Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 2. V Ljubljani, v soboto 11. januarja 1902. Letnik VIL »Slovenski Li»t“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu »Slovenskegn Lista.* — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Slovanska vzajemnost in liberalci. Liberalna stranka »Narodovcev* je zopet • Y storila korak naprej v svoji propalosti. Zivijb,, zmaga je naša! kliče „Narod“, kajti kmetje v v nemškem Rovtu in na Vojskem pri Idriji se že prepirajo o tem, so li prava načela napredne, ali pa načela katoliško-narodne stranke. Ze ta stavek moramo nekoliko pribiti. Ker so pod besedo »napredni" ne razume druzega kot liberalni, tedaj je važno to, da se »Narodovcem" sploh več ne zdi vredno, da bi se njihova stranka imenovala narodno-napredna, ali pa napredno-na-rodna, zadosti je, da je napredna ali liberalna, narodnost naj nese vrag na Grintovce. Drugič je važno v oni samoizpovedi to, da se bije boj med obema slovenskima strankama za načela. Dolgo časa so »Narodovci" tajili, da je boj za načela. Se-le sedaj, ko so svoje ljudi že dovolj popaganili in utrdili v njih z vedniin nabijanjem ob liberalni boben katoličanstvu nasprotna načela, so prišli z barvo na dan in obstanejo, da je boj za načela. Po tem so koprneli kolovodje liberalcev, kakor koprni potnik po vodi v puščavi, in vendar so toliko časa tajili to koprnenje. »Narod" pravi: »To je zasluga našega listal" Čudno priznanje, vredno liberalnih rokomavhov ! Ali ne?! Pride pa še nekaj bolj čednega, ki dokazuje, kako vsestranski Slovenci napredujemo, odkar je »Narod" vzbudil, kakor pravi: »zanimanje za javne razmere". Ko sta Hribar in dr. Tavčar izdajala »Slovana", plamtela je slovenska inteligenca za slovansko vzajemnost, četudi še ni bila napredna. Pri vseh napitnicah ob narodnih slavnostih, kakor tudi ob najbolj skromnih veselicah je vse zažarelo, ko se je omenjala slovanska vzajemnost. Tudi profesorji v srednjih šolah, ki še niso bili tako silno napredni, kakor dandanes, so mnogo pripomogli, da je mladina plamtela svetega navdušenja za slovansko stvar. Gorje mu, kdor bi se bil drznil le zažugniti proti vzate tej »sveti ideji", ki se je smatrala za rešilko tlačenemu in .izmučenemu slovenskemu narodu. " m«— Tavčar in Hritjfir sta irnela bitke s Sukljejem, kČk je-j^Upgjgpč — hladen. iširja danes dr. Tavčar o slovanski fti ? »Narod" priznava, da je najbolj potrebno narod nahujskati proti duhovščini, tako da bode pri darovanjih pokladal na altar knofe mesto krajcarjev in duhovna psoval, kjer ga bo videl, potem bo še le dan pogoj, da se bo moglo govoriti o slovanski vzajemnosti. »Ko bo enkrat", piše »Narod", »masa naroda primerno izgojena, ko bode občna omika (katero širi ,Narod1!) dospela do gotove stopinje, tedaj bode napočila doba plodonosno gojiti duševno zvezo z drugimi slovanskimi rodovi ter tako krepiti tudi samozavest slovenskega naroda. Dandanes je to pojem, o kojem ogromna masa slovenskega naroda še nikaci^ga pojma nima. Kdor objektivno sodi, mora pripoznati, da je tako!* Tudi mi pripoznavamo, da je v teh besedah »Narodovih* precej resnice. Kaj pa je vzrok, da so ideali meu Slovenci tako propadli? Zakaj slovenska mladina noče nič več slišati o slovanstvu? Zakaj je tako daleč prišl<'lr,da je nedavno neki profesor na višji gimnaziji, ki je slučajno omenil pri zgodovini par toplih besed o Slovanih, moral učencem reči: »Ko sem jaz hodil v šolo, se nismo tako mrzlo držali, kadar se je razlagala slovanska zgodovina, kakor se sedaj vi držite?!