St. 8. V Gorici, \ soboto dne 18. januvarija 1913. Tečaj XLI1I Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po, pošti prej:mana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 13 K . 'I*..-.'*......• :< "> vr ;¦?*>.. "* •'.¦*?.*''" Za Nemčijo K 10*00. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— Posamične Številke stanejo '.: . . „. 10 vin*-**" Na naročila brez dopo slane naročnine nz ne oziramo. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Oosposki, ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstf. na dasno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstab, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. o pismo. 15. jan. 1913. Od balkanskih zmag sem je sicer nekoliko utihnilo hrvatsko vprašanje. In ravno zdaj, ko je balkanska vojska že dovršena, bi bilo vendar umestno, da se vprašamo, kako so vplivale balkanske zmage na hrvatske razmere. Predvsem je pač naloga zagrebškega dopisnika, da konstatira tole: Ves oni .pesimizem, ki je vladal v hrvatskih krogih pred izbruhom balkanske vojne, v dobi najhujšega euvajizma, se je 'nenadoma umaknil v pretežni meri optimizmu. Zdi se, da so balkanske zmage uprav preporodile hrvatsko narodno dušo. Verjetno je bilo pač, da v dobi, ko je ideja hrvatsko-srb-skega edinstva popolnoma zmagala, da se mo/ajo pač v trenotkih, ko se odigravajo tako važni dogodki med srbskim narodom, tudi na Hrvatskem čutiti posledice teh velikih izprenieinb. Dva hrvatska pesnika, Ivo Vojnovič in Tresič-Pavišie sta v odušcvljenih besedah slavila to veliko osveto nad Kosovim. .ledna najhujših, najgrotesknejših ironij je bila na vsak način, da je ravno v tej dobi velikih jugoslovanskih vojaških uspehov gnetil hrvatski na$;od Čuvaj in njegov sistem. '" ' v dvojnem ožim lahko smatramo to dobo Čuvaja naravnost za blagoslov. Madžari si lodo pač zapomnili ta skrajno nerodni, politično nepremišljeni korak, ki so ga storili, ko so poslali Čuvaja na Hrvatsko. Pa ne samo Madžari so oškodovani. Mnogo bolj je Cuvajeva vlada škodovala dinastiji, njenemu ugledu in sili. Nikdar prej se ni zgodilo, da bi vsi Hrvati brez razlike strank stopili v eno vrsto in bi tako enoglasno obsodili ta protipostav-ni režim. Res je sicer, da se prej nikdar ni v tej meri kršila hrvatska ustava, da se nikdar prej ni na tak način teptal na Hrvatskem državni red; pa vendar bi nikdo ne sluti!, da bo reakcija proti temu brezpravnemu postGpanju tako silna. Posledica teh nasilstev je bila, da so madžaroni skoraj izginili. Zaman bi iskali danes na Hrvatskem ljudi, ki bi se ogrevali za zvezo z Ogrsko. POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »Na sveti večer je bil ples pri bogatem trgovcu Oraciania; mi smo bili seveda tudi povabljeni. Napravili so nama plesno obleko: meni — rožnobarvno, Lidi — modrikasto. Meni se je sploh podajala rožna barva, Lida pa je bila v modrikasti barvi izredno očarujoča. Obleki sta bili krasni in elegantni. Ko sem jo pogledala še zadnji dan pred plesom, kako si primerja obleko, sem vedela takoj, da bodo vsi gledali ne name, marveč na Lido. Zadnje tedne se je Lida pod utisom zagotovljene sreče nekako razcvetela in postala zgovorna in vesela. Misel, da bo Lida jutri lepša od mene, da bo vrh vsega drugega tudi s knezom skupaj, kajti že ves čas so zelo veliko govorili, da bo pri Oraciania knez Pohodcev s svojo zaročenko, — ta misel je spremenila mojo mvžnjo do Lide v sovraštvo, iz tega sovraštva pa se je rodila želja, da ji storim nekaj neprijetnega, da ji provzročim žalost. Ako hrvatska koalicija zastopa danes stališče nagodbe z Ogrsko, stori to pač radi tega, ker ve, da je pri sedanjih razmerah strogo antiuuaiisucna politika izključena. Ta doba enega leta Cuvajcve vlade, doba političnega trpinstva, je radi tega važna, ker se je kazalo, da imajo Hrvarje dovolj moralne sile se upreti vsakeniu sistemu. Uprav cuvajstvo je dalo hrvatskemu narodu to notranje prepričanje, da je Hrvat-stvo še dovolj silno, da se more upreti proti vsakomur. V tej Luvajevi dobi se iirvatstvo ni uualo usodi, ampak v pasivni rezistenci kljubovalo madžarskim mogotcem. /y,nj, jovalei v tem neenakem noju so bili Hrvati, in danes bi bilo naravnost smešno, ako bi hoteli še izpregovoriti par ostrih besed o tej padli veličini, o ti-rančiču kraljevem komisarju. Madžari sami so uvideli, da so'zadali samim sebi najhujši udarec, ko so komisarjevo oblast izročili taki osebi, kakor je Čuvaj. Čuvaj je bil naravnost grobokop unije med Hrvatsko in Ogrsko, in tisti, ki je pravzaprav vrgel Čuvaja, to je hrvatski narod, to je njegova uporna sila. Danes je hrvatska autonomija silnejša ko kedaj prej, danes je nedotakljiva. Seveda je to do neke meje gotovo tudi posledica balkanskih zmag. Bodimo odkritosrčni: Varali smo se o Srbih, o katerih smo mislili, da niso sposobni za kako široko zasnovano politično akcijo, da niso sposobni vstvariti zdravega državnega življenja, krepke armade! Kar se tiče Srbov, se ni vara a samo ofi-cielna Avstrija in evropski zapad, ampak do neke mere tudi mi sami. In zdi se, da istotako kakor Srbe, podcenjujemo tudi Hrvate. Kakor Srbi so tudi oni preboleli težke notranje državne krize, preboleli danes morebiti že politično korupcijo, ki jim je ubijala tekom desetletij sile, vsako politično in gospodarsko moč. V tem oziru se zdi, da gre tudi na Hrvatskem marsikaj na bolje. Še drug činitelj je, ki ga smemo Jugoslovani smatrati za srečnega. Menda je ravno Čuvaju pripisati, da ni prišlo do vojne med našo monarhijo in Srbijo. Ves Čuvajev sistem je na južni meji vstvarii tako duševno razpoloženje, da so se dunajski krogi morali spametovati in vkljub vsemu utilitarističnemu kričanju vendar »Na dan plesa sta ležali najini obleki na posteljah. Uprav dve uri pred odhodom sem odšla potihem v sobo, vzela škarje, pohitela k Lidini obleki in zarezala spredaj, precej veliko luknjo. To sem storila v trenutku, pod uolivom razjarjenih čuv-stev, ki so me ob vzela; ko sem pa razumela, kaj sem storila, mi je bilo, kot da sem zakrivila umor. Spominjam se, dobro se spominjam, da mi je za hip zalilo srce tako čudno čuvštvo, — kot da so škarje krvave, da sem prerezala ne obleko, marveč srce moje