večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. izhaja vsak dan ra/se« nedelj m praznikov ob 5. uri zvečer Uredništvo in upravništvo: Kolodvoruke ulico 4tov. if>. — V!uvodnikom eo moro govoriti /suk dar. od 11 io 12 iro — aokopi»i »o '»« vr»8*jo. — Ineoratl: Sest>topna potit-vruta 4 kr., pri vnčkratnoru ponav ljaojl dajo te popnu — Volja za Ljubljano v upravuiStvn: za oolo loto 6 gld., za pol Snta 3 gld , »a čotrt leta 1 gld. r,0 kr., na mosoo 60 kr., poMljatov na dom volja moaoiino 9 kr. to<• Po poiti volja aa oolo loto 10 gl., 7A pol leta 6 tfld., za uotrt lota 2 gld. r»0 kr. La za Jodoi' moiflo B6 kr. Štev. 268. V Ljubljani v torek 17 novembra 1885. Tečaj II. Angleži v Sudanu. Kartum je pal in Gordon prišel je v Malidi-jevo ujetništvo — to so bile vesti, katere so omajale Gladstonovemu kabinetu tla; dasi se je Gladstonov kabinet držal še nekaj časa po teh dogodkih, smrtni sunec dala sta mu vender ta dva dogodka, kajti Angleži bili so užaljeni po tako slabih uspehih, in vsa krivda podtikala se je (iladstonu. Ob takih odnošajih nastopili so z le-Pimi obljubami konservativci vlado; in reči se mora, da so imeli mnogo sreče. Nenadno umaknila se je Angležem z bojišča oseba, katera je z nebeško svojo besedo unemala razjarjene Sudance, Mahdi je umrl; in Mahdijeva smrt delala je za konservativce skoro čudeže. Poslal se je v Egipet tudi izredni poslanik sir H. D. Wolif in posrečilo 8e je egiptovsko posojilo — vso to povzdigovalo le Salisburyja v očeh Angležev in zaupanje vanj rastlo je od dne do dne, in to zaupanje vedel je Še utrjevati z lepimi obljubami, da neče Sudana po polnem izpustiti iz rok. To je zadovoljilo ponosne Angleže, in v istini se je kazalo, da so Salisburyjeve zasluge v Egiptu neprecenljive, da )e ugoden uspeh njegovo delo. Kratko pa je trajal mir v Sudanu. Nastopil j0 zopet nov Mahdi po imenu Kalifa Abdullah El-Tagi, katerega je umrli Mahdi imenoval svojim Naslednikom ter mu naročil izvesti delo, koje je 011 pričel. Sudanci so ga uže priznali. Kakor pripovedujejo poročila, je El-Taši vreden naslednik umriega Mahdija; on je previden in razumen Voj«kovodja. Vse vojno orodje v Kartumu umeje (.iol"o uporabiti; angleški zaplenjeni parnik dal >"r >tako prirediti, da more spremljati čete. Njegovo postopanje proti rodovom, v katerih deželo pride, je jako previdno, povsodi nastavi guvernerje, katerim pa strogo zabiča, naj redno pobirajo davek. Poroča se, da se je novi Mahdi srečal uže z angleškimi prednjimi stražami ter da se je unel mal boj. Kam namerava prodirati, ni Še natauko gotovo. Jedne vesti hot6 vedeti, da se ogne angleških prednjih straž ter jo krene skozi puščavo naravnost proti dolenjemu Egiptu; druge vžsti zopet pravijo, da ta mesec še ne bode storil odločilnega koraka Gotovo pa je, kadar se prične njegovo delo, da bode naglo prodiral. Sudancem vzrastel je po padu Kartuma in Gordona neskončno pogum iu povišal se jim je fanatizem Razen tega pa še sovražijo ■/, najhujšim srdom Franke, osebito pa Angleže. Po njihovem mnenji Evropci na vsak način hoti uničiti moslemina, Evropec je sebičen in vladoželjen, in v dosego tega smotra da uporablja vsako sredstvo; on da nikdar ne drži dane besede. O Angležih posebno pa je še razširjeno mnenje, da so to samo roparske tolpe, katere so j uničile Egipet, zdaj pa hote še Sudan pahniti v ! pogubo; da bi se mogla z njimi skleniti kaka po- | godba, ni misliti, kajti njihova beseda ni vredna i počenega groša. V Sudan hote le prodreti, da bi j zadovoljili svojo vladohlepnošt in bi ugodili sebič-I nosti ter izsesali deželo. Da se ob takem splošno I razširjenem mnenji ADgleži ne morejo zanašati na j zvestobo nobenega rodu, je naravno. Ko hitro bi j bili tepeni, odpadli bi od njih vsi rodovi, kateri ! bi itak samo prisiljeno bili njihovi prijatelji. Tudi v Egiptu niso za Angleže tla prav trdna; gotovo j bi se tudi vsi ugodni uspehi Mahdijevi pozdrav-i l.jali z veliko radostjo in morda bi nastal celč tu r Listek. P r o k 1 e 1 a! (lln"i'‘ii Spisal Rinili' Uicliobourg; pn K Vacaiiovi prMo-lavi prosto poslovenil Janlco Labs.n.'i (Dalje.) Soba Blauche-ina ,je bila še razsvetljena; ao,lues Mellierova pa uže temna. Tudi hlapci so bili šli uže počivat Jean Renaud ostane sam 11 a gorjači, sedeč na kamniti klopi. Bil je zelo žaljen. Pogovarjanje odišlih ljudij poslušal je bil ^ 0 Pazljivo. Da, bilo je nekaj resničnega na tem! n kako čudno, da je prikazen baš o kresnem ve- nT'u r°jila tožeč in stokajoč po tej okolici! . . Audi trik 0l> se je spominal kuštrave žene. katere .)e bil privabil njega in Leona Rouvenatu na Ali ni se bila izgubila ono noč kakor sen? ot°vo imajo t,o ženo ljudje za duh. k ^ »Na vsak način tiči za to stvarjo skrivnost, ,)Vro *'°čem razkriti 1“ mislil si je. „če se strah a^e danes po noči na bregu sableuseskem, po-ten' bon, videl.