Dopisi. Iz Ptuja. (Slovensko pevsko društvo) se usoja javiti, da je letošnji veliki koncert, ki je bil s početka določen na 5. avgusta, odložen na 8. septembra. Ta odložitev bila je potrebna, ker ni bilo za 5. avgusta godbe dobili. Vsa čislana društva, vse gospode člane našega društva, kakor tudi vse rodoljube in prijatelje slovenskega petja opozarjamo, da se blagovoljno na to ozirajo in društvu ohranijo svojo blago naklonjenost. Vsi gospodje poverjeniki se prosijo, da radi sklepa računov točno pobirajo doneske in vračajo nabiralne pole. Iz Gotovelj. (Pogreb.) V petek, 29. junija, smo hladni zemlji izročili našega mežnarja in organista, Matija Kač. Matija Kač se je rodil leta 1811. na Polzeli v Savinjski dolini. Ko je domačo šolo dovršil, naučil se je orglati. Opravljal je službo organista in mežnarja v Gomilski sedem let, na Polzeli eno leto in nekaj časa na Sv. Planini. Od tam se je preselil v Gotovlje, se oženil in opravljal izročeno mu službo celih 54 let, kjer je tudi lansko leto na sv. Jurija dan slovesno svojo zlato poroko obhajal. Naučil je tudi več kmečkih lantov orglati in ker še prejšna leta ni postava tirjala, da mora vsak v šolo hoditi, učil je otroke skoz dve leti pisati, brati in računiti v svoji hiši. Popravljal nam je ure, akoravno 83 let star, do zadnjega. Bil je starček priIjubljen in vsi farani so ga spoštovali; otroci so ga radi imeli; navadno so ga imenovali >mežnarjev očka». V celem svojem življenju ni bil nikdar bolan. Dne 21. junija šel je kot mrtvaški ogleda zdrav in ve- sel četrt ure daleč mrliča pogledat. Domov prišedši je tožil svoji ženi, kako mu je slabo, vlegel se je v posteljo in je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Priporočam ga vsem v blag spomin in molitev. Bodi mu zemljica lahka! A. C. Od Sv. Kungote na Pohorju. (Čujte in molite!) Kresov ponedeljek je na Padežvrhu na mah pri dveh sosedih v hiše udarilo, ko so \ečerjali. Pri Padežniku razstreščilo je kos strehe, podvoja, okno in prešo tikom novega velicega, ravno še le dokritega hleva. Pri Rančniku dene mati, videč, da se huda ura bliža, pri večerji sedečim: »bežimo od mize za peč, pamolimo!« Komaj jame Marka rožni venec — že udari v okno tik mize. Ako bi bili pri mizi ostali, koliko bi jih bilo le ostalo živih? Samo Lojzeka v zibeli omamilo je nekoliko, pa dile in okno raztreščilo, sicer je vse zdravo. Strela tudi ni unela ničesar. Vse imajo skodlami krito. Morebiti je Oče nebeški pri prvi hiši opomnil, kako je treba v lepi zastopnosti in pameti pri hiši živeti, pri drugi hiši pa pokazal, čemii da je še rožni venec dober. Izpred Boča. (Slabe slike) najdeš po velikih in malih mestih, po trgih in že tudi na kmetih v javnih hišah in gostilnah. Ne znam, pa menda so posebne tovarne na Dunaju ali v Brnu, ki samo čudne podobe razpošiljajo med svet. Najdeš po mestih v gostilnicah sliko veselega meniha kapucina tik soda z napolnjeno kupico, tudi v Mariboru v neki gostilnici. Tako? Mislil si je duhovni gospod, ki je prišel obedovat! Ali naj duhovniku tekne v taki hiši? Ali je res taka, da menihi tako živ6 po več ur na dan? Le brezverci mislijo, da menihi nimajo drugega opravka. Pa kako to, da ravno duhovniški, meniški stan bi se smel javno v karikaturah ali pokvekah kazati? Ali bi bilo dopuščeno poskusiti s kakim koli drugim st*nom kaj enakega? Mar se ne boje žaliti Boga, da skrivajo svete podobe in križe? Na druge stranke bi se naj oziralo, samo za kristjana bi naj vse veljalo, tudi če ga žali? Kaj pa naj rečem o podobah, kjer se nagota razkazuje? To niso podobe, ampak gnusobe! Kjer se krščanska vera ali nravnost -smeši, takih gostilnic se moramo izogibati, zlasti, ako