. Značilno za gradbeništvo v celj- skem okraju je še vedno izredno veliko število gradbenih podjetij, saj je samo na območju starega okraja (brez priključenih občin) osem gradbenih podjetij. Kapaci- teta teh podjetij je kar za okoli 20 odstotkov višja od razpoložlji- vih sredstev za gradbeno dejav- nost. Razumljivo je, da ob tem ni- so vse kapacitete gradbenih pod- jetij izkoriščene. Druga pomembna slabost so ce- ne. Zlasti pri stanovanjski izgrad- nji so podjetja na našem območju med najcenejšimi. Res je, da to veliko vpliva na hitrejši tempo gradnje. Toda zdi se, da spuščanje cen ni toliko posledica izkorišča- nja notranjih rezerv kot neka nu- ja, ki pa v končni posledici bist- veno prizadene sklade podjetja za osebne dohodke in skupne pora- be. Tako je tudi znano, da so grad- beni delavci v celjskem okraju v povprečju najslabše nagrajeni za svoje delo. Zelo nizki osebni dohodki pa prinašajo vrsto hudih posledic, ki bistveno zavirajo napredek v gradbeništvu na območju celjske- ga okraja. Prva in poglavitna sla- bost je zelo visoka fliitatuacija de- lovne sile Domači delavci (ne se- zonca) navadno uporabijo zaposli- tev pri gradbenih podjetjih za iskanje novega delovnega mesta v katerikoM dioigi veji gospodar- .stva, Taiko podjetja polagoma vse več koristijo sezonsko delovno siLo, če- ravno se prav pax)ti sezonski za- poslitvi borijo. Začasno — sezon- sko delovno silo je potrebno na- vadno najprej priučiti. S tem pa gradbeniki izgubljajo dragocen čas. Istočasno pa nastopajo teža- ve glede nadaljnjega izpolnjeva- nja strokovnosti gradbenih delav- cev. Zaradi razmeroma nizkih oseb- nih dohodkov in posebej še spričo pomanjkanja skladov za stano- vanjsko izgradnjo in druge objek- te družbenega standarda stopajo problemi delovne sile v gradbeni- štvu vsekakor vse bolj v ospredje. Člani sondikata so bili zato mne- nja, da bo potrebno z odločnostjo začeti uveljavljati predvsem sti- mtilativne oblike nagrajevanja in ustvariti take proporce notranje delitve, ki bodo gradbenim pod- jetjem omogočili tudi primemo stanovanjsko izgradnjo in podob- no. Posebno skrb pa bodo morali posvetiti tudi organizaciji dela, saj zaradi tega izgubljajo znaitna sred- stva. Nekdo je celo dejal, da vsak delavec v povprečju dnevno izgu- bi med delom okoli pol ure časa. V skupna vsoti pri gradnji pa to zelo veliko pomeni. Istočasno pa so nekateri bili mnenja, da proces integracije gradibenih .podjetij v celjskem okraju še ni končan, da pa je po- trebno poiskati primerne oblike sodelovanja med podjetji. Razen tega so zavrnili tudi težnjo neka- terih občinskih središč, da bi raz- vijali iz manjših remontnih grad- benih obratov grad'bena podjetja. -č v Žalcu so dobili novo samopo- strežno trgovino V sredo dopoldne je bdla v Žal- cu svečana otvoritev nove samo^ postrežne trgovine, ki jo je zgra- dilo trgovsko podjetje ^^Savinjski magazin«. >^Savinjski magazin« je osrednje trgovsko EKxijetje v Sa- vinjski dolini, ki se je v zadnjem času hitro razvijalo in kljub pre- cejšnjim težavam zavoljo pomanj- kanja investicijskih sreds.tev ves čas Obnavljajo svoje .poslovalnice in razširjalo obseg poslovanja. Podjetje je nastalo 1952. leta. Tedaj so imeli 16 poslovalnic, se- daj pa jih imajo že 36 in so sa- mo lani ustvarili kar za preko milijardo in pol dinarjev prometa. Sodijo, da se bo ta številka letos še bolj povečala, precejšen delež k temu pa bo pri^spevala tudi no- va samopostrežna trgovina, ki je zelo sodobno urejena. Trgovina je grajena posebno za namene sa- mcposti-ežbe in je funkcionalno izredno smotrno urejena. Elaborat za gradnjo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, gradilo pa jo je gradbeno podjetje ^>Gradnja« Žalec. Ko je predsednik delavskega sveta podjetja ob otvoritvi goivo- ril o gradnji in namenu samopo- strežbe, je posebej poudaril veliko pomoč in razumevanje za novo gradnjo, ki jo je pokazal ob tej priložnosti občinski ljudski odbor. Svečanosti se je razen uglednih gostov iz Celja, Ljubljane in pred- stavnikov gospodarske zbornice ter političnih organizacij udeležil tudi predsednik občanske skupšči- ne tov. Tone Delak, ki jfe novo samopostrežno trgovino tudi izro- čal prebivalcem. Ob tej priložnosti je čestital kolektivu, pohvalil nji- hova .prizadevanja in nazadnje za- želel, da bi nova trgovina kar naj- bolje služila potrošnikom iz Žalca. Ob tej priliki smo se porazgo- vorili tudi s poslovodnjem nove trgovine tov. Francem Cagličem. On je ves čas vodil in nadziral gradnjo in urejanje nove trgovi- ne, pri tem je pokazal veliko vest- nosti in prizadevnosti, tako da ga je delavski svet izbral za vodjo te poslovalnice. O nekaterih zna- čilnostih in posebnostih pa je tov. Caglič povedal: »•Kot vidite, ima nova samopo- strežna trgovina vse potro&io ži- vilsko blago, zelenjavo, osvežilne pijače in razne druge predmete, ki se ufKDrabljajo v gospodinjstvu. Uredila smo tudi mali delikatesni oddelek in bife. Zelo podrobno pa smo ziasrti analizirali vprašanje cen. Ugoto- vili smo, da ni potrebno, da bi ce- ne v samopostrežni trgovini bole višje kot v klasičnih trgovinah. Istočasno smo se odločili na non- stop poslovanje, in sicer bo trgo- vina odprta od 6. do 20. ure. Sa- mopostrežba bo odprta tudi v ne- deljo dopoldne. Glede zelenjave smo se pove- zali s celjskim Agroprometom in menim, da bomo lahko izredno plodno z njiimi sodedovali ter tako nudilji potrošnikom sproti sveže, blago in zlasti zgodnjo, posezion- sko zelenjavo. Isto velja tudi za sadje in zelenjavo.-« Ko je govoril o posebnostih, je dejal, da je nova trgovina taikx> grajena, da bodo lahko ob pove- čanju prometa posamezna stojala premaknili in tako dobili še več razstavijalnega prostora. Sicer pa je to samopostrežba, ki je za zdaj najlepše in najbolj fimkcionalno urejena v našem okraju. To so še posebej poudarili predstavniki ostalih trgovskih podjetij, ki že imajo v svojem sestavu samopo- strežne trgovine. Pri tem pa so dodali, da je imelo žalsko podjet- je več možnosti za boljšo uredi- tev, saj gre za novo gradnjo. " starih in obnovljenih prostorih pa tega žal ni bilo možno. . TUDI JAZ BOM VOLIL Tovariš urednik! Cas naglo mineva in tokrat vam pišem zadnje pismo od vojakov. Redno prebiram vaš list in z zani- manjem ter veseljem sledim uspdiom volitev v našem okraju. Čeprav ne .poznam večine poslan- cev za občinsko kot ostale skup- ščine, sem vendar prepričan, da so izbrali najboljše. l25redno se veselim snidenja z domačim ikrajem in mojimi naj- bližnjimi. Posebej pa sem pono- sen, da bo 16. jtmij dan, ko bom prvič stopil na volišče ter s svo- jim glasom soodločal o poslancih za republiški in zvezni zbor. To veliko srečo vidim predvsem v tem, da imam tudi jaz pravico in dolžnost voliti in zbirati najboljše Torej, nasvidenje na volitvah! Marjan Tržan V Juteksu SO se odločili za zmanjšanje delovnega časa V žalslkli tekstilna tovarni za iz- delavo jutinih tkanin so že dalj časa podrobno proučevali pogoje in nekatere posebnosti, ki lahko omogočijo zmanjšanje delovnega časa v tednu. Imeli so več pred- logov in variant, a je nazadnje na skupnem zasedanju kolektiva pre- vladovalo nmenje, da naj v seda- njem obdobju zmanjšajo delovni čas v tednu od 48 ur na 46, kar pomeni dve uri. Pri tem so izhajali predvsem iz dveh osnovnih predpostavk. Zmanjšanje delovnega časa ne sme prizadeti planskih nalog niti osebnih dohodkov zaxx)slenih, ki so odvisni zgodj od proi2:vodnje in storilnosti; hkrati pa je zmanjšan delovni čas potrebno prilagoditi željam zaposlenih delavcev. To je v tej tovarni še toliko pomem- nejše, ker zaposluje večinoma ženske. Že poizkusi so pokazali, da se storilnost zaradi zmanjšanja de- lovnega časa za dve uri ne zmanj- ša. Izredno lepe usE)ehe so dosegli v nekaterih oddelkih, kjer so pro- izvodnost celo povečali. Istočasno so 2manjšani delovni čas prenesli predvsem na sobotni dan, in sicer iz več razlogov. V Juteksu spričo velikih potreb in posebnih pogojev delajo v treh izmenah. Prav to pa je bilo zlasti ob sobotah in nedeljah za mnoge neprimerno in težavno. Pri prvi izmeni ni bilo težav, zato pa je druga izmena delala do desetih, tako da je delavcem druge izme- ne sobotni večer .praktično odpa- del, tretja izmena pa je delala po- noči in so ti dedavci navadno po- rabili nedeljo za spanje in počitek. Sedaj po uvedbi skrajšanega delovnega časa pa so se pogoji povsem spremenili. Druga izmena neha v soboto z delom že ob še- sti uri, tako da imajo zaposleni še čas za kino ali kako drugo so- botno večerno razvedrilo. Tretja izmena pa konča delo ob polnoči. Ostane jim torej še dovolj časa za počitek, in nedelja ni povsem izgubljena. Že po prvem mesecu dela s skrajšanim delavnim časom so se pokazale velike ii>rednosti. Zlasti zadovoljne so zaposlene žene, ki jim tako preostane ob koncu ted- na precej več časa, da se lahko posvetijo družini. Ko smo se ob obisku v tovarni pogovarjali predvsem z nekateri- mi mlajšimi delavci in delavka- mi, so nam povedali še eno zani- mivost in prednost skrajšanega delovnega časa. >> Veste«, je dejala mlada pro- izvajalka, ^-doslej je bilo težavno za kakršnokoli potovanje ali obisk čez nedeljo. Vselej je bilo treba počakati na vrsto prve izmene. Potovanje je prej tudi za drugo izmeno bilo v soboto onemogoče- no, kajti po deseti uri ni niti av- tobusnih niti vlakovnih zvez. Se- daj je mnogo bolje.-« In še precej drugih podrobnosti so povedali, vsi pa so poudarili, da je v tem času bistveno poraslo počutje zaposlenih in tudi prepri- čanje, da si dejansko sami kroje usodo — o zmanjšanju delovnega časa je odločal ves kolektiv, ugodnosti pa občutijo tudi vsi čla- ni kolektiva, so nam dejali. Hkra- ti pa so pristavili, da je to prvi korak — kajti končni cilj jim je 42-umi tednik. -le Pri stroju o strojih Tovariša Franca Virka, 31- letnega delavca pri Agroser- visu v Šempetru, ki so ga volivci izbrali za kandidata v republiški zbor nove skup- ščine in ki ga bodo v nede- ljo volili, sem srečal v od- delku za generalno poprav- ljanje motorjev, kjer dela še z dvema tovarišema. Delal je pri posebnem stroju, s katerim v tem podjetju po- drobno preizkusijo delova- nje osveženega motorja še preden ga montirajo v trak- tor ali drugo vozilo. Ta stroj je bistven za hitro izmenja- vo motorjev, da delo na po- ljih ne zastaja. Tovariš Virk mi je razka- zal stroj in hkrati dodal, da, ima podjetje nekaj motor-] jev za ta namen, tako daj lastnik traktorja že v šestih, urah dobi ustrezno general-] no osvežen motor v vozilo, i Starega nato osvežijo, dobi ga drugi in tako se veriga nadaljuje. Ob tem obisku sem izkoristil priložnost in zastavil tov. Virku nekaj vprašanj o razvoju podjet- ja, njihovih načrtih ter na- zadnje, kako si zamišlja us- pešno delovanje kot republi- ški poslanec. Takole je na- nje odgovoril: — V zadnjih nekaj letih se je naše podjetje pred- vsem z veliko prizadevnost- jo članov kolektiva, smotr- nim uveljavljanjem eko- nomskih enot in proučeva- njem tržišča hitro in lepo razvilo. Zdi pa se mi, da je to le začetek, kajti imamo velike možnosti, da svojo dejavnost še razširimo. Za Savinjčane, lastnike motor- nih vozil in posebno lastni- ke popularnega fiča, lahko povemo, da nameravamo urediti izza sedanjih delov- nih prostorov proti ielenzi- ški postaji novo servisno de- lavnico, ki bo služila izključ- no za popravila vseh vrst osebnih avtomobilov. Tu na- meravamo urediti tudi so- dobno pralnico in podobno, razen tega pa še lakirnico. Posebno pa se kolektiv pripravlja na izdelovanje obiralnih strojev za hmelj. Spričo tega, da je po teh strgjih z ozirom na pomanj- kanje obiralcev v zadnjih le- tih vse večja potreba, smo o tem že dalj časa resno razmišljali in pripravili na- črte. Tako smo do sedaj os- vojili preko 70 odstotkov te proizvodnje. Računamo ph, da bomo pri tem stopili v tesno kooperacijo z neka- terimi drugimi našimi to- varnami. Druga posebna no- vost, ki smo jo osvojili, je začetek izdelovanja nado- mestnih delov za manjše kombanje (kombanj 630). Ti kombajni so predvsem razširjeni v Sloveniji, Ma- kedoniji in Črni gori, torej v tistiJi predelih naše drža- ve, kjer so hribovitejša zem- ljišča. Na koncu pa je tovariš Virk dejal, da je zanj poseb- na čast, da so ga volivci predlagali za kandidata v republiško skupščino. Ven- dar hkrati tudi huda odgo- vornost, ki pa se je zaveda. »Delo ne bo lahko, vendar upam, da volivcev ne bom razočaral.'* OGLEDALI SI BOMO TOVARNO Na Polzeli se v teh dneh izred- no živahno priipravljajo na občin- ski praznik tudi v delovnih kolek- tivih in tovarnah. Najbolj pa se- veda v polzelski tovarni nogavic. Domenili so se namreč, da bodo na dan praznika pripravili ogled tovarne. Med prebivalci je vseka- kor največ zanimanja za ogled modernizirane tovarne nogavic, za katero so italijanski in kanad- ski strokovnjaki, ki so montirali nove stroje, dejali, da je to do- sletj najbolje urejena tovarna za izdelavo nogavic in da so delovni pogoji v polzelski tovarni nepri- merno boljši, kot v kateri koli drugi enaki tovarni v Evropi. To velja za vse oddelke, zlasti pa za barvamo, plotilnico in kontrolni oddelek. V zadnjih dneh pa so urediU še skladiščne prostore in zunanjost tovarne. Med zanimivostmi v od- delku kontrole in sortiranja noga- vic je vsekakor tudi nova napra- i va, ki so jo izdelali s , skupnimi močmi strokovnjaki, domačini iz Polzele in ki avtomatično razme- šča nogavice po velikosti in dol- žini stopala. Doslej je bilo to delo zamudno in izredno zahtevno, saj je pogoj za učinkovito nastopanje na trgu kvaliteta. Pri ženskih no- gavicah pa je razen tega tudi po- membno, da sta obe nogavici pa- ra enako dolgi in da imata enako dolgo stopalo. Prej, ko so to delo opravljali še ročno, so razumlji- vo nastale še vmes napake pri sortiranju. Sedaj to ni več možno. Toda to ni edina novost. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 14. junija 1963 Peter Šprajc - pokrovitelj okrajne mladinske delovne akcije Te dni so na okrajnem komiteju Zveze mladine že zaključili pri- prave za dve mladinski lokalni delovni akciji, s katerimi bo mla- dina našega okraja pomagala pri gradnji dveh izredno važnih ob- jektov. Gre za delovni akciji pri gradnji cest na odseku Rečica— Ljubno in Šmarje—Podplat. Mla- dina se je s cestnim podjetjem iz Celja, ki je izvajalec del, dogovo- rila, da bo na obeh predelih so- delovalo skupaj devet brigad ali nekaj nad pet sto brigadirjev. Ta- ko bodo v Rečici delale štiri, v Šmarju pa pet brigad. Tu so ure- dili tudi že naselja in vse ostalo, kar sodi k njim. V Rečici se bodo mladi ljudje naselili v osnovni šoli, njihov novi »dom« pa bo no- sil ime znanega partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kaju-| ha. Tudi v Šmarju bo naselje v| šoli, imenovalo pa se bo naselje j Bratstva in enotnosti. Zakaj tako i ime? Celjska mladinska delovna- akcija, ki je hkrati tudi največja v zadnjih letih, bo imela izrazit medrepubliški značaj. Pet brigad — od devetih — bo namreč iz so- sednjih republik. Po dve bosta prišli iz Zrenjanina in Vinkovcev in ena iz Tuzle. V teh mestih je za celjsko mladinsko delovno ak- cijo prav tolikšno zanimanje kot za zvezno. To prav gotovo ni slu- čaj; nedvomno je navdušenje za akcijo v celjskem okraju posledi- ca dolgoletnega sodelovanja mla- dih ljudi teh mest. Že nekaj let zapored se namreč mladina Zre- njanina, Tuzle, Vinkovcev in Ce- lja sestaja na igrah »Bratstva in enotnosti«. Na delovno akcijo pa se ne pri- pravljajo samo mladi ljudje. Tudi v Rečici in Šmarju so o delovni akciji veliko govorili. Ljudje se zanimajo zanjo, mnoge organiza- cije pa že zdaj pripravljajo pro- grame življenja brigadirjev v nji- hovem kraju. Dogovorili so se že, kaj jim bodo pokazali, kaj prire- dili in pripravili, da se bodo med domačini čimbolje počutili. Naj- bolj razveseljivo pa je nedvomno to, da se prebivalci obeh krajev brigadirjev veselijo. Delovne akcije se bodo pričele julija, ko bosta v Rečici delali dve in v Šmarju tri brigade. V Rečici se bodo sestali Celjani in Vinkov- čani, v Šmarju pa mladina Zre- njanina, Tuzle in Celja. V avgu- stu pa bosta v Rečici delali briga- di iz Zrenjanina in Celja, v Šmar- ju pa poleg Celjanov še Vinkov- čani. Mladina se je obvezala, da bo opravila 76.500 delovnih ur. Pre- sežek pa bodo delili po ključu 70 proti 30. Teh 30 odstotkov naj bi dobila mladina. Uporabili pa bi jih za dvig standarda v naseljih, za priprave na eventualne akcije v prihodnjem letu itd. Pa še nekaj je pomembno — pokroviteljstvo letošnje mladin- ske delovne akcije je prevzel predsednik okrajne skupščine to- variš Peter Sprajc. Tako smo la- hko prepričani, da bodo akcije res dosegle lep uspeh. Magda Kočar med Strmčani Velikim predvolilnim zborova- njem v vsej državi so se pridru- žila tudi zborovanja v manjših krajih. 2e na kandidacijskih zborih so volivci mnogokje povedali, da bi radi spoznali svoje kandidate za republiški in zvezni zbor. Tako je v nedeljo, dne 9. junija, prišla med svoje volivce tudi tovarišica Magda Kočar, kandidat za repub- liško skupščino. Krajevni odbor SZDL jo je prosil, naj pride zato, da bi ugodil želji svojih članov. Kandidatko, tovarišico Kočarje- vo, je tako spoznalo nad sto vo- livcev. Predstavila se je s poročilom, ki je ljudi prepričalo, da tovari- šica Kočarjeva že pozna probleme njihovega območja. Kasneje je stekla sproščena razprava o uki- nitvi osemletne šole v Strmcu, o začasnem trimesečnem obratova- nju žage v Socki, o preskrbi ljudi s pitno vodo, o avtobusnih čakal- nicah itd. Ob koncu pa je tovari- šica Kočarjeva obljubila, da se bo vedno rada odzvala vabilu, da obišče volivce tega območja. D. F. Pomagajmo potrebnim! Občinski odbor Rdečega križa v Celju pričenja na pobudo ob- činskega ljudskega odbora in v sporazumu z občinskim odborom Socialistične zveze akcijo zbira- nja prostovoljnih prispevkov ob- leke, perila in obutve. Se vedno je namreč precej občanov, ki se obračajo na Rdeči križ ali na so- cialno skrbstvo s prošnjami za de- litev različnih kosov oblačil. Tudi to vemo, kako veliko je različnih naravnih katastrof in prav je da takim ljudem pomagamo z vsemi sredstvi. Verjetno je več družin, ki bi lahko odstopile nekaj obla- čil in obutve. Vse to naj bi pri- nesli v pisarno občinskega odbora Rdečega križa v Celju, na Trg Svobode 10, levo čez dvorišče v :prvo nadstropje. Prispevke bodo sprejemali vsak dan od osmih do dvanajstih. Tisti pa, ki ne morejo sami z doma, naj napišejo na ta naslov dopisnico, v kateri naj bo sporočilo, kdaj se lahko odposla- nec občinskega odbora Rdečega križa oglasi pri njih, da prevzame oblačila. Občinski odbor Rdečega križa je prepričan, da bo akcija med Celjani naletela na ugoden odmev. Komorni zbor v LJUTOMERU IN VERŽEJU Prebivalci Prlekije so od 1. do 9. junija proslavljali svoj sedmi občinski praznik, posvečen dogod- kom pred dvajsetimi leti, ko so se aktivisti Prlekije zbrali naCve- nu ter začeli z oboroženim upo- rom proti okupatorju. Spored proslav je med drugim obsegal tudi odkritje spomenika glasbenemu pedagogu in sklada- telju Slavku Ostercu v Veržeju. Na to svečanost je bil povabljen tudi komorni moški zbor iz Ce- lja, ki je imel v soboto koncert v kulturnem domu v Ljutomeru, naslednjega dne pa je z ostalimi pevskimi zbori iz mariborskega okraja sodeloval pri samem od- kritju spomenika v Veržeju. Nastop komornega moškega zbora v Ljutomeru oziroma Ver- žeju je bila hkrati oddolžitev celj- skih kulturnih delavcev spominu slovenskega glasbenega moderni- sta Slavka Ojsterca, ki je bil v le- tih 1921—1925 Celjan. G. G. Posnetek z nedeljskega tekmovanja Prve Go-kart dirke v Celju V nedeljo so bile v Celju — če ne štejemo lanskega propagand- nega nastopa — prve GO-KART dirke. Organizator je bil Avtomoto društvo »Slavko Slander«. Tek- movali so z vozili 50 ccm in 100 ccm. Proga je bila dolga 9 km v polfinalu (17 krogov) in 11 km v finalu (21 krogov). Speljana je bi- la po Ulici 29. novembra, ,po Ob- lakovi, Kersnikiovi in Jenkovi ulici. V lažji kategoriji, kjer je bila konkurenca hujša, je zmagal 30- letni