Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
Ko nadaljujemo sestavke iz zgodovine slovenskega besedja, moramo pojasniti tole: več bralcev želi, da bi sestavki zajemali kar največ besedja iz Pleteršni-kovega slovarja, ki da kar kriči po dopolnilih in novih besedah.
Teh in podobnih želja nikakor ni mogoče spraviti v sklad z našim pisanjem, ki ni in noče biti kak zarodek sicer zelo potrebnega zgodovinskega slovarja slovenskega jezika. Naši sestavki so le poljubno izbrani skromni in nepopolni dodatki ter pojasnila bolj ali manj znanim slovenskim besedam. Odmerjen in omejen prostor ne dopušča, da bi pri posamezni besedi povedali vse, kar je potrebno vedeti za njen zgodovinski nastanek, razvoj itn. Naši primeri samo živo pričajo, kako sila zapleten, a še neraziskan je izvir slovenskega besedja in do kod vse segajo korenine kake besede. Torej ne moremo in ne smemo nič dokončnega reči ali zapisati o prvotnosti te in te slovenske besede, dokler ne bo s temeljitim preučevanjem v vsem dočista osvetljena.
očarati — Caf, Robinson 1849, 351: očariti, verhexen; očevljati — s čevlji preskrbeti, Hipolit, Diet. II., 26: beschuhen, ozhevlati; očit, očitnost, očitovati, oči-vesten, očivestnost — F. Vrančič, Diet. 1595, 59: Manife/tare, Offenbar machen, Ocsitovati; Manife/tus, Offenbar, Ocsit; med več hrv. slovarji tudi Sušnik-Jam-brešičev Lexicon 1742, 535: Manife/tatio, Ochituvanje, Manife/tus, Ochivefzten, cchit; od tod Apostel, Diet. 1760, 37: Augenscheinlich, ozhiten, Augenschein ozhitnost, Augenscheinlihkeit, ozhiveftnojt, ozhivejtozha; str. 235: Offenbar, ozhiten, cr[oatice] Ozhives(,a,u; pozneje med več pisci npr. Dajnko, Lehrb. 1824, 124: očitni svedok, der Augenzeuge; oddeljenje — Hip., Diet. II., 5: Abtheillung, oddelejne; M. Wolff 1802, 245: tö je njih oddelenje- oddotati — Rogerij L, 22: ti ji mene... oddotal; oddruženje (= separatizem) — Nov. 1861, 217 218. 219; oder — Hip., Diet. L, 588: Scena. .. voder /a Comediänte; odltožiti — Hipolit, Orbis pictus (1712), 22: Lepores exuit, die haasen streiffet er ab, te sajze on [= kuhar] /lejzhe: odkoshi; odpreti, odpretje = odprtje — Slovenija 1842, 2: državni zbor odpreti; SN 1870, 100, 4: odpretje dež. zbora; SPor 1950, štev. 188, str. 4, 5. stolpec: ob 11 slavnostno odpretje hipodroma; odpustek — Briž, sp. L,
121
10: Imeti mi ie otpustic moih grechou; III., 23: lod puztic otboga priel; odstavek — P. P. Glavar, Pogovor od Zhebelnih Rojou 1776, 585; Pohl., T. m. b. 1781, U3«: Od}tavk,a,m. Der Absatz. Punkt. Paragraphus, Punctum; Pohl., Kray. Gram. 1783^, 218: /namene tega odjtavka Abschnitzzeichen (§) sonst Paragraph; ogledalo — Apostel, Dict. 1760, 332: Spiegel, sgledalnik (takö imajo Evangelia inu lystuvi 1612, 34a!), ogledalu, kar je vzel iz Sušn. — Jambr. Lexicona 1742, 933: Speculum, Zerczalo, ogledalo-, Pohl., Kr. Gram. 1768, 33: Ogledahu, Spiegel; Gutsmann, Chr. Re/n. 1770, 217, in Wind. Sprl. 1777, 162: Spiegel, ogledalu-, Pohl., Kratkozhasne Uganke 1783, 23: Enu ogledalu, ali shpegel; Dajnko, Lehrb. 