« I'> s temi besedami zapusti pristavo ter se 'aP°ti skozi molčečo noč k reki, prekorači brv ter se približa globokemu kamenolomu, katerega so ljudje tega kraja imenovali „Carovnisko jamo.“ Izbral si je najtemnejše mesto na bregu ter se vleže pod gost. leskov grm. Od tu je lehko skozi viseče vrbne veje. razločno videl brv katero je obsevala luna. Tako je čakal več kakor eno uro. S zvonika fremicourtskega udari ura jednajst. Naenkrat se poslušalec zgane, brezsapen in drhteč. Dolga senca je stala sredi brvi. V mesečni luči Jean Renaud razločno spozna neko žensko 1 „Ona je,“ zamomlja, »ona, ki je takrat privabila s svojim krikom mene in Leona Rouvenatu na pomoč! Njegovo srce je slišno bilo. Jean Renaud se vzravna ter posluša Koraki se mu približajo. Njegovo čelo je bilo vse potno. Ženska pride tik njega. Njeni vlasje so »medeni frfrali, ona si sklene roke krčevito nad glavo. Jean Renaud jo pusti, da ide mimo ter jej sledi potem trideset do štirideset korakov odzad. Hodila je hitro; a tudi Jean Renaud je imel še dobre noge. Večkrat je izginila za kakim drevesom in tam kak upor ali zarota, da bi se novemu Mahdiju pot ogladila. Angleži so v zadregi! Turčija, katera bode itak imela opraviti v Evropi, ne kaže prav nič veselja, z Angleži iti v Sudan. Peščica Italijanov v Massauahi gotovo tudi ne čuti potrebe, svojega orožja obračati proti Sudancem, marveč hoče si samo svoje stališče ob Rudečem morji braniti. Da bi katera druga evropska država hotela z Angleži vred operirati proti Sudanu, ni verjetno, one bi se le zavarovale, če bi Angleži s prevelikimi pridobitvami ob Nilu skušali postati nevarni njihovim interesom. Angleži so v zadregi! Novi Mahdi s fanatičnimi tolpami dalje prodira ter kaže resno voljo, da se hoče boriti do smrti. Pred Angleži razvija se zopet sudansko vprašanje. Kaj storiti? Da bi si nad 15000 štirijaških milj obsežen Sudan osvojili, na to menda pač največji optimist ne misli. To možno bi bilo le tedaj, ko je slavni junak Gordon branil z Leonidovim pogumom vrata v Kartum, a to ugoduo trenotje zamudili so obotavljajoči se Angleži, — in zdaj je prepozno. Angleži bodo morali celo, če bodo hoteli braniti Egipet proti Sudancem, spraviti ua noge mnogo-brojne čete, kar pa se bode težko zgodilo; sicer pa je znano, da so Angleži uže obljubili zapustiti Egipet. Angleži so v zadregi! Sudansko vprašanje se je zopet razvilo, in Egipet je v nevarnosti, Egipet, kateri je vrata v Azijo, kateri veže velikobritansko ozemlje z indijskim cesarstvom. Angleži bi morda še radi odpovedali se Sudanu, a Sudan pripada j Egiptu. Sicer so se pa Angleži uže tako zamotali j v to zadevo, da se ne morejo več brez oškodovanja britanskega ponosa in časti umakniti. — ali grmom, a kmalu potem se je zopet prikazala v mesečni luči. Zopet prekorači kameniti most čez Sableuse o. Od tu hiti na travnike, kjer ni je moglo odtegniti Reuaudovemu pogledu nobeno drevo niti noben grm. Mesec je svetlo sijal. Jean Renaud prične sedaj počasneje hoditi, da bi ga ženska ne videla; kajti večkrat se je prežeč ogledovala. Šla je okolo vasi, potem krene po stranski poti ter izgine. Ko pride Jean Renaud ua topot, ne vidi je več. Pa mislil si je, da je morala kreniti po ujej, in zato jo ureže tudi on po tej poti dalje. Naenkrat se zavzet ustavi. Pred njim se je razprostiralo pokopališče. Prikazen je odpirala baš omrežna njegova vrata ter zlezla na pokopališče. Jeanu Renaudu se naenkrat v možjanih zdani. Veselje in sreča mu obsije obraz. „0 Bog, če bi ona bila! . . .“ zašepeče.« Če bi ona bila!!!u In sledil jej je na pokopališče, tiho, brez šuma. Berač stopi v kot, kjer se je nahajal grob umorjenčev. Zamolklo ječanje mu udari na uho in tu — tu! Prikazen se je valjala roke vijoč po grobu! . . . Dalje ni dvojil 1 Ta ženska, katere glas ga je bil tako čudno ganil; nesrečnica, katera je Srbsko-bolgarska vojska. Iz Sofije dohajejo redno telegrami, kateri poročajo o dogodkih z bojišča na srbsko bolgarski meji, a iz Niša ni poročil, menda so vstavljena. Kolikor posnemljemo iz bolgarskih poročil, gredo Srbi proti Sofiji po dveh cestah, čez Drago man in Trn. Caribrod, kateri leži neposredno na srbski meji, zaseli so uže Srbi po precej vročem boji, v katerem 30 Bolgari izgubili 34 mrtvih in ranjenih, Srbi pa so imeli „mnogobrojne izgube*. V naslednjem podajemo te vojske se tičoče še neobjavljene telegrame. Sofija, 16. novembra. Pri