43. štev. Večerno izdanje „Edinosti“ št. 88 z dne 4. novembra 1893. Tečaj L .чжХ,' Зт.‘ T "T Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer. Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost' po 2 kr. odtis. Naročniki .Edinosti* dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za .Edinost* še 1 gld. ^---------------------------^ Cene oglasom v .Novičarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi Frnnkoiuin* рјдчга iu rokopis je pošijati vrnduiStvu ^Edinosti*. JVofra nkovana pisma se ne sprejemajo. }=-------------------—л NOVICAH. Sedanjo narodno posest nam z a- go to vi j a program nove državnozborske večine, obstoječe iz treh najrazličnejših elementov — liberalnih Nemcev, samo-goltnih Poljoev in .konservativnih“ Ио-henwartovcev. Narodnostno vprašanje naj bi se po tem programu vtaknilo v kot ter razvijala naj bi so gospodarstvena pra-Sanja, prijavljena v zadnjem prestolnem govoru; zajedno naj bi se pa varovala sedanja narodna posest raznih avstrijskih narodov ter ščitila pred napadi. No, čigava posest se bode po tem programu pravo za pravo varovala? V nasprotstvu z obstoječimi temeljnimi zakoni je nemščina dandanes zaista že državni jezik, kajti uvedena jo povsod v urade in šole, ista velja pri vseh uradih kot notranji jezik, goji se prisilno ce!6 v ljudskih šolah ; brez nemščine si skoraj ne moreš pomagati pri avstrijskih uradih. Kar ne zmčro vlada sama s svojimi šolami in uradi, pomagajo jej skrbno razna društva, šolska, politiška darjev. Mej tem ko moledujejo državo za pomoč in podporo, trosijo sami občinski denar v razne namene dvojbene v rednosti. Pri zadnji seji se je določil večji brez-potreben trošek za nov otroški vrt v izhodnem delu mesta, trati se denar v druge nepotrebne svrhe, vzdržujejo se v okolici laške vsporednioe; sedaj pa magistrat, kakor slišimo, napravi, oziroma razširi la-honski otroški vrt na Greti, v kateri namen je neki že kupil zemljišče in stavbo. Občan pa plačuje in molče voli v svoje zastopnike takšne gospodarje, kateri druzega ne gledajo nego kako bi predno mogoče po-laščili uborno slovensko okolico krog Trsta. poslednjem bivanju v Berolinu. Povabljen bode k tem vajam nadvojvoda Albrecht in več častnikov avstrijskega generalnega štaba ter kralj sasonski. V Krakovem umrl je dne 1. t. m. sloveči poljski slikar Ivan Mntejko, ravnatelj krakovskega zavoda lepih znanosti, v 66. letu svojega življenja. Matej ko je slovel po svojih gorostasnih podobah, predstavljajočih razne bitke. V njegovih slikah se opaža neka mižnja proti Nemčiji sploh, posebno pa proti Prusiji, kar se kaže posebno jasno v njegovi velikanski podobi „Bitka pri Tannonbergu, 1. 1440“. 0 generalu Gurku, zapovodniku v Var Delovanje zdravniške postaje V Trstu, aavi, govorilo so je nedavno, da je na- Tekom meseca oktobra iskalo se je po- gloma umrl. General Gurke pa je le nemoči pri zdravniški postaji 595 krat (436 j varno obolel vsled zastrupljanja. Glavni na postaji in 159 krat v stanovanjih). Te, kuhar generalov jo pobegnil in ž njim nek številko jasno pričajo veliko korist te v Varšavi bivajoči Nemec. General je že ustanove. Hrvatski sabor snide se dne 16. t. okreval. Bismarkovi spomini. Iz Hamburga po- ra. Zelo radovedni smo, kako beta uplivala j r0£a „Kölnische Ztg.“, da je Bismark te- na razmerje mej strankami zedinjenje lesno vedno še nekoliko slab, da je pa opozicije in pa pohod bana pri duh njegov popolnoma svež in krepak. na škodo družim narodom. Tu prevladanje nemščine je kričeča krivica in to krivico nazivljejo naši nemški nasprotniki „svojo narodno posest.