uboge Lide. Spustila sem škarje na tla, roke so mi drgetale, srce mi je tolklo z vso silo, skoro dušila sem se od bolesti. Vrgla sem se na tla in zakrila obraz z rokami... »Brž na to je nastal v hiši vik in krik. Lida je jokala kakor otrok; nihče ni razumel, kako se je moglo to zgoditi in kdo bi mogel to napraviti. Jaz sem se že obvladala in se čudila in istotako nisem mogla razumeti, tega nerazrešljivega dogodka. In vprašanje o tem je ostalo nerazrešeno, a Lida je jokala neutolažljivo in obupavala. Toliko je bila sanjarila o tem plesu, kjer bo nemara s knezom zadnjikrat v tako veliki družbi kot nevesta. »Zadnjikrat! Kako strašna beseda je to! Uboga Lida, kako vroče si takrat jo- kreniti na bolja pota. Čuvaj ni diskrediti-ral monarhije samo v inozemstvu, on je onemogočil vsako vojaško akcijo proti našemu južnemu sosedu. Kakor čujemo, je bil znani domoljubni hrvatski general Gerba pozvan na Dunaj, da najvišjim či-niteljetii razloži ravno v onih burnih no-vemberskih dneh, kakšen je položaj na jugu. Stari graničar je odkritosrčno govoril, in njegove besede so hudo poparile naše bojaželjne imperialiste. Čuvaj in njegova usiavolonma politika je onemogočila razmah avstroogrskih imperialističnih teženj. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako važen je politični položaj Hrvatov, in kako opasna igra je, ako se nepoklicane roke dotaknejo temeljnih hrvatskih državnih pravic. Težka kriza, ki je začela pred letom in pustošila hrvatsko državno življenje, še danes ni premagana. Ne kaže biti preopti-inističnim. Pa vendar se zdi, da je najhujše premagano, da hrvatski narod ne bo več izpostavljen taki nevarnosti, naperjeni naravnost proti njegovi eksistenci, kakor pod vlado, ki je sedaj posvečena smrti. Znan hrvatski zgodovinar je izjavil ob času, ko so lani politične okrutnosti dosegle na Hrvatskem svoj vrhunec: »Zagreb je za Hrvate mrtev. Iirvatstvo mora iskati novo središče; to središče naj bo Sarajevo.« To mnenje je danes vendar preč- '»ogledno. Tudi banovina je še sposobna, da se v nji razvija hrvatski živelj. Povrhu pa postaja Bosna s svojo obrežno deželo I tolmačijo tisto zavetišče hrvatskemu življu, ki bo na vsak način omogočilo nov razmah oslabljenega Hrvatstva. Pa madžarska drevesa vendar še ne zrastejo v nebesa, in ni še potrebno, da tvori Bosna nekako zavetišče hrvatskemu življu. Še vedno je banovina dovolj krepak političen faktor, ki zamore zadati še hude brige madžarski hegemoniji. Središče avstroogrske monarhije ni danes ne v Pesti, ne v Pragi, ampak se pomika vedno bolj na jug. Od Hrvatov bo odvisno, v koliko bodo ta ugodni položaj vporabili sebi v korist. Tomo. Znani naš publicist g. V. Knaflič je izdal brošuro, katero smo omenili zadnjič. Ima naslov »Jugoslovansko vprašanje«. Vsebina je najaktualnejša. Zdi se nam umestno, da ponatisnemo par odstavkov. Ideja malega naroda. »Kaj je tedaj ideja malega naroda? Čemu torej vedni krik in prepir? Naravno: Vse avstrijske narodnosti so se razvile do one višine, ki jo imenujemo meščansko ali vsaj malomeščansko kulturo. Ceio mi Jugoslovani, najbolj agraren iia-rod, imamo vkljub 75 dekletom, gospodična!..« »Ampak to ne bo nič koristilo, Hivrja ...« »Bo... Jaz vam rečem, da bo.« ;. »Pokličite ju!« čje inteligence**&o od mase rojakov velikega naroda, Inteligenca malega naroda id"zaTo"haVadM manj čreda in bolj svota individualnosti, nego inteligenca velikega naroda. Vsaj ta tendenca se pozna. Cim manjši je narod, tem bolj se ta razlika pozna, posito, da,, narod ni premajhen in premalo samostojen in zgodovinsko razvit (n. pr. lužički Srbi). Tak mal narod se instinktivno ali pa čustveno zaveda, ~- in ta zavest je vredna več, ko sto teorij in tisoč pridig'— da bi kulturno ne mogel napredovati, nego v dosedanji smeri in na temeljih svojega dosedanjega razvoja. Tak mal narod se zaveda, da bi v trenutku, ko bi postal sam sebi nezvest in bi sprejel kulturo in bistvo in mišljenje družega naroda, razrušil toliko imponde-rabilnih ali pa tudi dejanjskih kulturnih dober in se spravil v tako nasprotje sam s seboj, da bi bila vsa njegova kulturna potenca razrušena tudi za prihodnost bolj niža innogtf daljšo dobo; kakor če bi bil podlegel nunskemu navalu. Tak mal narod torej dobro ve, da je njegov čim večji delež na kulturi odvisen od njegovega vsestranskega svobodnega razvoja. Zato zahteva svobodno narodno šolo, zato so si i železno vstrajnostjo dogradili svojo literaturo, zato so si Cehi in smo začeli mi Slovenci graditi svojo s-nanost, zato zahtevamo svoja vseučilišča, zato si hočemo osamosvojiti svoje gospodarstvo, zato hočemo, da bodi na našem teritoriju, t. j. na teritoriju, kjer živimo kompaktno, notranji in zunanji uradni jezik samo naš, zato hočemo svoje občine, svoje napise, I svoje tiskovine, svoje kažipote, svoje tovarniške znamke, svoj papir, svoje mazilo za čevje, svoje ljudi v uradih, od največjega do najmanjšega vse svoje, domače, lastno. Mnogokaj smo dosegli. Ustvarili smo si nekoliko meščanstva iz sebe. Pred 50 leti ga nismo imeli nič, sedaj ga imamo 11V*% oziroma 25%. To pomeni mnogo. Toda kaj to pomeni, tega ne ve Avstrija. Ona je v sebe zaljubljena državna organizacija nemške in magjar-ske hegemonije (Nemce bi bilo lahko sram take druščine. Povej rni, s kom se družiš, in povem ti, kaj si). Ideja malega naroda je ideja čim največjega kulturnega napredka vspoi edno z velikimi narodi, toda na podlagi samobitnosti, demokracije, neodvisnosti, samouprave in neoviranega političnega, upravnega in socialnega razvoja. Je nekaka razširjena home-rule ideja. In na taki podlagi bi Avstrija mogla doseči čisto drugačno razvojno stopnjo, nego jo zavzema danes, Če... da, ta »Če«! Brez narodnostne avtonomije ne bo nikdar velike Avstrije. Protinarodnostna, dualistična in centralistična Avstrija je — protiavstrijska.