1824, 338: Pripodoba v ogledali-. Murko, Slow. Spri. 1832, 164: Der Spiegel, ogledalo-, Iv. Navratil, Vedež 1848, 208: Zerkalo ali ogledalo ne (špegel); F. Vrančić, Diet. 1595, 100, pozna le Zarezalo, bile pa so pri Hrvatih navadne tudi oblike ugledalo (Belostenec 1740, Reljković 1767, 434); ognjeniti — M. Jarc, Vergerij. LZ XLVII. 1. (1927), 676: Brezkraina žalost trga mi besedo, slepi spoznanje, ognjeni nagon; ogrlica — Pohl., Kmetam .. . 1789, 150: oggerlize — Halsbänder; v T. m. b. 1781, Ujb, le: Ogerlin,a,m, Halseisen. Numella; okapnlca (Tropfsteinhöhle) — S. Rutar, Pokn. grof. Goriška in Gradiščanska. Ljubljana 1892, 5: v novejšem času obiskujejo najbolj Divaško ... okapnico. Okapnlca »Vileniea« pri Lokvi; okisan — Apostel, Diet. 1760, 124: Gesäurt oky/nen,a,u, okysan.a.u. okyjsanu Sole; oklepaj — Murko 133, Dslow. W., stolpec 712 (pri geslu: Unterseheiden): (das Einsehlußzeichen) medme/tje, oklepaj-, Breznik je menil (CZN 1938, 98), da je besedo oklepaj šele Janežič 1. 1850-51 sam naredil'; oko — glej kurje oko, kjer še dodaj: Susnik-Jambr.Lexicon 1742, 113: Clavus, 3. kurje oko, ali jechmenecz. Hüner-Aug, oder Gersten; str. 672: Paronyehia,.. . kurje oko, Hüner aug; verjetno od tod Apostel, Diet., 1760, 143: Henneraug an fiessen, kurje oku; Dalm., Biblia 1584, L, 48", 75"^, 110"^: oku sa oku, sob sa sob, oku sa oku. Sob sa sob, Roka sa roko, Noga sa nogo; III, 5": Oku sa oku, inu Sob sa Sob-, okon — (okata riba, riba z velikimi očmi) — Primer, kako so se prevzemale besede iz drugih jezikov v slovenščino, je tudi olcon. Zapisana je samo v Sušn.-Jambr. Lexiconu 1. 1742, 691: Perca, Okon riba. Perjg, Fer/Jing, gewi/Jer Fi/ch. Odtod jo je prepisal Apostel 1. 1760 v Diet., str. 241, 258: Perstling . . . fiseh okon,a,m.; Rehling, fisch, Perstling okon,a,m, in napravil na strani 258 še pridevnik okonski,a,u, ter pripisal: zhe Bulshe Rybe nymash. Je okon tudi dober. Iz Apostlovega slovarja je besedo prepisal v juniju 1. 1843 O. Caf, po njegovem zapisu pa jo je vknjižil Plet. I, 813, poleg te pa še na str. 818 obliko okun, ki jo je razlagal že Cigale 1. 1860, str. 176, pri geslu Bars oder Barsch. Iz češčine okaun, iz poljščine okun, je prevzel besedo prvi Megiser v Thes. Pol. 1603, II., 236, pod Perca. Iz Pohl. T. m. b. 1781, X 3^, je preknjižil Gutsmann v DwW 1789, 211 in 530, za okona novo ime ojtrefh, ki pa ga je Hipolit poimenoval 1. 1712 v Diet. II., 25, z: Bersche, egle, ein fisch, oströsh, ali oströjhniza, riba. perca. Z imenom okun poznajo to ribo poleg Cehov in Poljakov tudi Hrvati in Rusi; okradnik, okrasti — Gutsmann, DwW. 1789, 37: Beamter . . . Sprichwort: uradnik okradnik, es ist kein Amt, das nicht Henkenswert wäre; Dajnko, Lehrb. 1824, 225: okrasti, okradnem bestehlen; okrogloličen — A. Breznik, Vezhna Pratika 1789, 29: Shen-ske pod tem Planetam rojene. Jo lepe, s dolgmi la/mi, okroglolizhne; M. Kaste-lic, Kr. Zhbeliza II. (1831) v pesmi »Ve/eli«: se deviza Okroglolizhna na/mehuje;
• p. Musi, Navod v'branje . . . V Zeli 1832, ima pri Snamenja med besedami (sir. 21—25) na str. 24 tudi: Oklepal ( ); Murko . . .