mehanik z levškega letališča Franc Gajšek, pri vozilih s 100 ccm pa je bil prvi Milan Carina iz Pančeva. Dirke, ki so bile del re- publiškega tekmovanja, si je ogle- dalo okrog 2.000 ljudi. GO-KART vozila so zelo eno- stavna in lahka ter pri omenjenih kubaturah dosežejo brzino 40 do 60 km na uro. Kljub temu nudi tekmovanje z njimi dosti športne- ga užitka, od tekmovalca pa za- hteva spretnost in iznajdljivost. Prednost takih vozil, ki tehtajo komaj okrog 60 kg, je v tem, da z njimi ne pride do hudih nezgod, kot se to pogostoma dogaja pri športnih dirkalnih avtomobilih. V Celju se s tem športom, ki je prišel iz Amerike in se polagoma uveljavlja tudi v Evropi, ukvarja Avtomoto društvo »Slavko Slan- der« in Ljudska tehnika v tovarni emajlirane posode. Ljudska tehni- ka iz »Emajlirke« je tudi sama iz- delala šest GO-KART vozil na osnovi vzorca, ki so ga dobili iz Kopra. »Slander« ima sedaj štiri taka vozila in Ljudska tehniika tri. Paprika PO 800 Dliij Kljub temu, da je na celj. ski tržnici veliko češenj so zanje pred stojnicami marsikdaj dolge vrste. To dokazuje, kako zelo smo bi li željni prvega sadja. A/o češnje pa so te dni že dobile, konkurenco. Na trgu so se namreč pojavile borovnice pa prve hruške in tudi ne', kaj jagod je vmes. Medtem ko prodajajo češnje po 12o dinarjev, so borovnice po 180 do 200 dinarjev in jago. de 350 do 800 dinarjev - pr. va cena velja za vrtne, dru- ga pa za gozdne jagode. Hruške pa so še vedno zelo drage - po 260 dinarjev jih prodajajo. In druge cene} Stari krompir je po 45 do 55 dinarjev, medtem ko no- vega prodajajo po 100 di- narjev kilogram. Ohrovt ima ceno od 120 do 150, rde- ča pesa pa 200 dinarjev. Tu- di solate je veliko, proda- jajo pa jo po 40 do 100 di- narjev. V zadnjih dneh je močno padla tudi cena gra- hu. Zdaj je namreč po 80 in 100 dinarjev, pa še pre- cej ga je. Na tržnici lahko kupimo tudi že prvi fižol v stročju, ki je sicer po 2O0 dinarjev, pa gre vendarle le- po v promet. Tudi kumar je veliko, prodajajo pa jih po 200 do 250 dinarjev. Poleg pa- radižnika, ki je še vedno po 400, so na tržnico pripeljali tudi že prvo papriko. Toda cena 800 dinarjev za kilo- gram! To je dvakrat več kot je bila v teh dneh lansko leto. Cena jajčkam je posko- čila za dva dinarja - proda- jajo jih po 28 do 30 din. Trg je bil v preteklem tednu v redu preskrbljen, le nekatere cene nas zaskrb- ljujejo. Upajmo, da bo do prihodnjič bolje! Prometna kronika MOTOR V IZLOŽBENO OKNO Preteklo soboto se je na glavnem trgu v Sevnici pripetila dokaj nenavadna ne- zgoda. Od železniške postaje je tisti dan pripeljal proti trgu motorist Miha Cvern. Na nepreglednem ovinku ga je začelo zanašati. Ko je Cvern ugotovil, da padca ne more preprečiti, je skočil z motorja. Padel je in se laže poškodo- val, motor pa je odletel v izložbeno okno bližnje trgovine. Okno se je seve- da razbilo. Šipa je bila vredna 75 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE V OSEBNI AVTOMOBIL V nedeljo se je na odseku ceste Lo- ka pri Žusmu — Slivnica motorist An- ton Lipovšek iz Celja iz neznanih raz- logov zaletel v osebni avtomobil Anto- na Kalinška iz Celja. Škodo so ocenili na 50 tisoč dinarjev. TEŽKO POŠKOVAN KOLESAR Isti dan — torej v nedeljo — se je v vasi Lahovna težko poškodoval kolesar Mirko Veber iz Strmca. S kolesom se je peljal iz smeri Reka proti Laškemu, pa je z.avozil na kamen in padel. Težko poškodovanega so ga prepeljali v celj- sko bolnišnico. ZAPELJAL NA KUP GRAMOZA V ponedeljek se je v Štorah huje po- škodoval mopedist Ivan Doberšek iz Vezovja pri Šentjurju. Mopedist se je z mopedom peljal v službo, pa je zavozil v kup obcestnega kamenja. Seveda je padel in se huje poškodoval. Nastala pa je tudi večja materialna škoda. PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA V ponedeljek zjutraj je na križišču Vodnikove in Kocbekove ulice v Celju avtomobilist Ivan Grobelnik iz Celja zavijal v levo. Pri tem je pravilno za- peljal na sredo ceste; ker pa mu je tisti hip nasproti pripeljal avtobus, je voz- nik osebnega avtomobila ustavil in mu dal prednost. Tedaj pa se je v njegovo vozilo zaletel osebni avto, ki ga je za njim vozil Ivan Spaič iz Maribora. Ivan Spaič ni upošteval potrebne varnostne razdalje in nesreča je bila tu. Pri tem se je Ivan Spaič laže poškodoval, na vozilih pa je za okrog 200 tisoč dinarjev škode. AVTOŠOLA V OBCESTNEM SMERNIKU No, nekoliko čuden naslov za nesrečo, ki se k sreči ni končala s težjimi po- sledicami. Nesreča se je pripetila v po- nedeljek proti večeru in to v Celju na križišču Ipavčeve in Gregorčičeve ulice. Z osebnim avtomobilom avtošole AMD »Slander« je tedaj iz Ipavčeve ulice pri- peljal Štefan Jagrič. Hotel je zaviti v desno, pa je pri tem zadel v obcestni smernik. Zvil ga je, na vozilu pa je za okrog 40 tisoč dinarjev škode. Povejmo Se to. da ie voznik vozil v spremstvu inštruktorja. NA HUDINJSKI SOLI JE RAZSTAVA O PROMETU Na hudinjski osnovni šoli so t« dni odprli razstavo prometne vzgoje in nesreč, ki se pripetij« zaradi neprevidnosti na naših ce- stah. »Na cesti nisi sam« je geslo te razstave, ki si jo je ogledal« že veliko mladih ljudi. Zanje je še posebej važno, da spoznajo prometne predpise in jih pri hoji po cestah tudi upoštevajo. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 26. 5. do 2. 6. 1963 se je rodilo 35 dečkov in 31 deklic POROČILI SO SE: BABIC Mihail, poručnik-oficir, iz Ce- lja in BAN Antonija, bolničarka iz Celja. ŠTEFANIC Stanislav, delavec in VANGOŠ Frančiška, delavka oba iz Celja. Špes Janez, delavec iz Vojnika in KRAGELJ Sonja, gospodinja iz Strm- ca. GRUŠOVNIK Miroslav, strojni teh- nik iz Lukovice in KALCIC Marija, uslužbenka iz Doberteše vasi. ULAGA Mihael, kovinostrugar iz Štor in BAJEC-j Frančiška, uslužbenka iz Šentjurja. J KVAS Valentin, avto-klepar iz Medloga^ in GROBELNIK Angela, uslužbenka iz-" Galicije. PERPAR Mai^jan, livar in TURNŠEK Marija, trgovska pomočnica oba iz Štor. DEŽELAK Jožef, uslužbe- nec in OTOREPEC Matilda, gospodinja oba iz Celja. TRUPEJ Janez, delavec iz Štor in VRENKO Matilda, poljedelka iz Virštanja. GUZEJ Franc, zlatar iz Ljubečne in VREČAR Marija, uslužben- ka iz Prožinske vasi. TURNŠEK Ludvik, delavec in SALOBIR Marija, gosipodinja oba iz Celja. ZUPANC Janez, delavec iz Pečovnika in GORJUP Ana, delavka iz Trnovelj. POCIVALŠEK Jože, delavec iz Šmarja pri Jelšah in FLAJS Elizabeta, delavka iz Celja. UMRLI SO: MOŽIC Franc, delavec iz Loke pri Zidanem mostu, star 54 let. ZUPANC Ivan. upokojenec iz Celja, star 57 let. PREZELJ Jožica, invalidska upok. iz Celja, stara 61 let. KRAJNC Franc, kmetovalec iz Šmarja pri Jelšah, star 61 let. GUZEJ Marija, os. upokojenka stara 85 let. SENICAR Hermina, upoko- jenka iz Celja, stara 58 let. KLINC Marija, otrok iz Strmca, stara 4 leta. PAVELŠEK Marija, gospodinja iz Me- gojnice, stara 70 let. JURICKO Albin, otrok star 10 let. GRMEK Jože, dela- vec, iz Maribora, star 18 let. VECERIC Mirko, upokojenec iz Huma na Sotli, star 64 let. kozolec. Škodo pa, ki je nastala, oce- njujejo na 150 tisoč dinarjev. Naslednji dan pa je strela povzročila požar tudi v Celju. Izbruhnil je v skla- dišču »Vulkanizacije« in zajel surovo gumo in nekaj gotovih izdelkov. Seveda so priskočili na pomo^ gasilci, kljub temu pa škodo še vedno ocenjujejo na dva milijona dinarjev. Kasneje se je izkazalo, da je strela udarila v električ- no napeljavo. POGOLTNILE SO GA VODE VELENJSKEGA JEZERA v ponedeljek se je v velenjskem je- zeru pripetil nesrečen slučaj. Štiriin- dvajsetletni Friderik Ledinek iz Velenja se je šel v jezero kopat. Toda iz ne- znanih razlogov je utonil. Nihče še ne ve, ali ga je zajel vrtinec, ali pa je morda vzrok nesreče v čem drugem. SMRTNO SE JE PONESREČIL V petek, 7. junija, se je smrtno po- nesrečil tridesetletni elektromonter An- ton Remec iz Bočne. Na transformator- ju v Šentjanžu je hotel izklopiti tok, da bi svoje delo pri elektromotorju var- neje opravil. Pri tem pa je izklopil na- pačno linijo in ko se je lotil dela, ga je električni tok ubil. ŠE ENKRAT STRELA V soboto, 8. junija je v poslopje Franca Urbančiča iz Visokega Kirnika udarila strela. Kljub tepiu, da je bila streha krita s slamo, je zgorelo le ne- kaj ostrešja. Škodo ocenjujejo na 200 tisoč dinarjev. Z NOŽEM GA JE ZABODEL V nedeljo so se v vasi Čemerno sprli fantje. Pri tem je prišlo tudi do prete- pa, med katerim je sedemindvajsetletni Alojz Baje iz Jelovega nekajkrat zabo- del v trebuh in stegno Hermana Lesko- ška. Leskoška so hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico, Bajca pa priprli. Preiskava je v teku. Pojasnilo v pretekli številki smo v članku pod naslovom »Streljal je s pištolo« pisali o tem, da je bila v »•gostilni pri Miklavžinu« prelita 'kri. Od bivšega lastnika tega go- stišča pa smo prejeli pojasnilo, v katerem sporoča, da že več let ili lastnik tega gostišča. Gostišče se zdaj imenuje gostilna »Pod Golov- cem« in ga upravlja gostinsko podjetje »Brandjboir-«. Bivši lastnik niima torej z gostiščem nobene zveze. KRONIKA NESREČ Na Gorici pri Celju je motorist podrl Antonijo Štos. Dobila je notranje po- škodbe. — Pri igri z žogo se je ranila na glavi Pavla Zvižej iz Aškerčeve ulice. — Na vlaku je stisnilo prste na roki Karlu Klincu iz Lindeka pri Strmcu. — Pri padcu si je pretresel možgane An- ton Latovšek iz Šempetra. — Kari Pi- stotnjk in Terezija Pistotnik iz Belih vod pri Šoštanju sta padla s kolesom ia si pretresla možgane. — Z motorjem je padel Ivan Golob iz Kokarja. Ranil si je glavo. — Pri nesreči z avtomobilom si je poškodoval nogo Slavko Hren iz Gornjega grada. — Anton Kudrih iz Grušovelj se je pri padcu z mopedom laže poškodoval. STRELA JE UDARILA Preteklo sredo zvečer je v kozolec Antona Jeseneka iz Svetelke pri Šent- jurju udarila strela. Gasilci so požar lakoj lokalizirali in s tem rešili tudi Tudi v tednu od 17. do 23. junija bo imela celjska radijska postaja zanimiv spored. Kot po navadi, bodo tudi te dni oddajo začeli ob 17., ko bo najprej na vrsti celjska kronika, nato pa obvestila, ob 17.35 oddaja čestitk in pozdravov radijskih poslušalcev in ob 17.45 zabav- na glasba vmes reklame. Od 17.15 pa do 17.35 pa bo spored vsak dan razli- čen. V ponedeljek, 17. junija, bo naj- prej pel Perry Como, nato pa bo na vr- sti redni tedenski športni pregled, v torek bodo predvajali oddajo, v kateri bodo so zelo poeno- stavi, čisti letni prihranek pa bo znašal nad miljon dinarjev. Za njegovo iznajdbo mu je upraivni odbor podjetja izrekel pohvalo ii odobril enkratno nagrado v zne- sku 37.000 dinarjev. RAZSTAVA O PETLETNEM RAZVOJU Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Celja je te dni pripravil v izložbenih oknih nove banke in lekarne zanimivo razstavo, ki ponazarja razvoj celjske občine v zadnjih petih le- tih na vseh področjih. Razstava je solidno pripravljena in je ne- dvomno dosegla svoj namen; ta pa je bil v tem, da na čimbolj neposreden način seznani prebi- valce celjskega mesta, pa tudi druge obiskovalce mesta ob Sa- vinji, z dosežki v gospodarstvu, upravljanju, kulturi itd. v zad- njih petih letih. jutri — komemoracija na Slandrovem trgu Jutri ob 17. uri bo v Celju pred grobnico narodnih herojev Slandrovem trgu komemoracij* ki jo v spomin na dvajsetletnico smrti obeh herojev, ki sta v grob; niči pokopana, prireja občinski odbor združenja borcev nov Ce; Ije. Prav je, da bi se svečanosti udeležilo čim več Celjanov in * tem počastilo spomin dveh velikih borcev za mir in svobodo nas^ domovine. v 2ELEZARNI so PRESEGU plan za april Delovni kolektiv štorske žel^ zame je operativni program mesec april izpolnil s 103,7 % Med posameznimi enotami so dO' segli najboljše uspehe: obdelova^ niča valjev, kjer so proizvod^- program izpolnili s 124,3 %, ša' motama s ,112,9 %, aglomeracij^ s 106,9 % in livarna sive litine J 105,6 %. V istem mesecu je po^' jetje izjpolnilo plan realizacije^. 110 %, dohodek s 113 % in čis^ dohodek s 112,5 %. strela jo je ubila V nedeljo je v hišo Ced^ Stropnik v St. Florjanu pri ^ stanju udarila strela. Takrat J Cecilija Stropnik z Elizabeto tovšek in desetletnim Petrom ^ nekovičem sedela v veži. ^^jo strela udarila, je obe ženski vi^^ po tleh. Britovškova se je k^^a zavedla, Cecilija Stropnikova V je umrla. CELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 Zagrebški [ikovnrki T/ nrav kratkem času obstoja Javnega salona v Celju ms ..ni več ali manj urejenega^ li- ^tTvnega življenja (saj je sele InJetnbra bil predan svojemu Namenu in Je postal najmlajša i^urna ustanova Celja) se je rstilo kar 11 dobro obiskanih 7 preciznosti ter lah- So r^'^ Slanovih akvarelov, ki Ju i^r^^^^o razstavljeni v foyer- «pm , vrtita v začara- do^j.'^.^'n^^skem krogu, ki diha ja dn^^^-^ ^^^Položenje avtor- skep ^^^čne nasičenosti obmor- nipt; Prav zato se tudi barl'-u ^"^^^ različna skala čevin J..odtenkov sončne paj- tisti p' 1 ^ ^i^Jim zadahom daje Živeti -^^i pečat izvirnega do- vov tisočkrat načetih moti- nu „ y moorovskemu nači- tenih i-^i(^^ja gmote in obču- riii se l^J?'^^^^ izpeljav, v kate- ia nhf,^'^''^ "^-^^ globoka poezi- ""^likovalca. Jože »"azstavljajo ^ »Salonu« Kdo odgovarja za kulturo « ali: kultura nikakor ni hobi Soia v Dobrni je lepo urejena in ima ozvočenje za vsak razred in tudi po hodnikih; pogrešajo pa dvorano, kajti, kadarkoli imajo kakšno prireditev, morajo plačati prostore v zdravilišču. Pred nekaj dnevi je občinski svet Svobod in prosvetnih druš- tev Celje priredil v Dobrni zani- mivo in več kot potrebno posve- tovanje o vlogi kulturno prosvet- nih društev pri rekreaciji delov- nega človeka v delovnem kolek- tivu. O tem problemu je sestavil teze za razpravo sekretar ob- činskega odbora SZDL Celje An- ton Rupnik. Jn čeprav je to vpra- šanje dandanes skorajda pro- blem številka 1 v družbenem ži- vljenju, kajti bržčas je naš nagel razvoj civilizacije ter ekonomske stabilizacije porušil ravnovesje družbe, ki ji manjka dovoljnega hotenja po kulturnih dobrinah, moramo žal ugotoviti, da se je posveta udeležilo le nekaj tovari- šev in še to, da ni prišel nihče iz občinskih sindikalnih svetov vseh občin celjskega okraja. Najbrž pa nikakor ni skrivnost, da kul- tura ni hobi in da je skrb za kulturo skrb nas vseh, ne pa le občinskih svetov Svobod, uprav- nih odborov Svobod ali posamez- nih kulturnih delavcev. Tako mimogrede lahko opa- zimo, da ponekod v kolek- tivih tu in tam dobe zagon kul- turništva in žrtvujejo za eno sa- mo prireditev težka sredstva, po- tem pa se tega še dolgo dolgo spominjajo, če jih vprašate, kaj so storili za dvig kulturni ravni proizvajalcev-upravljalcev. Posvetovanje pa je vendar po- kazalo, da v nekaterih kolektivih celjske občine resno premišlju- jejo o tem in da so na najboljši poti, da vzpostavijo najtesnejše stike s kulturno prosvetnimi društvi ter da z načrtnim delom in z vsemi mogočimi oblikami začno razširjanje kulture tudi v samih kolektivih. Jasno je, da tega dela nikakor ne bodo zmogli sindikati sami, toda tu je vsa amaterska kultur- na dejavnost, ki se je zadnje ča- se vse preveč zaprla vase, tu je nešteto kulturnih ustanov, ki sa- mo čakajo, da bi s smotrnim delom utirale pot k razgledano- sti, tu je poklicno gledališče in še ostale oblike so, kot je to klubsko življenje, ki postaja zad- nje čase najboljša oblika prijet- nega izobraževanja. In prav film, ki zajema največje število ljudi kot kulturnih potrošnikov mora postati vzgojno sredstvo, saj je najcenejša in sočasno najučin- kovitejša oblika posredovanja kulturnih vrednot. Posebej pa je film kot vzgojno sredstvo važen zato, ker z njim lahko doseže- mo prav obratno — to je nega- tivno vrednost, proti kateri ka- sneje ni najlaže voditi boja. O tem in o drugih problemih, ki so navezani na to občutljivo vprašanje duhovne rekreacije delovnega človeka, bomo v na- slednjih številkah našega lista načeli niz vprašanj in to v naj- tesnejši povezavi z delovnimi ko- lektivi, ki so to že začeli reševati in tistimi, ki so doslej to vpraša- nje puščali vnemar. I Tudi D Matkah igrajo V marsikaterem kraju našega okraja bi dandanes . upravičeno ipovprašal člane »Svobod-"-« ali pro- svetnih društev, če so pozabili, da je odrsko delo eno najbolj hvalež- nih pri kulturni prevzgoji naših ljudi. Se bolj upravičeno pa se to poraja, ko zaslediš, da v majhnih zaselkih tega niso pozabili. V mi- slih so mi Matke — majhna va- sica pod Mrzlico, kjer nimajo niti šole niti trgovine, a vendarle ču- tijo potrebo po kulturnem razve- drilu. Ljudje v Matkah so vedno do- bre volje. Ce le utegnejo, pripra- vijo veselico, samo da pridejo skupaj, da zapojo in pokramljajo o dnevnih težavah. Prav tako pa ne mine leto, da ne bi Matnčani zaigrali eno ali dvoje del. Nimajo kulturnega do- ma, zadovoljni so s prostorom v pred nekaj leti zgrajeni hmeljski sušilnici, kjer si želijo urediti pri- jeten prostor za kulturno izziv-1 Ijanje. Kot kaže, so imeli naj-j večji uspeh z »Vdovo Rošlinko-«;] letos pa so že dvakrat ponovili igro »Gosposka kmetija-«-«. Seveda je v samem izvajanju mnogo po- manjkljivosti, toda ob dobri volji in prizadevanju domačinov spre- gledaš marsikaj. Prav bi bUo, da bi občinska zveza Svobod pri raz- deljevanju sredstev videla in upo- števala to nesebično prizadevnost ter ji dala priznanje. Pa ne le pri- znanje, tudi ipomoč, da bi v bo- doče poiskali sodobna odrska dela. D. K. BLIŽAJO SE POČITNICE SE NEKAJ DNI IN ŠOLSKE DURI SE BODO ZAPRLE ZA ZAD- NJIMI ODHAJAJOČIMI DIJAKI. VECINA JIH BO ODŠLA CiSTE VESTI PROTI DOMU — TODA NE VSI. MNOGE BODO TEŽILE NEGATIVNE OCENE; NE MALO PA BO TISTIH, KI SO KON- ČALI SVOJE OSEMLETNO ŠOLANJE V PETEM, ŠESTEM ALI SEDMEM RAZREDU, NEKATERI PA CELO ŽE V ČETRTEM. »KAM Z NJIMI?