* To krivico — pardon, narodno posest, hočejo braniti odslej nemški konservativci in žnjimi naj bi jo branili tudi — nsši slovenski poslanci. Vso slovenske pravice, pridobljene v zadnjih letih v narodnem pogledu, so zgolj vspeh dolgotrajnih pritožeb, tožeb in prošenj. A še te so iluzorične, kajti še vedno smo odvisni bolj od milosti in dobrohotnosti postave izvršujočih uradov, nego od postave same. Če so rojaki na Kranjskem nekoliko na boljšem, pa mi Slovenci ob mejah nimamo skoraj nobenih pravic. Čigavo narodno posest bode torej varovala nova državnozborska trozveza jo jasno — nem in gospodarska, šireč nemščino na vse strani 7д(;ГОВашау erju. 1 Bavi se s čitanjem in nadaljevanjem svo- Na Dunaju so se vršili včeraj veliki! jih „spominov“. Pripravljeni so bili sicer izgredi povodom nekega shoda liberalcev,; že za tisek še pred njegovo zadnjo bo-pri katerem so hoteli razpravljati o v o- j leznijo, toda ne ve se, kedaj jih nameruje lil ni reformi. Socijalistički delavci objaviti knez. „Spomini* so jako obsežni, hoteli so namreč udreti v dvorano, kjer kajti polnili bodo dve debeli knjigi v se je vršil shod, redarji so pa zabranili | oktavu. Govori se, da imajo jako zani- to nakano z orožjem v roci. Ranjena sta mivih pojasnil izza leta 1866. in 1870., dva delavca in trije redarji. Zaprli so več to raj Bismnrkovo politiko proti Avstriji in oseb. — Tudi v dvorani je prišlo do pro-' proti Franciji. pira mej zborovanjem, zbok česar je vladni Prestolonaslednik italijanski se je baje komisar razpustil omenjeni shod. zaročil z belgijsko princezo Klemen- Svetovna razstava v Čikagu zaprla t i n o. se je dnč 30. pr. m. Obiskalo je razstavo' Rogovilež Barzilai, ta poznani tržaški vsega 27,529.000 oseb, izmed katerih je begun in italijanski poslanec, imel je včeraj plačalo vstopnino 21,500.000 obiskovalcev dvoboj z urednikom lista „Folchetto*. Zares gorostasno število. Barzilai je ranjen na roki in na ušesu. Demonstracija v madjarskem gledišču. | Poslopje angleškega parlamenta hoško in pri nas laško. Našo ne b o d c | Zadnje sobote igrali so v temešvarskera tel' 1,0 Ш1П*,1° 8reiio razstreliti, v kateri mogla braniti, ker je nimamo. Saj I gledišču Gerüjovo igro „Ženitev na ро-Јпашел je nekdo položil bombo pod neki S posebnim veseljem pozdravljamo zatorej tudi novo osnovano „Gospodarsko društvo na Greti“, vpisano zadrugo z omenjenim poroštvom, čigar pravila so bila vpisana v zadružni register pri c. kr. trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu z odloke z dno 24. oktobra t. 1. Namen novemu društvu je, pospeševati kmetijstvo zadružnikov sploh, posebno pa vinorejo in kletarstvo z nakupom zemljišča, katero društvo uzorno obdeluje na lastne stroške. Zadruga sme imeti tudi gostilne, katere preskrbljuje z vinom, nakupljenim v prvi vrsti od svojih udov. Pristopiti sme v društvo vsak, bodisi že možki ali ženska. O pristopu se vplača 1 krona, vsak društvonik pa mora imeti najmanj jeden društveni delež, ki stane 20 kron, kateri pa se more vplačevati tudi v obrokih. Udje dobivajo v razmerju čistega dobička in številu svojih deležev dividendo. Mlademu društvu želimo najboljši vspeh in to tem več, ker je baš na Greti bilo sila potrebno krepke narodne trdnjave, katera naj zapreči daljnje širjenje v tem Jkraju že tako vkoreninjenemu italijanskemu življu. Živeli zavedni Grečani ! Rojansko posojilno In konsumno društvo nam Slovencem ni naša narodna posest! skušnjo*. V tej igri svira se mod ostalim most poleg omenjenega poslopja. našo narodno! tudi „Kossuthova pesem“. Ker pa je poli-! Železnica Červmjan-Trž.