J 64 Osebne vesti ARHIVI XVI 1993 Na arhivističnem področju je bilo težišče njegovega dela namenjeno fondom m ista Lmbljane. Od tod izhaia tudi njegovo odlično poznavanje tako same 7 grdo ine kakor t"di v. rov za preuči vanje zgodovine giavnegr m~sta Slovrni ; Njegovo boga to znanstveno v6di_n,e so lahko obviut: ii tr/ ki so v čitalnici Mastnega oziioma Zgodovinski ga arhiva L' ibljana p rt uči val- ljub|:insko zgodovino, «j jim je pogosto pomagal s kpfjjlnimi nasveti. Prav tako je bila zelo pomembna njegova strokovna pomoč vsem na novo zaposlenim v Zjoduvinskcm arhivu Ljubljana, zlasti po letu 1972, ko se je arhiv temeljito kadrovsko prenovil. Visoka leta pa dr Vlada Vabnčiča nisc ovirala pri njegovem /.nanstvcnorazirikovalnem delu. Tik prrd 'jpokoiit j: pripravil odmevno arhivi;ti Sno razstavo o razvoju ljubljanske industrije do konca 1. Tvetovne vojne. Trajni pomen ima njegovo raziskovalno delo p, i pripravi razstave, zabeleženo v katrk-gu k razstav v katerem je objavljana njegova študija z naslove m "Starciša ljubljanska industri a", ki osvetljuje razvoj ljubljansko idustrij; od 16. stoletja do leta 1918 Nadaljevanje tega preučevanja je Valencičcva atudija v katalogu k razstavi Ljubljanska industrija v letih 1918-1941, ki je izšel de ctmbra 1992 in nosi naslov Ljubljanska indur.trija med obema svetovnima vojnama. Tui po odhodu v pokoj se je dr Vabnčic ie naprej ukvarjal z znanstveno-razi skoval rum dilom na zgodovinskem pcdroč/i. Za vse raziskavo je bilo Še naprej jsnova arh vsko gradivo, tako da ji bil še naprej pogosto uporabnik arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arh'v Ljubljana. Glede na to, da je bila v petem letniki- revije Arhivi lete. 1983 ob njegovi 80-letnici objavljena njegova bibfiografija do leta 1983, naj na tem mestu omenim le nekaj njegovih pomembnih objavljenih razprav. Pripravil :e več gesel za Slovenski biografski leksikon, svoje rz sprave je objavljrl v Zgodovinskem Časopisu (npr o izseljevanju Slovencev v drugi dcžcL habsburške monarhije, o kreditnem gospodar;tvu ob koncu srednjega veka) in v revij i Kro lika, časopisu za slovensko krajevno zgodovino (steklaiJtvo v Zagorju, za čelki orgai. liranosti slovenskega mlekarstva), za 'j i-bilejni zbornik ob 90-Ietnci Zgodc/inskoga arhi a Lmbljana pa je pripravil pomemben prispevek o delniških da'žbah na Kianjskerrr Prav tako sta po upo-krjitv, izšli dve samosloin Valenčifevi publikacij: i sicer o zgjdov» ljubljanski i uličnih imen i o ljubljanskih Židih. Dr. Vladu Vabnčiču ob visokim življenjskem jubileju žnlimo Se veliko zdravja in iuhovne svežine. Janez Kopač Profesorju .li nku Jarcu oh življenjskem jubileju Pravičnega moža v njegovi volji nc omaje zastrašujoč pogled tirana, n, n množica zdiviana, če mu kaj nepoštenega veh, nc straši blisk iz Zevsovc gi roke, ne burne Adnje viadar-vihar: celo če bi nebesni svod se zrušil, nc bo pod ruševinami drhtel Horacij, Pesmi 3,3 (Prevod dr. K, Gantar) Cari~sinje nsnagenarir! Vsi, Ki smo se srečali s profesorjem Jankom Jarcsm, in tisti, ki se še danes srečujemo 