« JE VSE BOLJ RESNO VPRAŠANJE, KI NI- KAKOR NI ZGOLJ V DOMENI PROSVETNIH DELAVCEV, TEMVEČ NAS VSEH. O TEM IN SE DRUGIH ŠOLSKIH PROBLEMIH NAM JE ZA- UPAL NEKAJ PODROBNOSTI UPRAVITELJ OSNOVNE SOLE V DOBRNI — TOVARIŠ IVAN K APS. — Imamo lepo, novo šolo, ven- dar pa s tem še nikakor ni re- čeno, da je to novo iposlcpje naj- bolje opremljeno za ipoiik. Tako lahko kar na prvo mesto posta- vim popolno neopremljenost teh- nične in gospodinjske učilnice ter dostavim, da je šola brez telovad- nice in brez šolskega igrišča. Ob tem imamo približen občutek, kot da nam bi manjkala desna roka. Poleg tega je nekaj pomanjklji- vosti, ki pa jih ibomo skušali sami odpraviti. Tako smo letos začeli s prostovoljnim delom uirejevati šol- ski vrt za pouk biologije in spo- znavanja prirode. V našo šolo ho- di največ kmečkih otrok, prav za- to nam je vrt s sadovnjakom nuj- no potreben. Zadovoljni smo, da smo našli razumevanje pri kra- jevni skupnosti in turističnem društvu, ki nam pomagata pri ure- jevanju vrta ter šolskega parka. % Ker ste nam nanizali nekaj objektivnih težav, smo prepriča- ni, da nam subjektivnih ne boste zamolčali? — Vsekakor ne, saj se lahko ta- koj ustaviva pri problemu ka- dravske zasedbe. Le-ta je skoraj- da vsepovsod še vedno problema- tična, kajti moči z višjo ali visoko izobrazbo še vedno primanjkuje na osnovnih šolah. Za šestnajst razredov, od tega osem v višji skupini, imamo na šoli le 3 pred- metne učitelje in enega profesor- ja. Seveda pouk sam kljub po- manjkanju tovrstnega kadra ne trpi; pri tem pač doprinesejo v veliki meri učitelji, ki se morajo toliko več pripravljati za pouk predmetov v višji skupini. Zal pa moramo ugotoviti, da je vsekakor zahtevnost manjša. # Ko sva že pri tem vprašanju, me zanima, če bo v letošnjem le- tu kaj sprememb prav za zasedbo v višji skupini? — Žal lahko ostaneva kar pri stanovanjih za prosvetne delavce, ki jih ni in kot kaže, tudi še lep čas ne bo. Ponudbe pa so vse z utemeljeno zahtevo po stanova- njih. ^ In kako menite o preobre- menjenosti dijakov zaradi velike- ga števila predmetov v višjih raz- redih? — Res je, da je število pred- metov dokajšnje, vendar pa del teh novododanih predmetov ima predvsem vzgojno vrednost, med- tem ko je izobraževalna vrednost le-.teh minimalna. Preobremenje- nost je, toda večkrat jo mi sami potenciramo. Prometna, komu- nalna in gospodinjska vzgoja ima- JQ predvsem namen, da otroku doprinesemo nekaj praktičnega znanja, ne pa da ga tu lovimo za ocene. Vidiki so torej različni, prav tako pa otrokovo počutje. # Se to: kakšen bo kaj uspeh? — Dokaj dober, saj bo -predvi- dcma od 480 dijakov zaostalo le okrog 50 ali dobrih 10 odstotkov, čeprav imamo v Dobrni mladin- ski vzgojni dom, s katerega obi- skuje našo šolo okrog 60 vzgojno problematičnih otrok. # In koliko je tistih otrok, ki končajo obveznost, ne da bi do- vršili osem razredov? — Letos zelo malo in še ti k sreči niso problem, kajti naše področje je kmetijsko in večina jih ostane doma. Tako je le-teh okrog 30. Zanimivo pa je tudi to, da jih bo le nekaj več kot 10 di- jakov od 58, ki ibodo po končanem osmem razredu odšli v nadaljnje šolanje. KI. Srečanie v Dobrni Preteklo nedeljo se je v kon- certni dvorani zdravilišča v Do- brni zvrstilo 10 zabavno plesnih ansamblov, ki so se zibrali na okrajni reviji zabavnih ansamb- lov. 70 nastopajočih glasbenikov je bilo iz velenjske, celjske, bre- žiške in konjiške občine; iz dru- gih občin se žal niso prijaviM. Po rnnenju žirije in prav tako po mne- nju publike je bil zdaleka najbolj- ši ansambel »Elektra-« iz Šoštanja pod vodstvom Silva Tamšeta. Pro- gramsko bogat in čudovito vigran ansambel, ki bržčas sodi med slo- vensko vrhnjo plast zabavne glas- be. Za njem je zaostajal solidni ansambel iz SI. Konjic DIXIE-08 ter ansambel »Večno mladi-« pod vodstvom Edija Goršiča, ki pa na tem nastopu programsko ni pre- več zadovoljiv. Med ostalimi nastopajočimi so bili še Konjiški fantje, Zreški ko- vači, Fantje iz Brežic, Veseli van- drovčki, The black boys, trio Berg- haus iz Štor in Zarja iz Tmovelj. Žirija je za celotno delo dala oceno, ki glasi, da so pokazali vi- granost in dostojno kvaliteto an- sambli kot pevci. Žal pa je bUo preveč ansamblov narodno zabav- nega žanra, tako da je v večini le prevladovala polka z valčkom in še to domače (hudo originalne) kvalitete. Tako je dobmiški po- poldan dokazal nedvomen talent Slovencev za komponiranje valč- kov v čudni glasbeni podrejenosti od Avsenikov in Veselih Kranj- cev ter to, da radi muzicira jo z velikim zanosom in mladositno »ihto-«, kar najbolje kaže na po- manjkanje pravega strokovnega kadra. Ne bi bilo napak, če bi an- sambli, kjerko'li je možno, iskali tesnejših stikov z glasbenimi šo- lami in na ta način dobili prepo- trebno strokovno pjomoč. Prav le- tošnja revija ansamblov v Dobrni je v znamenju intenzivnega dela za rast kvalitete zabavnih ansamblov. v Mladinska oddaja v Žalcu Pred dnevi je aktiv ZMS v Žal- cu pripo-avil prijetno mladinsko oddajo pod naslovom »Dobra oce- na — lepa nagrada«. Prireditev je izredno dobro uspela, saj niti sla- bo vreme ni preprečilo, da ne bi bila dvorana prenapolnjena. V pe- stri barvitosti večera so se pred- stavili posamezni pevci in recita- torji, plesni ansambel »Jagoda-« in plesni skupini osnovne šole v Žal- cu. Poseben aplavz,pa jedoživel Franci Rizmal, ki se je občinstvu predstavil z igranjem na violino in klarinet; Franci je namreč iz- redno nadarjen za glasbo, saj je pravi unikum. Večer je dokazal, da je tudi v Žalcu možno nastopati pred polno dvorano, važno je le, da je nekdo, ki prireditve organizira. Še to: ce- lotni program je prijetno povezo- vala napovedovalka Anica Seme iz Žalca. Za našo mladino V zadnjih letih smo vse bolj ne- strpno pogrešali primernih doma- čih mladinskih iger, zato smo iz- redno veseli, da je Založba mla- dinske knjige letos izdala v knjigi MLADI ODER 1963 kar štiri igri- ce domačih avtorjev. Tovrstne li- terature je na našem knjižnem tr- gu zelo malo, prav zato je založba v prvi vrsti ustregla igralskim vodjem, ki bodo lahko tako segli po novem programu, predvsem pa bo ta ilovo&t veliko veselje mladi- ne, ki si želi igrati in gledati. Dosedanja praksa igralskih sku- pin na šolah nam nazorno kaže, da je v večini primerov prišlo do zastoja pri delu največ zaradi pre- majhne izbire tekstov. Z novim šolskim letom, čeprav šele letošnjega zaključujemo, bo- do dijaki lahko segli po prijetnih igrah naših priljubljenih pisate- ljev Bevka, Ingoliča, Brenkove in Svajcarjeve. Vse te štiri igrice so prirejene tako, da se lahko upri- zore z najenostavnejšimi odrskimi sredstvi in če je sila tudi kar v raz- redu. Prav ta preprostost pa bo omogočala širjenje našega mla- dinskega odrskega amaterizma, ki je zadnja leta šel podobno rakovo pot kot Svobode in prosvetna dru- štva. Tako bodo lahko mladi igralci v jeseni segli po Bevkovi igri »-Be- dak Pavlek-«, Ingoličevi »Milica ne sme umreti-«, igrici Kristine Brenkove »Modra vrtnica za prin- cesko« in igrici Marije Svajncar- jeve »Deklica Marjetka in velikan Teleban« . KI. KULTURNI ZANIMIVOSTI Pod naslovom »Prosti čas — včeraj, danes in jutri« je bila v celovški Delavski zbornici odprta zanimiva razstava, ki obsega ka- kih 350 prispevkov z vseh podro- čij upodabljajoče umetnosti. Raz- stavljal ci niso poklicni umetniki, marveč v pravem pomenu bese- de amaterji, ki se umetniško udejstvujejo le v svojem prostem času. Kljub temu pa je med raz- stavljenimi deli mnogo takih, ki govorijo o resničnem talentu. -0- V Sovjetski zvezi je pred krat- kim izšla prva izdaja celotnih del Bertolda Brechta v ruskem pre- vodu. V petih zvezkih so zbrani vsi njegovi dramski teksti, pa tu- di njegovi najpomembnejši član- ki o literaturi in umetnosti. Sov- jetski kritik znani Evgenij Sur- kovje je v posebnem eseju anali- ziral Brechtovo dramsko oziroma umetniško stvaritev. Forma viva-63 Na nedavni tiskovni kon- ferenci v Ljubljani je uprav- ni odbor »Forme vive« po- dal pregled letošnjega med- narodnega simpozija kipar- jev v Kostanjevici in Porto- rožu. O organizaciji in izbiri so spregovorili predsednik upravnega odbora ing. Vil- ma Pirkovičeva, tajnik tova- riš Marjan Vidmar in pred- sednik umetniškega sveta tovariš Zoran Kržišnik. Po- sebej pa je o kulturnih pri- reditvah v času simpozija v Kostanjevici spregovoril Lado Smrekar. Tovariš Zoran Kržišnik je o letošnjem simpoziju dejal, da je »Forma viva« prav kmalu prebrodila začet- ne krize, saj je že v tret- jem letu svojega obstoja prišla do enotne ocenitve, da je merilo pri udeležbi samo kvaliteta, nikakor pa ne izbor po smereh raznih stilov v kiparstvu, kajti »Forma viva« ni depandansa za plastike, temveč nekak- šen filter vseh tistih kvali- tetnih oblikovalcev, ki so že močno formirane likovne osebnosti. Prav zato je umetniški, svet »Forme vive« skorajda polovico letošnjih udeležen- cev povabil sam, drugo po- lovico pa prepustil izbiri raz- nih združenj ali umetnost- nih kritikov raznih dežela.^ O renomeju »Forme vive« pa je kar. odveč govoriti, kajti število prijavljencev je preseglo 50 in to iz 15 držav. Žirija pa se je v svo- jem izboru odločila za 21 udeležencev iz 12 držav, od tega jih bo deset na Seči pri Portorožu, 11 pa v Kostanje- vici. Poseben problem pa pred- stavlja ureditev galerij na prostem tako v Kostanjevici kot na Seči pri Portorožu. Do jeseni bo na Seči že ure- jen prostor in bo postavlje- nih 10 skulptur, • medtem ko v Kostanjevici šele ure- jajo okolico gradu, da bodo plastike postavljene v ure- jenem okolju. To pa je ve- zano tudi na hortikulturne priprave. Letošnji udeleženci v Por- torožu bodo Hubert Dal- wood, Bernard Daviš, Henri Lenaerst, Achiam, Aldo Ca- lo, Nobuya Nacai, Alina Sca- pocznikowa, David V. Ha- yes, Olga Jančič in Drago Tršar; v Kostanjevici pa se nam bodo predstavili Ber- nard Bali, Vladimir Preclik, Jeanne Spiteris, Shoshana Heimann, Voshikuri Uda, Minoru Togashi, A. Hietbro- ek, H. Snoeck, Milena Lah, Kosta Angeli Radovani in Šime Vulas. »Forma viva« traja od 1. julija do 31. avgusta in za ta čas so v Kostanjevici or- ganizirali pester in bogat spored različnih kulturnih prireditev. Tako bo uvod v Dolenjski kulturni festival predstavljala uprizoritev Kr- leževe drame »V agoniji« v izvedbi Drame SNG iz Ljub- ljane. Poleg tega pa bodo v tem času ves čas odprte raz- stave starih grafikov od XV. do XVIII. stoletja, retro- spektivna razstava slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa ter razstave del kiparja Iva- na Napotnika. V nadaljevanju se bodo predstavili s svojimi deli ljubljanska opera, celjsko gledališče, moški pevski zbor Egona Kune j a iz Celja- folklorna skupina »France Marolt«, vodilni slovenski književniki in drugi. , Tako bo Kostanjevica y času gledaliških počitnic redek kraj, kjer se bomo lahko naužili dovolj kultur- OCELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 - Dve uri med „Copatarji" V šentjurski občini si že dalj ča- sa prizadevajo, da bi vzporedno s krepitvijo posameznih zasebnih posebnih obrtnih delavnic okrepili tudi dejavnost socialističnega sek- torja obrti. To jim je doslej v ve- liki meri tudi uspelo, saj je enot- no obrtno-komunalno podjetje v zadnjih letih izredno hitro napre- dovalo. O tem sta predsednik de- lavskega sveta Jože Belej in pa odibomica za obrtno skupino to- varišica Anica Šturbej tole pove- dala: Katoo hiter je bil razvoj našega malega podjetja, kaže že podatek, da smo pred tremi leti imeli le ne- kaj delavcev. Sedaj pa v petih enotah, ki obratujejo za potrebe vse občine, zaposlujemo že 60 de- lavcev. Najbolj, je - dodala tovarišica Stttrbejeva, je seveda napredoval obrat za izdelavo lahke obutve. V tem obratu izdelujemo razne vrste lahke obutve, največ pa copat, ki jih izdelamo letno preko 70 tisoč parov. Število izdelanih copat pa iz leta v leto raste, saj zahtev trga ne moremo zadovoljiti. Veliko prednost je naš obrat dobil z no- vimi prostora, ki smo jih dobili od »¦Alposa-«. Sele v novih prostonih, ki smo jih priredili za ta obrat, smo lahko organizirali 'boljši in racionalnejši delovni postopek. Bistven je bil torej tudi prostor. Tovariš Jože Belej, je zatem dodal, da je morda eden od nji- hovih zanimivih obratov tudi ob- rat za izdelavo šahovsldh garni- tur. Letno izdelamo okoli 7000 ša- hovskih garnitur. Toda, čeravno je veliko povpraševanje na trgu, proizvodnje ne nameravamo bi- stveno zaenkrat povečati. Gre namreč za to, da bo potrebno pri- memo organizirati delo, kajti se- daj je lastna cena še dokaj visoka. Temu problemu tudi ta obrat po- sveča največ pozornosti, a tudi or- gani samoupravljanja so o tem še posebej razpravljal. Razen tega pa imamo še obrate za zidarska dela, pleskarstvo in razne inštalacije. Ti obrati so za naše območje še izredno pomemb- ni, saj je bila prej prav na tem področju izredno velika praznina. -le. Anica Sturbej Kombi s kruhom v Latkovi vasi Voda in prometne zveze POSVETOVANJE O NADALJNJI INVESTICIJSKI DE- JAVNOSTI V CELJU — CINKARNA IN ŽELEZARNA — VOGLAJNA JE MOCNA OVIRA — DOSLEJ PREMALO PO- VEZAVE MED GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI. Pred kratkim so na gospodarski zbornici podrobno obravnavali nekatere posebnosti in naloge pri nadaljnji investicijski politiki v Celju. Industrijska in tudi druga podjetja iz Celja bodo namreč v naslednjem letu vložila znatna sredstva za gradnjo novih proiz- vodnih obratov in za moderniza- cijo strojnih naprav in tehnolo- škega postopka. Med »velikani« je doslej opravila le Emajlirka prvi del svojega obnovitvenega načrta. Gradili pa bodo še orodjarno. Mimo Emajlirke in po vloženih sredstvih pa bosta vsekakor glede investicij v naslednjem obdobju v ospredju celjska Cinkarna, ki je že gradila nekatere nove avtoma- tizirane obrate in železarna v Što- rah, ki za nove gradnje in ob- novo dosedanjih predvideva kar 16 milijard dinarjev investicijskih sredstev. Najobsežnejši načrt pa ima vse- kakor Cinkarna, ki bo gradila no- ve kemične obrate in modernizi- rala ter postavila tudi nekatere nove metalurške obrate. Nove ob- rate bodo gradili med sedanjo to- varno in Bežigradom, zazidali bodo predvidoma okoli 160 he^* tarjev zemljišč. Spričo velikih treb bodo gradili še en obrat proizvodnjo žveplene kisline, dalje obrat za izdelavo titanovegj dioksida, letos bodo bržčas že končali gradnjo obrata za izdelav^ litopona; gradili bodo tudi obrata za izdelavo nekaterih umetnit gnojil in istočasno posvetili poseij, no pozornost novim metalurški^ obratom. Tako računajo, da bo cinkarn^ v petih letih, kolikor bo verjetu^ trajala ta začrtana investicijsij, dejavnost, potrojila svojo proi?, vodnjo — za toliko pa tudi pove. čala delež pri izvozu. Spričo dej, stva, da je cinkarna med indu. strijskimi gospodarskimi organj. zacijami v celjskem okraju že se. daj največji izvoznik, bodo te in. vesticije vsekakor izrednega p«, mena. Železarna v Storah tudi nam«, rava že letos začeti z gradnjo no. vih obratov, in sicer pod Teharji, Istočasno pa je na vrsti tudi re- konstrukcija jeklarne. Sodijo, da bodo v tem obdobju zgradili št en elektroplavž. V najnovejšem obdobju pa so si zastavili za na^ logo, da zgrade tudi koksamo zj izdelavo polkoksa, po katerem ji na trgu veliko povpraševanje. Mimo Cinkarne in Železarne pj je predvidena tudi precejšnja in. vesticijska dejavnost v ostalih in dustrijskih podjetjih. Tako si b< Žična gradila nove proizvodni prostore. Lesni kombinat »Savi nja bo gradil nove predelovalni obrate za izdelavo finalnih izdei kov iz lesa. Istočasno pa se tud v ostalih panogah gospodarstvi kažejo znaki in težnje za večjin vlaganjem in za izboljšavo tehno logije dela (Metka, Etol, Zlatariu podjetje »Avto« in drugi). Spričo dejstva, da bodo indu strija in objekti ostalih gospodar skih organizacij v tem obdobji zajeli domala ves del od Maribor ske ceste do Bežigrada, pa se po stavlja v ospredje ureditev in ipre stavitev Voglajne, dograditev to vomega kolodvora in gradnja no vih industrijskih tirov. Voglajna je vsekakor najveći ovira, in sicer predvsem za nemo ten razvoj Cinkarne in tudi z načrtno urejevanje tovornih pro metnih povezav. Zato menijo, d bo Voglajno potrebno prestavil in sicer tako, da bo njen tok te kel južno od tovornega kolodvora S temi deli bo potrebno pohitet dokončati pa bo treba predviđen prestavitev in regulacijo struge d konca drugega leta. -1 Rešitev iz zagate v zadnjem času zlasti v Savinjski dolini spričo vse večje specializacije v kme- tijstvu tudi zelo hitro upa- da peka kruha na domu. Po- sebno značilno pa je to v hmeljarskih koncih, ko de- lo še najbolj priganja in je peka kruha zares nepotreb- no in preveliko breme. Za- radi tega se kmetovalci us- merjajo na nakup kruha iz pekarn in prodajaln kruha. Žal pa to omrežje v Savinj- ski dolini še ni prilagojeno potrebam. Končno je potre- ba razumeti tudi dejstvo, da tako hitre spremembe nih- če ni pričakoval. In vendar so v Savinjski dolini ob prizadevanju pod- jetja Veležitar uredili doba- vo svežega kruha tudi v po- sameznih vaseh. S poseb- nim kombijem ga vsak dan ob določeni uri razvozijo po vaseh, ljudje pa se ta čas zbero in počakajo na sveži kruh. Vselej se okoli kombi- ja nabere velika gruča ljudi. Kombi tako obkroži vse va- si. Gre za posebno pozornost preskrbovalnega podjetja do , kmečkih družin, saj bi sicer spričo pomanjkanja prodajaln kruha ne mogli dobiti osnovnega živila. Savinjski pekovski kombi smo srečali v Latkovi vasi, kjer je nanj čakalo precej ljudi. Največ je bilo med njimi seveda otrok. Ljudje so nam povedali, da so za- dovoljni s takim načinom dostave kruha, saj ga tako dobijo tudi manjše vasice in kar je najvažnejše — svežega. Menijo pa, da bo v naslednjem obdobju le potrebno urediti prodajalne kruha vsaj v večjih vaseh. —m. Piknik na gori 01|ki in še kaj SE DVA TEDNA DO PRAZNIKA ŽALSKE OBCiNE NA POLZELI Pred dnevi je bilo zasedanje od- bora za organizacijo občinskega praznika žalske občine, ki bo to leto na Polzeli. Predsednik odbo- ra tovariš Veljko Repič je že v začetku dejal, da potekajo pripra- ve za teden prireditev ob občin- skem prazniku zelo ugodno, saj so že na tem zasedanju spričo iz- redno dobrih in predvsem časovno pravilno urejenih priprav že lah- ko izdelali program prireditev. Sedaj gre le za to, da bo do ob- činskega praznika zares tudi vse nared — tako kot so si organiza- torji zamislili. Zato tudi ni čudno, če je na Polzeli v teh dneh toliko živahnosti in prizadevanja, in si- cer na vseh področjih. Značilno za Polzelane, to se je jasno poka- zalo zlasti pri letošnjih pripravah za občinski praznik, pa je enot- nost vseh- organizacij, ustanov in podjetij pri tem skupnem delu. Za domačine in obiskovalce bo vsekakor najbolj zanimiv program v nedeljo 30. junija in teden po- zneje na dan občinskega praznika 7 .julija. Za prvo nedeljo so Polze- lani pripravili velik piknik na Go- ri Oljki, naslednja nedelja pa bo vsa polna prireditev; začeli jo bo- do s svečano sejo občinske skup- ščine, odbora Zveze borcev in ob- oinskega odbora Socialistične zve- ze. Za domačine pa bo izredno po- membna že sobota, 29. junija, ko bodo izročili prometu novo so- dobno cestišče od Doberteše vasi do Polzele, nadalje cesto od Pol- zele do doma na Grori Oljki in še nekatere druge manjše objekte. Ta del so morali prestaviti na so- boto, kajti pričakujejo, da bo že v nedeljo na Gori Oljiki na pikni- ku okoli 2000 ljudi, med njimi se- veda mnogo taidh z lastnimi vozi- li. Tako bodo izletniki tedaj lahko že uporabljali obe novi cestišči. Naslednjo nedeljo — na dan praznika — pa računajo ,da se bo na Polzeli zbralo najmanj 6 tisoč ljudi iz žalske občine in sosednjih večjih krajev. Za to priložnost so pripravili tudi večje število lahko dostopnih parkirnih prostorov, a tudi promet bo tako urejen, da bo kljub velikemu vrvežu varen, da bodo vama vozila in nazadnje tudi pešci in udeleženci, ki bodo na proslavo prišli s kolesi ali z avtobusi. Spričo tega, da vsi ude- leženci piknika na Gori OljM ne bodo šli peš do vrha ,so pripravili tudi posebne avtobusne zveze do Gore Oljke za ta dan. Skupaj bodo v tem tednu imeli na Polzeli preko 40 raznih prire- ditev, med dmgimi bodo tokrat ob občinskem prazniku na Polzeli sodelovali tudi člani mariborske opere. m. TABLA ZA PRIHOD IN ODHOD AVTOBUSOV V LAŠKEM IN RIMSKIH TOPLICAH Pričela se je nova turistična se- zona ter od 26. maja imamo na železnicah in avtobusnih progah nov vozni red. Celjski Avtobusni je uvedel več novih avtobusnih prog, zlasti iz Celja v Posavje. Tako vozi več avtobusov iz Celja do Rimskih Toplic in v Hrastnik oziroma v Trbovlje. Ljudje, ki se vozijo po opravkih in tudi turisti, ki se vozijo na teh relacijah, zelo pogrešajo table za prihod in od- hod avtobusov, zlasti na postajah v Laškem in Rimskih Toplicah, ki sta znana turistična kraja. Doma- čini približno že vedo za vozni red avtobusov, turistom pa to ni znano: pred gostiščem Hum v Laškem je bila tabla voznega re- da, sedaj je ni več, pač pa je v gostišču vozni red celjskega Av- toprometa. V Smarjeti in Rimskih Toplicah pa table voznega reda ni nikjer. Ljudje menijo, da bi ne bilo dosti stroškov, če bi na- mestili talce table. S tem pa bi zelo ustregli mnogim potnikom, zlasti tujcem in turistom, ki radi obiskujejo te znane turistične kra- je. Dež je bil zelo potreben Tik pred zadnjim dežev- jem so se že kazali znaki suše, ki so ogrožali zlasti normalno rast hmelja in še posebej v novih žičnicah - pri prvoletniku. Zaradi tega so vsi hmeljarji nestrpno pričakovali dežja. Na velikem kompleksu iz- za Petrovč smo srečali sku- pino hmeljarjev, ki so si ogledovali učinek težko pri- čakovanega deževja. Tehnik Pečovnik nam je pojasnil, da je bilo deževje nujno za normalno rast hmeljevih sa- dik. Ce bi namreč za hme- ljarje razmeroma sušni dne- vi še ostali, bi pridelek bil bistveno manjši. To pa bi pomenilo veliko izgubo. Eden izmed kmetovalcev je pristavil, da so se ob pr- vih dneh, ko je bilo le malo dežja že bali, da je to vse, kar so jim oblaki namenili. No vendar so zadnji dnevi »demantirali«, to bojazen. Nato je še pristavil, »zdelo se mi je, kot da se n'.n iz oblakov vračajo že domala izgubljeni tisočaki«. O tem smo se pozanimali tudi pri kmetijski zadrugi in agrokombinatu v Žalcu. Tudi tu so nam enako poja- snili. Deževje je bilo zelo potrebno in bo v veliki meri vplivalo na normalno rast hmelja. Mimogrede smo zvedeli, da bi izguba