č se pridno nikjer zagotovljena, razun v vnetih srcih. Kaj pa naši poslanci v državnem zboru P Ti morejo najprvo skrbeti, da si pridobimo nekoliko narodne posesti, potem pa, da se bode tudi varovala. Za sedaj pač nimajo česa „konservirati* nego nemško narodno posest in pa našo krivice!! Mestne finance v Trstu slone na jako šepavih nogah. Mestni magistrat že davno tuhta, kako bi prihodnje leto pridobil novih dohodkov v mestno blagajno, ker mu uide glavni dohodek — točarina. Že pred tremi meseci jo mestni zbor nepremišljeno določil novi povišek na občinskih dokladah pri vinu, pivu in mesu. A dosedaj še vedno čakajo na višjo potrdilo, katero še zdaj noče priti. Te dni so celo raznesli po mestu, da jim država še jedno leto dovoli pobiranje točarine, a menda ni nič resnice na tej govorici. Mestni župan sam je po naročilu mestnega zbora šel na Dunaj pospešit pri odločilnih krogih rešitev te zadeve, ter je pri zadnji seji mostne delegacije poročal o vspehu svojega potovanja. Izreklo se mu je upanje, da se nekatere določbe glede povišenja občinskih doklad cija prepovedala to pesem iz lahkoumevnih grudi. Velikanski most preko Soče, kateri vzrokov, začelo jo občinstvo bučiti in kri-j'30 ШС1'* °*<0*u metrov, bode kmalu čati, da je bilo joj. Zahtevalo je burno dovršen. De!a ga neka nemška dražba iz „Kossuthovo pesem*. Igralec Kovdcs mo-; G'ad<3a tcr bode stal okolu 600.000 gld ral je na oder in med frenetičnim odobra-' ^ červinjanu, I ierisu itd. napravljajo se vanjem odpeti Kossuthovo slavo nič manj | Р081°РЈа za postaje. Posebno postaja v nego osemkrat! Občinstvo vedlo se je! Červinjanu bode neki obširna in lepa. kakor besno. „Gospodje* vihteli so s; klobuki in „gospe“ pa z robci. Bil je to s kratka prizor, kakor nekdaj v tržaškem Politearaa Rossetti*, ko so peli „Siamo tutti una famiglia“ — samo še nekoliko gorje. Madjarska vlada bo menda s to protiavstrijsko demonstracijo zelč zadovoljna. V Berolinu našli so tovarno, v kateri so se ponarejali službeni pečati in papirji, kakor spričevala, popotni listi, krstni listi itd. „Tovarna“ imela je ponarejene pečate vseh policijskih uradov poglavitih evropskih mest. Našli so celo ponarejene naredbe, s katerimi ukazuje „vrhovno sodišče“, da se ima ta ali oni jetnik izpustiti iz zapora, Nemški cesar bil je o avstrijskih vojaških vajah v Kiseku tako presenečen in zadovoljen, da n amer j a prirediti prihodnje potrde; tudi glede javnih skladišč je vlada jeseni enake vojaške vaje doma, a hoče neki naklonjena pomagati. Pri vsem tem pa ne bode še deficitu konec, kajti mestno gospodarstvo je v rokah nespretnih gospo- nakopičiti še večjo vojsko, kakor jo bila avstrijska pri Kiseku. O tem se je baje dogovarjal z nadvojvodo Albrechtom o njega Vsakakov bodo vsa dela še pred prihodnjim marcem dovršena ter se železnica aprila meseca odpre javnosti. Novo gospodarsko društvo. Mnogokrat smo že povdarjali, da je potrebno posebno tržaškim Slovencem, ako želč doseči samostalnost in neodvisnost, postaviti se na lastne noge, v prvi vrsti v gospodarskem obziru, da ne bodo odvisni od tujega kapitala, da jim ne moro ukazovati italijanski denarni mogotec. Naši nasprotniki sami pokazali so pravo pot v dosego tega namena našim rojakom. Začeli so si snovati med seboj konsumna, gospodarska društva, s katerimi so svojim somišljenikom pomagali ne le mordlno, ampak — kar je v raznih okolščinah še več vredno — tudi gmotno. Pozdravljamo zatoraj s posebnim veseljem vsaki korak, kateri stori naše ljudstvo v gospodarstvu v naprej kajti, bodi tak korak še tako neznaten, vendar nas približuje cilju, prim;če nas narodni in gospodarski neodvisnosti imelo meseca oktobra 2625 gld. 92 kr dohodkov in 2487 gld. 18 kr. troškov, torej vkupcj 5113 gld. 10 kr. prometa. Pristopili so 4 novi udje. Reservni zaklad znaša vkupej! 