122
Murko 1833, slov.-nem., stolpec 290: Okroglolizhen, zhna, zhno, von rundem Gesichte; Janežič 1850, 420: Rund-Rundes Mädchen okroglolična deklica, itd.; omizje — Dalm., Biblia 1584, III., 22'': /o v/i doli /edli, enu omisje per drugim; III., 36*: per v/akim omisji po petde//et; Pohl., Krajn. Gram. 1783-, 114: ommiHe, die ganze Tischgesellschaft, odtod M. Zagajšek, Slov. Gram. 1791, 228-29: ommijje, Tischgesellschaft, itd.; omrežje — Hip., Diet. II., 78: Nez. gartri, omrej-shje; Metelko, Lehrg. 1825, 41, pa navaja: omrežje Gitter; Schönleben Evang [1672] S. 320. Luka skusi omrežje-, onomadne = onega dne = ondan; Breznik je v SJ I (1938), 62, menil, da je M. Kastelic okrog 1. 1680 zapisal v svoj slovar, verjetno po ustnem hrvaškem viru, pod Nuperrime izraz vnu madnie. Hipolit, ki je rabil za svoj Dictionarium 1. 1711-12 tudi Kastelčev rokopisni slovar, tega izraza ni razumel, pravi Breznik, pa je zapisal tole obliko: Diet. L, 395: vnu-majdne, vnlängst, nuperrime, nuperus, vnimajdni; a Hipolit ima še več teh zapisov. V Diet. L, 546: unumäjdne. Diet. IL, 100: Jüngst, neulich . .. unumajdnie, Nuper, Diet. IL, 133: Neulich vnumadnie, nuper, nuperrime, Dict. IL, 208, 234: vnumäjdne. Po Ak. Rječniku (Zagreb) je Breznik še pripomnil, da se nahaja oblika onomadnje samo enkrat pri A. M. Reljkoviču v Satiru 1762 »po svoj prilici griješkom«. Ni pa omenil Breznik, da ima Rječnik hrv. ili srp. jezika. Dio IX, Zagreb 1924—1927, str. 7, 8, še več navedkov besed onomad, onomadne, ono-madni itd. od Mikalje (1. 1649) do Sušnik-Jambrešičevega Lexicona 1. 1742 in še naprej. Po Sušn.-Jambr. Lex. str. 611: Nuper, Neki dan, onomadne, vetomadne, /zkoro, nedavno. Neulich, je napisal tudi Apostel v Diet. 1760, 226: Neulich, Negst. undan. Tonoy cro.[atice] onomadne, u kratkem... u unih dnejh, une dni. Pleteršnik, L, 830, misleč, da je beseda onomadne pač narečna slovenska, jo je vzel iz Kastelčevega Dictionariuma in po Cafovem zapisu iz Hipolitovega ali Apostlovega slovarja, česar pa Pleteršnik ni vedel; opasilo — V pomenu ital. dedicatione je zapisal opajjilo že Alasia da Sommaripa v Vocabolario 1. 1607; v pomenu pas, der Gürtel, pa ima opajilu npr. Gutsmann v DwW 1789, 126, 205, 248. Opasilo v pomenu godovnega vezila in cerkvenega patrocinija je beseda verjetno veliko starejša. J. Bile je zapisal v Nov. 1857, 248, tole: Pravil mi je star mož, da še dobro pomni, ko so cerkev na ta dan [= opasila] s konopom, kakor človeka, ki mu je god, opasali. Zato je še navada, da rečejo, kadar gredo komu god voščit, »gremo ga vezat«. Več beri v sestavku Sergija Vilfana, Vprašanje »opasila« v SE IX. 1. (1956), 253—260; opat — F. Vrančić, Diet. 1595, A la: Abbas, Oppat, od tod Meg., Thes. Pol. 1603, L, 2: Abbas. Sclav. apt. Dalm.