Trnu vršil se je včeraj boj, o katerem pa ni nič podrobnega znano. Zdi se, da hočejo srbske čete z obeh cesta pri Dragomanu in Trnu se združiti. Bolgari bodo skušali to združitev preprečiti. Sofija, 16. novembra. Knez dospel je včeraj v Ihtiman. Srbi so zaseli Caribrod. Sofija, 16. novembra. Kneževo povelje po-zivlje vse prebivalstvo, tudi ženske, naj se udeležujejo izdelavanja nasipov za utrjevanje trdnjav. Sofija, 16. novembra ob 8. uri zjutraj. »Agence Havas* poroča: Današnji dan bode zelo vroč, morda odločilen. Bolgarske čete, katere branijo Dragoman in jih je le 2000 mož, bile so včeraj napadene od mnogobrojnejših sovražnih topničarjev. Čete branile so se do noči. V tem trenotji se čuje, da je srbski oddelek izven boja obšel bolgarske čete, in tako nastal je položaj za Bolgare nevaren. Pričakuje se, da pravočasno dojdejo pomožne čete, drugače bode se Bolgarom slabo godilo. metrov, torej še dva dneva po lepih potih. Sofija, 16. novembra. Po hudem boji napravili so Srbi ovink okolo Trna ter gredd zdaj na poti Trn-Breznik. Dragoman se je po hrabri obrambi udal. Bolgari se koncentrujejo v Slivnici, katero Srbi danes napadejo. Današnji boj bode UBOden za Sofijo. Belgrad, 16. novembra. Dunavska divizija gre od Caribroda, moravska od Trna proti Sofiji, katera bode imela prestati vkupen napad. Glavni napad se danes pričakuje. Srbi so v dozdanjih bojih imeli znatne izgube. Sofija, 16. novembra ob 1. uri popoludne. Knez je odšel v Slivnico. Glavni tabor ostane v Sofiji. Pričakuje se pri Brezniku in Perniku resno nasprotstvo. Današnji boj se vrši najbrže 40 do 50 kilometrov od Sofije. Iz Rumelije došlo je 4000 mož. Sofija, 17. novembra. Telegram ministra za vnanje zadeve do Turčije pravi, da so usiljenci, kateri hote iz razmerja podanosti do Turčije okoristiti se, Bkoro do pred vrata Sofije prodrli. Knez, odpotovavši sovražniku nasproti, me je pooblastil, da na njegove do sultana in ve- likega vezirja obrnjene depeše izprosim odgovor, ker je vsled berolinske pogodbe knežji vladi ne-možno s sovražnikom neposredno pogajati se. Naši posli. (Nujno socijalno vprašanje.) (Dalje.) Ali se najdejo v resnici v slovenskih srenjah tako brezsrčni gospodarji, ki jemljč nežno deco v službo za košček kruha, da jo izrejajo potem brez pouka, da jej ne privolijo potrebnega časa in priložnosti za šolo? Šolske oblasti, čestita duhovščina slovenska, kako blago polje seli odpira tu za tvoje delovanje. Izderi takim brezsrčnežem, ki obsojajo nežno deco v večno beraštvo, jneč sile iz rnk~ potrkaj v imenu nesrečne otročje^raje^na srca blagih go spodarjev, katerih je vender povsodi nekaj — in toliko ubogih zapuščenih rešiš iz večnega berail%a! In dalje, ali mora postati iz~irb(Jge dece, ko 3 dovršila ljudsko šolo, v resnici nič druzega kot astir in pastarica, ali ni tu razločka med pridnimi in talentiranimi ter med lenimi, nesposob 4%u? Tu je zopet dolžnost učiteljev, da ločijo ljubko od zlatega zrna svoje mladine. Pošteni roko-delaki mojstri povprašujejo po mestih in trgih po marljivih učencih, in npjljolj talentirani ubogi^dečki zamenjujejo šolo s pastirstvom, z^večnp sužnostjo. Ali bi ne mogle preskrbeti občine po svSPu učiteljev talentiranim ubogim dečkom in deklicam primernega rokodelstva, ali bi vsaj svetovale njihovim starišem to in ono? Koliko pomenljivih vzgledov imamo, da je Od Dragomana do Sofije je še 45 kilo- Vdin svčt učiteljev spravil tega in onega siro- - Jnaka v mestne šole ali v rokodelstvo, kjer si je /pridobil čast in premoženje in je dandanes dika vsi občini. — In ako je odločila usoda večini uboge dece, ker ui našla nikjer svetovalca in pomočnika svoj bedi, otožen poselski stan, in ker je poslednji tud: potreben, kakor vsak drugi, ali ni možno vstvarit si srečnih, zadovoljnih poslov? Poslednje ni samo možna, temveč bila vsako noč rojila okoli seuillonske pristave in kojo so imeli ljudje za strah — bila je Lucila Mellie-roval . . . Zdajci stopi prav blizu nje. Lucila prime nagrobni kamen z obema rokama ter ihti in toži: »Ah, kedaj bodem tudi jaz spala spanje, iz katerega se ne prebudimo več ? Ah, tukaj, tukaj bi rada umrla, po noči, z glavo naslonjeno na t rn kamenu! Ljubi Bog bo mi to spolnil! O, umreti, umreti, umreti! . . . Pekel, pekel sem imela uže tu na svetu! Jaz se tam pekla ne bojim! Umreti hočem na vsak način! Zdaj, tukaj, danes! Česa se imam še nadejati ali bati? Saj jaz sem pro-kleta, prokleta, prokleta! . . .“ In vzravna se po konci ter divje strmi na kamen. „Kamen je trd!“ hripne. »Butnem z glavo va-nj in glava je razbita ter vse je končano!...