* — To je vspeh napredne politike! Ako mladina, ki dobiva v roke liberalna glasila, ne čita nič drugega kot škandal na škandal, in da se mora streti jarem duhovniškega stanu, ako slišijo mladeniči od nekdanjih propovednikov slovanske ideje slaviti le bratomorni boj in zaničevanje najbolj vzvišene ideje krščanske, potem ni čudo, da je mladina postala materijalistična in išče le uživanje slastij na krivih potih. V malo letih so res naši liberalci veliko dosegli. Ukradli so narodu, kar ga je dvigalo in blažilo, vsaj tistemu delu naroda, ki dirja za njimi, in idealnost je tako propadla, da liberalci na njo niti več ne mislijo. To je sad napredka, to sad nove šole! Da, liberalizem je prokletstvo za naš narod. Kralj denarja. »Kralj denarja je jud" — je rekel pred nekaj leti v parlamentu princ Alojzij Lichten-stein. Liberalci so skušali vzlasti zadnji čas dokazati, da skoraj vse ali večina vsega premoženja je last katoliške cerkve. Pri zadnji kongregacijski debati so naši znani nasprotniki hoteli preračuniti vsak krajcar, ki ga ima kat. cerkev. Da ta premoženje služi največ v obče koristne in človekoljubne namene, to okolščino so zamolčali. Tudi tisk in časopisje teh strank občuduje imetje mrtve roke. Ko pridejo ti možje sem ter tje v položaj navesti tudi kakega druzega milijonarja, gredo v Ameriko in deklamirajo, da tam živi: Rockefeller, Venderbil, Astor, Pullman, Carnege in Gould. Zakaj pa tako? Zato, da se pozabi na Rothschilda, Reitgesa, Kbnigswartena in druge židovske milijonarje in vendar ima avstrijski Rothschild več, kakor vsi amerikanski bogatini skupaj. Po zadnjem izkazu od meseca junija 1901 ima Rothschildova hiša 11.116,594.673 kron 12 h. Ako računamo 4°/o dasiravno je gotovo, da imenovani žid po svojih spekulacijah na borzi in pri raznih industrijelnih podjetjih doseže tudi 10°/o, iznašajo obresti od tega bogastva 445 milijonov kron, ali na vsak dan mu pride 1,200.000 kron. Kateri kralj ali cesar ima enake dohodke? Zaman ga iščemo! Kaj je premoženje katoliške cerkve proti imetju tega juda? Več kot štirideset tisoč duhovnikov, redovnikov in redovnic imajo vsega premoženja okoli 680 milijonov K in tako pride povprečno na osebo 1 K 60 h na dan. Edini Rothschild ima tedaj šestnajstkrat tako premoženje, kakor štiridesettisoč ljudi Hvaležnost sveta. (Slika.) Na klečalniku je klečal ter vpiral svoje oči v obraz križanega Zveličarja. Tu je iskal tolažbe, ker so mu rojile po beli glavi misli polne grenke žalosti nad nehvaležnostjo, s katero se je sicer v svojem duhovniškem življenju že pogostoma srečal. A da bo v svoji starosti žaloval nad toliko nehvaležnostjo, tega ni nikoli mislil, nikoli pričakoval. — Minulo je ravno danes petnajst let. Tudi takrat je bil žalosten večer. On je tudi takrat klečal pred Kristusovo podobo, opravljajoč svoje molitve zase, za svoje ovčice in za sv. cerkev. Po vasi pod župniščem je vladal mir, ljudje so že počivali. Z župnikom je še čuval jedini nočni čuvaj, kojega zamolkli in zmerjeni koraki so se malo slišali od pokopališča. Ravno kar je župnik vstal od molitve, da se poda k počitku, kar začuje ropot na vežna vrata. Hitro vzame luč, hiti odpirat poznemu prišlecu, misleč, da bo treba iti bolnika previdet. A kaj je? Svetilka vrže svojo luč na čuvaja, ki drži v naročju nezavestno ženo. Njena obleka je ubožna, oguljena. Majhen, devetleten dečko se zadaj skriva za krepkim čuvajevim in njegovim bremenom. »Gospod župnik — oprostite — da vam jo nesem. Ko pridem od pokopališča — —“ Župnik ga vstavi, vidi njen bledi izmučeni obraz, sliši težke vzdihljeje. Zbudi sestro in spravijo nesrečnico v postelj. Dečko poklekne zraven, sestra zakuri, da pripravi bolnici kaj gorkega in čuvaj pripoveduje, kako je oba našel. »Ko pridem od pokopališča, slišim