[atice = Vrančič] Oppat, Bohem. wopat, opat, Polon. opat. Izmed več hrv. slovarjev ima tudi Sušn.-Jambr. Lexicon 1742, fol. 1'': Abbas, Opat, Abbatia, Opatia, Opatzlvo, Opa-tovina, Abbatiola, Opatovinicza, in od tod Apostel, Diet. 1760, 9: Abt oppat, Abtey oppathjtvu, oppatovjna, dim. oppatoviza; Pohl., T. m. b. 1781, XI'' (verjetno iz Belostenčevega slov. 1740): Oppat, Oppatovina, Oppatya, Ein Abt, Die Abtsgebühr, Die Abtey; besede apat Pohl, nima, v preostalih starejših slovenskih slovarjih je večidel oblika abat, abatica itn., šele v Murkovem slovarju 1. 1833 poleg te tudi že opat, opatiza itd. Še 1. 1848 je zapisal A. Strajnšak v Ve-dežu, str. 18: Sveti apat ino pušavnik; opeka — F. Vrančić, Diet. 1595, 54: Later, Ziegel, Oppeka-, Meg., Thes. Pol. 1603, L, 781, IL, 609: Later, Tegula . . . Croat. opuka; Krajn. bes. pisano, 231: oppeka (iz Vrančičevega slovarja?); med drugimi hrv. slovarji tudi Sušn.-Jambr. Lexicon 1742, -181, 975: Later, Tegula, Opeka,
123
krovna Opeka, od tod Apostel, Diet. 1760, 470: Ziegel Tahziegel krovna opeka, in Gutsmann, DwW 1789, 461: Ziegel, opeka; Murko 1833 (po Gutsm.) opeka, Janežič 1850-51, itd.; opica — Iz neznanega vira ima že Meg., Thes. Pol. 1603, II., 517: Simia. Croat. muna, Bohem[ice] opicze; med hrvaškimi slovarji ima prvi Belostenčev 1. 1740 izraz opica, ki pa je — po zapisku v Ak. Rječniku — staro-ruska beseda. Potem ima Sušn.-Jambr. Lexieon 1742, 922: Simia, Opicza, Munna, Mojemucza, Ein Aff; od tod Apostel, Diet. 1760, 14: Aff, Afina, Afinia. cro-[atice] opiza, Muna, abusive Merkavza; v tiskanem slovarju pa ima šele Murko 1. 1833: upiza, kar je vzel iz Dajnkove slovnice 1. 1824, ta pa iz del Dobrovskega Die Eildsamkeit in Lehrgebäude. Pohlin, T. m. b. 1781, 004*=, ima obliko Vdpeza, Smi-goe. Wind. Spri. 1812, 187, pa kajkavsko jöpiza-, Pohlin je zapisal (Al*") še Afena, Afenza; opolzen — Hip., Diet. I- (prepis), 35: Anguilla . . . opölsna riba; opresnina — M. Ravnikar, Abezednik 1826, 24: Tako le dobimo v' kuhinjo mnoge perkuhe ali oprefnine. Rad jem oprejnino; original — Hipolit, Buquize od Slejda ... V Lublani 1719, 18: bodo timu Originalu enake; oris — Janežič 1850, 10: Abschilderung, popis, oris (iz Mažuranić-Užarevićevega slovarja 1. 