610 gld. 13 kr. Novi udje se lahko vedno zglase v prodajalnici v ulici Belvedere št. 3 ali v zadružni krčmi v Rojanu. Kedo ve povedati ? 1. Zakaj čakajo po šoli laški otroci slovenske ob cestah in jim grozijo z nožiči? 2. Zakaj pohaja nek gospod pri sv. Jakobu, in izprašuje otroke, v katero šolo da zahajajo ? Nf odgovor : „v laško* dobč eden novčič; na odgovor: „v slovensko“ ti non ti ricevi niento. 3. Zakaj slavni magistrat vabi slovensko sta riše, posebno delavce pri Lloydu in Strudhofu, na besedo zarad slovenske prošnje, uložene že 1889., ravno v ponedeljek — in ne v nedeljo ? 4. Zakaj se bodo morali zdaj tudi v laških razredih v okolici slovenski učiti ? 5. Zakaj ima Legina šola v Sv. Križu samo 10 otrok P 6. In kdo bi mi povedal, koliko bode stalo gospo „Lego“ še drugih 10 slovenskih ovčic ? France Vprašaj. Rusko sredozemsko brodovje nastanilo se bode lo v pristanišču v Ajacci ju ali pa v Villafranki. Na druga pristanišča so ruska vlada baje ne obzira. — Rusko vojno pristanišče v Villafranki pa gotovo ne bode po volji Italiji, kajti le malo je oddaljeno od glavnega pristanišča in arzenala italijanskega v Speci ji ter se more iz Villafranke vse opazovati, kar so godi v Speziji. A niti Francija niti Rusija ne bodeti vprašali, da-li želi blizo svojih obal ruskega pristanišča ali ne. Statistika tržaška. Od 22. do 28. pr. meseca rodilo se je v Trstu 76 otrok (38 moških in 38 ženskih); mrtvorojenih bilo je 7. Umrlo je 88 oseb 44 (moških iu 44 ženskih). Število umrlih odgovarja razmerju 28 90 na vsaki tisoč prebivalcev. Občni sbor „Glasbene Matice*. Mi- nolo soboto zvečer imela jo „Glasbena Matica* svoj občni zbor. članov imela je »Glasbena Matica“ v pretečenem letu 6; častnih, 36 ustanovnih in 470 rednih; društveno šolo jo obiskovalo 276 učencev. Za vzdrževanje šole prejela je „Glasbena Matica“ leta 1892/93. sledeče podpore: C. kr. dež. vlada 400 gld., deželni zbor 600 gld., mestni zastop ljubljanski 900 gld. in kranjska hranilnica 200 gld. Iz blagajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo od 1. septembra 1892 do 31. avgusta 1893. 26.727 gld. dohodkov, konečni blagajnični ostanek znaša 212 gld. 61 kr. Vrednostnih papirjev ima društvo za 5442 gld. V odbor so bili voljeni: g. Fran Ravnihar, predsednikom ; odbornikom pa in sicer ljubljanskim: dr. Matija Hudnik, Ivan Hrast, Iv. Kruleč, Josip Paternoster, Ant. Petrovčič, dr. Lovro Požar, Ant. Razinger, V. Rohrmann, Ant. Svetek, Ant. Štritof, h'r. Terdina, Ign. Valentinčič, Iv. Vencajz; vnanji odborniki: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Ant. Starec, Mat. Šušteršič in Janko Žirovnik. Družba sv. Mohorja v Celovcu razpošilja letos svojim članom ta-le knjige: 1. „Koledar družbe sv. Mohorja“ za navadno 1. 1894. (з podobami) 112 stranij. 2. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Starć. (S podobami). Str. 142. 3. Jeruzalemski romar. Opisovanje sv. dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frau Lampe. (S podobami). Str. 366. 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor na dež. gimnaziju v Ptuju. Z mnogimi ilustracijami. Str. 258. 5. Na krivih potih. Povest. Preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Žaljski. Str. 144. 6. Življenja srečni pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši biskup lavantinski. Str. 432. Iz imenika v koledarju je razvidno, da šteje to prckoristno društvo letos 57.398 članov ! Nova industrija. Neki Fran Lapanja nameruje v Gvardijeli (blizo nekdanje vojašnice) sezidati livarno za zvonove. Vsled njegove prošnje odredil je magistrat, da se snide dne 18. t. m. ob 11. uri pred-poludno komisija na licu mosta. Morebitne ugovore je uložiti do 17 t. m. pri mestnem magistratu, ali pa pri komisiji dne 18. t. meseca. V Kanalu je umrl poznani rodoljub in občinski svetovalec, g. J o s i p Honig v trdni moški dobi 44 let. Sodnijsko. 