iz soteske jok. Tečem tja, deček stoji pri tej ženi, najbrže je njegova mati in joka. Nobenega znaka življenja ni dala od sebe. Kaj naj storim ? človeka ni nobenega blizu, da bi jo domov odnesel — moja sobica je še za nas premajhna — ljudi buditi; kdo ve, kaj porečejo." Bolnica je zastokala. Vsi priskočijo k postelji, a zaman je vse. Župnik ji podeli sveto poslednje olje; v desetih minutah je mrtva. Tujko so pokopali in deček — je ostal v župnišču. Povedal je, kje je rojen, kako slabo se mu je godilo brez očeta, a več ni vedel. Deček je bil umen in nadarjen. Škoda se mu ga je zdelo župniku, ki je na njega nravno vplival in ga pobožno odgojeval. Odloči se, da ga da šolati. Sicer mu ni bilo lahko to storiti; dohodki so bili pičli, podpirati je pa moral še svojega ubožnoga brata. A naj bode! Deček se je učil izvrstno. Vsaki razred je izvršil z odliko v največje veselje dobrotnikovo, župnikovo. Le-ta se je že dolgo veselil počitnic, ko je imel Jožek domov priti. Prišel je tudi čas, ko se je moral dijak Jožef odločiti za ta ali oni stan. Župnik je gojil od nekdaj željo, da postane njegov rejenec duhoven, toda pustil mu je prosto voljo in Jožef je volil pravdoznanstvo. One počitnice po zrelostnem izpitu so bile zadnje srečne počitnice za župnika. Jožef je odšel na vseučilišče v veliko mesto, kjer se je župniku odtujil. Spridenost ljudi, priložnost v greh in druge slične okoliščine so spodkopale v Jožefu vero ter ga zapeljale. Župnika je to bolelo, opominjal je, toda mladenič ni poslušal svaril, temveč delal po svoje. Zadnje leto ni več pCtreboval dobrotnikove pomoči, kar mu je tudi očitno pokazal. Odkar je dobil zaslombo v bogati družini kot hišni učitelj, ni več prišel v župnišče, pa tudi ni odgovoril na nobeno pismo. Župnik je še upal, da ni Jožef na njega pozabil, da se snideta. In sešla sta se. Pa kak sestanek to! Kaka žalost, kaka prevara! V vas so sklicali političen shod, kjer bi imel govoriti tudi Jožef — kon-cipijent. Stari župnik gre k shodu v nadi, da se mu dragi Jožef pridruži, da ga kot očeta pozdravi. in o tem premoženju pa liberalci molče kakor ribe. Konfiskacija cerkvenega imetja, to je geslo združenih naših nasprotnikov raznih strank, kar pa zadeva konfiskacijo Rothschildovega ali sploh judovskega premoženja, o tem ne najdemo nobene črke med poslulati teh zelotov. Albreht Rothschild šteje Avstrijo med svoje največje dolžnike. Majnikove rente ima za 121,264.000 kron, 4°/o avstrijske zlate rente za 132 milijonov, avstrijske kronske rente za 128 milijonov, 4°/o ogerske zlate rente za 122 milijonov, 4°/o ogerske kronske rente za 121 mi lijonov, rente meseca februvarja za 70 milijonov in srebrne rente za 290 milijonov. Kdor prvikrat pride na Dunaju na kolodvor severne železnice, čudi se, da tam stoji Rothschildov kip in vendar se lahko ta železnica po vsi pravici imenuje Rothschildova, ker ima tukaj 28.500 akcij v okrogli ceni 179,550 000 kron. Dalje se ceni lastni Rothschildov kredit akcij na 80 milijonov, francoskih vrednostnih papirjev ima za 1231 milijonov in angleških celo za 2374 milijonov. Posestvo tega denarnega kralja ima vrednost 165 milijonov. Razun tega ima deleže pri raznih industrijelnih podjetjih, izmed katerih mu je samo petrolej v Baku prinesel leta 1899 čistih 98,289.865 kron. Dunajski Rothschild je najbogatejši, za tem oni, ki je v Parizu, ki ima skoraj ravno toliko, frankfurtski ima nekako četrti del in londonski je pravi „berač“, ki ima samo 2 milijarde. In sedaj pomislimo, da je prišel praded sedanjih Rothschildov pred več kot 100 leti v Frankfurt in je imel še ne 100,000 kron. Ali je mogoče, da je zrastlo na