7. njim, ga nikoli nismo imenovali "tovariš profesor", kakor je to bilo zaukazano, in ne "ravnatelj" ali "diriktor", Čeprav je nekaterim izmed na? bil predjtomik. Pač pa smo ga zmira imenovali "gospid profesor", z btjedama, k: sta nam pominil vič, kakor nam običajno pomenita Bdi sta izraz spoštovanja do človeka širokih obzorij, temeljite humanistične iz obrazbe, ki nam ie rad citiral iz Horac a in ki seje znal navdušili za vse, kar ie lepA in dobro, do človeka, na zunz j včasih navidezno trdega, a v duši m ihkega in dobrega, kakor zna biti le materin kruh. Na jjsen leta 1965 sem prišel v Dolenjski muzej v Novem mestu, kr.mor mc je kot klasičnega filologa in študenta zgodovine Kob delu" povabil profesor Jare, da bi prevzel delo v arhivu, kiji bil.tedaj jden 'zmed oddelkov Muzeja. Bilo pa je 10 tac leto, ko je dolenjska metropola slavila svojo Sesl-stoletnico. Po mkaj dneh mi je profesor dejal: "Za Dolenjski list boste napisali kroniko mesta"' Branil sem se: "S pi.;anicm člankov iz zgodovine se nisem nikoli ukvarjal, saj sem do sedaj stal le za katedrom učilnic gimnazij na Ravnah na Koroškem in v Novem mistu." Pa se profesor ni dal uenjti in mi je rekel nekako takole: "Nič ne de, se boste že naučili. Veste, pob, samo zaplavati jc treba!" Prinesel m: je nikaj literature, med katero jc bila njegova slovita knjižica: "Novo mesto in njegova gasilska četa", ki velja še danes za najboljši kratek pregiid prstek los ti Novega mesta. Razmišljal sem o nepop"stljivosti svojega predstojnika, se lotil dela in skromen pregled kronilie m vstaj t, I objavljen. Spominjam se tudi, kako meje profesor vodil po arhivskem skladiiču in s kakšno ljubeznijo je jemal v roke perg?.mentne listine novomeških prwi.egi| ¡v in cehov, sicer "rel m.ae rclitjui-.ium" nekdanjega fonda dokum ;ntov za misto. Vsak dokument, vsaka ARHIVI XVI 1993 Osebne vesti ! 65 fotogiafija, sleherni predmet, k. mu je kot zgo duvinarju govoril o preteklosti Dolenjske, mu _.e bil pri srcu in ga je znai navdušiti, kar ;e tudi siecr 'zpričal z urejevanjem mtstnega arh /a pred drugo vojno in s svojo skrbjo za dokumente- nnd katerim ie bdel koi partizan v drugi voini. Veliko Števila arhivali'. k; sem jih vzel v roke, je bilo napisnih v gotici, med piirr pcrg*\mentne lis-linc mesta, a moral sein ugotavljati, da branju n.scm bi kos. Pa je profesor dejal: "Ja, se bc pač treba nručiti gotiee!" V reke sem vzel urbar kostanjcviJkc grspoščine iz ;ta 1625, ki mi ga je ljubeznivo posodil ravnatelj Študijske knjižnice Bogo Kcmclj, saj se ie biJo moč na pudla^i jrbarja, v katerem so se ste besede neprestano ponavljale, kar na;hitreje naučiti "te nesrečne pisave", kot sem j > na začetku poimenoval. Tudi v tem pogledu mi je bil profesor Jare dober svetovalce, hkrati pa nep"pustljiv učitelj ter mu je uspelo, da sem se izuril v branju tekstov kar ie zame kasneje postalo vsakdanje opravi'o lr kar je Si danes. Menim, da sem dolžan priznati, da mi je prav profesor Jare vlil veselje do raziskov: Inega d la in ■jubezen do preteklosti dolenjske zemlje, čeprav