v hmeljiščih samo v Savinjski dolini, če bi sušno vreme še trajalo, lahko prekoračila tudi vsoto sto milijonov dinarjev. No, drugo kritično obdobje je bilo v spomladanskih dneh, tudi ugodno mimo (prvo je bilo v spomladanskih dneh, ko je v začetku primanjko- valo umetnega gnojila kal- kamona). Vendar, so dejali, hmelj je občutljiva rastlina in lahko do avgusta računa- mo še na več kritičnih ob- dobij. Upamo, da bomo tudi te enako ugodno prebrodili, je na koncu kratkega razgo- vora dejal direktor kmetij- ske zadruge Žalec tovariš Kač. -m- Kapljice na usnji Usnjene torbice so drag izdi tek za vsako ženo, zato je ten bolj hudo, če smo nad nakupoii razočarane. Mnoge temnejše to] bice nas spravijo v slabo volp že po prvem dežju, ko se na ui nju pozna vsaka kapljica. Tak torbice proti vlagi niso posebe impregnirane in si moramo p>- magati sami. Vlažno torbico ol rišemo z mehko krpo in jo prt vlečemo s kosmičem vate, ki sni ga namočili v alkohol in poteti skoraj popolnoma posušili. Tj ko j nato torbico hitro namab mo s kremo za usnje in jo zlo- čimo. Povrnila se ji bo barvajo kapljice bodo izginile. Poskusita ALOJZ MUSIC Zeleni pas mesta Celja (Nadaljevanje in konec) Na zdo zakisanih tleh je potrebno večkratno apnenje in okopavanje — v kolobarju okrog posajene sa- dike. V težjih primerih degrada- cije tal si bomo pomagali tudi z biomelioracijo, to je z vnašanjem pionirskega rastlinja, tako r^ike (Sarothamnus vulgaris), črnega bezga (Sambucus nigra), jerebike (Soilbus aucuparia) itd. Za zeleno gnojenje, to je za hitrejšo oboga- titev tal, bomo uporabljali reliko, grašioo, detelje, lupino in dr. Kul- tiviranje navedenih predkultumih vrst je lahko izvedljivo, v težjih primerih si pomagamo s površin- skim prekopavanjem ali razgreb- Ijanjem tal in apnenjem. Mnogo več pa bo treba storiti za učinkovito varstvo nasadov in zelenega pasu nasploh. V ožjem zelenem pasu ne pojde brez zane- sljivega in agilnega stalnega gozd- nega čuvanja, pa tudi ne brez do- slednega kaznovanja prekrškov. Skoda v tem ožjem pasu po lju- deh so namreč od leta do leta več- je. S sistematično vzjgojo šolske mladine bo našel zeleni pas svo- jega dobrega prijatelja in zaščit- nika v vseh mestnih in okoliških šolah. V pionirskih in skavtskih — ta-bomiških organizacijah ter v Zvezi socialistične mladine naj bi delovali izbrani krožki prijate- ljev narave — kot izmenjajoče se prostovoljne delovne enote za za- ščito zelenega pasu, katerih naj- aktivnejši člani in članice naj bi bili deležni vidnega dekorja in naj bi nosili smiselne značke. Sa- moumevno spada v delokrog Olep- ševalnega in Turističnega društva tudi skrb za varstvo zelenega pa- su. Najmanjša dejavnost bi bila razmestitev ličnih opozorilnih na- pisnih desk na kritičnih mestih in projiciranje propagandnih opozo- ril na kino platna. Celjska radio- oddajna kronika naj bi redno pri- našala vse pozitivne in negativne spremembe v zelenem pasu Celja. Vse družbene organizacije mesta, predvsem Občinski ljudski odbor SZDL, naj bi poklicale v življenje posebne akcijske odbore za učin- kovito družbeno zaščito zelenega pasu. Upravljanje celotnega zele- nega pasu mesta Celja in koordi- nacija ter pospeševanje vsestran- ske zaščite dejavnosti v tem zele- nem pasu naj bi prišlo v pristoj- nost Občinskega ljudskega odbora Celje. Razume se, da pripada go- spodarjenje tudi v tem zelenem pasu gozdnogospodarski organiza- ciji. Nekdanjemu mestnemu gozdu na Pečovniku je dana zasnova le- pega in kapitalnega gospodarskega objekta. Treba jo je razvijati do vrhunskih možnosti. Ta gozd je mogoče še približati Celjanom in turistom z dograditvijo turistične avtoceste do Celjske koče s pe- čovniške strani. S spojitvijo ob- stoječe avtoceste Store — Svetina — Celjska koča s to cesto bi bil docela odprt pokrajinsko lep svet z zdravim višinskim zrakom. V tem razsežnem gozdu, od Vipote do Celjske in Štorsko-Svetinske koče bi bilo še spopolniti mrežo poti in stez in jim dati parkovni značaj. Na izbranih lepih mestih bi bilo urediti prostore za oddih, sprostitev in razvedrilo, seveda tudi za pripravljanje jedil: z im- proviziranimi ognjišči na beton- skih ploščah, okrog teh pa eno- stavne klopi in mize. Treba je sto- riti vse za večjo privlačnost, a obenem za varstvo gozda. V soci- alno dolžnost mesta spada privab- ljanje družin in večjih družb v ta gozdni svet blizu Celja, v katerem je dovolj prostora za lepa drevesa in dobre ljudi vseh starosti. Zelen pas Celja vabi in kUče, Pomagajmo mu vsi po svojih mo- čeh: z obvarovanjem škode, Tsaj kodikor je sedaj mogoče. ZA KONJIŠKO OKOLICO ZELO POMEMBNO V zadnjih letih je kmetijska zadruga v Slov. Konjicah zgradila nove hleve za živino na posestvu na Goliču. S preselitvijo živine pa so ostali prazni hlevi bivšega kmetijskega gospodarstva. Del teh je že preuredilo podjetje »KO- VASTVO,« ko je pričelo s proiz- vodnjo in obdelavo nekaterih no- vih proizvodov. Isto podjetje prav zdaj pripravlja načrte za pričetek izdelovanja raznih manjših delov za potrebe elektroindustrije. Po predvidevanjih bodo nekatere de- le pri elektromotorjih tudi do- končno sestavljali za prodajo. Z razširitvijo poslovne dejavnosti nameravajo zaposliti več novih delavcev, med njimi tudi žensk. To pa je za konjiško okolico vse- kakor zelo pomembno, saj je na tem območju precej žena in de- klet, ki bi se rade zaposlile. Tri nove trgovine v Preboldu Prebold je že man turističen kraj v Savinjski dolini. Ves čas kaj urejajo in gradijo. Vendar so že v začetku dejali, da turizma uspešno ne bodo mogli razvijati, če vzporedno ne bodo razvili tudi ostale dejavnosti — med njimi tu- di trgovinsko omrežje. Pobudo za to obsežno akcijo je dal krajevni odbor in krajevne organizacije. Menili so, da bi bilo možno urediti v Preboldu nekaj sx>ecializiranih trgovin. Navezali so tudi potrebne stike z nekateri- mi celjskimi večjimi trgovinskimi podjetji. Prizadevnost Preboldča- nov ni ostala brez uspeha; na- sprotno, še pred Mčetkom turistič- ne sezone so uredili kar tri nove lično opremljene sf>ecializirane tr- govine. Tako je svojo specializirano prodajalno uredilo trgovsko pod- jetje »2ELEZNINAR«. Pri tem podjetju so nam povedali, da je taka trgovina v Preboldu potreb- na, saj ima kraj izredno močno zaledje, razen tega pa bo proda- jalna imela na zalogi tudi nekate- re predmete, ki bodo predvsem zanimivi motoriziranim turistom (orodje, nadomestni deli in po- dobno). Istočasno je na pobudo in s so- delovanjem krajevnega odbora v Preboldu uredilo prodajalno sadja in zelenjave trgovsko podjetje »Agroipromet«. Ta prodajalna bo veliko koristila razvoju turizma, a tudi za domačine je zelo dobro- došla. Čeravno je predel otoli kraja v glavnem kmetijski, je stniktura prebivalstva taka, da je potrebna posebna trgovina s sad- jem in zelenjavo. V Preboldu in okolici je namreč veliko delavcev iz tekstilne tovarne, ki doslej niso prišli do zelenjave — zlasti pa so bili prizadeti, ker si niso mog) nabaviti zgodnje zelenjave " zgodnjega sadja. Razen teh pa je uredilo li^ prodajni lokal tudi celjsko jetje »Tobak«. Naloga tega obram- bo med drugim tudi prodaja ra^ nih spominčkov in posebnosti. V Preboldu sodijo, da s tem a" cije za razširjanje trgovinske^! omrežja še ne kaže zaključiti, kaJ ti spričo večanja kupne moči P^^ bivalcev se kažejo potrebe tudi P nekaterih drugih specializiran' trgovinah. -i* .........,.......¦¦»¦¦¦¦¦*tt^ STE VELIKI IN SUHI? Ce je tako, boste oboje lahko skrili. Nosite krila z f^^. gimi nabori, kozkaste blu^^ . žepi in nobenih majhnih ^^9^ čkov. I opice kostimov naj ne do nikoli srednje dolge, ^^^i biti samo zelo dolge ali 2^. kratke. Vratni izrez naj bo oi^ gel, rokavi pa kimono ali re^ j krojeni z manšetami. Dajte Pj'^ nost težkim tkaninam živif^ '^'^ in živahnih vzorcev. CELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 za mlade bralce TOVARIŠ TITO NAS JE SLIKAL Bilo je 1- septembra, pretek- ipoa leta, ko je tovariš Tito obi- 7kal svoj rojstni kraj Kumrovec. Obiskal je tudi sorodnico v Podsredi v bližnji vasici na Slo- \,enskem. Iz Posrede se je vračal okoli 12.30. ure, prav v času, ko smo šli bistriški šolarji iz šole. Že pred poukom nam je pek, ki vozi iz Kumrovca kruh v Bi- strico povedal to novico. Komaj smo čakali, da bo konec pouka. Mudilo se nam je iz šole, da bi kje videli tovariša Tita. Takoj, ko je zazvonil zvonec, smo jo »popihali« iz razreda. Zvedeli smo, da je med tem časom tova- riš Tito odšel v Podsredo, zato smo upali, da se bo kmalu vrnil in da ga bomo srečali na cesti. Pomikali smo se v smer, od ko- der naj bi prišel. Ob cesti se nam je pridružilo mnogo ljudi. Kar naenkrat je nekdo zagledal nekaj avtomobilov, ki so priha- jali proti nam. Nedaleč od nas, v bližini Ulčnikove domačije se je kolona ustavila. Iz avtomobila so izstopili: tovariš Tito, tovari- šica Jovanka in ostali člani spremstva. Tovariš Tito je imel fotoaparat in je slikal bližnjo okolico, mi pa smo si na tihem zelo želeli, da bi slikal tudi nas! Nenadoma je Ulčnikova Ma- rica stekla proti domu. Nikomur ni povedala, kam gre. Vsa zasop- la se je kmalu vrnila s polnim naročjem rož. V eni sapi je dah- nila: »Tovarišu Titu jih bom da- la!« Naše veliko pričakovanje se je izpolnilo, ko je deklica izroči- la rože maršalu. Tovariš Tito se ji je ves gin j en nasmejal ter zahvalil, njegov šofer pa je vzel fotoaparat in nas hotel slikati. Takrat pa smo zaslišali besede: »Ja ču slikati svoju djecu!« Ali smo prav slišali? Res je bilo. Tovariš Tito nas je razporedil in tovarišica Jovanka je stopila med nas. Do ušes zardeli od po- nosa smo se komaj utegnili za- hvaliti in odgovarjati na vpra- šanja tovarišice Jovanke: »Kam hodite v šolo? Kako daleč ima- te še dO doma? Kateri razred obiskujete?... Ali veste, da je tudi tovariš Tito hodil v vašo šolo?« ... »Vemo, vemo, saj smo se v šoli učili o tem, na prednji strani šole pa je celo plošča, na kateri vse to piše ...« Doma so nas starši spraševali, zakaj smo tako dobre volje in nasmejani. Povedali smo jim. še in še smo morali opisovati vse podrobnosti našega srečanja s tovarišem Titom. Danes pa smo prejeli dvanajst lepih velikih slik; tovarišica Jo- vanka nam jih je poslala. Za ves naš pionirski odred je to velik dan. Srečni smo in ponos- ni, ker nas je slikal tovariš Ti- to! Slika bo vsakemu izmed nas. vse življenje lep in ljub spomini na srečanje z dragim niaršaloml in njegovo soprogo. Obenem mul želimo, da bi kljub velikim' skr-\ bem in dolžnostim našel toliko časa, da bi prišel v naše lepe kraje na oddih. Pionirji 6. razreda osnovne šole v Bistrici ob Sotli. V knjižnico zahajajo tudi tak i malčki, ki še ne poznajo črk. Kaj niso prikupni?! Nova pionirska knjižnica Ni še dolgo tega, ko so v Celju odprli novo, lepo pio- nirsko knjižnico. Tisti pionir- ji, ki so vedeli, v kakšnih po- gojih je delala knjižnica prej, bodo prav gotovo znali ceniti to novo pridobitev. Knjižnica ima zdaj več prostorov in v dveh od njih sta urejeni pri- jetni čitalnici — ena za cici- bane in ena za pionirje. Tako zdaj prihaja v nove knjižnič- ne prostore vsak dan več na- vdušenih mladih bralcev. Med njimi je seveda tudi pre- cej takih, ki še ne poznajo črk. Z njimi pridejo starejši bratci ali sestrice, včasih pa tudi mamice, da skupaj pre- gledajo kakšno lepo slikanico. V pionirski knjižnici je zdaj vpisanih nad tisoč šest sto otrok, knjižnica p>a ima okrog pet tisoč pet sto knjig. Pionirji, ki zahajajo v pio- nirsko taijižnico, pa ne bodo v njej dobili samo knjig. Vodstvo knjižnice se je nam- reč odločilo, da bo od časa do časa priredilo tudi kakšno uro pravljic, da bodo v knjiž- nici zavrteli kak kratek film, skratka — prizadevali si bo- do, da bodo obiskovalci te male knjižnice v njej preži- veh čimveč prijetnih ur. Ta- ko bodo prvi film zavrteli že v četrtek, pri'pravili pa jih bodo še več. Pionirji in cicibani, obišči- te pionirsko knjižnico! Veste kje je? Na Slandrovem trgu ima svoje prostore — v tisti veliki stavbi nasproti spome- nika narodnoosvobodilne boiv be! Moj prvi izlet y deželo je prišla pomlad, ter i njo lepši in toplejši dnevi. V nedeljo dopoldan sva se z oč- Icom odpravila, da bi se z mo- torjem odpeljala iz našega trga. Odločila sva se, da obiščeva rod- fio hišo tovariša Tita v Kumrov- ca. po dolgi vožnji sva le prispela v Kumrovec. Hitro sva poiskala hišo tovariša Tita in si jo do- dobra ogledala. Videla sva veli- ko, prav veliko zanimivega. Kako lepo je bilo videti zibel, kjer je Titova mati zibala tudi malega Josipa. Na steni visi stara sten- ska ura, v kuhinji pa je še ved- no ohranjen štedilnik in stari lonci. Prava kmečka hiša! Ob hiši stoji kip maršala Tita. Pri njem je majhna mizica, na ka- teri leži knjiga, v katero se vpi- sujejo obiskovalci tega kraja. Tudi jaz sem zapisala v to knji- go, da je obisk v Kumrovcu moj prvi izlet. Spominjala se ga bom vedno ne samo zato, ker je prvi, temveč tudi zaradi tega, ker sem si v Kumrovec že dolgo želela. Blizu rodne hiše maršala Tita sem videla tudi šolo, kakršne še nikoli. Mislim, da ta šola sodi med najmodernejše v Jugosla- viji. Nad njo pa se razprostira- jo polja in travniki ter tu in tam tudi vinogradi. Še enkrat sva z očkom pogle- dala na rojstno hišo tovariša Tita in že sva odbrzela naprej. Iz Kumrovca sva se odpeljala na Svete gore. Tudi tam je bilo zelo lepo, predvsem pa sem bila navdušena nad lepim razgledom, saj se od tam vidi daleč po naši domovini. Kljub temu pa mi Svete gore niso ostale v tako svežem spominu kot obisk hiše tovariša Tita. Resnično želim, da bi prav vsak pionir in mladinec to hišo lahko vsaj enkrat obis- kal. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici Pomlad v Velenju Velenje je že zeleno in cvetoče. Vsi Velenjčani se trudijo, da bi čimbolj uredili grede in cvetje, da bi bilo njihovo mesto še lepše. V ta namen je Olepševalno društvo Velenje razpisalo tudi lepe na- grade. Pa tudi sicer je v Velenju vse živo. Nogometaši odigravajo pri- jatel^ke tekme, kotalkarji pridno vadijo in v Velenju je iz dneva ˇ dan bolj živahno. J. l DRAGI MLADI BRALCI! Prišel je čas, ko se bomo morali za nekaj tednov posloviti. Vi bo- ste odšli na počitnice, pa tudi pri nas se bo začelo obdobje dopu- stov. Veseli dnevi bodo to — in vi prav gotovo ne boste imeli to- liko časa, da bi nam tako pridno pisali kot med letom. Poleg tega pa poletni čas že sam preveč vpli- va na marljivost, kajne? To se vidi že zdaj, ko v naše uredništvo prihaja veliko manj pisem kot v zimskih mesecih, pa čeprav ste še vsi doma in se počitnice še niso začele. Zato smo sklenili, da se danes poslovimo od vas. Ne za vselej seveda, toda do prihodnje- ga šolskega leta. Kaj vam naj ob tem še povemo! Vsem tistim, ki so med letom so- delovali z nami in poskrbeli za to, da je bila rubrika »Za mlade bralct^ vedno polna, dolgujemo prav prisrčno zahvalo. Želimo, da bi se prihodnje leto spet srečali. Naj bodo letošnje počitnice za vse čim bolj vesele, prijetne in tople — in to naj bo želja, s katero si stisnimo roke v slovo! Nasvidenje! Tokrat ne bo nagrad Pretekli teden je v našem ured- ništvu zavladala precejšnja suša, vsaj glede prispevkov mladih bralcev. Res je, da je bilo vaših pisem še vedno precej, toda o po- čitnicah — dogovorili pa smo se za nagrade za tri najboljše pri- spevke o tem — nam niste pisali. Tako se je torej zgodilo, da tudi nagrad ne moremo razdeliti. Nič lato — bodo pa za prihodnjič ostale! Cez počitnice upamo, da boste zbrali veliko dragocenega gradiva in da bo jeseni, ko bo spet izšla, naša rubrika še zani- mivejša in še bolj priljubljena kot je bila doslej. Pevci celjske prve osnovne šole V Zagrebu Na pobudo prirediteljev sed- mega festivala otroških, mladin- skih in instrumentalnih zborov Hrvatske je kot gost nastopal tudi mladinski mešani zbor prve osnovne šole iz Celja. Njega je zaradi kvalitetnega petja izbral okrajni svet Svobod in prosvet- nih društev Celje. Zbor je pod vodstvom Jožeta Koresa doslej že požel veliko le- pih uspehov. Na okrajni reviji pevskih zborov je na primer do- segel prvo mesto med troglasni- nii zbori. V Zagrebu pa je bil poleg zbora RTV Zagreb naj- višje ocenjen zbor. Celjani so za- Peli pesmi Radovana Gobca »Do- oro srečo domovina« in »Belo- kranjsko suito«. Poleg zbora prve osnovne šole ^^a se v Zagrebu predstavila tu- di zbora iz Novega Sada in Pri- zrena. Nedvomno smo lahko lepega uspeha mladih pevcev prve os- novne šole iz Celja veseli, mi vsi pa jim želimo v prihodnje še veliko uspešnega dela. T. K. Naš Luks nagaja Pravijo, da je pes najzvestejši prijatelj človeka. No, to je mor- da res, res pa je tudi to, da so psi zelo zabavne živali. Lepega dne smo, se Irena, Li- dija in jaz s psom Luksom od- pravile v zeleni gozd. Prvi ko- raki v gozd so bili prijetni, po- tem pa nam je Luks preskrbel marsikatero presenečenje. Tako je naekrat začel napenjati vrvi- co, s katero smo ga držale in nas na vso moč vlekel v neko smer. Marljivo je tiščal nos k tlom. Tedaj pa je iz nekega gr- ma vzletel fazan in Luks se ga je menda ustrašil, kajti na vso moč je začel lajati. Komaj smo ga pomirile! Ni še minilo pet minut za tem dogodkom, ko se je Luks znova vznemiril. Irena mi je rekla, naj primem Luksa, sama pa je sto- pila v tisto smer, kamor je Luks tako močno lajal. Na tleh je le- žal droben ptiček in mi nismo vedela, kaj bi z njim. Težko nam je bilo, pa smo ga vendarle mo- rale pustiti tam, kjer smo ga našle. Na robu gozda se je Luks za- podil za bežečim zajcem, na poti domov pa za mladim žrebetom. No, pa naj še kdo reče, če niso psi zabavni! Res je, da smo ga zaradi teh norčavosti priklenile in bilo je konec njegovega raja- nja. Vendar smo prav zaradi njega preživele lep in vznemir- ljiv popoldan. Anica Mimik, Ruše 8, Petrovce Vaša pisma • Vaša pisma Najprej smo dolžni odgovor pionirjem šestega razreda osnov- ne šole Bistrica ob Sotli, ki so nam napisali prispevek z naslo- vom »Slikal nas je tovariš Tito«. Prispevka smo bili zelo veseli, dragi pionirji, nečesa pa nam je vendarle žal. Vemo, da so foto- grafije, ki Vam jih je poslala tovarišica Jovanka, dragocen spomin, pa vendar smo čisto do zadnjega dne pričakovali, da nam boste eno vendarle poslali. Objavili bi jo bili in bralci naše rubrike bi bili nedvomno zado- voljni. No, zdaj je za to že pre- pozno. Kljub temu - za pismo lepa hvala. Iz Zagrada nam je te dni pi- sala Anica Hercog. Takole piše: Dragi urednik! Oglašam se Ti prvič. Kar nisem se mogla od- ločiti, da Ti tudi jaz kaj napi- šem. Poznam tudi nekatere Tvo- je dopisnike, med njimi tudi Ivanko Deželak iz Planine pri Sevnici. Že večkrat je bila na- grajena za spise, ki Ti jih je poslala. Tudi jaz poskusim svo- jo srečo in Ti pošiljam spis »Po- čitnice nas čakajo. Lepo Te poz- dravlja - Anica Hercog. ¦Draga Anica, veseli smo, da si se opogumila in nam napisala tako ljubeznivo pisemce. Upamo, da tudi pri Tebi velja tisti rek - prvič ni zadnjič in da se nam boš še večkrat oglasila. Želimo Ti, da bi Ti počitnice res čim lepše minile in da bi novo šol- sko leto pričakovala dobre volje. Lep pozdrav! Ker nam je Anica omenila, da pozna Ivanko Deželakovo, naj takoj odgovorim tudi tej deklici. Ivanka nas je prosila, naj obja- vimo njeno - in pa zahvalo vseh pionirjev in mladincev iz Pla- nine pri Sevnici - za nastop nji- hovih vrstnikov iz Dobjega. No, njeno željo smo izpolnili, objav- ljamo pa ji tudi prispevek »Moj prvi izlet«. Presenečeni pa smo bili nad pismom Marka iz Žalca. Naj- prej - njegovega priimka nismo mogli prebrati in žal nam je za to. Kajti Marko nam je napisal tako ljubeznivo pismo, da bi bilo res prav, da bi objavili tudi nje- gov priimek. Toda ravno tam mu je pero škrtnilo in nastala je velika packa. Drugače pa nam je napisal tole: Dragi tovariš iz uredništval Počitnice se bližajo in večina otrok jih bo preživela v naravu Upam, da se boste odpočili tudi vi in da čez poletje ne boste imeli preveliko dela. Ker verjet- no tudi rubrika v tem času ne bo izhajala, naj vam povem, da mi je to najljubša rubrika v »Celj- skem tedniku«. Saj se boste je- seni