* In hotela se je zaleteti proti kamenu! A z jednim skokom je Jean Renaud pri njej ter jo prime za roko. »Nesrečnica!* zakriči starček, »kaj li hočete narediti?* Ona hripavo zakliči ter srpo pogleda svojega rešitelja. lahko čisto naravna stvar, samo nekaj čuta srca in razuma je potreba našim gospodarjem in gospodinjam. In vender, kako v nebo kričeče se ravna na vadno uže z najbolj nežnimi posli! Toži ^e ppvrh' da ni^naigo^da^dailBS poštenih in marljivih! pgslim Ko stopi deček ali deklica v kmetsko službo, napovč in zagrozi se mu uže prvi dan, koliko ima opravil in kakova kazen ga čaka, ako se pregreši le količkaj v njej. Kedo vpraša navadno taka_siroto. kako se počuti, kedo jo tolaži v d.omotožy'i, ki se jej izbudi z neizmerno silo, saj je morda daleč od svojih »Pusti me!“ zaječi ter se mu hoče izviti. Vsi njeni udje so trepetali. »Ostanite, poslušajte me!“ deje Jean Renaud s prosečim milim glasom. »Vse vaše trpenje je pri kraji, verjemite mi! Bog se vas je usmilil; vi ste lehko še srečni! ..." »Laž! laž!* zakriči ona. »Prisezam vam, da pravim resnico!* »Pa kdo li ste vi, ki mi tako govorite?* »Jaz sem eden največih prijateljev Lucile Mellierove!* odgovori on. Ona se zgane. »Molčite, molčite!* zavpije zamolklo. »Lucile Mellierove ni več! Jaz sem prokleta, čujete: prokleta!!!* »Lucila, ako hočete, vzprejme vas vaš oče jutre z odprtimi rokami! Ubožec! Se nadeja, da vas bo zopet kedaj videl, vzdržuje ga še pri ži-venji, tčši ga le hrepenenje, da vas še blagoslovi, predno urnrd!* Ona je strmela vanj, kakor bi ga ne bila umela. Potem reče zmajaje z glavo: »Vi mi niste imenovali svojega imena.* — »Lucila, nekdaj ste me nazivali svojega prijatelja. Se ve da, kako me hočete v i zopet spoznati, ko me še Jaciiues starišev, kedo jej določi to ali ono prosto uro, kedo jo pouči_prijazno v tem ali onem njej ne- znanem- opravtlh?—1 Njena boječnost, nevednost, neizvedenost je posmeh in kratek čas starejšim poslom, njena tožba ne najde nikjer sočutja. Kaj je bolj naravnega, da se zave taka sirota v svoji bedi, da ni jednaka drugi mladini, da je le_.nesjcečni posel, da jej zdivja v srdu in togi srce in čut poštenosti, da postane nič druzega kot sužna stvar brez lastne razsodbe, brez čestiželj-nosti, brezL hrepenenja po blažjih čednostih. Uže v nežni mladosti ubije se torej mlademu poslu najbolj nežni čut in poštenost, pokaže se mu pri vsaki priliki, da ni druzega kot suženj, posel od danes do jutri. Iz take mladine vzrašča naj nam blago, izvrstno in pošteno poselstvo ? Gospodarji in gospodinje, vi sami si vstvar-, jate svoje križe s posli, ker ne umejete ali nočete| umeti, vzrejati si dobrih in marljivih. Naj-Vilčje_gorje siromaku je uže rojstvo, ki ga obsoja jesti Uij kruh, sedati za tujo mizo vse žive dni. Vsak človek, najbolje pa siromak, dokler ni po polnem popačen, ima nežen čut zoper krivico, ki se mu godi. Kedor ne žali tefenežmjgčuti kedor skuša v svojem ‘ČBrJanjl zakriti razloček,~ki‘ga daje le naključje, podedovano premoženje v človeških stanovih, pridobi si velike zasluge, kajti iz sirfti makov :ystvar! on srečne ljudi. ~NajboTf slaT)e nasletiKe pa ima razžaljenje čuta v nežni mludosti, dokler je srce nepopačeno, odprto vsem blagim lastnostim, dokler se ni okame-nelo po krivicah in žalih izkušnjah. Doba, v kateri se mora posebno zabranjevati žaljenje človeškega čuta, je oni čas pri naših poslih, ko stopijo oni prvič v tujo hišo v službo. Blagor gospodarju in bjagor mlademu siromaku, ki je spreiet v prvi avoii službPpe kol suženi. kot posel le za delo, tgfflifič kot ud do-j aiače. rodbine. Ondi pozablja svoje prirojeno siro- F aštvo, ondi, sa trudi z vRsel^m postati vreden d blage.Jtofibine. Njegove dolžnosti mu niso ne-strpljlve sptJire, saj ni razločka med njim in do-mačimi. V takem nnlnžaii si ye želi iz hiše, kjer je našel svoi pravi dom. Trudi se pri vsaki priložnosti za blagor svoiega gospodarja, saj je tudi p i egov blagor. V,J,aJqjfiužbj^sg^ne-I)oji slabotnih :ill__let in bolezni, saj je prepričan, da ga ne apuste oni, katerlhi je daroval vse svoje moči. , S temi besedami smo naznanili pravo šolo, ki nam vzreja poštene in marljive posle, prave ude naše rodbine, ki delijo ne primorani, temveč ra-dovoljno vesele in žalostne dni z nami. Naiboli imenitno je torej milp ravnanje z jfllftdimi posli. Ne^spitejeipajmo poslov kot, t^jce pod svojo streho, temveč kot potrebne^^eNsVb^.^j tUL 3 ume % Mellier in Pierre Rouvenat nista spoztfhlaT Lucila, tudi jaz sem bil nesrečen; pa obupal ni-j^ sem! On, na čegar grobu stojiva, umrl je v mojih rokah, zašepetavši vaše ime! Devetnajst let, o Lucila, nosil sem zavoljo vas in zavoljo vašega očeta — kaznjenško obleko!