1842); orožnik — V pomenu: ein stareker gewapneter (Luter), fortis armatus (Vulgata) ima Dalm., Biblia 1584, III., 38^: en mozhan Oroshnik /vojga Dvora varuje, v Registru pa: Crajn/ki Oproudi, Corojhki Oroshniki; v enakem pomenu rabijo besedo orožnik tudi Trubar, Krelj, Kastelee, Hip., Diet. II., 76. V poznejšem in današnjem pomenu pa je besedo zapisal šele Vodnik, Slov. Be/., zv. 38/4a: Gendarmerie, oroshniki pl. oro/hniza Gensd Armes, pl. oroshniki, einer oroshnik; Cigale 1. 1860 je za to besedo navedel vir (Vodnik), Plet. L, 848, pa ne; osec = osat — Apostel, Diet. 1760, 88: Distel o/sez, o/sat; osip, osipanje — Hip., Diet., 575, 576: ojsip, ali ofsipanje tiga gro/dja; osobenjstvo (Plet. I., 858: osobenjevanje) — Apostel, Diet. 1760, 71: bilgerfart, ojsobenstvu; osončje — J. Vole, Stoletna pratika 1847, str. 2, 5, 7: Podoba na/higa ojolnzhija, ojolnzhja. Svoje ojolnzhije /tori; Cigale 1860, 1492: Sonnensystem, das, osolnčje; Oznanilo IV. L, Ljubljana 1950, štev. 41—42, str. 2; naša zemlja in osončje; ostrovid, ostroviden — Apostel, Diet. 1760, 191: Luchs, ein Thier ojjtruvid, Luchsen ojjtruvidni, iz Sušn.-Jambr. Lexieona 1742, 524: Lynx, Ein Luchs. 2. Metaph. Oftrovid; ostrožnica — V rokopisu sign. 71 v NUK V Ljubljani je na fol. 300 zapisano pri latinski besedi vepres [= trnov grm] z roko iz prve polovice 15. stol. slovenska beseda hostrosintze, ostrosintze; zanimiv, doslej še nikjer vknjižen, pa je Hipolitov zapis iz 1. 1712 v Diet. II., 25: Bersche, egle, ein fiseh. ostrdsh, ali oströjhniza, riba. perea [fluviatilis, der Barsch]; glej še okon; osveta — Apostel, Diet. 1760, 252: Raach . . . cr.[oatice] osveta, osvetivanje, iz Sušn. Jambr. Lex. 1742, 1041: Ultio ... OJzveta, Ofzvet-jenye. Rache; ošterijašiti — Apostel, Diet. 1760, 44: Ausschenken — wein karzh-mujem ati, kazhmarim iti, ofterriafsim, iti. Stovernam, ati; otrnilo — Apostel, Diet. 1760, 187: Liehtbuzer . . . oternilu,a; oziralo — J. Mencinger, Bore mladost. Slov. Glasnik 8,/1862, 281: gledal je na mirno jezero, v kterega oziralu so vse zvezde jasnega neba migljale; J. Logar je v ZD I. (1961), str. 362, zapisal: Oziralo = ogledalo, zrcalo. Izraz je pač Mencingerjeva tvorba. Breznik pa je v svojem izvodu Plet., I. 879, pripomnil: oziralo = Wasserspiegel; Cigale je 1. 1860 v slovarju, str. 1856, tolmačil: Wasserspiegel, der, gladina, lice, poveršje od vode, zerkalo vode; ožmekniti — Apostel, Diet. 1760, 42: Auspressen — weinbeer, osmeknem, ati.
(Se bo nadaljevalo)
124