spet spomnili na mlade bralce, kajne? Seveda se bomo spomnili! Za zdaj pa na svidenje in veliko sončnih dni med počitnicami! Uredništvo! Počitnice nas čakajo še nekaj dni in šolski zvonec bo zadnjikrat zapel v tem šol- skem letu. Vrata te velike zgrad- be učenosti se bodo zaprla in šola bo za dva meseca zaspala. Nekateri otroci bodo na zadnji dan pouka stopali domov žalost- no, drugi pa veseli in srečni. Med njimi bo tudi mnogo takih, ki so srečno koiičali svoje osem- letno- šolanje. Nekaterim pa bo verjetno zadnji dan pouka za- grenil lepe poletne dni. Ostati bodo morali pri knjigah in ža- lostno opazovati svoje tovariše pri igri. Tudi jaz upam, da bom srečno končala to šolsko leto in mislim, da mi spričevalo ne bo pokvari- lo sončnih počitnic. Z očkom in mamico bomo za deset dni od- potovali na morje, da se tam na- užijemo sonca in morja. Ko se vrnemo, bom večkrat pobrskala tudi po knjigah, da si spet osve- žim svoje znanje, saj mi bo to samo koristilo. Ko bosta torej pretekla dva meseca, bomo spet sedeli za šol- skimi klopmi zadovoljnih in ve- selih lic. Nekateri se kar ne bo- do mogli ločiti od lepega počit- niškega življenja, toda za delo v šoli bo vendarle treba trdo pri- jeti. Anica Hercog, < Celje Zagrad 142. Tovariš Tito nam je pisal v soboto smo se zelo razveselili, ko smo slišali, da nam je pisal to- variš Tito. Kar poskočili smo v razredu in začeli ploskati, ko smo preko zvočnika slišali, da se nam tovariš Tito zahvaljuje za čestitko, ki smo mu jo poslali s srečanja z mladino Tovarne emajlirane poso- de ob njegovem rojstnem dnevu. Bili smo zelo radovedni. Zedeli smo videti še pismo, ki nam ga je poslal. Tovarišica je pismo pri- nesla v razred. Vsak ga je želel imeti v rokah. Nekateri smo ga celo poljubili, tako smo bili veseli, da se je tovariš Tito spomnil tudi na nas. Zdenka Leskovšek, šola Franja Vrunča «a Huddnji pri Celju Bele šmarnicei Pomlad. Na dolino, odeto v pomladno cvetje je sijalo toplo sonce. Nad cvetočimi travniki so se živahno pozabavali me- tuljčki, visoko pod nebom pa je prepeval škrjanček. Lepega sonč- nega popoldneva sva s prijate- ljico Lenko odšli v hribe. Na po- ti skozi gozd, ki naju je pozdrav- ljal kot stari znanki, sva doživeli mnogo presenečenj. Gozd se je začel redčiti in nenadoma sva obstali pred pravcato livado be- lih šmarnic. Srečni sva sedli med nje ter zrli v dolino. Sonce je že zahajalo, ko sva se vračali domov. Ob koncu maja je morala Len- ka v bolnišnico. Ostala sem sa- ma in tako osamljena prebila vse leto. V deželo je spet prišel cvetoči maj, Lenka pa se še ni vrnila. Zdaj sem sama odšla v hribe. Vedar mi je bilo vso pot hudo. Gozd je bil isti kot prej- šnje leto, tudi sedaj je kukala kukavica in na livadi so cvetele šmarnice. Vse je bilo kot prej, le Lenke ni bilo. Medtem ko sem s solznimi očmi strmela v dolino pod sabo, je na bolniškem vrtu sedela ble- da deklica. Svoje modre oči je upirala v daljavo in mislila na prijateljico, na domačo vas in na bele šmarnice. Bila je Lenka. Vera Krajne PIONIRJEM IN MLADINCEM IZ DOBJA, HVALA! Pred dnevi so na Planini pri Sevnici gostovali pionirji in mla- dinci iz Dobja, ki so s svojim na- stopom razveselili ne samo svoje vrstnike, temveč tudi odrasle pre- bivalce tega kraja. Pionirjem in mladincem iz Dobja se zatorej za m stop zahvaljujejo vsi njihovi obiskovalci. Zaključni izpit šolsko leto je pri kraju. Leto učenja, dela in skrbi. Tak dogo- dek je treba še posebej prosla- viti. Večina učencev se zato ob zaključku šolskega leta odpravil na zaključni majski izlet, ki je I pravzaprav tudi vključen v šol- ski program. Ugotoviti pa mo- ramo, da izleti niso vedno do- segli pravega namena. Velik del uspeha izleta je odvisen od učen- cev samih, zato je prav, da se na sestanku razredne skupnosti o takem izletu dodobra pogovori- jo. Izlet bi moral biti v nekem pogledu tudi praktičen ogled vsaj dela tistega, kar smo se med šolskim letom naučili. Nje- gov namen pa je tudi v tem, da se mladi ljudje spoznajo z le- potami svoje domovine. Zaključni šolski izlet zatorej ne bi smel biti samo priložnost za igro in razvedrilo, temveč tu- di prispevek k bogatitvi učen- •čevega znanja. Marjana Manček Manga 4, ' ^ Piaaina pri ScTnici ^»idi otroci se znajo zabavati, bi lahko napisali pod tole sličico, ^^te, posneli smo jo namreč na prireditvi cicibanov. Cicibani celj- *^ih otroških vrtcev so se nekega lepega dne zbrali na livadi ^^ed gostiščem »Pod gričkom« in zaplesali, zapeli ter deklamirali •osmice. Da tudi otroci se znajo zabavati! CELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. jiinija 1963 Slovo, ki to ni. Cenjeni bravci v Posavju! Sedemnajst številk »Celjskega tednika«, skupaj z da- našnjo, je izšlo doslej takih, da smo v njih posebno stran posvetili posavskim občinam, ki so po razpustitvi novomeš- kega okraja bile priključene celjskemu okraju. Naš namen, da smo uvrstili to posebno stran, je bil za nas vse zelo utemeljen. P^vo, kar nas je k temu vodilo je to, da približa- mo nas list bravcem v Posavju. To se nam je seveda le delno posrečilo, ker z utrditvijo omrežja sodelavcev pač ne gre tako hitro. Razumeli nas boste, saj ti kraji in razmere v njih, nam niso bili znani. Morda smo bolj opravili drugo nalogo — to, da se bravci našega časopisa bolje spoznajo s kraji, ljudmi in prizadevanji v priključenih občinah. Tret- ja naloga — razširitev lista — je prav tako stvar daljšega procesa, toda z dosedanjim razvojem smo' lahko zadovoljni. Važno je namreč to, da skoraj ni kraja v Posvaju, kamor bi naš list ne prihajal in da se ljudje v teh krajih neposred- no in posredno seznanjajo z življenjem drugih občin, ki so vključene v našo skupnost komun, z dogodki, ki se odigra- vajo v okviru okraja. V zadnjem tednu pa je prišlo do dveh pomembnih do- godkov, ki narekujejo tudi nam v redakciji določene spre- membe. Prvo je treba omeniti, da je med vrsto sklepov našega izdavateljskega sveta tudi ta, da prenehamo izdajati posebno stran za Posavje. Do tega sklepa je prišlo zato, ker svet smatra, da ni potrebno še nadalje delati razločke med občinami starega okraja in priključenimi. To pa seveda ne pomeni, da »Celjski tednik« ne bo prinašal poročil in dru- gih sestavkov iz Posavja. Tudi doslej so našli taki prispevki prostor izven omenjene strani. Gotovo ste že spOznali vse- binsko ureditev tednika, zato bo vsak naš bravec v Posavju v bodoče našel sestavke s svojega področja po vseh straneh — pač po tematiki, ki jo obravnava. S prihodnjo številko bomo začeli tednik tiskati na rota- ciji. Le-ta nas za letošnje leto postavlja pred dejstvo, da bomo morali tiskati list en teden na osmih, drugi teden na šestnajstih straneh. Tudi to je eden izmed razlogov, da smo odstopili od posebne strani, ker bi v odnosu na druge \ občine ne bilo prav, če bi vsak teden vključevati še »posav- sko«, ne bi bilo pa prav, če bi le-ta izhajala samo štirinajst- dnevno. »Slovo«, če ga smemo tako imenovati, torej ni slovo v resnici. Od prihodnje številke naprej boste ob branju tedni- ka našli dogodke svojih krajev po vseh straneh, tako kot jih najdejo bravci ostalih občin. Nadaljnja navodila izdaja- teljskega sveta pa seveda obvezuje? naše uredništvo še k številnim drugim izboljšavam, ki naj naš tednik še bolj približajo delovnim ljudem, njihovim problemom in uspe- hom. J. Krašovec KARL ŠTRBAN 35 let revolucionarnega dela Ko zapuščaš svoje službe- no mesto podpredsednika občinskega ljudskega odbo- ra Videm-Krško in odhajaš v zasluženi pokoj, katerega Ti naša družbena skupnost priznava kot dolgoletnemu komunistu, revolucionarju in borcu v predvojnem, voj- nem in povojnem obdobju naše socialistične revolucije. Ti dajemo - tovariš Kari ŠTRBAN - spomenico v znak priznanja za Tvoje prizade- vanje v obdobju petintride- setletnega revolucionarnega dela... Kari Stifban Te besede so zapisane na spo- menici, ki so jo ljudski odbor in politične organizacije občine Videm-Krško izročile tovarišu Karlu štrbanu ob njegovem od- hodu v pokoj. Ravno v teh dneh, ko je za- pustil podpredsedniško mesto, je tovariš Štrban praznoval tudi 35- letnico svojega revolucionarnega dela. Pred petintridesetimi leti, to je leta 1928, je bil sprejet v Komunistično partijo Jugosla- vije. To je v času, ko je Partija doživljala svoje najtežje dni (sestojanuarska diktatura). Kot delavec - rudar je aktivno delal v revolucionarnem gibanju ves predvojni čas v neštetih akcijah in bojih KPJ. Ko je leta 1941 KPJ popeljala narode Jugoslavi- je v osvobodilni boj in revolucijo, je bil tovariš Šturban med prvi- mi borci. Boja se je udeležila tudi njegova družina, ki je mo- rala v ilegalo, njegov najstarej- ši sin pa je leta 1944 ob napadu ustašev na Planino v petnajstem letu starosti kot mitraljezeč pa- del. Tdvariš Štrban je nosilec spomenice in vrste odlikovanj. Po vojni je bil neprestano na zelo odgovornih položajih, vedno sredi najtežjih nalog. Bil je ves čas vodilni partijski delavec. Pred spojitvijo senovške z Vi- dem-Krško občino je bil pred- sednik občine v Senovem, zad- nja leta pa podpredsednik obči- ne Videm-Krško. To so seveda le zelo nepopolne beležke o neumornem petintri- deset letnem delu človeka, ki je od svoje mladosti posvetil vse svoje moči in sposobnosti za Zvezo komunistov, za delovnega človeka, za zmago socializma. Odhod tovariša štrbana v po- koj je pravzaprav formalnost. Človek in revolucionar, kot je tovariš Štrban, pač ne bo našel počitka, četudi je upokojen. V Senovem pravijo, zdaj je končno spet popolnoma naš. V takem smislu zaključuje tu- di omenjena spomenica politič- nih organizacij, ki pričakujejo, da bo še naprej prenašal svoje izkušnje na naš mlajši rod in s tem prispeval k še hitrejšemu razvoju naše domovine. K toplim željam za njegovo dolgo življenje in osebno srečo se ne pridružujejo samo občani občine Videm-Krško temveč vsi delovni ljudje našega okraja. Kr. Sremič nad Vidmom je točka, kjer ima gostinsko podjetje istega imena tudi svojo restavracijo, kmetijska zadruga pa klet z izbrani- mi vini. Kjer so vinogradi, tam so od nekdaj uspevale tudi breskve. Tak nasad je nad Vidmom med vinogradi, ki zrejo na Videm, Krško in Krško polje. Na naši sliki: pogled na nasad ob cesti na Sremič ZAČETEK GRADNJE NOVE ŠOLE V SEVNICI Neprimerni šolski prostori v štirih šolskih poslopjih v Sevnici so narekovali gradnjo nove šole. Po načrtih, ki jih je za novo šolo pripravilo podjetje »Komuna pro- jekt«, bo novo šolsko poslopje ve- ljalo 280 milijonov dinarjev. Po razpisani licitaciji je grad- njo šole prevzelo gradbeno pod- jetje »Pionir« iz Novega mesta, ki je s svojo ponudbo postavilo naj- bolj ugodne pogoje za gradnjo. ¦ Šetstnajstega maja je bil svečan začetek del pri gradnji novega šol- skega poslopja, ki bo ena najmo- dernejših v Sloveniji. Svečanosti so prisostvovali predstavniki poli- tičnih organizacij, oblastnih orga- nov, predstavniki gospodarskih organizacij, učenci in učitelji šole v Sevnici in mnogi prebivalci Sev- nice. Po uvodnih besedah pred- sednika občinskega ljudskega od- bora je spregovorila upraviteljica šole tov. Simončičeva, ki se je za- hvalila predvsem za dosedanjo pomoč ter izrazila ''oanje, da bo- do tudi v prihodnje .^aleteli na razumevanje vseh, ki boac sode- lovali pri gradnji novega šolskega poslopja. Po kraošem kulturnem programu je tovariš Koknan sim- bolično pričel gradnjo temeljev bodoče šole in izkopal prvo lopato zemlje. V letošnjem letu je za gradnjo zagotovljenih 80 milijonov dinar- jev, nadaljnjih 200 pa bo treba zagotoviti v prihodnjem letu. Gradnja šole bo delno financirana iz medobčinskega sklada za grad-' njo šol, katerega član je tudi ob- čina Sevnica, določena sredstva pa bo zbrala občina. V kolikor ne bo s financiranjem gradnje večjih problemov, bo novo šolsko poslop- je sprejelo 853 učencev v nove prostore, ki bodo omogočili kvali- tetnejše poučevanje predmetov že v 1964. letu. Sevniški »čudež« SO REŠEVALI CELJANI Čudno. Dvakrat celo. Pred štiri- najstimi dnevi smo objavili sliko, ki je zabeležila »čudež« v Sevnici. V prodajalni reprodukcijskega materiala in drugih ^potrebščin tjsl kmetijstvo so na oglasni tabli za- pisali, da imajo na razpolago tudi umetna gnojila in podobno. Čudno je prvič to, da med od- govori, ki smo jih dobili, ni bilo nobenega iz sevniške občine in Posavja. Drugič je čudno to, da noben udeleženec ni bil s pode- želja, temveč so odgovore poslali le Celjani, ki premorejo zemljo kvečjemu na vrtu ali v lončnicah. Odgovorov je bilo precej, žreb pa je določil nagrado 1.000 din Lei Naglav (Celje, Vrunčeva 1). Napisala pa je: Po mojem je čudno, da imajo v Sevnici na zalogi UMETNA GNO- JILA, kajti teh ni lahko dobiti. Mala kronika BREŽICE Na območju matičnega nrada Brežice je bilo v času od I. do 7. junija rojenih 6 dečkov in 4 deklice. UMRLI JE: NOVAK Jožefa, gospodinja iz Šentle- narta 70, stara 65 let. Porok ni bilo. SEVNICA Na območju občine Sevnica se je ˇ mesecu maju rodil izven bolnice 1 de- ček in 1 deklica. POROČILI SO SE: Stanislav Gorenc iz Podlipe, poljede- lec in Marija Jordan, poljedelka iz Za- vratca. Ivan Hočevar, kmet in Marija Dolinšek gospodinjska pomočnica i« Bučke. Rudi Kajtna, poljedelec iz Ži- rovnice in Hilda Jazbec, poljedelka iz Ledine. Jože Jazbec poljedelec iz Ledine in Štefi Kozinc, poljedelka iz Mrzle planine. Franc Cešek, upokojenec iz Praprotnega in Uršula Mlinaric, gospo- dinja iz Zurkov dola. Anton Križnik, delavec iz Mrzle planine in Matild« Zveglič, poljedelka iz Mrzle planine. Ivan Kozinc, poljedelec iz Podvrha in Anica Tome, gosp. pomočnica iz Zigar- skega vrha. Franjo Jelančič, delavec ia Baničeva in Marija Tomažič, delavka i« Sevnice. Kovač Alojz, delavec iz Log« in Terezija Kozinc, delavka iz Meten vrha. Robar Štefan, kovinostrugar i« Baumkirher Mimi, uslužbenka, oba i* Sevnice. Jože Dušak, delavec in Legvart Štetfi, delavka, oba iz Sevnice. Jože K«- har, delavec iz Šmarja in Erna Drnjač, uslužbenka iz Sevnice. Jože Zelezin«, delavec in Angela Gostej, poljedelk«, oba iz Podgorja. UMRLI SO: Toni Plaušteiner, uslužbenec iz Sel- nice, star 29 let. Ivan Brečko, invalid- sik upokojenec iz Sevnice, star 64 Icf- Katarina Horjak, prevžitkarica iz Ledi- ne, stara 73 let. Jože Škcrl, upokojdne«. iz Sevnice, star 76 let. Marija MočivniK.| upokojenka iz Brezove 5. Marija •^"''l man, prevžitkarica iz Drožanja 24. M»-1 tija Klenovšek, upokojenec iz Brega.l star 66 let. Neža Obrez, oskrbovaiika \*\ Loke, stara 70 let. Ifčič Ivan, prevžiti»r| iz Pokleka, star 85 let. Jože Cernc, soc.^ podpiranec iz Male Hubajnice, star »»j let. Marija Kalčič, oskrbovanka iz Art«»1 stara 76 let. Jožefa Blatnik, gosp. P«"! močnica iz Gor. Orl., stara 37 let. i VOLILNA AKTIVNOST V BRL2ISKI OBCINI Zborovanja in razgovorii do dneva volitev i v občini Brežice že leta niso tako na široko in nmožino vklju- čili občanov v politično aktivnost kot letos, oziroma od časa, ko so začeli razpravljati o osnutku nove ustave. Ta aktivnost se je stop- njevala in v predvolilnem obdob- ju dosegla svoj vrh. Po volitvah v občinske skupščine v preteklem m.esecu, politična aktivnost v ob- čini ni prenehala. Nasprotno, v določenem pogledu je celo nara- sla, saj so volitve pokazale tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih je do volitev 16. junija še mogoče popraviti. Med tem časom so vo- livce še nadalje obiskovali poslan- ski kandidati od republiških do zveznih. Ponekod v času pred volitvami v občinske skupščine niso imeli zborov in razgovorov o gospodar- skem napredku občine, o občin- skih in krajevnih problemih. V teh dneh pa so bili zbori tudi v teh krajih. Tako s6 bili v nedeljo zbo- ri občanov v Dobo vi, v Sromljah, v Čatežu, v Gornji Pirešici, v Bu- šeči vasi in še ponekod. V sredo je bn tak zbor tudi z vsemi zapo- slenimi v Breganskem selu. Zbora sta se udeležila poslanca ing. Pa- riš in Zvone Dragan. V petek, to je danes pa zborujejo v Brežicah pripadniki JLA, prav tako mladi volivci na svojem zboru in pa pro- svetni ter ktiltumi delavci breži- ške občine. Na teh zborih in raz- govorih bo sodeloval tudi posla- nec, član CK ZKS tov. Boris Zi- herl. Olga Vrabičeva MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI V BREŽICAH Pretekli teden je Olga VRABIC, poslanka v socialno-zdravstvenem zboru nove zvezne skupščine, obi- skala Brežice. V enem dnevu je imela vrsto razgovorov o proble- mih zdravstva in socialnega var- stva v občini. Najprej se je za- držala v daljšem razgovoru s po- litičnim aktivom v občini, kjer se je seznanila s splošnimi politični- mi in gospodarsikimi razmerami brežiške občine. Poslanka je nato bila v brežiški bolnišnici, kjer si je ogledala vse oddelke in se po- govorila z zdravstvenimi delavci te ustanove. Nato je odšla na oibisk v otroški dispartzer ,kjer se je po- sebej zanimala o rojstvih, umrlji- vosti otrok, o delu patronažnih se- ster in drugem. Odga Vrabičeva je bila tudi v zdravstvenem domu, lekarni in v Catežkih toplicah. ¦ Isti dan je bil dopoldan razgo- vor v Brežicah, ki so se ga udele- žili številni zdravstveni delavci iz zdravstvenih ustanov in zavodov, nadalje tisti, ki delajo na področ- ju socialnega skrbstva. Tovarišica Olga Vrabičeva je k razpravi pri- spevala misli in napotke za na- daljnji razvoj zdravstvene in so- cialne dejavnosti v občini. J. KRATKI Te dni je bila v Brestanici razšir'pna seja odbojka krajevne organizacije SZOL. kateri so prisostvovali tudi predsedniki volilnih odborov. Na tej seji so se te- meljito pogovorili o vseh podrobnostih za predstojeće volitve. V okoliških vaseh so bili še sestanki z občani, na katerih so razpravljali o gospodarskih problemih ter uspehih v zadnjem obdobju. Izgleda, da bodo tudi te volitve potekale tako uspešno kot minule. Lep izlet ob zaključku šolskega leta bodo imeli učenci 7. razreda osemletke na Raki. Namenili so se na Bled. Da bi jim takrat sija- lo toplo sonce, so si krav gotovo zaslužili, saj so s prostovoljnim delom pri sejanju ribeza zaslužili kar 15.000 dinarjev, kar jim bo pripomoglo, da bo njihovo poto- vanje še lepše. RAZGOVOR S POSLANSKIM KANDIDATOM SLAVKOM ŠTRUKLJEM Sevniški gospodarski problemi Tovariš Slavko ŠTRUKELJ kandidira za republiški zbor v občini Sevnica. Svojim voliv- cem je znan kot razgledan go- spodarstvenik in političen de- lavec, ki je tudi med NOB, kljub svoji mladosti, doprinesel svoj delež k naporom za osvobodi- tev ter pozneje za socialistični napredek naše domovine. Popolnoana razumljivo je, da se je razgoa'or s tovarišem Štruk- ljem začel o gospodarskih vpraša- njih, razumljivo pa je tudi to, da nas je zanimalo predvsem vpraša- nje industrije v občini, saj je to- variš Slavko sam na vodilnem mestu v sevniški Kopitarni. Ko je govoril o problemih in- dustrije, ni začel najprej s proble- mi svojega kolektiva, temveč s prcblemi sosednjega »Jugotanina«. Ta s svojim zastarelim proizvod- nim proce&ctm doslej izrablja za svcg edini finalni proizvod komaj 5—7% lesne mase, ostalo skuri za Ix>gon strojev. Jasno je, da je to drago, neren'tabilno, vrh tega pa je kolektiv v težavah za surovine, to je kostanjev les. Povedal je, da bi se ta tovarna lahko dvignila iz težav, če bi modernizirala proiz- vodni proces in uporabila večji del lesne mase za finalne proiz- vode, recimo lesonit in podobno. Vsa prizadevanja kolektiva v tej smeri pa so brezuspešna, kajti vprašanje sredstev za rekonstruk- cijo presegajo zmogljivosti kolek- tiva in občine, bržčas tudi okra- ja. Ko je govoril o problemih »Ko- pitarne«, ki zaiposluje okoli 600 ljudi in je najmočnejše industrij- sko podjetje v občini, je tovdriš Štrukelj dejal, da kolektiv oskr- buje 70—80% čevljarske industri- je v državi s svojimi izdelki. Re- nome ima tudi na tujih tržiščih, predvsem na zapadu. Ce se ta 75 let stara tovarna z zastarelim strojnim parkom in pogoji za de- lo drži še vedno na evropskem povprečju storilnosti in kvalitete proizvodov, potem je to brez dvo- ma zasluga kolektiva. Podjetje ima program rekonstrukcije, ki naj bi se začela izvajati že letos. Nadalje je tovariš Stukelj go- voril