16-letni Peter D e r e t i č, črcvljnrski učenec iz Kotora, ukradel je v družbi z dvoma druzima, nepoznanima po-balinnma po noči i a 16. septembra t. 1. iz gostilne v ulici della Pesa razne predmete, vredne 26 gld. 80 kr. Njegova nesreča je bila, da je prinesel ukradene predmete pravi lastnici v drugo gostilno prodajat. Za praznike dobil je 14 mesecev ječe. Nesreča na ruskem brodu. Ko je dnč 1. t. m. priplulo rusko brodovjo v pristanišče pod Ajaccio (otok Korsika, rojstveni kraj Napoleona I.), počil je na krovu la-dije Nikola I. nek kotel, napolnjen s terpentinom. Dva mornarja sta ubita, več jih je ranjenih. Maharajah Dhuleep Singh. V Parizu umrl je te dnij kralj Laborski (južna Azija) v pregnanstvu, zapuščen od vsega sveta. Nesrečni ta kralj jo žrtva angleške „človekoljubnosti“, kajti izjavil jo sam, da bi bil rajše „igrača v rokah Katkova, podanik Rusije, kakor pa podložni knez Anglije. katera trobi v svet svojo krščansko moralo, vendar pa no vrši niti načel naj-jednostavnejše pravice proti svojim premaganim žrtvam“. Dhulcep-Sing je prišel ob svoje kraljestvo leta 1887. Angleži so ga odvedli v London, kjer so mu ponudili za njega konfLkovnno imetje odškodnino od 12i/a milijonov. Premoženje razkraljevo pa je bilo vredno na 100 milijonov. Zahteval jo odškodnino od 75 milijonov ; ker pa „plemeniti* Angleži o tem niso hteli znati, pobegnil je v Rusijo in lota 1889. prišel je v Pariz. Zadnji čas godilo mu se je prav hudo ; živel je od borne penzije, katero mu je plačala Rusija. Lani je pisal brezobzirno pismo angleški kraljici, v katerem je zahteval povrat svojega imetja, sosebno pa vrnitev slovečega de-manta „Kohinour“, katerega so Angleži 1846. leta ugrabili njegovemu očetu in ga podarili kraljici. Ta demant je danes na žezlu angleškem ter je neprecenljive vrednosti. Ubogi trpin razkralj pa do danes ni dobil niti odgovora na pravično svojo zahtevanje. Pretep. Po noči od 1. do 2. t. m. stepli so se nekateri pijani „Cožoti“ s pijanimi Tržačani. Dva čožotska brata, 37-letni Josip in 34-letni Jurij Vianello, oba ribiča na ladiji „Giovanni R.“ sta sc vrgla na prišedše stražnike. Stražarji so oba precej teško ranili s sabljami. Oba vročekrvneža so prijeli in ju odpeljali v bolnico. Katerih je več, možkih ali ženskih? Znano je, da je skoraj v večini evropskih dežel več ženskih naštetih nego moških. Število ženskih nadkriljujo moški spol najbolj v Finlandiji, kjer štejejo na 1000 moških 1130 žensk; potom pride Portugalska z 1084, Norvedška z 1073, Švedska z 1065, Velika Britanija in Ivlanda z 1060, Danimarka 1050, Avstrija z 1044, Švicarsko z 1041, Nemčija in Španska z 1039, Nizozemsko z 1023, Ogerska z 1015, Ruska z 1009, Francoska in Belgija z 1007 žensk na 1000 možkih. V Italiji nadkriljujo število moških število oseb ženskega spola. Na Laškem pride namreč 995 žensk na vsacih 1000 moških ; na Srbskem 947, v Rumeniji 944, na Grškem 906 in v Bosni je samo 895 žensk na 1000 moških. Loterijske številke izžrebane dne 31. oktobra : V Pragi: 68, 73, 83, 38, 70. V Leopoldovem: 84, 63, 54, (M 00 13. V Hermanovem : 66, 41, 64, 25, 38. V Inomostu: 81, 15, 84, 14, 21. S o 1 as a, m. Solze britko lite lite Curkoma na gola tla Trdo skalo omečite Hčerke mojega srca. Da od skale sive, rezno, Rahlo dvigne so morje, Da usmiljeno pogrezne Mojo tugo in gorje ! Jadranski. Repiček in Repica. Bajka iz ptičjega živl jenja za male in velike vrabce. (Pripoveduje prosto po francoskem Aleksandrov.) Živel je nekdaj zaljubljeni vrabčij parček — mož in žena seveda —, kateri si je priredil svojo domačijo v podstrešju neke visoke hiše, kakor so na primer take v Trstu na trgu sv. Ivana. Parček živel jo veselo in brez vsake skrbi, kajti mladi mož Vrabček zapuščal je že sleherno jutro pred solčnim izhodom visoko in zračno svoje stanovanje ter šel — ali prav za prav izletel, — da preskrbi vsakdanji živež za-se — ne! da preskrbi živež svoji družici in zatem še-le za-se. Da je pa Vrabček toliko skrbel za svojo zakonsko polovico in stavljal samega sebe še-le v drugi red, — kar sicer ni vrabja navada — razumemo šele tedaj, ako doznamo, da je bila gospa Vrabčinja v takem stanju, katero obljubuje v kratkem prirastek v rodbini. Ni toraj čudo, da je Vrabček šo pred zoro poletel na spodaj ležeči trg ter pobiral, brskal in kljuval, dokler ni našel najboljših sladčic — v vrabčem smislu —, katere je žurno in vestno ponosel svoji ljubljeni polovici. Ta pdael mu ni bil sila težaven, kajti modri Vrabček si je izbral svoje stanovanje že tako prikladno, da je našel vsako jutro najodličnejših sladčic — to je zrn —, katere je raztrosil brezumni prodajalec prekomorskih papig (papagajev) in drugih pisanih gosposkih ptičev doli na trgu. Vrabček bil je toraj zadovoljen sam s seboj in toliko bolj je bila zadovoljna gospa Vrabčeva s svojim modrim soprogom. Nečega jutra bilo je posebno veselje na strehi. Gospa Vrabčeva je srečno izvalila dvojčka in izvalila ju je brez pripomoči babice — kajti gospa Vrabčeva govorila je le slovenski, pa ni marala klicati pomoči od mostnih babic, katere so čvičkale le italijanski — in kaj je izvalila? krasnega mladeniškega vrabca in prekrasno deviško vrabčino! To je bilo veselje! Vsi sosedni vrabci prifrčali in priskakljali so k srečnima starišema, da jima čestitajo na takö lepem daru božjem. Samo po sebi umevno je, da je Vrabček odslej iskal še »krbnejše najboljša zrna, da je zletel na trg že pred solčnim vzhodom ter neumorno prinašal svoji rodbini najboljše sladčice, katere je polagal z očetovskim ponosom pred zakonsko polovico, da jih ona razdeli med vedno zevajoča, vodno gladna „otroka*. Mož in žena nista bila malo ponosna na lastno svojo pomlajeno kri ter se tudi prizadevala, da vzgojita svoj plod v pravem vrabčjem smislu ter jima uerpita vsa plemenska načela, kajti oče in mati bila sta oba slovenska ptiča. Toliko večje veselje pa sta imela na vzgoji svojih mladičev, ker sta bila Pepiček in Popiča — takö so ju krstili — oba tolikanj Ijubez-njiva in tako lepega stasa, da bi se ju moglo kav naravnost nazivati diko vrub čjega plemena. Ko sta Pepiček in Pepica nekoliko vzrastla in ko se jo razvil v prvem moški ponos, v drugi ženska dražest, ni manjkalo vrabčjih devic, katere so škilile po krepkem Pepičku, a tu^i je bilo brezštevilnih ljubezni polnih sivokrilatih mladeničev, kateri so s pol zadušenim čivkanjem zdihovali po dražestni Pepici. Toda oba sta nekako ponosno prezirala vse take pojave svojih soplemeuikov, odgovarjajo jim le s prezirajočim tropečenjem perutnic. Stariči so si domišljevali v preprosti svoji pameti, da je tako obnašanje le posledek mladeniške in deviške sramežljivosti ter so se tolažili s spomini iz lastnih svojih mladih let, misleči, da se že otaja taka navidezna ledena skorja nad srcem, ako le prifrči v domači krog prava vrabčinja (za Pepička) in pravi vrabec (za Pepico). Saj je bila o svojem času gospa Vrabčeva tudi jako sramežljiva! Vendar pa si je našla svojega soproga tam nekje na košati lipi v javnem vrtu. Taka prenapeta sramežljivost že izgine s časom ! Tako je modrovala gospa Vrabčeva in marsikateri mili spomin ji je šinil skozi glavico, spomin na lastno svojo mladost in ženitev. Dobrima