« Iz avstrijskega narodnostnega boja. »Iz avstrijskega narodnostnega noja, ki je prirodna, rekel bi neizogibna posle-Jdica tako zavožene državne rezone, le nekaj primer. Boj med Čehi in Nemci je že znan. Dragi je boj med Nemci in Slovenci, tretji med Slovenci in Italijani, četrti med Italijani in Hrvati, potem med Nemci in Italijani, Čehi in Poljaki, Poljaki in Rusini, Rusini in Rumuni. Vlada podpira Nemce proti Čehom, Poljake proti vsem, Rusine proti Rumunom, katoliške Rumune proti pravoslavnim Rusinom, y Šleziji Poljake proti Čehom, Nemce proti obojim, na Koroškem in Štajerskem Nemce proti Slovencem, v Trstu Nemce proti Italijanom in Slovencem, na Primorskem Slovence proti Italijanom, v Istri Italijane proti Slovencem, sama pa — in vlada je nemška — je povsod tertius gaudens. Slika bo morda popolnejša, če dostavim, da je vedno klerikalna stranka vsake narodnosti ona, ki jo vlada le raje podpira, manj rada pritiska — o tem vedo povedati nemški krščanski socialci, Poljaki, katoliški Rumuni, katoliški Rusini, klerikalni Slovenci in Italijani. In ta narodnostni boj ni le političen, on posega v vse panoge državnega ustroja. Narodi se bore medseboj za vsakega pravnega praktikanta, za vsakega finančnega paznika, šolskega slugo, okrajnega glavarja, cesarskega svetnika, pregibača na železnicah, telegrafista, poštarja, se bore za enakopravnost v ljudski šoli, na vseučilišču, na obdačenju, pridobivanju obrtnih koncesij, za dvojezične poštne pečate, kažipote, brzojavne blan-kete, telefonske sezname, pobotnice, do-stavnice, pozivnice itd. itd.; vrsta "je neskončna. Lahko razumljivo, da Francozi, Nemci in Italijani iz svojih držav gledajo začudeno na to zmedo, ne vede, ali so avstrijski narodi tako malenkostni, tako neumni, ali tako fanatični; toda končno to inozemcev ne briga. Žalostno pa je -?a nas in pa za one, katerim bi Avstrija morala biti krepek ščit, da se posledice take notranje politike kažejo eminenino tudi na zunaj. Avstrijska zunanja politika je bila vedno polovičarska, izvzemši slučaje, ko je bila bodisi gospodarsko ali politično izrazito nemška ali pa izrazito magjarska. Da navedem primere. V evropskem koncertu Avstrija ne igra lastnega inštrumenta, marveč poje čez glas VVilhelmove pozaune. Naša »schimmernde Wehr« je v korist onemu, katerega smo že poslužili s tolikimi »treue Sekundantendienste« v svoji »Nibelungentreue«. Res fina zafrka-cija. Drug primer: Trgovinska pogodba s Srbijo je prinesla koristi le enemu sloju, ogrskim magnatom, ki so svoje preŠič> in vole tem dražje prodali v Avstrijo. Najhujše pri celi stvari je pa to: naši državniki in politiki se ne trudijo, da bi vsaj s pravnimi sredstvi omilili narodnostne boje, temveč ga podpihujejo. Cela ju-dikatura, največ pa politična uprava, šolske- uprave in razna ministerstva skrbe z ginljivo enodušnostjo za to, da goriva nikdar ne zmanjka, marveč da plapola ogenj mednarodnega sovraštva tem huje, čimbolj postaja rešitev avstrijskega državnega problema akutna.« Goriški deželni zbor. Zavezniki, laški liberalci in slovenski klerikalci, se trudijo v namen, da bi bil o prvi priliki zopet sklican goriški deželni zbor. Včeraj je krožilo po listih sporočilo z Dunaja, da so imeli člani laškega liberalnega kluba in člani slovensko-klerikalnega kluba posvetovanje z državnim poslancem in kranjskim državnim glavarjem dr. Šu-steršičem. Konference se je udeležilo več odposlancev iz Gorice. Bavila se je z rednim poslovanjem zbornice, z doklado na osebno dohodarino in na žganje itd. Kakor se čuje, posetijo odposlanci te dni razne ministre. Par dni poprej pa smo čitali v glasilu poslancev furlanske ljudske stranke, da je že gotovo, da bo sklican goriški deželni zbor; da so to dosegli zavezniki. Te dni je bil na Dunaju tudi tržaški namestnik in reklo se je, da radi primorskih deželnih zborov. Če bo sklican deželni zbor, brez novih volitev, se zgodi to po končanem zasedanju poslanske zbornice na Dunaju. Imei pa je biti sklican že hitro po Božičnih praznikih, toda to se ni zgodilo, dasi se je pričakovalo. Na svojem shodu v Kobaridu koncem novembra lanskega leta je govoril o deželnem zboru podglavar dr. Gregorčič, rekoč: »...In kaj bo sedaj? Italijanska manjšina zahteva, naj se deželni zbor razpusti, večina pa, ki je sklepčna brez manjšine, je proti razpustitvi. Italijanska manjšina pravi, da če vlada razpiše do,-polnilne volitve, se teh ne udeleži. Če vlada skliče deželni zbor, pa ne sinejo v zbornico. Torej kaj bo? Vlada želi, da bi od-stopivši italijanski poslanci prišli spet v deželni zbor, a ti so izjavili, da se dopolnilnih volitev ne udeleže; za razpust deželnega zbora pa ni pravega vzroka! Kaj tedaj?- Zdi se, da bo sklican deželni zbor ob koncu leta. Ali bo ostal dolgo ali le malo časa skupaj, se ne ve«. Sklican pa ni bil, ali sedaj delajo na to, da bi bil sklican in da bi ostal dolgo časa skupaj---- Slovenski trgi nimajo poslanca, na furlanski strani manjka 6 poslancev; vlada teh volitev ni še razpisala in kakor se vidi, jih tudi še ne bo. Laškim liberalcem bi bilo najbrže všeč, če bi bile razpisan., dopolnilne volitve, ker dobijo še 6 poslancev, ako se laški klerikalci res ne udeležijo dopolnilnih volitev, toda vlada vendar noče zavreči laške ljudske stranke, ker vidi v njej važno oporo v furlanski nižini ob meji. Laški klerikalci hočejo razpustitev deželnega zbora, proti temu pa so zlasti slovenski klerikalci, Kaže tako: če bo sklican deželni zbor, bo sklican tak, kakor je, »Rumpfpmv lament« bo zopet zboroval. Od zadnjega zasedanja se ni položaj nič spremenil; zato bodo lepo skupaj sami laški liberalci in. slovenski klerikalci. Ali koliko časa bo še trajalo to? * O konferenci glede delazmožnosti goriškega deželnega zbora prinaša današnja »Ed,?< takole izvirno brzojavko; Dunaj 17. Včeraj je konferiral gor. dež. odbornik Pettarin z dr. Šusteršičem in Fonom radi delazmožnosti goriškega deželnega zbora. Danes pa pravijo, da konferenca ni imela označenega namena, ampak italijanski goriški poslanci so dr. Šusteršiča le prosili, naj bi interveniral za Goriško pri rešitvi finančnega vprašanja. Res pa je, da je šlo za goriški deželni zbor. Sicer pa konferenca nI uspela, ker vlada hoče, da se pogodi slovensko-kleri-kalna in" italijanskoliberalna večina z manjšino. Železnica Gorica-fiervinjan. Jlivrja je takoj odhitela iz sobe. Manjička zares ni vedela, kaj naj reče ti zašli deklici in s kakimi razlogi naj vpliva nanjo. Odločila pa se je, da poskusi v glavnem zato, da napravi veselje liivrji, ki ji je bila dobra in popolnoma udana. Trenutek pozneje so se zopet odprla vrata in čez prag je stopilo s težkimi, okornimi koraki dekle, katerega je bila Manjička že videla. Deklina je obstala pri vratih in giedala v tla. »Pojdite sem!