še o razvoju mizarske pro- duktivne zadruge, o usi>ešni ure- ditvi problema ob ukinitvi rudni- ka Krmelj in o nagli razvijajoči se konfekcijski dejavnosti v Lasci in zdaj tudi že v »Jutranjki«. Končno sva prišla do naslednje važne gospodarske panoge v ob- čini — do problemov kmetijstva, ki se razvija ,pod razmeroma tež- kimi ix>goji v okviru dveh kme- tijskih zadrug. Hribovito področ- je ne nudi pogojev za sodobno strojno obdelavo, zato bo treba tem bolj izkoristiti teste površine, ki tako proizvodnjo lahko omogo- čijo. Zato občino čakajo tu še mnogi problemi od rajonizacije proizvodnje, preko podružbljanja in arondacije tistih površin, kjer bi se mogla razviti sodobna in donosna kmetijska proizvodnja. Tu so seveda še drugi problemi socialnega značaja, kajti na eni strani bo treba rešiti problem lju- ' di, ki bodo oddali zemljo v druž- beni sektor, na drugi strani pa problem kmečkih ljudi v hribih, Id že danes ne morejo več v redu obdelovati zemlje, ker mladi lju- dje ne ostanejo na nji, zadruga pa iz objektivnih razlogov take zemlje v težavnih prilikah ne mo- re in noče prevzeti. Vse te in še številne probleme, zaključuje tovariš Štrul^elj, bomo morali v občini reševati s skup- nimi močmi, z roko v roki, tako delovni ljudje na podeželju kot v industriji in drugih panogah go- spodarstva. Novica iz Brestanice Pretekli mesec so v Brestanici odprli otroški vrtec. Vsa leta je bila potreba po ustanovitvi te varstvene nstanove, venadar ni bilo na razpolago primernega prostora. V preteklem letu je otroški vrtec začasno v prostorih bivše menze Elektrarne Brestanica. Šole po adaptaciji poslopja, kjer je sedež krajevnega urada, so pridobili prostore. Poleg otroškega vrtca je v tej stavbi tudi preurejena kino d^.orana, so- dobno urejena zobna in splošna ambu- lanta, prostor za pralnico stanovanjske skupnosti, katera bo tndi lunaln pričel« delati. V :?ctek je na polju v Vrhovem pri Radečah pristalo jadralno le- talo. Mlad celjski jadralec je zašel precej s svoje smeri. Moral bi namreč leteti v Ljubljano in nazaj v Celje. Ker pa se je nekoliko zbal nevihtnih oblakov nad Kumom, je zavil proti Dolenjski, da bi z druge strani prišel do cilja. Toda nad Radečami mu je zmanj- kalo »sape« in je moral pristati. Ljudje so mlademu pilotu, ki tek- muje na letošnjem jadralnem prvenstvu Slovenije, bili v pomoč in so malenkostno škodo, ki jo je s pristankom napravil na njivi z ži- tom tehtali z zadovoljstvom: .. D» se JffL fant ni poškodoval, ali celo ubil! — Pred volitvami v občinsko sknpšt'"* je izšla posebna številka lokalnega sila »Brestaniške novice«. V tej števil* so bile v glavnem opisane priprave volitve, kratki življenjepisi kandidatom« obdelani so bili tudi nekateri gospodar- ski problemi. Posebno pozornost j«; segel članek o turističnih problemih • tem območji. CELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 SKOMARJE VABIJO prve dni junija je bila v Sko- \7u še prava pomlad. Vse je "^^KTr> v cvetju. Pomlad prihaja ^^!!!oV to najvišje ležečo (944 m) P^Hr,rsko vasico. Letos se je za- ^nila tudi zaradi dolge in hude zime. jlatilda in Karel Beškovnik na pragu njune hiše Skomarje doživljajo v tem času še drugo pomlad; zaipoznelo sicer, pa vendar z vso življenjsko salo in zavzetO)Stjo. Imenuje se turi- zem; mali, izletniška, ali kakor že hočete. In prav je, da se Skomar- je skušajo vključiti v to gospo- darsko dejavnost. Pogojev za to je dovolj. Odprla jih je nova ce- sta, saj dokler te ni bilo, niso mo- gli misliti na to, da bi vabili v svoj kraj turiste in izletnike. De- set kilometrov dolga cesta iz Zreč do Skomarij je mojstrsko izpelja- na. Četudi se dviga na višino 944 metrov, ni težka, za voznike mo- tornih vozil prav nič naporna in zahtevna. Njen prvi del pelje ob ^pomenit ljudskemu pesniku Juriju Vo- dovniku sodi prav tako med značilnosti Pohorske vasice. Na njem je napisano: ^Jurij Vodovnik 1791 — 1858. V tej vasi se rodil, živel in ustvarjal pohorski pes- "'k Jurij Vodovnik«. Kipec je izobliko- ^«1 kipar Vojsk ter predstavlja pesnika J sekiro v rokah kot »olcerja«; koš po- ¦fg njega pa govori o tem, vsaj tako pravijo domačini, da je Vodovnik nosil '•^oje pesmi v njem in jih trosi po po- horskih vaseh Dravlnji. Od Boharine dalje pa je njena spremljevalka Ločnica, maj- hen hudoumišici potoček, ki skak- lja čez skale in jezove, se izgublja mimo zapuščenih žag, mlinov in kovačij. To je ozka in globoka so- teska, katero ni skazila še nobena roka. Lepa cesta je le njeno hva- ležno dopolnilo. O ljudeh, ki so si uredili ipo teh južnih obronkih Po- hoirja svoje domove, skromne, a lepe, je ljudski pesnik Jurij Vo- dovnik zapisal takole: 'ma žage, 'ma mline, visoke planine, pet parov volov pa tolarjev sto. Skomarje so majhna pohorska vasica, ki imajo komaj 151 voliv- cev. In kot vse kaže bodo Sko- marje prav kmalu zaslovele ne le zaradi svoje izredne lege, lepe ce- ste, temveč tudi zaradi turizma, izletniškega predvsem. Zdaj je v Skomarju tudi prijaz- na gostilna. Lani jo je odprla Ma- tilda Beškovnikova. Z otvoritvijo gostilne pa so se možnosti za tu- Pod cvetočim drevesom — na začetku junija ristično dejavnost še povečale. O njih nam je pripovedoval tudi to- variš Karel Beškovnik: — Napak bi ravnali, če bi ne opozarjali na to vasico, če bi va- njo ne valbiiM izletnikov in turi- stov. Cesta do nas je lepa. To pa je veliko. Zdaj bomo le pri od- cepu ceste za Zreče ob glavni ce- sti Celje—Maribor postavili še tablo in opozorilo, kje so naše Skomarje. V Skomarju lahko že zdaj pre- nočuje devet ljudi. Tri sobe za to imamo pri nas. Nekaj jih bodo uredili tudi ostali vaščani, tako da prostora ne bo zmanjkalo. Razen tega je zdaj v gradnji majhna weekend hišica, ki jo gradi celj- sko Gozdno gospodarstvo. Tudi v njej bo možno najti prenočišče, če ne bo zasedena. Poleg nje bomo tudi jaz postavil približno enako hišico. Možnosti za gradnjo we- ekend hišic pa je v tej okolici še veliko. V lepem vremenu se s Skomarij odpira čudovit razgled ne samo na Zreče in Konjice, temveč celo vse tja do Ptujske gore, pa ,proti Rogli itd. Odtod je tudi lep izlet do Rogle. Pot vodi veči del po položnem in je dolga poldrugo Takšnih in podobnih motivov je ob poti na Skomarje nebroj; vsi so po svoje čudoviti, značilni in posebni, zato škoda, da propadajo. Vsaj nekaj bi jih morali očuvati kot narodopisne značilnosti, pa tudi zaradi turizma uro. Kmalu pa bo od Skomarij do Rogle sipeljana široka cesta. Letos jo bodo trasirali, drugo leipo pa zgradili. Dolga bo približno 7 km. Zdaj je zavzemamo, je še po- vedal tov. Beškovnik, da bi usta- novili sekcijo celjskega turistič- nega društva. Upamo, da 'bomo naleteli na pomoč in razumeva- nje. Radi bi izdali tudi skromen prospekt in tako skušali tudi po tej poti približati in seznaniti na- šo vas vsem tistim, ki radi hodijo v naravo, na izlete. Morda bi ka- zalo, da bi vsaj ob nedeljah vozil iz Celja do nas kakšen avtobus. In še to, je zaključil, ne gre sa- mo za izlete v poletnih mesecih, tudi zima je v naših krajah pri- vlačna. Idealni smučarski tereni vabijo sami od sebe; mi pa borno poskrbeli, da bo cesta zmeraj pre- vozna. Skomarje vabijo in se vključu- jejo v turistično življenje. Lepa je ta vasica in prijazni so njeni ljudje. Kdor jo bo obiskal le enkrat, bo tudi v prihodnje rad prihajal sem. M. Božič SPORT- SPORT-ŠPORT- ŠPORT 15 PRVIH MEST ZA ATLETE KLADIVARJA v soboto in nedeljo je bilo v orga- nizaciji AD Kladivar letošnje republi- ško prvenstvo v atletiki za člane in članice. Čeprav z udeležbo na tem tek- movanju ne moremo biti zadovoljni, p« je bil uspeh celjskih atletov in atletinj več kot prepričljiv, saj so od 51 razpo- ložljivih osvojili kar 15 prvih mest. Zraven tega je Miran Polutnik izenačil v teku na 400 m čez ovire sedem let stari rekord Igorja Zupančiča, Zuntar pa je v teku na 1.500 metrov postavil celo nov slovenski in državni rekord za mladince. Kakor konec tako je bil tudi začetek tekmovanja nadvse slovesen, saj je ob tej priložnosti predsednik Atletske zve- ze Slovenije tov. Arigler podelil prizna- nja Atletske zveze Jugoslavije nekaterim najbolj zaslužnim atletskim delavcem, kot Fedorju Gradišniku, ing. Milanu Naprudniku, Dragu Bradaču, Mirku Po- lutniku, Pavlu Božiču, Francu Jakliču ter Karlu Jugu. Razen 15 prvih, so celjski atleti in atletinje osvojili še 14 drugih, ter 5 tretjih in četrih mest. Republiški prva- ki za letošnje leto pa so postali: MOŠ- KI: 100 m — Kolnik 10.9. 400 m — ovire Polutnik 54.2, višina — Vivod 195, skok ob palici — Lešek 450, 4 x 100 m — Kol- nik, Zaletel, Lešek in Ajdič 42.8, 1.500 m — Važič 3:45.8 (Žunlar je bil v tej disciplini četrti s časom 5:48.8), 5.000 m — Važič 14:22.0, krogla — Pikula 15.55, disk — Vravnik 47.06. ŠAH DJURKOVIC VODI V soboto se je v Rogaški Slatini pričelo okrajno prvenstvo v šahu za posamezni- ke. Na turnirju se je zbralo devet igral- cev iz Celja, Žalca, Konjic, Štor, Vele- nja, Šoštanja in Rogaške Slatine. Največ možnosti za osvojitev prvega mesta ima p)onovno Maiks Djurkovič i-z Rogaške Sla- tine, ki igra zares borben šah. V prvem in drugem kolu so bili do- seženi naslednji rezultati: I. kolo: Ojstrež (Celje) — Brinovec (Žalec) ter Slapnik (Konjice) — Bervar (Celje) remi, Djurkovič (R. Slatina) — Radosavljevič (Velenje) 1:0, Pukmajster (Šoštanj) — Drev (Velenje) 1:0, Gajšek (Štore) je bil prost. II. kolo: Radosavljevič — Ojsitrež 1:0, Bervar — Drev 1:0, Ga/jišctk — Djurko- vič 0:1 ter Brinovec — Slaipnik 1:0. Pak- majster je bil prost. Po drugem kolu: Djurkorvič 2, Bervar, Brinovec 1 in pol itd. ; STAMEJCICEVA PRI AD KLADIVAR Te dni je kolektiv celjskih atle- tov dobil novo članico, dosedanjo tekmovalko ljubljanske Olimpije, večkratno državno prvakinjo in rekorderko, Drago Stamejčičevo. ŽENSKE: 200 m - Lešek 26.5. 4 x 100 ^ede, Serbec, Lubej, Lešek 51.4, 800 m — Čebela 2:26.7. višina - Urban- cic 145 daljina - Lubej 545, kopje - Urbancič 42.22 m "UDINJA IN ŽALEC - OKRAJNA PRVAKA Na stadionu Borisa Kidriča v Celju je bilo v torek okrajno prvenstvo os- r.7X"trA^H^''y'-^'' je bilo nad 210 mlad.h tekmovalcev, ki so po- ^"v"!' »-"ultati prav dobro raven atletike na naših šolah Pri učencih je bil vrstni red ekip na- slednji: 1. osnovna šola Žalec - 4544 2 f,^-- . 7.^'*^^ ¦ Videm-Krško 1 410j>, 4. II. osnovna Celje - 4063 5 II osnovna šola Velenje - 4011, 6. 'll. os- novna šola Brežice - 5977, 7. Rečica ob Savinji - 3504, 8. Sevnica - 32''^ 9 Ros Slatina - 3259. ' ' ' ^' Najboljši posamezniki: 60 m - Pisanec Stanko (SI. Konjice) 7,5; daljina - Kur- nik (Vel.) 5.65; 400 m - Mljikar (Kr.) 59,3; krogla - Kurnik (Vel.) 13,91; višina - Mekuž (IV. Celje) 156. Pri učenkah je bil pri ekipah nasled- nji vrstni red: 1. osnovna šola Franja Vrunča - 4036, 2. Mozirje - 3766. 3. Slov. Konjice - 3694, 4. Žalec - 3567, 5. Videm-Krško - 3457, 6. Rog. Slatina - 3351, 7. Brežice - 5215, 8. Šoštanj - 5175, 9. Sevnica - 2489. Posameznice: 60 m - Kelc (II. os. Ce- lje) 8,4; daljina - Ceplak (Mozirje) 4,35; krogla - Šepec (Žalec) 9.76; višina - Kodela (F. V.) 136. KEGLJACI NA DVEH PRVENSTVIH V soboto in nedeljo so celjski keglja- ei tekmovali na dveh državnih prven- stvih. Tako so bili starejši člani na tekmovanju v Kranju, kjer so med 1?. ekipami dosegli častno sedmo mesto z rezultatom 1145 kegljev. Ekipo so se- stavljali: Vodeb 409, Amon 375 in Kok- lič 361. V tekmovanju posameznikov je bil najbolj uspešen Amon, ki se je z rezultatom 391 kegljev uvrstil med 95 nastopajočimi na 22. mesto. Ostali so metali takole: Vodeb 378, Koklič 362 in Filipič (Štore) 327. Mladinci, ki so nastopili v Ljubljani, niso bili najbolj uspešni. Morda bi do- segli boljše rezultate, če bi jih kdo spremljal na tako pomembno tekmova- nje, kot je državno prvenstvo, tako pa so bili prepuščeni sami sebi. Ekipno so dosegli 15. mesto in rezultat 1098 kegljev (Kompan 597, Gobec 550, Lipovšek 550). Med posamezniki pa se je najbolj od- rezal Boris Kompan s 778, medtem ko jih je Gobec podrl 758. ROKOMETAŠI CELJSKEGA TISKA V ŽALCU V torek je rokometna ekipa Celjskega tiska odigrala prijateljsko rokometno tekmo s Partizanom Žalec. Zmagali so domačini z rezultatom 16:15 (9:6). TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA Košarkarji šoštanjske Elektre so si v dvoboju z Domžalami priborili že tret- jo zaporedno zmago. Domačini so bili ves čas boljši in tako dosegli povsem zasluženo ne samo tretjo zaporedno, marveč tudi peto zmago v dosedanjem ¦ poteku tekmovanja. Pri metanju na koš je bil najbolj uspežen De Costa, ki je zabeležil kar 25 točk. Po tej zmagi, ki se je glasila 61:55 ^(28:23). so Šoštanjčani na četrtem mestu ,z desetimi pikami. V naslednjem kolu bo Elektra igrala z ljubljansko Ilirijo, ki je trenutno z osmimi točkami na sedmem mestu. DOMAČINOV IZ ŽALCA NI BILO ... I V organizaciji občinskega strelskega ^ odbora Žalec je bilo v nedeljo množic- ' no tekmovanje pionirjev in mladincev ', z zračno puško. Na tekmovanju so sode- j lovale ekipe vseh šol. razen žaLske! PIONIRJI-EKIPE: 1. Tabor 525 , 2. Po-..i nikva pri Žalcu 506, 5. Griže 305, 4. Prebold 242 itd. MLADINCI-EKIPE: 1. : Griže 590, 2. Vransko 388, 3. Polzela 318 itd. POSAMEZNIKI: 1. Andrej Le- skošek (pionir iz Tabora) 118, 2. Pon-• granc Javoršek (pionir iz Griž) 115, 3. Srečko Feržan (mladinec iz Polzele) 114 krogov itd. Tekmovanje v okviru JPI se je ude- ležilo nad 110 mladih strelcev. # 2. BREŽICE, 3. CELJE . .. Na republiškem turnirju v rokometu za pionirje sta iz celjskega okraja so- delovali kar dve moštvi. Medtem ko so mladi rokometaši iz Brežic osvojili drugo mesto so bili pripadniki celjskega Par- tizana tretji. Zmagala pa je ekipa tr- boveljskega Rudarja, medtem ko so se na četrto mesto plasirali rokometaši iz Ajdovščine. . . Tekme, v katerih sta nastopali ekipi iz Brežic in Celja, so se končale takole: Rudar — Brežice 10:4, Celje Ajdov- ščina 19:9, Brežice — Ajdovščina 19:9. Rudar - Celje 12:4 ter Brežice — Celje 9:8. PRVO MESTO ZA GAJŠKA Druga dirka za naslov republiškega prvaka v go-kartu, ki je bila v nedeljo po celjskih ulicah, je prinesla zasluze- no zmago domačemu tekmovalcu Gajsku. ki je v skupini motorjev 50 ccm gel najboljši čas 16:39 minute. V kate- goriji motorjev do 100 ccm je zmagal Ferina iz Beograda. OLIMP - OKRAJNI PRVAK Medtem ko se je prva tekmo v Šoš- tanju končala neodločeno 1:1, je Po- vratni tekmi Olimp povsem nadi.gral svojega tekmeca in si z zmago 9:0 zago- tovil ne sanno prvo mcfsto v okrajni ligi, marveč tudi pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v slovensko ligo. Želimo, (la hi Olimp v borbi za vstop v slovensko ligo us^Kaj pa ti iščeš, fant?« ga ij^'^.^'^ađoma rezek glas zmotil sredi razmiš- soh^*' ^^^^^^1 se je in obrnil. Vrata v izbo Sr "^ila odprta in na pragu je stal šepasti Miha. ]. fP.^ ga je gledal izpod namrščenih obrvi in usta, da je Jurčku srh po telesu. »'So'!« je zategnil Miha s tujim naglasom in odšepal po veži. »-Tole sem prinesel,« je re- kel in pokazal na suknjič, ki ga je držal v roki. »Tole si prinesel?« je zategnil Miha in ga ne- jeverno pogledal. Jurček je stisnil zobe in prenesel pogled. »-Rad bi, da bi mi prenare- dili.« »Da bi prenaredil?« je ponovil Miha, vzel v roke suknjič in ga od vseh strani ogle- doval. Miha je odšepal v izbo in Jurček mu je sledil. Za vrati je obstal in se previdno ogle- dal. Na peči v kotu je ležal kup starih cunj in na postelji ob oknu tudi. V sredi je stala miza, ob steni omara. Sele sedaj je videl, da je hiša lesena in močno načeta. »Od kod pa si, fant?« ga je spet predramil Mihov glas. »Urečarjev iz Podhruške,« je brž rekel Jur- ček. To je bila sosednja vas in Miha tam ljudi gotovo ni poznal. Medtem ko mu je krojač jemal mero, ga je vpraševal o partizanih, kje ima očeta itd. Kar oddahnil si je, ko je bil spet zunaj. Nič posebnega ni videl, pa je bil vendarle pre- pričan, da je šepasti krojač tisti, ki ga iščejo. Ujel se bo, ni zlomek, samo potrpeti je treba. OBČINSKO PRVENSTVO CELJA V KEGLJANJU V dneh 14., 17., 19. in 22. junija bo na kegljišču Ingrada letošnje občinsko prvenstvo v kegljanju v borbenih par- tijah. Prijavljenih je osetm ekip. Novost letošnjega prvenstva je v tem, da ne bodo odločali samo podrti keglji, tem- več tudi točke, saj bodo igrali po si- stemu vsak z vsakim. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 23 — 14. jtmija 1963 Volilne priprave v konjiški občini Priprave za nedeljslce volitve v konjiški občini potekajo izredno dobro. O podrobnostih pa so nam na občinskem odbO'ru SZDL po- vedali, da so v akcijo vključili tu- di novoizvoljene odbornike oibčin- ske skupščine. Po vseh krajevnih odborih te dni analizirajo uspehe prvih volitev ter posebej pozorno pojasnjujejo, čemu dvojne volitve. Zvedeli pa smo, da bodo tokrat odpravili vse napake v volilnih imenikiih, da ne bo podobnih te- žav kot pred tremi tedni. Največ napak pa je bilo predvsem zaradi nerednega prijavljanja in odjav- ljanja volivcev pri selitvah. Tcvariš Jančič, tajnik občinske volilne komisije, je o delu komi- sije dejal, da volilnih odiborov v glavnem ne bodo spreminjali. Za volišča v občini so dali natisniti velike plakate, na katerih bodo imena vseh volišč. Prav tako pa je obč. vohlna komisija predlagala, naj bodo imena kandidatov na vo- lilnih listkih bolj vidna, kajti brž- čas je mnogo neveljavnih glasov- nic zato, ker je ime kandidata bilo slaibo vidno. — Prepričani smo, da bodo to- krat volišča še lepše okrašena in da se bodo prav vsi potrudili, da bi nedeljske volitve najbolje iz- padle. Poskrbeli smo, da bo tudi jKiročevalska služba v redu. Vo- livcem, ki pa žele na ta dan na 'daljša potovanja, pa bomo to omogočili s predčasnim odprtjem volišč, je zaključil tovariš Jančič. Mladina pa bo tokrat že v večji meri pomagala pri izvedbi, saj pravijo, da je njihova naloga okrasitev volišč, prav tako pa bo- do na predvečer kurili kresove. Vsi mladinci, ki imajo prevozna sredstva so se javili, da bodo po- magali pri kurirski službi. Predsednik občinskega sindikal- nega sveta tov. Pratnemer je dejal, da bodo sindikati tisti, ki bodo med prvimi na voliščih. Menim, je de- jal, da moramo dati v teh dneli čim bolj svečani videz velikega praznika, saj volimo predstavnike v najvišje oblastne organe. Na občinskem komiteju ZKS v Konjicah pa so nam zaupali, da bodo nadvse zadovoljni, če bodo vsi člani ZK tako kot doslej delo- vali kot člani Socialistične zveze na terenu, kar bo utrdilo tudi stik tovarišev s podjetij s problemi na terenu in obratno. Predsednik krajevne organiza- cije SZDL v Slov. Konjicah tova- riš Janko Kovač pa je spregovoril o zadnji seji odbora — na kateri so kritično analizirali volitve 26. maja. Dejal je, da bodo te dni mar- sikaj izboljšali in še to, da je vzdušje takšno ,da bodo volitve i.e končna potrditev razpoloženja vo- livcev. Predsednik krajevnega odbora SZDL v Žicah tovariš Pavšer pa nam je povedal, da bodo volišča odprli že pred sedmo uro, kajti v kolikor bo lepo vreme, potem bo- do kmetje sušili seno iii je zato edino prav, da v zgodnjih jutra- njih irrah omogočijo, da opravijo svojo dolžnost. Vsi razgovori kažejo, kako te- meljito so se v konjiški občini pri- pravili na volitve poslancev v re- publiško in zvezno skupščino, ki bodo v nedeljo. V. L. Velenjski kotalkarji so v zadnjih treh mesecih izredno napredovali in letošnja pomlad ter poletje sta jih že vpeljala v uspele revijske nastope. Posnetek kaže srečo mlađih ob prvem javnem nastopu. Po volitvah Srečal sem ga na poljski poti izmučenega, bledega obraza, a vendar v očeh mu je igrala tiha radost, tiho veselje nedeljskega jutra. Za njim je počasi stopala nje- gova žena, 81-letna starka, vsa sključena od napornega dela. Tega dne sta s pono- som in zadovoljstvom kora- kala na 3 km oddaljeno vo- lišče. Pobarem ju, kam tako zgodaj? Z veseljem na obra- zu odgovarjata skoraj eno- glasno: — Na volišče greva„ da čim prej opraviva svojo dolžnost. Težko sva se po- dala, ker sva že oba stara, a vendar, saj volitve niso- vsako nedeljo. Ni bilo časa za razgovor, preveč se jima je mudilo. In kdo sta ta dva stara zavedna državljana.