pošteni način to imetje do take stopinje, na kateri se danes nahaja? Francija preganja usmiljene sestre iz bolnišnic, šolske brate iz šol, Rothschildove osebe se pa ne upa dotakniti. Pri nas se deluje na vso moč zoper cerkev, očita se ji ogromno premoženje, katero je skozi stoletja po radodarnih vernikih in s pridnostjo si pridobila in se zahteva, da se to imetje konfiscira. odvzame cerkvi t. j., da se odvzame revežem, trpinom in sirotam. Tudi nekoliko milijonov onih, kateri služijo v ta namen, da se preživi na tisoče in tisoče ljudi, ki posvečujejo svoje moči človeštvu, tudi ta denar ima priti v Žakelj judovskih velemož in sicer zato, da se ti judje pomaknejo bliže svojega cilja ki ga je označil Cremiean z besedami: „Cilj Izraela je nadvlada nad narodi!* Gotovi ljudje pa mislijo, da najbolje zagovarjajo in branijo interese delavnih moči, ako na povelje judovskih voditeljev, Adlerjev, itd. pripomagajo Izraelu, da ložje spravi v sužnost krščanske narode. Ko je sodrga v pariški komuni razdirala cerkve in samostane, je postavila stražo pri vsaki iznad 152 hiš Rothschildovih. da se Židu nič žalega ne zgodi in v resnici ni se mu nič pripetilo. Kedaj bo konečno katoliško ljudstvo spoznalo zvijačo zaščitnikov židovskih blagajnic? In Jožef je govoril. O govor njegov, kako bridko iznenadenje! Govor je bil poln napadov na vero in duhovščino, katero je blatil, kar je mogel. Blato je metal nenaravnost tudi na svojega največjega dobrotnika. .Občanje! Nikar se ne dajte motiti po duhovnikih, hočejo, da ostanete v temi, da vas žarek prosvete ne obsije. Hočejo vas----------------“ Staremu župniku se vlijejo solze. Ne more se več premagovati; rine se k govorniškemu odru, ljudje se mu spoštljivo umikajo. „Dovoli — Jožef — le besedico" — reče župnik težko. Govornik obmolkne in obledi. Po dvorani nastane mrtva tihota. „Jožef, pri živem Bogu te vprašam. Oni, ki te je dal študirat, je bil duhoven in ti se drzneš trditi, da je bil zoper prosveto?" Glas se mu je bolestno tresel, ko je besede izpregovoril. Govornik se je pa kmalu zavedel. Drzno mahne z roko proti mestu, kjer je župnik obstal in govoril ter se surovo odzove: „Po kaki pravici me motite v govoru in mi očitate posojilo, ki ste mi ga dali? Nikari se ne bojte - vse vam vrnem, kar ste zaradi mene potrosili, vsaj vem, da ste me dali šolat le zato, Izvirni dopisi. Iz Idrije. Tolažba v bridkostih je ljuba in prijetna, žalostna le za onega, kaleri se mora sam tolažiti. V teh razmerah pa živi naša „Jednako-pravnost". Citajle uvodni članek poslednje številke v preteklem letu. Radosti vam bode skakljalo srce. „Naša bilanca”, pravijo uredniki, kaže se vam. Da so sama aktiva in ni nikakih pasiv, kdo bi o tern dvomil? „Z velikimi žrtvami je zagledala prva številka „Jednakopravnosti“ beli dan. Pri-kupljiva in ukusna zunanjost ter podučljiva in neustrašna (!) vsebina pa ni zabranila, da ne bi naši črni in rdeči prijatelji takoj v začteku z vso silo, z vso umazano strastjo planili po novorojenčku, še predno se je vedelo, kaj bo iz tega tako težko poželjenega, pa tudi tako hudo sovraženega otročička . . . Klerikalni in demokratski zmaj je bil zadet v živo . . . Naš list je pogumno odkrival gnilobo . . . mi . . . smo pravično bičali gnilobo in greh. Dokaz, da naš list še nikdar ni bil tožen. „Jednakopravnostima torej zaslugo, da je provzročila vzčiščenje narodno - napredne stranke, plevel je odpadel in ostalo je le rmeno klasje, ki bo kmalu rodilo obilo sadu." — in tako dalje, gospod urednik. Kar nehote nam sili v spomin znani rek: Lastna hvala 1 Nad Vašim časnikom, gospod urednik, se pritožuje „Jednakopravnost", da je