* — »Jean Renaud, vi ste?* zakriči ona s trepetajočim glasom. — »Da, Lucila, jaz sem Jean Renaud, a premenil sem svoje ime. V Fremicourtu me zovejo berača Mardoclie-a.“ — »Mardoche!* zamomlja Lucila ter povesi glavo. In s zamolklim glasom nadaljuje: »Tri žrtve so združene zdaj na pokopališči fremi' courtskem: ena mrtva in dve živi!* — »Midva morava minilo pozabiti, Lucila, in misliti le nl* bodočnost!* Ona je zmajala z glavo. »Vam ostane hčerka, Jean Renaud, lepa de' klica; uže dvakrat sem jo videla! Vi lehko g°~ vorite o bodočnosti! A jaz? Meni ni ničesar več-uadejati se!“ — »Lucila, vi imate sina!* "" . gubila sem ga!“ zaječi bolestno. — »Lueilft>te( aJ niste umeli, kaj sem hotel povedati, ko fl0in vai" prej omenil, da so vaše muke pri kraji? Seve, da ste izgubili svojega sina, ali prav za prav ločili so vas od njega, ko ste se brezizavestno zgru- rodbine, ne pregrešimo se nikdar zoper njih nežen čut, da so siromaki. Pustimo jim dalje priliko za obiskavanje šole, da celo siliti jih moramo in privoliti jim potrebnega časa za njihovo omiko. S takim ravnanjem zagotovimo si ljubezen svojih poslov in njih spretnost in duševno zmožnost sploh za opravila, ki zahtevajo posebno zaupanje in poštenost. Jako imenitno je tudi delo v različnih strokah za vso bodočnost naših poslov. Koliko brezsrčnih gospodarjev in gospodinj je, ki zlorabijo delavnost in mlado moč svojih poslov. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V dunajskih vladnih krogih napravila je, kakor poroča „Pr.“, srbska napoved vojske malo iznenadenja. Grof Kalnoky omenjal je pred osmimi dnevi v delegacijah eventunlnost srbske akcije, a pri tem izražal nadejo, da tak lokalen spor ne bode motil miru ne splošno, še menj pa miru med velevlastmi. Ta nadeja se še zdaj goji v vladnih krogih. O tej situvaciji se je uže naprej govorilo, goji se nadeja, da se ta konflikt omeji. O delovanji konference je sila malo čuti. Kadar se vrši seja, in do zdaj se je vršila peta, Poroča se kratko samo o tem v svčt. O čem se Posvetuje in je li upa, doseči kako ugodno rešitev bolgarskega vprašanja, se ne poroča. Se v6 da je napoved vojske od strani Srbije obrnila vsa posvetovanja zopet na drugo stran. Prihodnji teden prično deželni zbori svoje delovanje. Kranjski deželni zbor sklican je, kakor srno uže omenili, na 25. dan t. m., štajerski pa prične svoje delovanje uže 24. t. m. Zasedanje trajalo bode jeden mesec, kajti do 23. decembra morajo deželni zbori skončati svoje delovanje. Nemškim fakcijoznim listom se večkrat zljubi, ‘la raztresajo med svet novico o odstopu tega ali 0nega dostojanstvenika. Pred kratkim poslali so v svet zopet vžsst, da misli odstopiti češki namestnik baron Krauss. Dobro poučeni „Fremden-blatt" pravi, da je ta v&st po polnem izmišljena. Gospodje levičarji bi si pač želeli na tem mestu koga druzega „der scharferen Tonart". Omenili smo uže, da je zagrebški mestni zastop protestoval proti spremembi mestnega reda v zmislu vladne predloge, češ, da se s tem žali ’n prikrajšuje avtonomija mest. Zdaj je jednak ugovor sklenil tudi mestni odbor v Brodu. Ka-^°r se čuje nameravajo jednake proteste vložiti tudi druga mesta. Tuje dežele. Kuski listi izražajo se zeld nezadovoljno o Postopanji Srbije ter imenujejo napoved vojske d'li bili na deželni cesti v snegu na potu od Ve-8°ula v Gray." — „Odkod to veste?" zakriči osupla. — „Bili ste blizu smrti, ko so vas glumači našli| ne?u — „Da, da!" zaškriplje ona divje. »Glumači... ti malopridniki, ukradli so mi mojega 8ina! Kaj so naredili z njim, hudobniki?“ — »Lucila, jeden teh nesrečnežev, najubožnejši, naj-n'ži med glumači, vzprejel je vašega siua; Jer6me GoS »e je zval ta mož.“ — „Ukral mi gaje, ukral, z Rouvenatovim denarjem vred!“ vpije Lucila divje gledajoč. — „Poslušajte me, Lucila. Goš, elu®ač, ni naredil iz vašega sina vrvohodca. Vzgojil ter zmerom ljubil kakor svojega otroku I aQes je vaš sin lep, eleganten, brdak, plemenit mož . . . .“ — „Jean Renaud, Jean Renaud!" čepeče ona, »moj sin še živi?" — #Da!" — ;Ali je resnica ali laž?" — „Zakaj bi se vam lagal?« _ Bjaz ne vem... Pa lagalo se mi je tolikrat... tolikrat!.. ■“ — »Kdo tako?