-* Jurij in Marija KRUMPAK iz Vir stanj a. Želimo jima. da bi čez štiri leta, ko bodo spet volitve, še vedno tako ponosno in zravnano kora- kala na volišče. J. P. Go-kart Z druge plati Tovariš urednik! Preteklo nedeljo so bile v Celju go-kart tekme. Te so potekale na odcepih Kersnikove, Oblakove, Jenkove in Ulice 29. novembra, zato so bile te nekje delno, nekje pa tudi do kraja zaprte. Jasno je, da je zavoljo tega prišlo do raznih nesoglasij med reditelji in med ljudmi, ki so se naenkrat znašli pred napeto vrvico, saj je priredi- telj pozaJbil ,da bi bilo vredno opozoriti na ta »nujni« ukrep, .po- sebno še, ker so ulice zaprla že celo uro pred pričetkom tekme. V Celju je biLo ta dan več pri- reditev in nikjer ni bilo rečeno. da mora stanovalec tega i>redela mesta, kjer so potekale go-kart tekme, gledati prav te. Izbira je svobodna in okusi različni. Prav nerodno pa je bilo za ne- katere prebivalce tega mestnega predela, ki so morali nekatere ce- lo zelo nevljudne reditelje in bla- gajnike prepričevati, da jih v me- stu veže poklicna dolžnost in da morajo iz klobčiča zaprtih ulic vendar priti. Nekateri blagajniki, oziroma reditelji so kljub temu zahtevali 200 dinarjev vstopnine, pri tem pa posmehljivo ^pridali: »¦Danes ste vsi tukaj doma!*. Razumljivo je, da se na takšnih prireditvah znajdejo tudi nepošte- njaki, vendar pa na račun teh ne bi bilo treba žaliti ljudi, ki s tak- šnimi »zastojnkarji-« nimajo nič skupnega. Zato bd bilo vredno premisiiiti, kako v bodoče organizirati takšno prireditev, da pri tem ne bodo prizadeti pošteni ljudje in pa tudi to, koga določiti za rediteljsko me- sto. Ti naj bodo taki, ki znajo preceniti položaj in predvsem ohraniti kulturen odnos do ljudi. D. A. Gibanje prebivalstva Mozirje v času od 26. 9. do 8. 6. so na obm< jn občine Mozirje rodile: ZAMERNIK Frančiška, gospodinja Strmca 27, hčerko — Stanislavo, SKR BEJ Frančiška, kmetovalka iz Radu 13, hčerko - Marijo, KAKER Pav! kmetovalka iz Konjskega vrha 11, hč< ko — Marijo. POROKE: SKRUBEJ Franc, kmetovalec iz Str ca 21 in PUSTOSLEMŠEK Jožefa, kn tovalka iz Krnice 57, PAHOVNIH Mi tin, kmetovalec iz Radnhe in KUMl Marija, kmetovalka iz Krnice 52, I HAR Frađic, delavec iz Radnhe 1 LOZEKAR Frančiška, gospodinja iz K niče 39, PODVRATNIK SLAVKO, kn tovalec iz Skorna 51 in JEVSNIK Ai kmečka delavka iz Smihela nad Moz jem št. 11, JEVŠNIK Jožef, kmetoval in HRIBE^SEK Ivana, kmečka delav iz Smihela nad Mozirjem (oba). SMRTI: PRISTOVNFK Jernej, upokojenec Mozirja št. 112, star 81 let. REMIC A ton. električar iz Bočne 93, star 52 1 Šentjur pri Celju v časa od 3. do 10. 6. so se na obm« ju občine Šenjur pri Celjn dogod sledeča matična dejstva: SMRTI: KOMPLET Marija, posestnica iz Mari Dobja, stara 73 let. R02ANC Mari, gospodinja iz Grobelnega št. 41, sta 25 let. KLAJNSEK Neža, preužitkari iz Podgrada št. 3, stara 72 let. OSI Valentin, kmetovalec iz Šibenika, s< 74 let. POROKE: PINTAR Martin, delavec iz Vrha | Dobrni št. 31 in LUBEJ Marija, pol, delka iz Kranjčice št. 39. ŠRAMEL L< pold, upokojenec iz Kameno št. 30 KOVAC Terezija, gospodinja iz Botr niče št. 12. KRAMPARŠEK Daniel, i Ijedelec iz Dobrine št. 60 in^ ARTICI Ana, poljedelka iz Ilrastja št. 59. P LOVIC Anton, natakar iz Brega 18 Celje in SORCAN Friderika, nslužb« k a iz Zg. Selc pri Ponikvi št. 19. VE BEK Frančišek, delavec iz Škofije 35 in JEVNIŠEK Terezija, delavka Grobelnega št. 58. Rojstvenega primera ni bilo. IZ DNEVNIKA... Pred časom si v Gornjem gradn v gostiščih in trgovinah srečavai mlade ljudi iz šol pri strežbi, prav tako pa so se le-ti seznanjali s kmetijskim delom na poljih kmetijske zadruge. O svojem spoznavanju so pisali dnev- nike. PriobCuJemo povzetek iz dnevnika Angele Breznik: — Znanje, ki sem ga pridobila v prvih treh dneh proizvodnega dela v mlekarni, je obširno. Poleg izdelova- nja sira sem se seznanila še o pra- vilnem negovanju in vskladiščenju ter solenju, ki daje siru primeren okus ter pomaga pri zorenju. Pavla Strmčnik pa Je zapisala sle- deče: — Z delom sem pričela ob sedmih zjutraj. Navijala sem volno in pletla rokav. Spočetka se mi Je nit večkrat utrgala; morala sem se naučiti »tkal- ski vozel«. Izdelek današnjega dne je bil nedokončan rokav... Prišla sem do zaključka, da moram poleg sposobnosti in veselja imeti tudi smi- sel, zbranost in vnemo za določen poklic. Tako se Je odrazilo proizvodno delo v dnevnikih otrok, ki so se v krat- kem času seznanili z mnogočem, kar jim v šolskih klopeh ostaja skrito in oddaljeno. Njihovo spoznanje pa je zrelo in kaže, da Je proizvodno delo najboljši način povezovanje življenja s šolo. Rudi Ravnak •m 2ELEZARJEV V LJUBLJANI PrejSnji petek so tudi železarji odSIi na veliko predvolilno zborovanje v Ljubljano, da so prisluhnili besedam podpredsednika Zveznega izvršnega sve- ta SFRJ tovariša Edvarda Kardelja. Največ udeležencev je bilo mladih že- lezarjev. J. M. V SLIVNICI PRI CELJU SO DOBILI NOV GASILSKI AVTO V nedeljo so sHvniški gasilci slavili poseben praznik, saj so sprejeli nov gasilski avto. Sredstva za nakup jc prispeval občinski ljudski odbor Šent- jnr. .Na tej svečani proslavi so priso- stvovali tudi štorski gasilci, ki so pri kazali najsodobnejše načine gašenja. J M. . Prvi štirje meseci - relativno dobri v industriji V prvih štirih mesecih letošnje- ga leta niso industrijska podjetja velenjske občane kljub naporom zaradi nekaterih ibastvenih objek- tivnih vzrokov uspela doseči iz- vršitev predvidenega plana. Res je, da trije odstotki pod planom ne pomenijo nekega kritičnega stanja, vendar sta le rudnik lig- nita s 112 odstotki in lesno indu- strijski kombinat v Šoštanju s 117 odstotka presegla planska predvi- devanja. Termoelektrarna in Ga- lanterija pa sta le minimalno pod planom. Največji porast produktivnosti je zaznaven v tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje, čeprav s 76 odstotki izvršitve plana daje ne- gativen pečat skupnemu povpreč- ju. Vzrok temu pa je prekasna dobava stiskalnice iz uvoza. Dobili so jo šele te dni, vendar pa je mnenje kolektiva optimistinčo, saj pravijo, da bodo nadoknadili ta izpad. Podobno je tudi s tovarno usnja, ki je mnogo izboljšala svo- jo storilnost, vendar pa še vedno ne more izkardščaJti novega kro- movega obrata, kajti strojev iz uvoza še doslej niso dobili. Velenjska občina nima velikega deleža v mednarodni delitvi dela, saj predvideva letošnji plan le okrog pod milijona dolarjev, ven- dar pa se je izvoz v letošnji šitirih mesecih v primerjavi z lanskim bistveno izboljšal in to od pri- bližno 6 tisoč dolarjev na 86 tisoč pri čemer prednjači usnjama. Analiza dosedanjih uspehov v industriji velenjske občine kaže, da bodo s pravočasno odstranit- vijo objektivnih vzrokov ne le v celoti dosegli, temveč tudi prese- gli predvidevani plan. Zanimiva pa je ugotovitev, da je lesno-indu- strijsfci kombinat kljub zmanjša- nju delovne sile presegel plan in visoko dvignil storilnost, kar kaže na dobro organizacijo tehnološke- ga postopka in maksimalno izko- riščanje vseh delovnih in maiteri- alnih rezerv. -ik FRANČIŠKA PIRNAT - 90-LETNICA Pred dnevi je v Laškem prazjiovala devetdesetletnico Frančiška Pirnat. Ju- bilantka, ki je še čila in zdrava, se je rodila v Radobljah pri Lahkem, kjer je do 24. leta živela pri starših na posest- vu. Zatem pa je polnih 45 let preživela v zakonu s krojačem Pirnatom. Ob njenem visokem jubileju ji želimo obilo zdravja ter smo prepričanj, da bo še vrsto let preživela med nami. 19. JUNIJ KRAJEVNI PRAZNIK LOC v Ločah se krajevna organzacija ZB temeljito pripravlja, da čim svečaneje proslavi krajevni praznik, to je 19. junij - dan, na katerega je pre^ 19 leti Sercerjeva brigada slavila v Ločah prvo zmago. Na ta dan in že na predvečer bo več prireditev. Najvažnejše p« bo nedvom- no to, da bodo razvili nov prapor ZB, za katerega so zbrali finančna sredstva IZ prispevkov gospodarskih organizacij in ustanov. OD 30 NA 420 AVTOMOBILOV VSAK DRUGI OBČAN IMA RADIO , Kadarkoli merimo osebne do- hodke skozi statistična povprečja, potem vedno znova vihamo noso- ve in z veliko avtentičnostjo kri- tiziramo le-te. Vendar pa nam tovrstni podatki neštetokrat po- sredujejo prav zanimive ugoto- vitve. Tako nam kaže porast števila osebnih avtomobilov v velenjski občin zanimivo sliko. Pred petimi leti jih je bilo v vsej občini le okrog 30, danes pa jih je že nad 420. Prav tako pa se je tudi šte- vilo televizijskih aparatov v tem obdobju povzpelo od 4 na 280. Pri posedovanju radioaparatov pa je stanje tako ugodno kot le v redko kateri deželi, saj pride v povpreč- ju skoraj na vsaka dva prebivalca velenjske občine po en radio apa- rat. Številke so suhe, bržčas pa ven- darle pričajo o rasti življenjskega standarda, če ne že v omenjenem primeru kar o solidnem standar- du samem. K. i Že nad 6000 ur prostovoljnega dela Posebno tradicijo večletnega prostovoljnega dela, s katero se lahko Velenjčani ponašajo s 350 milijoni viatvarjone vrednosti, so letos znova oživeli. Z dneva v dan se velike množine ljudi vali proti bodočemu otroškemu igrišču v sa- mem centru. Staro in mlado skup- no gradi sebi lqpše in udobnejše življenje. Ta delovna akcija pa ni vezana samo na otroško igrišče; Velenjčani so si zadali, da bodo do svojega praznika — 3. julija, ki bo letos še prav posebej važen (selitev občine iz Šoštanja v Ve- lenje), izročili svojemu namenu kar tri objekte. Poleg otroškega igrišča še kotalkališče in športno igrišče za osnovno šolo »Oustava Siliha.« Cefprav vreme nagaja in so sa- mo še trije tedni do zadnjega ro- ka, kaže, da bodo Velenjčani zmo- gli izpolniti svoje obljube. Tako je samo v prvih dneh nad 2000 pros.tovoljcev opravilo okrog 6000 delovnih ur, kar v denarju pome- ni veliko pridobitev. Nikogar ne manjka na prostoru, ki bo našim najmlajšim pomenil veliko, kajti prav v Velenju je .pomanjkanje igrišč bilo že zelo občutno. Dijaki osnovnih šol tek- mujejo s -svojimi učitelji in ru- darji, gospodinjama ter tehnični- mi delavci. v KONJICAH: IZYQZ - ODLIČNO Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah so v ocenitvi gibanja gospodarstva pohva- lili predvsem usnjarsko lin kovinsko industrijo, ki je vsaj prva že v prvih štirih mesecih dosegla nad polovico pred- videnega letnega izvoza. V glavnem so vsa podjetja dobro izpolnila proizvodne naloge, le lesna industrija je v zaostan- ku (posledica hude zime - pomanjkanje hlodovine) ter opekarna v Ločah, ki pa je sezonskega značaja. Ne preveč vesela pa je ugotovitev, da so stroški določenih potrošnih predme- tov več narasli kot osebni dohodki, kar ustvarja rahlo neravnotežje. Zato že- lijo, da občinsiki odbor čim prej napra- vi analize podražitve, da bi lahko nato predlagali spremembe v delitvi dohod- ka znotraj delovnih organizacij. V. L. 1 RESNICA V POMOTI? Te dni je bila na obisku v Ce- lju tričlanska delegacija iz Ćupri- je, občinskega središča, s katerim C^je vzdržuje že leta tesne stike. Ko smo prea dnevi sedeli z njimi v .prijetnem pomenku, si je eden od gostov naročil ljubljanski «¦ Var- dar-«. Škatla teh cigaret ima na notranjem ovoju, ki ga ob odpi- ranju kadilec potegne iz zunanje- ga ovoja, napis: — Prijetno kajenje! Kupec cigaret je čez mizo poka- zal napis drugemu tovarišu iz Ću- prije in vprašal, če razume, kaj na ovoju piše. Vprašani, bil je to predsednik Z/lruženja NOV v čuprijski občini, je nekaj časa zrl v napis, potem pa odgovoril kot iz topa: — Prijetno kašljanje! — V zmotnem prevodu je precej hudomušne resnice, ali ne? Na levi sliki: gostje iz Ćuprije so posebej občudovali zeleni vrt v delavskem klubu. Na desni sliki: prostor kjer bo že čez tri tedne moderen otroSki paxk v Velenju. Proslava 100-letnice Rdečega križa v Velenju V soboto popoldne so v Velenju v kino dvorani na izredno svečan način proslavili stoletnico obstoja Rdečega križa in obenem podelili srebrne in zlate značke požrtvo- valnim krvodajalcem, ki jih je v velenjski občini doikajšnje število. Bogat spored na proslavi so dajali podmladkarji osnovne šole »Gu- stava Siliha« ter gojenci nižje glasbene šole v Velenju. Posebej so želi dolgotrajni aplavz mlajši pionirji-pevci ter harmonikarji. O razvoju in rasti te najbolj človečanske organizacije v velenj- ski občini pa je spregovoril dr. Tone Crepinšek. Omenil je pred- vsem velike zasluge dolgoletnega velenjskega pr^sednika Rdečega križa tovariša Simona Blatnika, ki so ga med vojno ustrelili v Mari- boru. Prav njegova zasluga je bi- la, da so v Pesjem že pred vojno dobili protituberkulozni dispanzer. Prav tako pa so prav iz vrst te or- ganizacije bih prvi v pomoč ra- njenim partizanom, tako dr. Me- dic v Šoštanju, Valter Muhovec v Topolšici, Jože Menhart in Ange- lina Vičar. In prav na Plešivcu nad Velenjem je 1943. leta tovarišica Ančka Vipotmk (prva sekretarka SP2Z) ustanovila I. Rderi križ med NOB. To je vodilo k širši akciji ustanovitev bolnic na Šta- jerskem. Poseben primer požrtvovalnosti pa je bržčas kmetica Ana Jevšnik iz Šentilja, ki je ranjenega parti- zana prei>eljala v sodu iz Ravn v Šentilj. Pri srečanju z nemško pa- truljo se je zmedla, vzpodbodla konja in padla iz voza, zakar še danes boluje. Vendar pa je s pri- sebnostjo rešila partizana. O današnji vrednosti Rdečega križa pa je odveč govoriti, saj je vsem znana skrb za šolske mlečne kuhinje, organizacija akcij zdrav- stvene zaščite ter zdravstvene pro- svetljenosti prebivalstva, organi- zacija krvodajalske službe in raz- širjanje otroških zdravilišč. -ik CELJSKI TEDNIK STEV. 23 — 14. junija 1963 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI OBČINSKI SKUPŠČINI CELJE razpisuje mesto direktorja veletrgovine 6 tehnično želcKiijno in kovinđidm Jbla«^oin KOVINOTEHNA V CELJU pogoji: — ekonottnsika faloulteta ali — POPolna srednja šola in najmanj 15-le(tna praksa na vodilnih mesitih v večji tngovsko gosipodanski orga- nizadjd. Kaoididarta naj vlagajo kolkovane prošnje s potrebno do- kumentacijo in kratkim življenjepisom z opisom dosedanje delovne dobe na Koanisijo za volitve in imenovanja pri Ob- jSnski sfcUipščdni Celje do 25. junija 1963. ZAHVALA Za številne izraze sožaija, za prelepe vence in šopke in sipremstvo na za:dnji poti mojega nepozabnega moža FRANCA TERŽANA se prav iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom.. Posebna zahvala drvižinam: Joštovi, Sarlahovi, Oc- virkovi, Goičekovi, kolektivu I. osnovne šole, Kajuhovemu do- mu, kolektivu šole Borisa Kidriča, Društvu upokojencev in pevcem I. osnovne šole za v srce segajoče žalostinke pri od- prtem grobu, sosedom Višnarjevim, Brodnikovim, Novakovim in ostalim, zdravnikom bolnice internega oddelka in medicin- skim sestram za požrtvovalno zdravljenje in čestiti duhov- ščini za zadnjo spi-emstvo. Vsem in vsakomur posebej za pismene in usitmene izraze soealja prisrčna hvala! Celje, dne 10. jimija 1963. Žalujoča žena Rozika, nečakinja Betka z možem Francem in ostalo sorodstvo »VULKANIZACIJA« CELJE Ljubljanska cesta 1 Obvešča cenjene stranke, da zaradi j>ožaira pirijavijo sivoje terjatve za blago, prineseno do 25. maja 1963. Prijave je treba vložiti do 26. junija 1963 pri podjetju. Po tem roku se prijave ne bodo upoštevale. SOI^KI INDUSTRIJSKI KOVINARSKI CENTER STORE obvešča da bo v šolskem letu 1963-64 šolal učence kovinske stroke za navedena podjetja: ŽELEZARNA ŠTORE 115 učencev CINKARNA CELJE 15 učencev TOVARNA EMAJLIRANE POSODE 37 učencev IFA CELJE 20 učencev TOVARNA TEHTNIC CELJE 10 učencev KLIMA CELJE 7 u<5encev Po dogovoru s predstavniki navedeniih podjetij bodo podjetja sama razpisala učna mesta po poklicih in sprejemala učence, zato vlagajte prošnje direktno na navedene naslove. Pogoji za sprejem so enaki za vsa podjetja: dokončana osem- letka in starost do 17 let. Učna doba traja 3 leta. Rok prijave je do 5. julija 1963 —- na kadrovski oddelek podjetja. V pix)(šnji za sprejem naj kandidati navedejo željo za stanovanje v Domu učencev. Kandidati za sprejem morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 din kolkavaoio prošnjo (z natančnim naslovom); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne knjige; 4. lastnoročno napiisan življenjepis. Ce se bo prijavilo za sprejem več kandidatov, kot je, predvideno, se bo izbor izvršil na podlagi sprejemnega izpita, J ki bo zajemal snov iz učnega programa osnovnih šol. | Vsi učenci prejemajo učne nagrade po pravilniku. j Šolski industrijsko kovinarski center i Store Obrtno podjetje »KUUCAVNICAR« CEUE — Ašker- čeva 7 razpisuje naslednja prosta učna mesta: 4 mesta za industrijske ključavničarje 2 mesti za vodovod in centralno kurjavo 2 mesti za stavbenega in industrijskega kleparja Pogoje za sklenitev učne pogodbe imajo kandidati, ki so z uspehom končali polno osemletko, so zdravstveno pri- merni in stanujejo v ožjem mestnem območju. Prednost imajo ponudniki, ki bodo končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim Uspehom in ki bodo uspešno ocenjeni na praktičnem preizkusu znanja, potrebnega za navedene po- klice. Prijave sprejemamo neposredno preko Zavoda za zapo- slovanje delavcev v Celju. Kovinsko podjetje KLIMA Celje sprejme za šolsko leto 1963/64 v uk naslednje učence: 2 strojna ključavničarja 5 ključavničarjev 7 instalaterjev vodovoda in kanalizacije 13 instalaterjev parnega in vodnega ogrevanja 5 kleparjev 1 električarja . Pogoji za vpis v uk so: uispeano dokončana osemletka. Rak prijave je do 5. julija 1963 ina kadrovski sektor pod- jetja. Kandidati morajo za sjprejem predložiti: 1. Lastnoročno napisano iprošnjo 2. Lastnioročno napisan življenjepis 3. Zadnje šolsko spričevalo 4. Izpisek iz rojstne matične knjige 5. 2jdravniško spričevalo Komunalna banka v Celju Komunalna banka Celje in Celjska mestna hranilnica vam hramlne vloge najugodneje ^^^^^'^^^^dovoljstvo! Več prihrankov - udobnejši dom - vecje z^oo OBJAVE IN OGLASI ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASi POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici: 14-dnevno potovanje z avionom, vla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu juliju. Prijave sprejemamo do 23. ju- nija 1963. 8-dnevno potovanje z vlakom na DANSKO in ŠVEDSKO Z ogledom MUNCHENA, KOBENHAVNA in MALMOJA, v dneh od 12. do 19. ju- lija 1963. Prijave sprejemamo do za- sedbe. 2-dnevni Izlet z avtobusom v TRST Ir. BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. Za šolske ekskurzije in izlete nudi- mo prevoz s popustom. Za delovne kolektive prirejamo_lz- lete po vsej domovini. IZLETNIK, turistična agencija, po- slovalnica CELJE, Titov trg 3, telefon številka 29-41. GLEDALIŠČE Petek, 14. junija 196") ob li9.50 uri: SMEH NI GREH - večer poljske satire. Go- stovanje v Slovenskih Konjicah. Sobota, 15. junija 1%3 ob 17. uri: Ja- nez Znjavc: JUBILEJ. Zaključena pred- staiva za Cinkarno Celje. Nfdelja, 16. junija 1963 ob 20. uri: Pero Budak: METE?.. Gostovanje v Griiah. Torek, 18. junija 1965 ob 20. uri: SMEH Ni GREH - večer poljske satire. Go- stovanje v Šentjurju pri C-ehju. Sobota, 22. junija 1963 ob 19.30 uri: SMEH NI GREli - večer poljske satire. Ne- preklicno zadnja predstava. Vstopnice v prodaji. . Celjska turistična zveza opozarja vse J^resente, ki nameravajo prebiti svoj **Pust na celjskem turističnem pod- ročju, da si pravočasno rezervirajo sobe pri turističnih društvih krajev, kamor nameravajo. Razen v Rogaški Slatini, ^^Iju in na Dobrni je cena peasiona povsod od 950 do 1400 dinarjev. KINO KINO UNION: 6. do 18. 6. 19M »Apartman« ameri- ški film ,./»• f>. do 22. 6. 1963 »Sence« ameriški KINO METROPOL: tovski'b'r'" "^^"^ skupaj« egip- , *. do 20. 6. 1963 »Zaupnik teh žen« ''Mic«^ki Cs film -1. 6. do 24. 6. 1963 »Šerif iz Nevade« •»eriski film JrETNi KINO: film Pacifik« ameriški vil' ^° 6. 1963 »Deklica s kovč- 2n* '»"l'innski film s 'v do 21. 6. 1963 »Nocoj se bomo •rali« jugoslovanski film t, "• .*• 1963 »Tov, predsednik center- jugoslovanski film PrAo,^^ 'A RAZVOJ KULTURE IN ^.^SVETE BREŽICE: PeiV *• 6. 1953 »Vrnitev v mestece Jion« ameriški barvni film '¦'^ki fi/'* »Potepuhi« fran- h.'lV do 22. 