starcema pa so niti sanjalo ni, da je čudnemu ponašanju Pepičkovemu in Pepičinemu kriv povse drug vzrok. Kje bi si bila mogla dobra starca lo domišljati, da se je njinima otrokoma odprl popolnoma nov, čarobni, sanjarski svet, tako krason svet, da sta se uboga dvojčeka skoraj — sramovala svojega vrubčjegu plemena! Kako pa se je kaj tacegu dogodilo P Takoj vam povem. (Konec prih.) Zakona — navskriž. gorje, dejal jej je ta : Vidiš Minka, to sta zakona navskriž — da bi bil jaz vzel tebe za ženo, a Boštjan Marico, pa bi bilo vse prav ! Igz»i na lwoglje odproti so jutri v zadružni krčmi „Rojan*koga posojilnega in konsumnega društva“ v Rojanu. Toči se domača izborna kapljica po 36 kr. črno in 32 kr. liter bolo. SVOJI K SVOJIM! РП7ПР V Podpianni naznanja, da jo odprl rUtaUfl . svojo krčmo v ulici Medla št. 3. „Oatoria ala buona botta“. Toči izvrstna Istrska vina, tor se nadeja obilnoga obiska. Priporoča se torej slavnemu občinstvu 8-1 I. PIRIH Gostilna „Štoka“, polog kavarno „Fabris“, priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Б. Šverljuga, Г.Г” dion št. 1, priporoča so p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Josip Kocjančič, ™ К";»Г trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz“ v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstva Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (pmäsyAk® (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deložni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu {poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domaČEi -vin.», teran, pivo ir steklenicah, itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili. D^"* Novi člani "^6 so so vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104—35 Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dir »najetih murvah“, priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo samo domač» izvrstna vina. 104 -6 Mlekarna Frana Gržine L8,» na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Viazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter neti osredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Kavarni v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vsoh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl. kavarnar. Antnn Pfiplsai na v°slu uIice Ghega М11Ш11 Г U V Iv d j , in Cecilia, toči izvi.^o domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alia Vittoria“ Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča nevorjotno v cono. Cl. Gostite .lila cittl ii Gra'M polog kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR Cvetko ljubi neizrečno svojo zakonsko sodrugo, hvali jo povsod in koderkoli, obožujejo in grli in jej ne de nikdar : težko ti bodi. — A njegova Marica, bolj ko jo ljubi, timbolj se ga izogiblje, ga zaničuje, zmerja in studi. Nij jej menda všeč, da je nje mož „ženski revnik“. Sosed Boštjan pa no pogleda nikoli z dobrim očesom svoje Minke, vodno z njo slabo ravna, jo lovi in pre-te.pa, da mora večkrat po noči bežati iz pod suhotti in iskati pribežališča pri sosedih. In vendar ga ima Minka rada in rajši. Srca bi mu dala, da bi mogla. Ko je nečega dne Minka potožila Cvetku svoje Martin Giovanni št. 1, Iflul Ull IVI AUj ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. B. Modic in Grebenc, sVUmi in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. Naznanjam sl. občinstvu, da sem odprl Via Lazzaretto vecohlo št. 12 p vodaj al nie o sadja 1*1 zelenjave. Prodajam tudi vin o ir steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imiun veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se sl. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjom 52—10 Matevž Furlan*