Idrija ž njim kar preplavljena že nad pol leta. Gospodom je seveda silno hudo, da ne morejo kar v motnem ribariti, kakor bi se jim zljubilo. »Slovenski List" je vedno odgovarjal na dostikrat prav surove napade glasila naše malomestne inteligence. Radi teh odgovorov so se naši »izčiščeni" naprednjaki znašali nad „Slovenskim Listom" s tem, da so ga tedaj ko bi morali odgovarjati, kratko malo psovali „S vi njsk i L i st". No, no, to bomo že še prenesli! Znano je, da navadno psuje in osebno napada človek, kateri je sam naravno globoko propal. Zato se tudi nikdar nismo niti obregnili ob nizkotnih osebnih napadih MJednakopravnosti“. Častno je pa za nas, da ste vkljub svoji trditvi, da so najizobra?£nejšl delavci v liberalnih yrstah, najdelavnejše med delavstvom napadali, ker so stali v nasprotnih vam vrstah. Prosimo vas pa, nadaljujte! Postavljajte „pred občno sodbo" še naprej delavne može, ki se trudijo, da iztrgajo delavstvo liberalnemu Molohu, — čez leto in dan boste v svoji bilanci lahko poročali da je popolno izčiščenje narodno-napredne stranke, plevel je ves odpadel in ostalo je le rumeno klasje naj-inteligentnejših meščanov Lapajnetov z Vojskega, o delavstvu vam ne bo treba poročati. Vrste de-delavstva, liberalizmu nasprotnega, se množe, naj-izobraženejši vaši delavci tega toka ne bodo ustavili. Da so se protiliberalne vrste delavstva pomnožile — in še izdatno pomnožile, zato se je trudil ^Slovenski (zato liberalcem »Svinjski") List". Dosegel je svoj namen — naša bilanca je torej ugodna. da vam vse povrnem. — Nikomur nočem kaj dolžan ostati, najmanj pa kakemu črnemu " Ponosno se ozre po zbrani množici. Toda ni slišati odobravanja, nasproti čujejo se glasovi nevolje. Vsi so župnika čislali, na shod so prišli le iz radovednosti, da vidijo Jožefa, ne vedoč o brezdnu, ki se med obema nahaja. Ko je prišel župnik domov, je padel na klečalnik, obračal svoje oči proti cerkvi k sv. zakramentu. In takrat čuti, da zopet močen postaja, tolažba stopa v njegovo srce počasi, blagodejno nanj vplivajoč, kakor dišeče kadilo, ki razliva svoj duh po cerkvi. V tem je čuti glasove. Prihajajo od gostilne, v kateri seje shod vršil. Župnik razločuje Jožefov glas. Glasovi se vedno bolj bližajo. „Mislil je, da me naredi klerikalca — baha — zato me je dal šolat —" Jožef je govoril tako in ker je videl razsvetljeno in odprto okno, govoril je na glas, da bi ga tudi župnik slišal. Ko so glasovi v dalji utihnili, poklekne župnik zopet in tako ga najdemo klečečega v začetku povesti. Taka je hvaležnost sveta, hvaležnost ljudi, katere so duhovniki vzdržavali. In radi tega so duhovniki mračnjaki?! Pa saj drugače tudi ni moglo biti. „Jedna-kopravnost" je res ne kot „novorojenček“, marveč kot obrekovalka mnogo preveč govorila. Kadar ji je pa šlo za „grinte", tedaj pa se je izgovarjala, da nima prostora, da bi odgovarjala na lažnjive dopise v klerikalnih listih. Tako je pisala „Jedna-kopravnost" že v 4. št., ko se je ustrašila odgovorov: „V zadnjem času kil pičijo se razni lažnjivi dopisi po klerikalnih listih o -naših razmerah. Prostor nam ne dopušča, da bi na vse laži odgovarjali". Kajpada, to je najlažji odgovor! Liberalna „Jed-nakopravnost" pač računa na razsodnost inteligence, kateri do cela zadoščajo fraze: klerikalen, lažnjiv in kar je temu podobnega. Letošnji račun je za nas izpadel silno ugodno. Več nismo mogli upati. „Slovenski List“ se je potegnil za ljudstvo, delavstvo se je pa tudi oprijelo „Slovenskega Lista“. Minili so časi ko so liberalci ravnali z delavci, kakor bi imeli pred seboj nespametno žival. Tudi delavec se zaveda, tudi delavec ljubi dobro ime. Liberalcu je pa vse eno. samo da bi sebe oprali „Slov. List“ je poročal, da je zgubil pri nas družinski oče A. R. službo cestarja, ker je katoliškega mišljenja. 