« ji je rekla Manjička, s težavo zadržujoč nasmeh, ki ga ji je izzivala misel, da ima tudi to okorno, neotesano bitje roman. Dekle je stopilo k mizi s hitrimi koraki, drsajoč z velikimi čevlji, in se nato naglo ustavilo. »Sedite tukaj-le, prosim!« Manjička ji je pokazala najbližjo klop. Dekle je sedlo pokorno. Obraz ji je bil povsem rdeč od zmedenosti; ni vedela, kam bi obrnila oči. »Kaj naj ji rečem?« je pomišljala Manjička, Toda ker je bilo treba nekaj reči, je pričela, zares zelo raztreseno; »Vaša mati se strašno Jez?, da imate znanje s - tem.... zdi se mi, Cvirkun se imenuje... No, porazgovorive se o tem.,. Vi ste dekle, pa tudi jaz sem dekle, morda se bova Jažje razumeli druga drugo...« Manjička je vzdihnila in obmolknila. Kam pa sedaj? JPravijo, da je ta Cvirkun — velik nepridiprav. In s tega stališča je treba presojati vso zadevo. Toda ako je to samo osebno mnenje Kiljino? Morda pa je ta Cvirkun v resnici zelo kreposten človek? A vendar — treba je nekaj govoriti. »Pravijo, da je ta Cvirkun zelo slab človek... AH je to resnica? Kaj mislite vi?« »Strašen lopov je!« je odgovorila deklina povsem nepričakovano. »Zares? In vi veste to? Pa zakaj imate potem znanje z njim? »Lep fant je! Krasen!« je zamrmralo dekle in vzdihnilo. »Hm... Ali vendar, on se ne bo z vami oženil, prevaril vas bo... Ali vam je morda obetal, da se bo z vami oženil? A?« Zdaj pa se je zgdoilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Dekle je naenkrat udarilo v jok in si brisalo oči z robom pred- Ali bo tekla kedaj železnica Gorica-Červinjan ali ne bo tekla nikoli? Bili so časi, ko se je trdilo, da je nova proga iz Gorice v Červinjan zagotovljena in že sije določalo čas, ko se začne z zgradbo te železnice. Načrti so napravljeni, obhodi izvršeni in žel. rninisterstvo je stavilo progo Gorica-Červinjan v program lokalnih železnic, ki se imajo na vsak način kolikor mogoče hitro zgraditi. Vlada predloži poslanski zbornici program lokalnih železnic, ali v tem programu ni — lokalne železnice Gorica-Červinjan. Železniški minister baron Forster je izključil z vsporeda to črto zadnji treno-tek. Zakaj? Svoj čas so trdili, da so vsi poklicani faktorji se izrekli za novo črto in z italijanske strani se je povdarjalo, da je vojaška oblast priznala črto iz Gorice v Červinjan za strategično važno, da je torej nova železnica po Furlaniji, od katere so goriški Lahi pričakovali tolike koristi v gospodarskem in političnem pogledu, povsem zagotovljena. Sedaj pa čujemo kar nakrat, da se železniško rninisterstvo brani te proge. Ali je morda vojaška oblast spremenila svoje mnenje o železnici pa sodi, da bi bila nova proga v strategičnem oziru važna za one onstran meje? Furlanski poslanci so posetili na Dunaju ministre, sekcijske načelnike in namestnika Hohenloheja so poslali v boj za novo železnico. Namestnik se je zelo potrudil za novo črto. Tudi razne visoke o-sebe na Dunaju,so obljubile pomoč »in so dajale pogum furlanskima poslancema, toda v program nazaj le ni prišla železnica Gor ica-Čer v i-n j a h. Finančni minister ve, da bi sta 1 a ta železnica ogromno svoto 9.860.000 K, i n t o ž e 1 e z n i ca b o-r i h 3 0 km dolga. Železniški minister pa je tudi povdaril, da država takih troš-kov ne more sama prevzeti; treba bi bilo, da bi prispevale tudi prizadete občine in dežela___ Vse je kazalo, še ni tako dolgo od tega, da se zgradi ta železnica v najkrajšem času, sedaj pa je zapihal drug-veter in že-' lezniški minister je črtal novo furlansko železnico iz vladnega programu, ki bo predložen poslanski zbornici. Furlanska poslanca sta mobilizirala vse, kar sta mogla, v prilog tej črti, toda po trudu enega meseca Še ni uspeha. Če govorimo o črti Gorica-Červinjan, se moramo spomniti vselej tako potrebne železnice v naših Gorah. Gori je bolj potrebna, bolj nujna nego nova Furlanska. Seveda privoščimo tudi nižini novo,črto, zlasti še, ker se imajo okoristiti ž njo naši Brici, toda potrebnejša je Gorska, železnica. Ta bi se morala najprvo zgraditi. Dolžnost vseh slovenskih poslancev je ta, da se z vso silo zavzamejo za Gorsko črto. Vojaška oblast menda tudi ne bo nasprotovala! »Kaj pa je?« je vprašala Manjička. »Obetal je... lopov... Morda je že deseterim drugim obetal... Onim sem lagal, pravi... tebi pa govorim resnico!..« »No, kaj mislite, ali je vam govoril resnico?« »Lagal je, strela ga, lagal je kakor pes!...« Manjička se je nasmehnila naivnosti tega preprostega bitja. »A vi, veste kaj: najpreje se pomirite! Obrišite si solze, pa nikar več ne jokajte. Takole, da. Zdaj pa se porazgovorive. Ako tudi vi ne verjamete njegovim besedam, potem je torej slab, ničvreden človek. A sodite sami, zakaj ljubite takšnega! "oigral se bo z vami, zapustil vas bo, pa s 2 norčeval se ho iz vas. A pravijo, da imate imenitnega ženina. Pustite ga vi, da vas on ne pusti preje; tako se ne bo on smejal vam, marveč vi njemu. Ali je resnica to?« »Vse je resnica...« »Tako je da! Svetujem vam torej, da tako tudi storite. Tudi vaši materi bo všeč, a vam samim bo istotako prijetno. Zdaj pa pojdite!« Dekle se je dvignilo in odšlo. »Zdi se mi, da sem bila preveč zgovorna« je pomislila Manjička. O tem pa so ji prihajali do ušes pretegani stavki Kilinjnega razgovora s Hivrjo. »Jaz ji bom že... Moj Bog, kraljica nebeška!., se je čul Kiljin glas, poln radosti: »Prasca za oožič... najlepšega... Pridi, dala ti bom masla... Vsega ji bom dala... Samo da bi popravila dekleta... Toliko je govorila... Dobro dušo ima... Zares dobro dušo... rvivnega prasca ji bom izbrala... Mati Božja!...« »In verjemi, da se bo dekle izpame-tovalo!« jo je prepričevala Hivrja, »ko je rajnica, Klavdija Antonovna, ljubljenka moja...« V tem sta odšli iz veže na dvorišče, odkoder se je čul samo nerazločen šum njenega razgovora, besed pa se nikakor ni dalo razbrati. (Dalje prih.) Priloga „Soie" št. 8. z dne 18. Januvarlja 1913. Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Okrajna posojilnica v Bovcu, 30 K. — Nabiralnik v gostilni pri Droču (Plesničar) v Gorici 970 K. — Artur Lokar, notar v Ajdovščini, 10 K. — A. Jerkič, fotograf v Gorici, 2 K. — Neimenovan št. 7, za jan. 5 K. — Prof. Koštjal, Lavrenčič, Sokoli, i*sre>o^^lraa;tti.č^s.t,.p>^ti;Vka^Lfkc%> ^[c po l K.'—*Na račun meseč-e k s c eTeV ci V* i"hi eTnrS«*sMii;i'f1^ Kf^- Živeli • darovalci in dobrodošli posnemovalci! ' Za rdeči križ slov. balkanskih držav pošilja g." Ivan Bizjak iz Kala št. 146 znesek 5- K 80 v. Nota j* izročena. Poslaniki v, Carigradu so imeli včeraj opoldne posvetovanje in ob 3. popoldne Je bila izročena Pprti nota velesil. , Izročil, jo. je dekan dipiomatičnega zbora avstrijski poslanik P a 11 a v i c i n i, in :ičer zunanjemu ministru Noradanghi-anu, ni kov ve 1 e s i 1, tu navzočih, to noto«. ' ,' , Miister Noradunghian je odgovoril:; »O t p man s ka vlada bo imela čast odgovor i-t i nato Yp oTb č'l-1 o k o 1 i k o r h i t r o m o g o č e.« Hitro na to so poslaniki odšli. V noti je povdarjena velika odgovornost Turčije, akp bi začela z nadaljevanjem bojev pri Catafdži. Nota povdarja, da se bo morala v finančnih stvareh Turčija zateči k Evropi po pomoč, da je tudi Evropa pripravljena pomagati jej, toda tudi Turčija mora poslušati .nasvete Evrope in se ravnati po njih! Velevlasti nasvetiijejo Turčiji prepustitev Odrina Balkanski zvezi in Evropi naj prepustijo razrešitev vprašanja Egej-skih otokov. Ko je bila izročena nota, so se zbrali turški ministri hitro na posvetovanje. Danes imajo zopet dolga posvetovanja. Kdaj pride odgovor, katerega tako težko čakajo povsodi, ki spravi- delegate v Londonu zopet do dela ali jih pošlje domov? Kakor sodijo v Carigradu,, utegne slediti turški odgovor v 3 ali 4 dneh. Zborovanja poslanikov v Londonu se nadaljujejo. Tako je bila konferenca tudi včeraj. Položaj, se smatra v toliko za boljši, ker je skoro povsem gotovo, da se sporna vprašanja med Rumunijo in Bulgarijo rešijo mirnim potom. Bulgarija sicer noče odstopiti Silistri-je, ponuja pa mejo, ki bi začela na Dunavu na svojem' sedanjem izhodišču ter šla v ravni liniji do točke 5 milj bolj južno od sedanje končne točke rumunjske meje na Črnem morju. Rumunska vlada se o tem Še ni izjavila. Politični pregled. .-...' Avstro-Ogrska. Delo odsekov. — V finančnem odseku so prišli do meritorne debate o davku na žganje. Izvedli jo bodo v treh delih. Referent je obrazložil, da bi bilo treba zvišati davek ha žganje od 90 vin. na K 1'40 in celo na K T'60. Socialnopolitični odsek je obravnaval afero družbe »Canadian-Pacific-Rain-way«. Kakor je znano, je naša vlada družbi . dovolila,. da sme povsod ustanavljati svoje agenture in loviti"ljudi,,ki bj se hoteli izseliti v'Kanado. V odseku se je vladi očitalo, da pospešuje prodajo svojih državljanov v sužnost. Sekcijski načelnik Riedl je vlado zagovarjal in zatrjeval, da je vodilo vlatdioi pri "podelitvi'koncesij prepričanje, da pridobi Trst mnogo s progo »Ca-nadian-Pacific«. Družba se je namreč obvezala, da bo Vozilo na leto najmanj dvanajst njenih parnikov iz Trsta v Kanado, kar bo dvignilo tržaški promet in izvoz. Pravice izseljencev pa bo branil poseben regulativ. Riedl je zatrdil, da je zakon'6 izseljencih;že pripravljen in,da bo aprila predložen zbornici. Inozemstvo. Vojna med Kitajsko in Rusijo. — Kitajska se baje z veliko naglico pripravlja ha vojno z Rusijo, ki bi izbruhnila letos na spomlad. Nov predsednik francoske republike. — Zbrala se je francoska narodna skupščina, da izbere Franciji predsednika. Skupščina obstoja iz 300 senatorjev, med katerimi je Še en dosmrtni, izvoljen od stare narodne skupščine, in pa iz 591 poslancev, torej skupno 891 članov. Izvoljeni predsednik je deveti predsednik tretje republike. -•' Izvoljen je Po i h c a r 6 s 429 glasovi. Pams je dobil glasov 327. —JVIed vojno na Balkanu se je Poincarejeyo ime pogostoma imenovalo. Domače vesti. Zimski šport v Bohinju. Sneg vnovič zapadel. Tako izbornega sankaiisča se nismo, imeli. Sijajne razmere za vse vrste zimskega športa. Pričakuje se naiobiinejše udeležbe. Prometno društvo Bohinj. Umrl je danes dopoldne ob .117« g-Alojzij Ban de) j, posestnik v Podgori, starešina, in starosta Podgorskega Sokola, star 69 let. Pokojni je bil znan vrl narodnjak in spoštovan.mož. Naj počiva v miru! V sedmi činovni razred je pomaknjen profesor Ivan Al, Sokoli na tukajšnjem siov. učiteljišču. Par besedi o stanju »Dijaške kuhinje« v Gorici. — Dijaška kuhinja se nahaja v položaju, ki naravnost kliče po hitri pomoči, io nam dokazuje žalostna statistika o dohodkih in stroških v tekočem šolskem letu. V kuhinjo je bilo sprejetih 58 dija kov. Od 20. sept. 1912 do 11. jan. 1913 se je razdelilo 4822 kosil in 4375 večerij. Povprečno je bilo pri obedu 47 dijakov, pri večerji 43 (največ 55 pri obedu in 48 pri večerji). Pravi stroški so znašali 2562*83 K, dohodkov pa je bilo samo 2376'42 K, torej je sedaj že primankljaja 186'41 K. Med dohodki je bilo 599'48 K darov, 1776'94 K pa so vplačali dijaki sami (torej trikrat več!). Mesečno se je porabilo letos Okrog 700 K, od tega so plačali dijaki okrog 500 K in s prostovoljnimi darovi bi bilo treba še 200 K pokriti. Doslej se je; primanjkljaj pokril s preostanki prejšnjih let, to pa ne bo dolgo trajalo. Na razpolago je namreč še borih 43878 K, kar bi zadostovalo z dijaškimi prispevki vred za januar in februar, dne 1. marca pa nam kaže kuhinjo zapreti ali pa po balkanskih, vzgledih oklicati moratorij. Društvo ima pač letos 12 novih članov, toda od lanskih članov jih letos' 26 še ni vplačalo članarine, če prav znaša ista samo 3 K za celo leto! Letošnji darovi so znašali mesečno okrog 150 K, torej 50 K premalo za vsaki mesec. Druge rešitve tega potrebnega zavoda torej ni, kakor da s skupnimi močmi pomnožimo dohodke; ne čakajmo, da nas pride deset odbornikov prosit za 1 K. Zborovanje »Goriškega učiteljskega društva« bode dne 6. februvarja 1.1, v Gorici, ob 10. uri predp. v dvorani »Central-Bio« katero je društvu lastnik g. Jos. Medved blagohotno brezplačno prepustil. Dnevni red: 1. Geološki, izprehodi po Goriškem« s krajinskimi in geološkimi podobami s skioptikonom, predava gosp. profesor Ferdinand Seidl. 