“ "^mnači." — „Lucila, umirite se! Jean Renaud ima prerad in preveč vas čisla, da bi se vam °6al! Da> vaš sin še živi; prisezam vam, prisezam Va,n pri spominu uboge svoje žene, prisezam vam P'i sreči svojega otroka!" — „ Verjamem vam, oj, Verjamem vam, Jean Renaud!" klikne Lucila vsa bratomorsko podjetje. „Novoje Vremja" vidi v tem kršenje berolinske pogodbe, katero preseza celo postopanje bolgarskega kneza, kateri je hotel doseči združenje. „Novosti“ in nemšk petrograjsk list menita, da Rusija ne more mirno gledati, kako se sorodna Srbija in osvobojena Bolgarija mesarite. Slednji list meni, da je Srbija nesramno prelomila obljubo, da hoče do konca konference ostati mirna. Ruski petrograjski list meni, da je napoved vojske produkt Salisburyjevih načrtov ter da bodo v Sofiji uže sprevideli razloček med prijateljstvom ruskega osvoboditelja in platoničnimi simpatijami angleškega kabineta. Iz Aten se poroča, da je položaj v Epiru strašen. Albanski vojaki uhajajo, ker ne dobijo živeža v turški vojski; v potrebi napadajo kristi-janske vasi ter jih neusmiljeno ropajo ter pomorijo prebivalce brez usmiljenja. V Janini, kjer je nastanjenih pet tisoč m6ž, vlada terorizem, ker morajo Grki neprestano plačevati za turško vojsko. V mejnih okrajih ravna se grdo z grškim prebivalstvom, opravljati mora najtežja dela. Med kri-stijanskim prebivalstvom v Albaniji nastane naj-brže upor. Iz Otave poroča telegram, da so Riela usmrtili. Riel preživel je slednje dneve v molitvi. Pisal je poslovilna pisma do svoje soproge, otr6k in sestre. Nihče ni več pričakoval, da bi se smrtna obsodba še spremenila. Razne vesti. — (Grozna smrt.) Iz Budimpošte so piše: Meseca septembra protečenega lota ugriznil jo stekel pes Šestletnega sina vrtarja Josipa Gajdos-a. Deček prišol jo v bolnišnico, iz katere so ga pa čez dvanajst dni kakor ozdravelega izpustili. Starši so mislili, da je otrok rešen. Kdo pa popiše njih strah, ko je dečka 12. t. m. steklost popadla. Le z največim trudom in nevarnostjo so zamogli otroka v bolnišnico prenesti, kjor je ponoči mod strašnim trpljenjem umrl. ‘ — (Nesreča na žoleznici.) Na progi Vola- Lužanska-Zagorzany (c. kr. državna železnica) trčil je tovorni vlak na železniški voz (Rolhvagen) in so vsled toga prišli štiri vagoni iz tira. Pri tem sta bila žali-bog železniški nadzornik in jedna delavka usmrtona; težko iu lahko ranjenih je pa veliko oseb. Natančno preiskave gledč te nesreče se sedaj vršč. — (Knoginja so sodnijsko iščo.) Rimski listi poročajo: Kneginja Julija Orsini, rojena avstrijska grofica, soproga knoza Filipa Orsinija, vojvodo Gradinškega, dala se je pred nekoliki leti od soproga ločiti tor je vzela svoja dva otroka, dečka in deklico, Babo j. Pozneje tožil je knez bivšo svojo soprogo, da mu noče otr6k izročiti; vsled tega je bila kneginja prisiljena, hčer, osemnajstletno dekle, soprogu prepustiti. Pred nekoliko tedni zahteval je ta šo svojega sina nazaj, kar je sodnija zopot določila. Mladi knez bil je tedaj iz sebe, spusti se na kolena ter prične milo jokati. — „Kako je morala trpeti!" misli si Jean Renaud. Potem jo prime za roko ter vzdigne. ..Pridite, Lucila", reče, »pridite, hočeva govoriti o vašem sinu!" To rekši jo povleče seboj. Zapustivši pokopališče gresta po stranski poti. Nekoliko časa molčeč korakata po poti. Lucila prva zopet spregovori. „Moja glava mi žari", d6je, „a moje srce mi bije tako, da se bojim, da mi poči. Pa vender preobdal me je mahoma globok mir in pokoj. Od one nesrečne noči, ko sem se bila zgrudila v sneg, nisem se več počutila tako dobro. Vaše besede so se oprijele kakor balzam mojih ran. Moj sin živi!... Moj sin živi!... O Bog, meni se zdi, kakor da sem kar naenkrat rešena prekletstva svojega očeta! Jaz nisem bila blazna, Jean Renaud, pa uže mnogo mnogo let sem živela v neprestani mrzlici; moji čuti so bili čudno zmešani. Nisem mogla več pomišljati ! Le ena misel mi je bila ostala, misel na moje gorjč; imela sem samo jedno idejo in ta je bila: moj sin, moj Leon: Zdelo se mi je, da me noč in dan preganjajo grde hudobe, ki mi svoje v uradnem listu pozvan, da se v 24 urah k očetu povrne, kar pa ni storil. Vsled tega se sedaj kneginja s sinom sodnijsko iščeta. Če se bo pa posrečilo najti ju, ker sta baje v inozemstvu, je drugo vprašanje. — (Visoka starost.) Iz Gradca se poroča, da je 11. t. m. tamkaj v mestnem ubožnein zavodu bivša kuharica v starosti 104 leta umrla. Rodila se je v Landshutu na Bavarskem in je prišla začetkom toga stoletja v Gradec. — (Prva štetev v Egiptu) se je začela leta 1882. Pravi Egipet (do vadi Halfe) šteje 6 81726B prebivalcev. V tem številu je 91000 tujcev, in sicer 37 301 Helencev, 18 665 Italijanov, 15 716 Francozov, 3022 Avstro-Ogrov, 6118 Angležev, 948 Nemcev, 637 Belžanov, 589 Špancev, 533 Rusov. — Aleksandrija ima 48 672, Kahira 21650 tujcev. V Egiptu jo doma 75 beduinskih rodov. Izmed teh jih je 21313 stalno naseljenih (raztresonih med urojenim prebivalstvom), 126 000 jih živi po vaseh in seliščih, okolu 100000 pod