17. številka ,,Jednakopravnosti“ z dne 5. decembra 1901 je odgovorila: ,,Slov. List.“ trdi, da je občina odstavila nekega cestarja, ker je baje agitiral za klerikalce. Resnici na ljubo je treba povedati, da dotičnik ni bil odstavljen vsled svojega klerikalnega prepričanja, ampak zato, ker so se sosedje pritoževali, da svoje službe ne opravlja pravilno. Tako je in nič drugače!" To je moška beseda: Tako je, pa nič drugače! Samo, da bi ta beseda obveljala! A delavec ima tudi čast v sebi. Cestar Anton Rupnik se je trudil, da bi cesto uredil. Zato ga je hudo speklo, ko je čital preje omenjene obrekovalne besede v ,,Jednakopravnosti“. Svest si da je storil, kar je bilo v njegovi moči, obrnil se je na sosede, na katere se je sklicevala „Jednakopravnost“, in jih naprosil, naj s podpisom potrde, ali se ni res trudil, da bi spravil cesto v pravi stan. In potrdili so mu vsi sosedje — hišni posestniki: Franc Majnik, Marija Božič, Janez Likar, Franc Likar, Leopold Šinkovec, Franc Miklavčič, Janez Winkler, Janez Treven, Janez Bratina, Anton Vidic, Janez Rupnik, Janez Jereb, Marija Kogej, Simon Lemovc, Anton Kos, Alojzij Trpin, Franc Vončina, Janez Krapš. — Tako je, pa nič drugače! Na svidenje torej tudi v tem letu! Politični pregled. Wolf — vsencmški moralist. Z ozirom na bližajočo se volitev v trutnovski mestni skupini pri kateri pa utegne Wolf zopet zmagati, prijavlja „Trautenauet Wochenblatt“ obširna pojasnila o celi Wolfovi zadevi. Ta pojasnila so posneta po spomenici, katero je prof. Seidl izročil vsenemški stranki in vsled katere je Wolfa njegova stranka prisila, da je odložil mandat. Po poročilu rečenega lista je stvar naslednja. Wolf je leta 1898 zapeljal hčerko posl. Tschana v čigar hiši je bil mnogokrat gost in od katerega je prejemal tudi denarne podpore. Ko so se pojavili nasledki, je Wolf zapeljanemu dekletu preskrbel neka sredstva, da bi plod pregnala, a ker ta sredstva niso pomagala, jo je pregovoril, da je zamolčala očetovstvo Wolfovo se udala prof. Seidlu ter ga potem obdolžila, da je on oče. Seidl se je vsled tega s Tschanovo hčerko poročil, Wolf je bil priča pri poroki in boter novorojenčku. Lani je Seidlova soproga svojemu možu vse razkrila. Wolf se je hotel najprej ustreliti, potem pa je Seidla in Tschana prosil odpuščanja. Tschan mu je pisal, da je človek brez časti, a ko ga je pozval na dvoboj, je Tschan dvoboj odklonil. Na to še je Wolf lotil Seidla. V tem stadiju je Schonerer posegel v zadevo in provzročil, da se je dvoboj vršil. — Wolf odgovarja v listu „Ostd. Rundschau* jako obširno na ta razkritja. V bistvu skoraj ničesar ne taji, povdarja pa, kakor je on po dvoboju na vsa očitanja molčal, tako je imel molčati tudi Seidl. Wo!f razglaša, da pojde sedaj sam v trutnovski okraj in bo tam dognal boj s svojimi nasprotniki. Značilno za avstrijske razmere je, da se je takega človeka bala avstrijska vlada! Shod krščanskih socijallstov Dunaja in Nižje Avstrije je bil dne 6. januvarja izborno obiskan na Dunaju. Med drugimi sta govorila tudi princ Lichtenstein in dunajski župan dr. Lueger. Prvi je trdil, da je sedaj veljavna ustava omajana in da so dnevi parlamenta šteti. Poslanec in dunajski župan gosp. dr. Leuger je pa izjavljal, govore o vnanji politiki, jako pametno, da mi smo navezani na Orijent, na Balkonu da so tržišča za nnšo industrijo in dolžnost da je torej vsaki misleči stranki in zdravi avstrijski politiki, da si tam zagotovi taka tržišča! Ali to ne gre tako, da se kje snidemo