2. Predlogi. Radi zanimivega in zelo važnega predavanja pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor. »Goriška Slovenska Mladina« v Gorici. — Jutri, v nedeljo 19. januarija t. 1. se bode vršila popoldne od 4.—8. ure zvečer običajna plesna vaja v dvorani Trgovskega doma. — Vadilo se bode celi »Va-riete«. — Generalna plesna vaja, zadnja v tej sezoni bo v nedeljo 26. t. m. Veliki ples »G. S. M.« se bo vršil 1. svečana 1913! Na svidenje! Odbor. Umrlo je v Gorici od 29. dec. do 4. jan. 12 oseb; rojenih je bilo v tem času 16. Za Narodni muzej so darovali: Jos. Prijatelj, c. kr. vadn. učitelj v Gorici, nabral (nadaljevanje prejšnjih izkazov): 57. Prijatelj knjige: Cvetnik, Slovenski prijatelj 1. 1857, Malavašič, Oče grof Radecki 1. 1852, 58. A. Uršič, dijak, knjigo: Cvetnik 1. 1876, 59. Nadučitelj Uršič na Žagi staro pištolo na kresilo in 2 novca, 60. Jakob Roječ,, nadučitelj na Gradišču, 4 novce, 61. Nadučitelj PrinČič iz Pevme star meč, izkopan v Pevmi, 62. Matjon v. Kobaridu krasno bronasto iglo (rimMansko) in lep star kovinski- kipec, Da bo mogoče muzej čim preje in dostojno otvoriti, prosi odbor vse rodoljube, ki imajo kaj zanimivih stvari, naj dopošljejo te takoj Narodnemu muzeju. Mnogo lepih in važnih stvari leži še po deželi, samo premalo zanimanja je za naše tako važno društvo. Poberite vsaj zadnje ostanke, predno pridejo zopet tujci! Odbor. Central Bio. —... Mspored za soboto, nedeljo in pondeljek je jako zanimiv in prinaša sledeče slike: 1. Manevri v Švici; 2. Pes slepca; 3. Slavnostno odkritje spomenika cesarici Elizabeti v Trstu; 4. Na potu do zločina; 5. Topost starih devic. Zgoraj navedeni vspored nam nudi jako krasne slike. Pred vsem omenjamo aktualno zanimivost odkritja spomenika cesarici Elizabeti v Trstu. Velezanimiva je tudi detektivska drama v 3 delili: »Na potu do zločina«, ki nam predstavlja nevarno in težko zasledovanje navihanih zločincev in ganljivi prizor v skrivnostnem stolpu. Znani starinar Gvra v Gorici je bil izvedel, da govorijo nekateri o njem, da je znorel. Slednjič je enega teh, nekega S. P. prijel in postavil pred okrajno sodnijo; dobil je 24 ur zapora in najbrže ne bo več govoril o Gyri, da je znorel. V * ..ajšnjih sodnijskih zaporih je o-stalo koncem leta 1911 v preiskovalnem zaporu moških 8, med letom jih je prišlo v zapore 249; izpuščenih je bilo 244, ostalo ob novem letu 13. Pojedli so porcij 4648. Žensk je bilo lani v zaporih 22; 21 so jih izpustili, ena je ostala letos ob novem letu. Pojedle so porcij 280. — Obsojencev je bilo moških ostalih 54, tekom leta jih je prišlo 216; izpustili so jih 239, ostalo 31. Pojedli so porcij 13879. Žensk je prišlo v zapor 15; dve sta ostali od teh še letos v zaporu. Odprti lekarni. — Jutri popoldne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 19. do 26. t. m. Domača politika. Razsodba državne sodnije o ljubljanskem občinskem volilnem redu. —- Dne 14. t. m. se je vršila obravnava o pritožbi podžupana dr. Karla Trillerja proti odločitvi deželnega predsedstva kranjskega glede ljubljanskega volilnega reda in zaradi sprejetja onih občinskih volilcev ljubljanskih, ki ne bivajo v Ljubljani, v deželnozborski volilni imenik za Ljubljano. Državna sodnija je svojo razsodbo razglasila v četrtek. Pritožba dr. Karla Trillerja je bila ^pdbita. Državna sodnija utemeljuje svoj sklep s tem, da se postavlja na stališče, da izreka deželni volilni red z ozirom na Ljubljano, da so volilni upravičenci ljubljanski občani; kdo je ljubljanski občan, to odločiti je stvar mestnega statuta, oziroma mestnega volilnega reda. Ker mestni volilni red ne pozna pogoja »stanovališča«, ni volilna pravica za mestni občinski svet vezana na pogoj »stanovališča«. Zato določba, izrečena v deželnem volilnem redu, v kolikor se tiče pogoja »stanovališča«, ne velja tudi za Ljubljano. Pritožnikovo stališče torej ne more obveljati, zlasti pa se ne da vporabljati njegovo sklicevanje na § 14. deželnega volilnega reda. Iluzije izganja »Corriere« iz goriških Lahov in jih vabi na delo. Vsi naj se združijo, ki čutijo laško, da bodo z združenimi močmi branili narodni značaj svoje zmh Ije. »Corriere« pravi, da se varajo tisti, ki sodijo,da je dunajska vlada krenila na pot zakona in pravice tei ua Lahom, kar jim gre, in postavi »tujce« v njih meje. »Corriere« meni, da se Lahi, ki tako mislijo, motijo; ali sodili so vendar tako, daje zapihal z Dunaja njim še pri-jaznejšiveterin morda še sodijo ter ne poslušajo »Corrierovih« besed___Da bo goriške Lahe združil na skupno delo v obrambo njih zemlje, kako pa, saj je nič nimajo. Kaj hočejo braniti? Za vsako pametno delo njim samim v prid so nesposobni, pa če jih kdo še tako k pameti spravlja; »Corriere« pa"ni za to. Kar je, je; »laška Gorica« gre h koncu.. Narodno-llberalna laška stranka v Istri se hoče reorganizirati. Poslanec Bennati sklicuje po nalogu pripravljalnega* odbora na dan 20. t. m. v Trst shod, kateremu se predložijo pravila bodoče organizacije v odobrenje. Iz Istre čujemo glasove, da bo taka reorganizacija brezuspešna. Narodna obramba. Podgora. — Na I. rednem občnem zboru tukajšnje podružnice C. M. v nedeljo 12. t. m. se je novi odbar konstituiral sledeče: gdč. Milka Klančič predsednica, g. Jož. Nemec namestnik, g. Ant. Faganeli tajnik, gdč. Olga Klančič namestnica, g. Iv. Terpin blagajnik, g.a Ljudm. Dolenc namestnica. Odbornice: g.a Bandel Tončka, gdč. Olga Bregant, gdč. Zmagosl. Brezigar, gdč. Brešan Školastika, g.a Drašček Mar. in gdč. Mar. Komavli. Podružnica šteje 54 letnih članov in 4 ustanovnike; navzočih je bilo 24. V svojem prvem poslovnem letu je podružnica doposlala glavni družbi v Ljubljano 416 K 63 v. — Skupno s Sokolom je imela 4 zabavne prireditve, kakor tudi »cvetlični dan«, ki je'dal čistih 250 K. ^- K sklepu se gdč. predsednica zahvali vsem, ki so delovali v korist podružnice, ter jih prosi, da bi še nadalje ostali njeni zvesti delavci za narod. DOPISI. Iz Opatije, dne 17,1. 