šatori. Domače stvari. — (Umirovljenje.) Nj. c. kr. veličanstvo dovolilo je z Najvišjo odločitvijo z dnd 8. novembra 1.1., da se ravnatelj državnega spodnjega gimnazija v Kranj i, gosp. Lorene Krob, na lastno prošnjo stalno vpokoji in da se mu pri tej priliki izreče Najvišje priznanje za mnogoletno prizadetljivo delovanje. — (Imenovanje.) Nj. c. kr. veličanstvo blagovolilo je z Najvišjo odločitvijo z dne 8. novembra t. 1. imenovati profesorja na državnem gimnaziji v Ljubljani, gosp. Frana Wiosthalorj a, ravnateljem državnega spodnjega gimnazija v Krn nji. Čestitamo kranjskemu gimnaziju na pridobitvi te izborne učiteljske moči; v njem dobi gimnazij strokovnjaškega šolnika, kolegi prijaznega kolego in mesto ljubeznivega druž-nika. — (Naslovna knjiga za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije.) C. kr. trgovinsko ministorstvo vabi trgovinsko in obrtne zbornice, naj bi opozorile vdoloženco na „ naslovno knjigo za izvozno trgovino", ki se bode izdala vsled visokonjegove in vis. kr. ogerskega trgovinskega ministerstva opomnjo, kateri je naloga, da razširi tor oživi znanje izdelkov avstro-ogorske obrtne marljivosti po prodajališčih domačo izvozno trgovine. V načrtu se opisuje, da je glavna ovira avstrijski izvozni trgovini ta resnica, da naši izdelki po mnogih inozemskih trgoviščih niso dovolj ali cel6 nič poznani in da se c. kr. konzulom ne nudijo dovoljne prilike, da bi se sozvedili po polnem z obrtnimi in trgovinskimi razmerji Avstrije. Kot nemotljivo sredstvo, da se odpomore tej ne-priliki, priporoča se izdatev „naslovne knjige za izvozno trgovino avstro-ogerske monarhije", ki bi se priobčila tozemskim in tujim vdeležencem, kakor tudi vsem našim konzulskim zastopništvom v inozemstvu ter njim omo- kremplje zasajajo v srce! Zdaj pa, zdaj mi je tako bilo, kakor da mi glava poka, kakor da se je črn z&stor, ki mi je vse zakrival, raztrgal; kakor da sem šele zdaj postala to, kar sem! Jean Renaud, o Jean Renaud, povej mi še kaj o mojem sinu! Hočem te poslušati, zmerom, zmerom J Odkod veš, da še živi?" — „Ker sem ga sam videl!" — „Ti 8i videl mojega sina?" — „Da, pa videli ste ga tudi vi, Lucila, minoli teden!" — .Kaj mi tti praviš!" — »Ali se spomnite, kako je padel Rou-venat v stari vodnjak?" — „Da, da, vrgla sta ga vd-nj stari in mladi Parizel, malopridnika!" — „Vi ste bili tam, videli ste torej zločin?" — .Prišla sem miriuto prepozno. Pa vem, da so Rouve-nata rešili." — „Na vaše kričanje priletela sta dva moža na pomoč..." — „Spominam se.“ — „Eden sem bil jaz." — ,In drugi, Jean Renaudi in drugi?" — »Drugi je bil Leon, vaš sin!" — „Moj sin! moj sin!" klikne. „In jaz ga nisem spoznala!....“ In omahujoč podprč se na Jean Renaudovo ramo. Svoj pogled obrne k nebesom. Oči so se jej svetile same radosti in hvaležnosti! (Dalje prihodnjič.) gočila, da bi se nahajala pri vseh vnanjih uvoznikih, v avstro-ogerskih društvih v inozemstvu, v največjih gostilnah celega sveta in na vseh avstro-ogerskih, nemSkih, italijanskih, španjskih, francoskih tor angleških parnikih, ki donašajo trošivce na kopno. Pojedine obrtne skupine se bodo uredile tako-le: Gosp. c. kr. trgovinski sv&tnik dr. J Zapf (Dunaj, I., trgovinska zbornica, borzna palača) bodo vredil: kemično obrt, glinsko obrt, obrt kratkega blaga, usnje in usnjenine, gumine in gutaperčine; g. c. kr. trgovinski svžtnik Viktor Wolf (Dunaj, I., Nibelungengasse št. 8) bode vredil: rudarstvo in talilstvo, mašinsko obrt, surove in izdelane kovine, znanstvene instrumente in orodje; g. dr. E J. Augspitzer (Dunaj, I., Eschen-bachgasse št. 11) bode vredil: tekstilno obrt (tkalstvo), obrt za oblačila, les in lesne izdelke, poligrafske (mno-gopisne) obrti, živež in užitnine, pivo, vino, žganjstvo, sladkor in mlinski obrt. Naročila za uvrstbo naj se pošiljajo, kakeršne obrtne stroke je uže, jednemu treh vrediteljev kar najhitreje možno, ker je skranji rok v sprejemanje naročil dne 20. decembra 1.1. Razen tekstov, ki se imajo pošil jati gospodom vre-diteljem, naj se pošiljajo vsi dopisi „upravništvu naslovne knjige za izvozno trgovino avstro-ogorske monarhije", Dunaj, I., Elizabetna cesta štev. 3. Pojasnila se poizved6 tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je minolo soboto zabavni večer v čitalniški restavraciji. Udeležilo so ga jo 30 gospodov članov, katerim jo prodsedoval g. prof. Levoc. Ta vočor končal je g. prof. Iv. Vrhovec svojo drugo izredno za-nimljivo berilo: ..Ljubljana pred 10fl__jeti“. To dve berili (prvikrat je čital prejšnjo soboto) sta, kakor ču-jemo, odlomek iz obširnega dela, ka^ereigu.