le s kakim kraljem ali knezom. Na balkanskem poluotoku bivajo mnogi narodi in pri narodih treba začeti in zasnovati blagonosno politiko! On je iskren pristaš zveze z Nemčijo, ali želel bi nujno, da se nemške države ne bi utikale v avstrijske notranje stvari. To, da je mednaroden škandal, kako v Nemčiji podpirajo gibanje „Proč od Rima" v Avstriji. „Gospodje nemški bratje naj pometajo pred lastnimi vrati nas pa naj dobrohotno puščajo pri miru!" — tako je zaključil govornik. Aneksija Bosne in Hercegovine. Mnogi budapeštanski listi se pečajo z anaktiranjem Bosne in Hercegovine od strani Ogerske. Ti dve deželi bi imeli samostojno upravo, na čelu čije bi stal ban. No, Slovani bi pač odločno protestirali, da bi dali ti deželi požreti Ogerski, ki nime pravice do njih. Ako že, se morate združiti s Hrvatsko. Koliko je Cehov na Dunaju. Število Cehov na Dunaju silno narašča. Sedaj je že toliko Cehov na Dunaju, da bi njihovi otroci napolnili 20 velikih ljudskih šol, Mnogo tisoč Cehov je te dni zahtevalo ustanovitev 20 ljudskih šol na Dunaju. Pride gotovo čas, ko si pribore pravico. Na Dunaju izdajajo Cehi mnogo listov in tudi svoj dnevnik so pričeli izdajati. lluski konzulat v -Pragi. Med našo monarhijo in Rusijo se že delj časa vrše pogajanja glede ustanovitve ruskega konzulata v Pragi, a Ruska prizadevanja so doslej vedno zadela ob odločilen odpor pri naših državnikih, ki se pro-tivijo temu večjidel iz strahu pred panslavizmom. S tem vprašanjem se je pečal te dni neki ruski list in dokazal, da bi bila ustanovitev ruskega konzulata v Pragi najbolj Avstriji na korist. — Trgovinske razmere med Avstrijo in Rusijo do zdaj niso bile najboljše, a temu je kriva edino le Avstrija. Naši izdelki bi našli v Rusiji mnogo odjemalcev; na Avstriji je sedaj, da izrabi v svojo korist carinsko vojno, ki se gotovo vname med Nemčijo in Rusijo, ako obvelja v Nemčiji novi carinski tarif. Proti nckrščansklm spisom, izjavam in shodom je zapovedalo prusko justično minister-stvo v tajnem ukazu na državna pravdništva, najstrožje in brezobzirno nastopati in najmanjši prestopek, ki ga zvedo, najstrožje zasledovati. Pri nas v Avstriji pa sme zabavljati vsak plešasti tat proti cerkvi in škofom. Veliki protestni shod laških katoličanov. Jutri se bode vršil v Rimu velikansk protestni shod proti nameravani liberalni postavi o ločitvi zakona. Govorili bodo na shodu štirje katoliški občinski svetniki. Bogoskrunstvo na Francoskem. Dogodek, ki se je pripetil dan pred božičem 24. m. m. v Arlesu na Francoskem, priča, da izvira boj proti krščanstvu iz jednega in istega vira t. j. od ži-dovstva, četudi se pojavlja na raznih krajih v raznih oblikah, n. pr. na Slovenskem v obliki boja proti »klerikalizmu". 24 rn. m. so namreč neki neznani najeti zločinci v največjem dežju po noči obšli vse mesto in povsod strgali zna menje sv. Križa, zjutraj na sveti dan so našli ljudje jedno podobo Križanega celo v blatu. V omenjenem mestu je mestno starešinstvo sklenilo, da se ima od vseh javnih krajev odstraniti podobo Križanega, na kar so občinski hlapci začeli ta ostuden sklep izvrševati; prebivalstvo pa je nadaljevanje ogorčenjem zabranilo. Podobo Križanega na božičen dan je ljudstvo z velikimi procesijami sprovedlo v cerkev, potem pa je demonstriralo proti županu in mestnim očetom. Župan se je opravičeval, da se je bogoskrunstvo izvršilo brez njegove vednosti. Stvar pride pred sodišče, a to ne be izdalo, kajti na Francoskem je isto židovstvo v družbi s prostozidarstvom, ka- j tero le v besnem sovraštvu do Izveličarja vse to j uprizarja, nikdar pa v kakem boljšem prepričanju. Domače novice. Lapajnetova „Za