1913. — Pravite, da imate tam v Gorici sneg in imate nad njim veselje, kakor otroci, ko vidijo nekaj, o čemur niso imeli pojma. Tudi mi tukaj v Opatiji imamo letos to »srečo«, da je nekoliko zasnežilo; ne toliko, kakor pri vas, ampak vendarle. V okolici pa, na Učki, po celi Istri posebno po Krasu pa je tako zasnežilo, kakor že dolgo ne. In hud mraz je pritisnil tako, kakor nismo vajeni v teh krajih. Čudne muhe ima ta zima nekaj časa sem. Sezona je slaba, ljudi nič, še ti, ki prihajajo, nimajo denarja, so k večjemu kaki bolniki, ki pridejo s kakšno podporo, na.račun kakšne bolniške blagajne itd. Sicer je upanje, da bodo začeli prihajati zdaj, ko mine ta grozni mraz, v katerem si ne upa nobeden človek izpod strehe. Kopališčna komisija upa celo, da se tujski promet podvoji; zato zida novo kopa-liščno palačo prav na morju. Samo zasipanje morja za zidanje te palače stane ogromno svoto denarja, koliko bo stala pa vsa palača, to se niti ne ve. Razvajenim gostom pa misli kopališčna komisija pripraviti še prijetno razvedrilo na poseben način. Pripravljena bo namreč za to posebno namenjena ladija z vso udobnostjo, ki bo s tistimi bolniki ali nebolniki, ki bodo hoteli in plačali za ta šport potrebno svoto, celi dan na prostem morju. Tam zunaj na morju bodo se zdravili in živeli celi dan. Jutri se vrši v restavraciji »Maglica« letni občni zbor tukajšnjega slovenskega izobraževalnega in podpornega društva, katerega prvo leto je bilo zelo delavno. Čez 300 Slovencev in Slovenk se je zbralo v preteklem letu okoli tega prekori-stnega društva, upajmo, da v prihodnjem letu bo še večje število. Mi ne poznamo političnega bojkota; vsi za vse! - Ob Kvarneru imamo mi Slovenci kar dve društvi, naše dobro vspevajoče v Opatiji in bratsko društvo na Reki, katero se pa mora toliko bojevati proti mažarskim in italijanskim šikanam. — Bratski pozdrav! Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. — Utopljenca so dne 7. t. m. potegnili iz potoka v Mlinskem grabnu, katerega so spoznali za brezposelnega hlapca Janeza Pe-tejana, rojenega v Sovodnjah na Gpriš> kem, 55 let starega. Ker so pri utopljencu našli denar in se je izkazalo, da je manj* kajočo žepno uro že poprej prodal, m bilp sodnijske komisije in je bil na tukajšnjem pokopališču pokopan, iz cerkljanskega okraja. Iz Cerkna, 17. jan. (Izid revizije.) Sporočamo izid revizije, ki jo je izvršil od , deželnega odbora poslani revizor gosp. Kalin na občinskih računih za časa Ko-smačevega županovanja.. Manjka nam-reč.denarja v blagajni in sicer je dal Kosmač na dan, ko je revizija pričela, K 1600 v blagajno v poravnavo primanjkljaja. Po končani reviziji se je pokazalo, da manjka Še K 4055, torej je bilo vsega primanjkljaja v občinski blagajni K 5658. Današnja seja občinskega starešinstva je sklenila, da dovoli v poravnavo tega primanjkljaja K 1055 kot nagrado Kosmaču* za ostalih K 3600 pa se vknjiži na njegovo posestvo, ter mora ta znesek v teku pol leta poravnati. Iz komenskega okraja. Pevsko in bralno društvo »Napredek« v Tomačevici je imelo svoj letni občni zbor v društveni sobi pri katerem so bili izvoljeni sledeči: predsednik Anton Fur-lan št. 22, podpredsednik Anton Šibelja št. 30, blagajnik Franc Ščuka št. 56, tajnik Ivan Ščuka št. 49. Odborniki: Franc Kukanja št. 39, Avgust Švara št. 19r Franc Grbec št. 41, Štefan Buda št. 54. Pregledovala računov Franc Mihalj št. 48, Jožef Švara št. 14. |z sežanskega okraja. Plesni venček Sežanske mladine se bo vršil v soboto dne 18. t. m. v hotela »pri treh kronah«. Sviral bo rojanski salonski orkester. Vstopnina 1 K. čisti dobiček je namenjen glasbenemu društvu ^Kraška vila« in »Sokolu« v Sežani. Iz kanalskega okraja. Umrl je v Kostanjevici 7. t. m. znani trgovec, krčmar in posetnik Andrej Bla-žič (Navžar), vrl napreden mož, spoštovan od vsakega, kdor ga ie poznal Naj počiva v miru! — Pokojni je bil večkrat župan županije Ajba, podžupan, član kraj-nega šol. sveta itd. Preostalim naše so-žalje! Osepnice razsajajo v Marijinem Celju. Umrlo je že več otrok. Iz tržiškega okraja. Bralno in pevsko društvo »Ladija« v Devinti je priredilo dne 5. prosinca t. 1. svoj redni občni zbor v prostorih g. Mir. Plesa. Udeležilo se je zbora precejšnjo število članov. Gosp. predsednik Iv. Pe-cikar pozdravi navzoče in ©tvori občni zbor. Po pcročilu tajnika in blagajnika se preide k voiitvi novega odbora, in sicer so izvoijciii sledeči: gosp. Ivan Pecikar predsednik, Jos. Švigelj podpredsednik, Leop, Ples tajnik, Avg. Gabrovee blagajnik, Ant. Antonič knjižničar, Jos. Roje, Iv. Colja in Jož. Legiša odborniki. Za namestnika: gosp; Mir. Ples in A. Antonič. Za .pregledovalca računov: gosp. Rud. Gašparin in Jos, Mervic. Iz ajdovskega okraja. Moška in ženska Ciril-Metodova podružnica v Ajdovščini priredi predpustno veselico v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani g. Bratina v Ajdovščini. Vspored: 1. Godba. 2. Govor. 3. »Medved snubač«. Veseloigra v enem dejanju. 4. Stanko Pirnat: »Na Gorenjskem je fletno«, narodna. — Mešan zbor. 5. »V medenih dneh«. Burka v enem dejanju. 6. i. Bartl: »Oj planine«. Mešan zbor. 7. Srečkanje. Med odmorom posameznih točk svira godba salonskega orkestra iz Postojne. Sedeži I.—IV. vrste z vstopnino 1 K 20 vin., Ostali sedeži 1 K. Stojišče 50 vin. Srečke a 20 vin. Zvečer ob 8. uri ples. Vstopnina za. gospode 2 K, za dame 50 v. Ker je čisti dobiček namenjen naši di-čni šolski družbi, vabita k najobilnejši udeležbi združena odbora. C.1B. podružnica Sv. Križ-Dobravlje-Vel.-Žablje priredi v nedeljo 26. t. m. v Sv. Križu pri Ferjančiču predpustno veselico. Začetek ob 3. pop. Sokolski vestnik. Sokolova maškerada. Na pustni torek v dvorani »Trg. doma« Sokolova maškerada pod naslovom: »Kakor kdo more!« Že naslov torej pove, da se prireditve vdeleži - lahko vsak, brez razlike 'Stanu? gled obleke, ;ali maske ^elja isto — kakor kdo more — da nas bo le več. Bratje in prijatelji* Sokolstva! Pokažite vsak za se, da ste zavedni, te prihod vsakterega omogoči lepši uspeh. — Kon- -čno se še obrnem na one Sokole, ki večkrat rečejo: »Jaz bi se vdeležil prireditve, a moj položaj ne dopušča«, da sedaj lahko pokažejo, koliko jim je lo Sokolstva, ker tu ni nobenega izgovora, ko mu je vendar maska na razpolago! Ker pa je prireditev namenjena še v prid »Sok. doma«, onega doma, po ko-jem taka željno hrepene vsi goriški Sokoli, upajmo torej, da se vsak odzove našemu povabilu. Na zdar! »Sokol« v Gorici. 