živim danes že več kol dvajset let v rodnem Mariboru, sc znova in znova rad vračam k temam iz zgodovine Dolenjske inj kadar me pot pripelie v njeno metropolo, z veseljem obiičem profcso*ja, ki se vselej zanima za mo;e delo, kar m e vzpodbuda za nadaljnje delo. Pretekia so skorajda že tri desetletja, odkar poznam dragega profesoija, vcl'ko letje že prešle in marsikaj se je spremen lo, ni pi. se spremenil prileten pngrvor z njim, ostala sta njegov dobro-duini a tud kritični pogled, in na niegovih lic.h njegov hudomušni lasmeh. Sint tibi dii propit et ad multos annos! Jo¿c Mlinaric Ob devetdesetletnici rojstva prof. Janka Iftrca Dne 25 deeembra 199? je prof. Janko Jare praznoval v:'sok jubilej - devetdesetletnico rojstva- Rodil seje v Črnomlju, osnovno Šolo obiskoval v Gradacu ■n Kor.tanjeviei, gimnazijo pa v Ncvem mestu. Pc končani gimnaziji se je vpisal na ur iverjo v Ljubljani in tu leta 1931 diplomiral iz svetovne in narodne zgodovine ter literarne zgodovine jugoslovanskih narodev. Nato je poučeval v Murski Sobot Ptuju in Novem m-stu. V tem ča>u sc ;e začel uveljavljati tudi na suokovntm področju. Za profesorski ;zpu pr' prof Kosu j"e raziskal stanje novomeških arhivov. Rezultat raziskovanja je bila ugotovitev, da ie njihov^ stanje porazno. Zato sta sc s svejim Študentom M D>diČem lotila reievanja arhiva, ki seje nahajal na podstrešju Rotovža, in ga od tam nosila v Meščansko šolo, kj^r je eno sobo v ta namer, prepustil novomeški župan dr Režek- V začetku druge svetovne vojne je bi "a Šola bombardirana, arhiva I ne pa povečini rešene. V tem času sc je prof. Jare pridružil OF bil kasneje interniran v Mon ngv in na1.o Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se^e miil domev in takoj začel z zbiianji m arhivskega gradiva okupatorcv n poskrbel za prevoz le tega v Dolcmske Topli sc Del gradiva je bilo sicer uničeneg?. preostali del pa j*; postal ornovni fond Znanst"enega inštituta, ki ga |e ustanovi! lOOF 12. januarja 1944 v Črnomlju Prof. J. Jare pa je bil imenovan za njegovega arhivarja. Po vojni je svoje delo nndsljeval kot arhivar na Inštitutu narodne osvoboditve vse do leta 1951, ko je bil imenovan za ravnatelja Dolenjskega muzeia v Ncvem mestu. Leta 1957 .e pesta) Še vodja leta 1946 ustanovljenega Okrajnega arljva, ki je bi. tega letz priključen muzeju. Po prihodu v Novo mesto sc je prof Jare posvetil muzealstvu, spomeniškemu in arhivskemu varstvu, Dolenjski galeriji ter razi skovani u preteklosti Ncvega mesta in Dolenjske. Pri tem pa je upošteval ari^vske dokumente starejše in novejše zgedovine ¡n bi! tako eden prv ih raziskovalecv, k. se ie pn raziskovani a zgodovine NOB opr) na arhivske dok imente. Žal pa se ie v č«isu, ko prof. Janka Jarea ni bL 'o v Novem mestu, uničilo ogromno arhivskega gmdiva Velik del novomeških arhivov so leta 1949 ii 19-0 preprosto odpeljali na odpad. S tem pa je bila narejeni* nepopravljiva kulturna Škoda. S povcritvjjo sluibc varstva arhivskega in dokumentarnega graaiva takratnemu Mestnemu arhivu Ljubljana, sedaj Zgodovinskemu arhivu Ljubljana,