-^o predmet kulturna zgodovina Ljubljano v jninoli^i stoletjih. Zaradi kratko odmerjenega časa podal nam jo g. pisatolj le nekatere črtice o Ljubljani, a uže za te mu moramo v izrekati_yeUka hvalo in pohvalo. Vajeni smo sicer iz / peresa g. prof. Vrhovca prejemati vsoloj korenito in Azanimljive spise, s poslednjima nas je v istini kar iz-'T^nadil. flpdivo nabral je z naivstraineišo pridnostjo y ljubljanskem mestnem arhivu tor nam pokazal, koliko zgodovinskilisžSlcIaaov loži zakopanih v starih listinah. S spretnim peresom, v lepi. krepki sloamčini jo opisal Ljubljano, kakoršna je bila pred 100 loti. V obzidano in s, stolpi zavargiafl.0 mosto upoljal nas jo prMCarjovskih vratih ter nas vodil po njem okolo, kakor zold izvežban kažipot, kateremu jo znan oia4-skrivnejši kotiček stare Ljubljane. V prvi vrsti je obračal našo pozornost na javna poslopja, pripovedoval o ujihovern početku, čemu so se sezidala, kaka usoda jih je doletela tekom stoletij itd. Nekatera teh poslopij so so ohranila do današnjoga dnova, mnogo pa se jih je med tem podrlo. Čuli smo zgodovino Florijansko, ,l Šentjakobsko cerkve, jozuitskoga kolegija, Starega Trga, silno staro Tranče, zanimljivoga Črevljarskoga mostu itd. Vsakega jo gotovo zanimala zgodovina zdanjoga 1 „rotovža“ in mojstersko izdolanoga vodnjaka pred njim. Senijalni umotnik Eobba jo utaknil vanj vse svojo <,^tjo tor tako postal na staro dni berač. Gosp. pre- davatolj vodil nas jo okolo starega zidu jn^-petilt-mest-nih vrat, katera so se podirala ravno pred 100 loti itd. — Trudapolnega dela "g. pTof. Vrhovca veselimo se tem bolj, ker se pušča z malimi hvalevrednimi izjemami preiskavanje domačo zgodovino skoro popolnoma v nomar, in vender so celo dObe to zgodovine skoro do Želeti bi bilo, da politična borba na dobra neznane. _________________________________ požre vseh sposobnih močii tQr jih ne zvodi z~~Iitejar|| noga na poJi^lčnq_Polje. Gosp. prof. V^r l^o v c u pa^čo- i — ► » srebri; .... ... . 81 • 80 Zlata renta.......................................... 108 45 5°/o avstr, renta........................... .... 99 25 Delnice n&rodne banke............................. . 858' — Kreditne delnice.................................. • 280 25 London 10 lir sterlinp................................125 85 20 frankovec . .....................................10• — Cekini c. kr. . .................................... 5.97 100 drž, mark.........................................61 ■ 80 S T »tl s*I S Dn6 16. novembra. Fran Melik, delavčev sin, 2 rnes., Črna Vas št, 14. V civilni bolnici: Dnč 12. novembra. Janez Omachen, 55 1., vnetje pluč. I) ii (i 13. novembra. Josip Ivan ček. mestni revež, 88 1., starostno opešanje. Srečke z d n 6 14. novembra. Dunaj: 66 53 89 50 26. Gradec: 72 44 II 40 27. Meteorologično poročilo. n i -Q > O a co ; Stanje j Ca* J baro- i Tompo- Vetrovi opuzovanja i metra ! ratura ! v mm ■ Mo- Nebo kriua 7. zjutraj ; 736 * 74 — 4 8 svzh. sl. obl. 2. pop. i 739 • 27 j 4 6 svzh. sr. j » 9. zvečer i 742 • 12 j 1 • 8 » ! » 0-00 Tržaška m Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36—23 Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu ■v I_ij ulTo 1 j snn. I se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Devoljau Mtiljenko, Mladini, 30 kr. Simitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., eleganlno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Flcrentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr/ vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 Sld- Klaič, Lehrgang det- kroatischen Sprachc, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci. 30 kr. II. » > > Peter rokodelčič, 36 kr. III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina SorSke in PreSke fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliSko nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Ijiesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana X gld. 20 kr. Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske Sole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovonski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol, vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enk6ti d n 6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožioo '4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Popelki, Rudeči kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovcu (Palček) in Robinzonu po 15 kr. m neprekosljivo največja zaloga rake one, velikosti ii kakovosti prodajejo se po 25 kr. in viS<* pri 21 «J. €. llimiaiiii41* Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskat* in nalagate Ig. v. K )eintaayr t Fod. Bara v Ljubljani