nespodobnih podob gostilničar neče odstraniti. Bodimo odločni kristjani, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju! J. V. Iz Gornjeradgonskega okraja. (Vračko tožen.) Ljubi rojaki! Prva naša skrb mora biti, da se iznebimo sedanjega načelnika okrajnega zastopa, ki je prava »šiba božja« za naš okraj. Takšen mož, ki o sebi pravi, »da nima te najmanjše krivice na svoji vesti, razven, čese mu kajtakšnegaprigodi«,našega zaupanja ni in ne more biti vreden. Zatorej proč ž njim! Kako se Vam je lizal in laskal pred par leti, ko je šlo za volitev v okrajni zastop! Obečaval Vam je, da če bo on iiačelnik okraja, ne bode treba za železnico plačati podpore 20.000 gld. Kako pa je držal to svojo obljubo? Tako, da ga danes železnica zaradi teh 20.000 gld. že tožuje. Torej ne samo kapitala, nego tudi visoke obresti od par let in grozno velike pravdne stroške bode okraj moral plačati. Vidite ga, krivega preroka, kako Vas je za nos vodil! Za svojo neprevidnost in lahkovernost bodete plačali visoke obresti in stroške. Ali se Vam bodo enkrat oči odprle? Ohrabrite se in otresite se tega človeka, ki v pogubo kmeta vodi, kateri slepo za njim hodi. — Pa ne samo, ker je v gospodarskem oziru, okraju v pogubo, nego tudi iz narodnih ozirov se moramo sedanjega načelnika iznebiti. Ali ni to sramota, da slovenskemu okraju načeluje mož, ki po vsej sili hoče biti Nemec? Kje je naša samozavest in naša čast? S tem, da trpite nemškutarja kot okrajnega načelnika, kažete svetu, da sami sebe ne spo- štujete. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Tako je bilo vedno in bode. . Zatorej skrbimo sčasom, da ne zapademo taki usodi. Iz Kostrivnice. (Skrb za kmete?) Naš župan in berič trosita z raznimi svojimi bedarijami ljudem pesek v oči, češ, glejte, kako se za kmete potegujeva pri višjih oblastih; v resnici pa delata škodo, kar dovolj jasno spričuje sledeči dogodek. «Pum, pum, dobro bi bilo, ako bi imeli na Podplatu zdravnika; bolniki bi prihajali tja od vseh stranij, in dalo bi se nekaj skupiti v gostilni«. Tako si je mislil, ljudem pa je rekel, kako dobro bo za vso Kostrivnico, ker bo imela svojega zdravnika. Sklical je sejo občinskega odbora, ki mu je seveda v večini ponižno potrdil. Napravili so prošnjo, da se naj za Kostrivnico, Sv. Peter in eden del Sladke gore nastavi zdravnik na Podplatu. Nič ni pomagalo ugovarjanje enega g. odbornika, češ, da se je treba popreje dogovoriti z Šent-Petrani in Sladkogorčani, ki gotovo ne bodo hoteli meni nič, tebi nič pristopiti nameravani skupini, zato bi bilo veliko bolje, da občina pristopi slatinski skupini, tembolj, ker bo gotovo dobila nekaj podpore od deželnega odbora. Toda župan je bil drugih mislij, in njegova je morala obveIjati — na škodo celi občini. Zakaj prošnja se je seveda odbila, Kostrivnica bo pristopila slatinski zdravniški skupini, pa ne dobi zavoljo napačnega ravnanja občinskega predstojnika od deželnega odbora nobene podpore za vzdrževanje slatinskega zdravnika. Zato svetujemo onim odbornikom, ki kar brez pomisleka vse pritrdijo županu in njegovemu beriču, naj drugikrat poslušajo na pametne ugovore — zakaj: ni vse zlato, kar se sveti. To dokazuje tudi prošnja občinskega odbora, naj bi namesto č. g. župnika občina pobirala denar za grobišče. Vendar o tem junaškem činu poročamo prihodnjič — danes samo naznanjamo, da ,je c. kr. okr. glavarstvo za ogledanje mrliča določilo sledeče plačilo: v ravnini t. j. v Gornji in Spodnji Kostrivniei, v Gabrovcu, Brezju, Spod. Gabrniku, na Podplatu, Zagaju in v onem delu Gačjevasi, ki je v ravnini, sme terjati mrliški ogleda po 30 kr.; v Gornjem Gabrniku, Dreveniku in ostali Gačjivasi po 50 kr.