6. 1953 »Osamljeni so *¦»«¦'« ameriški film KiKi^^'^'^'^« drnStvo za telesno vzgojo KINOODSEK SEVNICA: iori" \i *• »Ljubezen Mor- e Morningstar« ameriški film slv^ >!^VOBODA« ŠEMPETER V 15 \- ^OLINI riiijj ?' "O 16. 5. 1953 »Na nišanu« ame- iV'Vrvni CS film itan': J""'ja 1965 »Ljubim, ljubiš . . .« 2,^».nski barvni Cs film e^^'. Junija 1963 »Pločnik Pariza« fran- ' film PRODAM PRODAM štedilnik s ploščicami. Moše Pijade 8 (pri Kladivar>i). ZELO UGODNO prodam stekleno ma- cesnovo hišno verando ter dvokolo franoosikc znamke - tri prestave. Na- slov v upravi lista. UGODNO PRODAM rabljen štedilnik, kavč in moško kolo. Ogled popoldne Breg 12. PRODAM kozo in prašiča. Naslov v upravi lista. PRODAM FIAT Topolino na obroke. Romih - Cinkarna. HlSO TAKOJ vseljivo, gospodarsko po- slopje, arandirano zemljišče in mlin za žito zaradi bolezni poceni prodam. Naslov v upravi Lista. POCENI PRODAM dobro ohranjeno po- hištvo. Plahutar, PJečniikova 7, Alja- žev hrib. PRODAM motorno kolo »PUCg« 250 ccm - nemSki. Ogled Mihajlovič Kosta, Slaščičarna - Ljubljanska 8, Celje. PO UGODNI CENI prodam podkleteno hišo v Celju z vrtom ali v zamenjavo izven Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM žepno uro >OMEGA«. V. J. Teharska 58. UGODNO prodam motorno kolo Galeb 150 ccm, i2.000 km, delno vzamem tudi ček. Novak, Arja vas 69 - Petrovce. TELEVIZOR RR prodam. Naslov v upra- vi lista. PRODAM motorno kolo NSU - LUX 200 ccm, Letnik 1954. Naraiks Dolle - Galicija 58, Žalec. POSESTVO tri in pol ha s hišo, gospo- darskim poslopjem in kozolec na le- pem kraju blizu Šentjurja 15 min. od postaje prodam. Naslov v upravi lista. POCENL PRODAM takoj vseljivo novo enostanovanjsko hišo 10 min. iz Stor pri Cel.ju. Naslov v upravi lista. PRODA se proti gotovini hiša v Celju - Partizanska c. 17, katera bo vseljiva 1. julija 1963. Kupci naj stavijo svoje ponudbe in ceno na naslov: Kronov- šek Alojz - upokojenec Braslovče. PRODAM mlin za sadje in dva vimska soda. Naslov v upravi Usta. UGODNO prodam zaradi selitve pohi- štvo za dnevno sobo in sicer: omaro, kavč, dva fotelja, mizo in vitrino - rabljeno. Ogled Čopova 2, Velenje. NAPRODAJ zazidalne parcele - montai- ne hižice. Naslov - Komes, LaAko 123. PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko »MELN-HEROLD«. Naslov v upravi lista. STAN OVAHJ A NA STANOVANJE sprejmem samo di- jakinjo. Naslov v upravi lista. ISCEM PRAZNO ali opremljeno sobo. Najemnino plačam eno leto vnaprej. Naslov v upravi Lista. ZAMENJAM dvosobno komfortno stano- vanje v centru mesta za enako izven mesta. Naslov v upravi lista. INOZEMEC srednje starosti želi s 1. julijem sobo z vso oskrbo in mogoče tudi s hrano v centru mesta Celja. Plačam najboljše. Ponudbe pod šiJro »1. julij«. NA HRANO in stanovanje sprejmem mlajšo upokojenko - dežela. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s pri- tiklinami v Zagrebu za Celje. Infor- macije: Kajuhova 10/11 - PetrijU. ZAMEJV.FAM komfortno enosobno sta- 'novanje na Jožefovem hribu za večje ali enako v mestu ali bližini. Ogled v nedeljo od 8. do 14. ure. Naslov v upravi lista. SLUŽBE MLAJŠO upokojenko za pomoč'starejši ženski iščem, ostalo ustmeno. Zwiitter. Gregorčičeva 4/1. ISCEM žensko, ki bi pazila otroka vsaik drugi teden dopoLdne. štefanič Zinka, Tovarniška 25. KUPIM KUPIM parcelo do 8 arov. Celje - Store. Naslov v upravi lista. VRATA - rabljena za klet kupim. Na- slov v upravi lista. RAZ N O OBŽALUJEM besede, ki sem jih izrekel tov. BEVK ELZI. Zakelšek PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekla tov. PILIH KRISTI. ' Zlender Draga ^ PREKLICUJEM in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekla tov. GOTER KAR- LU iz Jagoc št. 10 - Laško in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazen- skega postopka. 38-LETNA ŽENSKA z malim posestvom žeM sobi in hčerkici poštenega, mir- nega, dobrosrčnega očka in moža, ter dobrega gospodarja v starosti od 59 do 45 let z zaposlitvijo. .Samo resne ponudbe s sliko pošljite na upravo lista pod šifro »Sreča«. ZAHVALE Dr. Zdravku JAVHU iz Celja se pri- srčno zahvaljujem za uspešno zdravlje- nje moje težke bolezni. Hvaležni pacient Kandušek Franc Prisrčno se zahvaljujem dr. ZAVER- SNIKU za uspešno zdravljenje, enako tudi medicinski sestri tov. Pavli. Jože ROP V VARSTVO ODDANA OCALA z zlatim okvirjem «-AMOR« dne 18. 5. med tekmo za Glazijo, fantu v sivi srajci, naj se oddajo na upravo Celjskega tednika. RAZPISI Krajevna skupnost >^CENTER« CELJE razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska srednja ali njej enaka šola in 5 let prakse v računovodstva. Prijave z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom pošljite na tajništvo krajevne skupnosti. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delov- nega mesta. OBJAVE GLASBENA SOLA V CELJU bo zaključila šolsko leto s kratko svečanostjo v veliki dvorani Narodnega doma v petek, 21. junija ob 16. uri. Vabljeni so učenci in starši. SPREJEMNI IZPITI za šolsko leto 1963/64 bodo v ponedeljek, 24. junija od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Novinci morajo pravilno izpolnjeno vpisnico oddati v pisarni glasbene šole do 20. 6. 1963. Nove učence bomo sprejemali za na- slednje predmete: klavir, violino, čelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, rog, trobento, pozavno in solopetje. Opozarjamo tudi na pripravnico glas- bene šole, v katero sprejemamo mla- dino od 8. do 9. leta starosti brez spre- jemnih pogojev. Podrobne informacije so na razpolago v šolski pisarni. ^ . Ravnatelj Krajevna skupnost >Dolgo polje« — Celje obvešča, da namerava s 1. sep- tembrom 1965 odpreti pri Vzgojno-var- stveni ustanovi »Zarja«, blok 107, še oddelek za šolske otroke, zato prosi za- interesirane starše, dla do 17. t. m. vlo- žijo prijave v pisarni Skupnosti (Re- stavracija Kladivar). t: TRST — BENETKE — stalni dvo- dnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in individualne prijave. 2. TRST ALI V GORICO — stalni enodnevni izleti z avtobusi. Spreje- mamo kolektivne in individualne pri- jave. 3. »PO SVICI!« šestdnevno potova- nje v avgustu. 4. »AŽURNA OBALA!« šestdnevno potovanje v septembru. 5. KOLEKTIVI! Prirejamo eno in večdnevne izlete preko Plitvičkih je- zer v Opatijo, nadalje preko Vršiča — Mangarta ter ostale po Vaši želji iz- brane turistične kraje naše dornovine. Prijave sprejema Kompas — Celje — telefon 23-50. Za vse objavljene izlete vam po teljl brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turi- stično podjetje Kompas — Celje. Or- ganiziramo kolektivna potovanja in Izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne In rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačUna sredstva in sprejema depo- Elte. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informaci- je, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetuj- te v poslovalnici Kompas — Celje, Telefon 23-50 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 15 . 6. 1953 - 22. 5. 1963 dežurni veterinar UMEK CIRIL, Celje, Kersnikova »7 (vogal Kersnikove in Dečkove ceste) Uredništvo in uprava Celjskeg« tednika Celje, Trg V. kongresa 5. poštni predal 152. Telefon 25-75 in 24-253 Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob pet- kih — letna naročnina 800, pollet- na 400, četrtletna 200 din — ino- zemstvo 2400 — posamezna števil- ka 20 dinarjev. Rokopisov ne vra- čamo — sprejem oglasov, razpi- sov in objav do vsake srede do 12. ure. Delovni kolektiv hotela Evropa v Ce- lju obvešča vse svoje ctinjene goste, da kavarna zaradi obnovitvenih del od 6. 6. 1963 do nadalnjega ne bo obrato- vala. Vse kavarniške usluge nudimo na ob- novljenem restavracijskem vrtu in vrtni dvorani. V mesecu juniju bo igral za razvedri- lo in ple-s vsako sredo, soboto in ne- deljo ansambel pod vodstvom Marjana Kosmusa. Za cenjeni obisk se vljudno priporo- čamo. Obiščite nas in zadovoljni boste! Delovni kolf^ktiv Hotela Evropa Celje PO PETIH DNEH SLOVENSKEGA JADRALNEGA PRVENSTVA V CELJU PRVAK NE PRIZM ROTACIJE športno letališče v Levcu je te dni »mejdan« slovenskih torezano- tomih pilotov. Bije se bitka za prvenstvo Slovenije, hkrati pa je to dvoboj Slovenije in Hrvaške. Kako izgledajo rezultati po pe- tih tekmovalnih dneh in kako fantje pravzaprav tekmujejo? Jadralno letalo, ki neslišno leti in »lovi« oiblake ipod nebom od motornih letal že vsak razlikuje. Da je ,potrehno veliko znanja, po- guma in itelesne moči za jadral- no letenje, ni treba posebej pov- darjati. Štirinajst (tekmovalcev se je do- slej petkrat ipomerilo v sreči in spretnosti. Prvi dan je tekmovalna disci- plina določala prelet s ciljem in povratkom brez vmesnega pristan- ka od Celja do Ptuja in nazaj (125 ion). Prvi se je sicer vrnil Celjan Pukl ing. Srečko, ker pa ob odhodu ni preletel ciljno črto, se mu čas ni računal in se je zato uvrstil šele med zadnje, ki so sploh prileteli nazaj. Prvi je bil Križnar iz Ljubljane, drugi Poje iz Zagreba, tretji Sorožin iz ALC Lesce. Drugi dan je bilo vreme še bolj muhasto. Enaka disciplina s ci- ljem Ljubljano in povratkom v Celje (tja in nazaj — 113 km) je »rodila« le enega zmagovalca, bil je (to Križnar, ki se je vrnil in ni sedel na tla že spotoma. Samo štirje so videli Ljubljano, drugi pa le kraje na poti tja, eden celo Sevnico in Radeče. "Tretji dan je bilo »tekmovanje v hitrosti leta s startom v Celju in ciljem v Ptuju (85 km). Tokrat je ibil prvi Pukl s povprečno hi- trostjo 63,9 km na uro, drugi Poje iz Zagreba, itretji Kukove iz Ljub- ljane. Četrti tekmovalni dan je bil spet prelet s ciljem in povratkom in sicer od Celja dp Lesc in nazaj (166 km). V gorenjskem ozračju se je seiveda najlbolje počutil tamoš- nji domačin Orožim iz ALC Lesce, driigi je bil Celjan Pukl, tretji Trap iz Ptuja. Veter v Imbet je v svojih ne- vidnih krilih v petem tekmoval- nem dnevu ponesel letalce iz Ce- lja v Mursko Soboto, kjer so imeli oilj. Dolžina proge je znašala 85 kilometrov. Ta dan so se fantje takole zvrstili. Prvi je bil Dušan Ferlež, Celjan, ki je Vključen v Ljubljanski aeroklub, drugi je bil Križnar, tretji Ptujčan Trap. Da so leteli na krilih vetra je dokaz hitrost. Prvi je prijadral v Soboto v eni uri, torej s hitrostjo 85 km. Zmagovalec prejšnjega dne je sedel na tla ipred Mursko Soboto in to v bližini ciganske vasi. Ciga- ni so pomagali spraviti jedrilico na letališče, za spomin pa so mu po- klonili psičko, ki je zaradi podob- nosti, ne ipa tudi letalskih sposob- nosti (je namreč bruhala) dobila ime Lajka. V Lescah bo maskota in bo čuvala letalski hanger. Po skupnih rezultatih je brez dvoma pretendent na prvo mesto Ciril Križnar, lanskoletni zvezni iprvak, ki je sicer rotiral iz kluba v Murski soboti v ljubljanski klub, noče pa rotiraiti kot prvak. Drugi doslej je Ivan Poje iz Za- greba, torej kot gost in dvoboj e- valec, tretji pa je dosedaj Vence- slav Zakelj iz Ljubljane, ki pa se za razliko 109 točk še vedno no sme zanesti na plasman, za petami mu je Celjan Pukl, lanskoletni tretjeplasirani na zveznem prven- stvu. Dvoboj med Slovenijo in Hrva- ško bijeta dve dvojici. Za Slove- nijo Križnar in Pukl, za Hi-vaško pa Poje in ing. Popovič. Razlika v bitki je velika. Slovenija 8.072 točk. Hrvaška 4.881 točk po petih tekmovalnih dneh. Do konca tekmovanja, zavisi od vremena, je še troje, najmanj pa eno tekmovanje. Rezultati se la- hko še menjajo, toda presenetlji- vo ne. V nedeljo bodo tekmovalci popoldan priredili zaključni letal- ski miting. Zato ljubitelji sinjega športa, zgodaj na volišče, potem pa v Leveč! Kr. PA SO GA - PRVAKA Dijaki Tehnične srednje šole v Puli so si izmislili nekaj nevsak- danjega. Radi igrajo namizni te- nis, toda ne kot navadni zemlja- ni. Za rekete (loparje) uporablja- jo »priljubljene« logaritemske ta- blice in z pravo žogico igrajo na improvizirani deski iz šolskih ri- salnih m',z. Pri tem so postali pravi mojstri v kar so prepričali nedavno, ko so na tekmovanje povabili mladinskega prvaka Istre v namiznem tenisu. Virtuoz bele žogice se je moral podredit^ njihovemu »sistemu« in se plasi- ral reci in piši na predzadnje me- sto med okoli 30 tekmovalci. NAPRAVI SI SAM Američani se ponašajo s svojo tehnično vzgojo pod geslom, na- pravi kar se da sam. To pa še oddavna prakticirajo vaščani Svetoblažja iz okolice Djakova. Pri njih namreč ni poklicnega ko- vača, kovači pa so hkrati vsi. Vsaka hiša ima kovaško opremo in sami don\a kujejo konje ter popravljajo svoje vozove ter orodje. Mitološke razglednice iz Šempetra Satir in Nimfa Besedilo k sliki: relief na Enijevi grobnici. Nimfa se nemočna brani pred satirom, ki je že dvignil roko, da bo vsak trenutek strgal oblačilo še z levega ramena... Nimfe, ta prikupna nižja božanstva prirode, domujejc ob izvirih potokov, v logik in travnikih, v gozdovih in na drevju. So pojem hranljive vlažnosti in zemljine rodovit- nosti. Imajo več imen, pač po tem, kje prebivajo: najade, nereide, dodnide itd. Niso le hraniteljice narave, so tudi dojilje božanskih malčkov (n. pr. Dioniz). često so povezane z ostalimi višjimi božanstvi prirode: Artemido, Dionizom, Apolonom, Panom, Hermesom. V zamaknjenosti tudi vede- žujejo. So umrljive, žive pa zelo dolgo in pri tem ohranijo mladostno svežino in lepoto (kako vabljivo — brez kozme- tike!). Darujejo jim kozličke, jagnjeta, mleko, olje in vino. Starejša umetnost jih predstavlja oblečene, pozneje pa sc gole, ali pa zakrivajo svoje čare le s tančico... Vidimo jih ob studencih, kako nosijo v vrčih vodo, ali pa počivajo, pa spet plešejo ali se igrajo v Panovi družbi in družbi ostalih gostov. In kdo, če ne nimfe, naj bi bolj vzbujal poželenje sati- rov, teh stalnih Dionizovih spremljevalcev; teh sladokuscev, ki iščejo višek naslade v vinu in ženskah. V razkošnem in že kar razuzdanem uživaštvu svojega pokrovitelja daleč prekašajo. So prešerno razposajeni, nagajivi, pa prijatelji glasbe in plesa. Hesiod pravi, da so nekoristni in za delo nesposobni; Homerjeve pesnitve jih še ne omenjajo. Na spomenikih so goli, pogosto z živalskimi atributi: kozlovsko kožo, repom in ušesi. NARODNE NOŠE SO PRIVLAČNE V dobmi, kjer je veliko stalnih in tudi občasnih gostov, skrbijo tudi za poživitev zdraviliškega turizma. Tako imajo vsako nedeljo pri- reditve .predvsem glasbene, ki vnašajo v okolje vedrino. Minulo nedeljo so bili gostje v Dobni zabavni ansambli in Celja in okolice, tako zabavni orkestri, solisti in pevci. Žal smo njihov nastop za- mudili, ker je bilo zanj premalo reklame, toda ujeli smo še skupino dobrniških »^folkloristov«, ki v okviru prosvetnega društva vadijo narodne plese. Tokrat so sicer prodajali programe in pobirali pri- spevke, toda v kratkem bodo tudi sami nastopili. Menda je to edina taka skupina v občini? Tragedija ob prazniku Nedavno so v ZDA pramovali spominski dan ali praznik neod- visnosti. Ob takih prilikah pro- slavljajo Američani praznike pre- cej bučno in na svoj način. Gredo na piknike, odpeljejo se na dolge ture in prepogosto zaključijo slav- je s prekomernim pitjem. Vsak praznik in vsaka sobota ter ne- delja so dnevi, ko smrt na cestah pobira svoj »davek«. Tako je bilo tudi letos. Na stotine prometnih nesreč so zabeležili in med njimi 159 smrtnih primerov. Hudo je bilo na avtocesti pri Comvvallu. Tu je prišlo do vse- splošnega zaletavanja in razbija- nja vozil, pri čemer je bilo veliko ljudi ranjenih, devet pa mrtvih, med njimi vsa družina Wilklow (mož, žena in trije otroci). Pri Ari- , zona Glen Canyon Damu je v po- dobni nesreči (na sliki) izgubilo-; življenje šest ljudi, med njimi tri- je otroci. Vzroki za tako hude nesreče v ZDA so brez dvoma alkohol, veli- ka hitrost in razmeroma popust- ljivi cesitno-iprometni predpisi. TRENING AKROBATOV NAD LEVCEM Vzporedno z jadralnim prven- stvom so dva dni v Levcu treni- rali trije motorni piloti — akro- bati, ki se bodo udeležili akro- batskega prvenstva v Moskvi pro- ti koncu junija. To so Bizjan iz Ljubljane dn Motaka tre Trifuno- vič iz Zagreba. Trening vratolom- nih akrobacij je vodil trener Mi- hajlo Jelak iz Zagreba. V nedeljo bodo nastopili na mitingu. TURISTIČNI OBISK Preteklo soboto so bili v Sloveniji tuji novinarji, gostje sejmske prireditve AIpe-Adria. Novinarji so se seznanjali s turističnimi razmerami v Sloveniji. Predstavnikov sredstev javnega obveščanja je bilo veliko, toda kljub pričakovanju večje skupine sta v naš okraj prišla samo dva. Razumljivo je, da na primer Avstrijci s po- dobnimi turističnimi lepotami niso bili preveč zainteresirani za naše področje. Ni pa razumljivo, da našim turističnim delavcem ni uspelo privabiti Italijanov, ki bi za to področje bili gotovo bolj dovzetni. Izgleda, da se nam je ta izredno pamembna priložnost izmuznila zaradi kdo ve kakšne nespretnosti. V Velenju, Celju, Dobmi in Rogaški Slatini pa sta se o turističnih zadevah informirala dva sl»>7enska časnikarja iz Trsta, in sicer odgovorni urednik »Primorskega dnevnika« Stanislav RENKO in urednik slovenskega lista »Tržaško gospodarstvo« Lojze BERCE. Na sKki ju vidimo v razgovoru z odgovornim urednikom naš^a lista v Velenju. Švedska, z najbolj razvito protiatomsko zaščit CIVILNA ZASCITA Ko smo pred tedni v Celju za- čeli z množičnejšo al<;cijo spozna- vanja prebivalstva o problemih zaščite v primeru atomske vojne, smo žal morali ugotoviti, da je veliiko ljudi, ki do teh vprašanj nima pravega odnosa, da je pre- več malodušja in nerazumljive ne- zainteresiranosti. To je tem bolj čudno še zato, ker smo bili še pred dvema desetletjema priče vojnih strahot, ki smo jih okusili na lastni koži. Na severu Evrope pa je država, ki celo stoletje ni imela vojne, ki pa za zaščito civilnega prebival- stva vlaga ne samo veliko sred- stev, temveč je uspela za te pro- bleme zainteresirati skoraj vse prebivalce. Po anketi, ki so jo iz- vedli, se 70 ljudi od 100 prebival- cev zelo zanima ter sodeluje pri pripravah in usposabljanju za primer vojne. Predlanskim je Švedska razpo- lagala s 30.000 zaklonišči za okoli milijon in pol prebivalcev. Vsako leto zgradijo okoli 2000 novih za- klonišč. Ta zaklonišča, to jih tudi skrbi, niso vsa urejena tako, da bi nudila zaščito. Toda številke povedo, da je boljša vsaj delna za- ščita kot nobena. Vsa navedena zaklonišča so zanesljiva vsaj proti posrednim posledicam atomskih eksplozij, če že ne varujejo ljudi pred neposrednim učinkom eks- plozije v bližini. Pred letom so po dologotrajnih pripravah, ki so obsegala številna predavanja, tečaje in daljše vaje, izvedli veliko vajo v glavnem me- stu Stockholmu. To milijonsko mesto je zajela organizirana ak- cija, pri kateri je sodelovalo nad 260.000 ljudi. Akcija je pokazala. da ima taktika izselitve prebival- stva iz velikih mest veliko pred- nost. Kljub temu, da so vajo pri- pravljali strokovnjaki, da so pri- prave potekale mesece, so ob vaji sami ugotovili vrsto napak, ki so jih skrbno proučili in jih poprav- ljene zabeležili v načrte za more- bitno resnično evakuacijo. Vajo so prebivalca švedskega glavnega mesta izvedli prostovolj- no in večjidel na lastne stroške. Prebivalce so razselili v območje, ki obsega tudi do sto kilometrov oddaljenosti od središča. Ljudje so opravili ogromno delo. Vaja pa je bila tudi odlično agitacijsko sredstvo, ker je njen uspeh oma- jal mišljenje malodušnežev, da se taka evakuacija ne da izvesti. 260.000 meščanov ie zapustilo me- in prišlo v nova prebivališča v ne- popolnih dvanajstih urah. Pripo- minjamo, da vaja ni bila mišljena po načrtu »strelovite izseli temveč, da je življenje v m tako tudi promet, ves čas osil normalnih okvirjih. Pri vsem tem moramo up< vati, da na Švedskem pola največ pozoimosti izobražev prebivalstva. Rekli smo že, d sedemdeset odstotkov prebivž te države od 15 let starosti vzgor močno zanima za ta v sanja. Ta uspeh pa moramo pisati predvsem dejstvu, da Švedskem ljudje mnogo čitaj< ne nasedajo »paničarjem«, ki lodušno govoričijo, češ, v prin vojne je tako vsega konec. Ko vseh, tako je tudi pri tej &t največji sovražnik človeka 1 ska nevednost in nepoučenost. kaj takega velja tudi za naše ljudi.