26. redni občni zbor tel. društva »Sokol« v Gorici se je vršil v soboto dne 11. t. m. in nadaljeval se je v sredo 15. t m. v prostorih pri »Zlatem Jelenu«. Starosta'dr. Irgolič je otvoril občni zbor ob navzočnosti nad 40 članov z navduševalnim govorom, v katerem je razložil pomen občnega zbora in z veseljem konštatiral, da se je udeležilo toliko mladih moči, spominjal se je blago-pokojnega častnega člana vit. pl. Gorupa, blagopokojne gospe Reinohl, katera je volila »Sok. domu« večji znesek, ter br. Kralja Alojzija, katerega je pred par me^ seči nagla smrt iztrgala iz sokolskih vrst. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega občnega zbora podal je br. K o z-man tajnikovo poročilo, iz katerega po« snemamo sledeče: odbor je imel 14 sej. Društvo se je udeležilo korporativno okrožnega zleta v Štandrež, župnega v Miren in »Dneva naraščaja« v Kobaridu, pa deputaciji zleta T. S. Ž. na Opčinah, ter v i večjem številu zleta v Prago. Članov ima I društvo 121 in članic osem. V področju društva je deloval odsek za zgradbo »Sok. doma«, kateri je vodil v glavnem agitacijo, in nabiral prispevke in vodil račune* Veselični odsek je vodil predpriprave in račune raznih prireditev. Omenil je, da je bil najvažnejši korak letošnjega odbora nakup zemljišča v ulici Ponte Nuovo. Končal je poročilo s pozivom, naj br. obrnejo vso pozornost zlasti na poročilo odseka za zgradbo Sok. doma ter pripomni!, da je njegovo poročilo le uvod drugim poročilom, ki sledijo, iz katerih se lahko razvidi natančno delovanje društva v minolem letu. Nato se preide k 4. točki dnevnega reda, k poročilu načelnika. Br. K r a n j e izvaja približno sledeče: Bratski občni zbor! Govoriti mi je o naši telovadbi o našem vad. zboru. Isti je imel 7 sej in vodil vso -tehnično delo v društvu. V javnosti sodelovali so naši telovadci na dveh tekmah in 5 javnih nastopih. Vspeh žup-ne tekme je bil dober. 5 naših članov tekmovalo je v župni vrsti v Pragi. Vspeh je bil krasen. Dosegla je vrsta 85:17%> točk t. j. od 298 vrst 26. mesto. Čast tem našim bratom! Vaditeljski zbor ima lastno knjižnico ki šteje 78 strokovnih knjig. Naročeni smo na 6 strokovnih listov. Vad. zbor je imel 17 vaj, pri katerih je bilo 9 predavanj o sokolski ideji, o metodi, telo*. vadnem sestavu in o redovnih vajah. Telovadba se je vršila v štirih oddelkih in sirer: Vad. zbor je telovadil 17 ur, povprečni obisk 99.04; člani 133 ur povprečni obisk 19.18, Trg. in obrt. naraščaj 61 ur, povprečni obisk 13.09. Članice so neredno telovadile; povprečen obisk 6. Br/ telovadci, opozarjam Vas na veliko delo, ki nas čaka ob 50-letnici slovenskega sokolstva. Naše delo bodi marljiva prpirava za ljubljanski zlet ter pomnoži-tev naših vrst. Sokol ni društvo samo za gotov kroj temveč ognjišče za vse pošte-ne Slovence. Širimo našo idejo medneso. mišljenike, med zaspance, da pridobimo novih prijateljev, novih bratov, novih telo vadcev.. Na ^dar! Iz blagajniškega poročila posnemamo da .je bilo 4393.83 K dohodkov,ter 3253.19 K izdatkov t. j.-6750.02 K prometa. Iz bilance razvidimo, da-znaša društveno premoženje brez stavbišča 1310.64 K. (Konec prih.) Veselica »Sokola« v Brjah se bo vr-. šila v ne d e 1 j o 2. f a b r u a r j a. —- Veselični prostor je oddaljen 2 minuti od Kosoveli proti Preserjam. Začetek ob 3V.j popoldne. Na zdar! Odsek Črnlškega Sokola na Brjah sklicuje občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob -.'. popoldne. Dnevni red po pravilih. Posebnih vabil se ne bode pošiljalo! Na zdar! •Sokol v Podguri s podružnico je hotel priredit« danes, predpustno zabavo, -katera pa je odpovedana vsled smrti staroste br. Bandejja. »Sokol« v Blljafi priredi s sodelovanjem tamburaškega zbora pustno veselico čine 26. i. m. v dvorani g. Jos. Nemca % bogatim vsporedom. Začetek točno ob 3V2 POP. Po veselici ples v venčkih. Svira orkester. Odbor. Gospodarske vesti. Železniško vprašanje Škofjaioka- 2i-ri-Idrija Sv. Lucija, -— f»o zanesljivih informacijah smo izvedeli sledeče mnenje železniškega ministerstva: Vzroki, ki izključujejo v sedanjem času izvršitev projektirane železnice so: L Svek P° katerem nai bi se projektirana železnica izpeljala, bi zahteval nenavadno visoke stavbene in tadi potem vedno ogromne vzdrževalne stroške. 2. Železniška proga bi peljala skozi gospodarsko skoro sterilne pokrajine in bi se investirani kapital ne renfeJral. 3. V sedanjem času jako izčrpane (j!) državne finance izključujejo n-apravo vsake dvomljive železniške proge, 4. Pri sedanji politični konsteiaciji ne poseduje železniška zveza s Sv. Lucijo strategičnega pomena, ki ga je imela še pred enim letom in ki je bil merodajen za gradnjo te železnice. 5. Za Idrijo samo, odkar se razširjajo ceste in po vpeljavi avtoniPbilnega prometa, ni železniška zveza več takp nujno potrebna, kakor ie bila poprej. Iz navedenih vzrokov je na-daljni obstoj tozadevnega konzorcija y celoti nepotreben. Tudi vse tozadevne gmotne žrtve članov konsorcija so bile nepp-trpbne. — »Zarja.« Deželne dfokjade v Istri. — Deželne doklade za 1913 sp te-je: 35% na direktne osebne davke, 115% na ffleso in vino. -Neodvisen davek: na pivo v znesku 3 K 40 v ostane do konca febr,uv.arija. Od 1 marca dalje se bo pobiralo 4 K davka od hektolitra. 160 milijonov steklenic se je izdelalo zadnje leto v avstrijskih tovarnah. Promet je zastal, kartel stekleničarjev se krha; zato je pričakovati, da postanejo steklenice mnogo cenejše. Tujski promet v (Ljubljani, r- Lani je pbiskaio Ljubljano 75.672 tujcev, za 7222 več nego prejšnje leto. Avstrijski kataster vodnih moči. — Hidrpgrafrčna osrednja pisarna v mini-sterstvu za javna dela je izdala, četrti zvezek katastra vodnih moči in prospekte poslala trgovskim in obrtnim zbornicam, kjer jih lahko dobijo interesentje. Uzorti: stavbeni red. — Druga konferenca za stanovanjska vprašanja, ki je bjla na Dunaju lani v novembru, se je bavila s potrebo revizije obstoječih stavbenih redov. Sprejet je.bil predlog, da naj se vrši nova konferenca, katere se udeležijo tudi zastopniki dež. odborov. Minister javnih del Trnka je sedaj poslal na vse deželne odbore noto, v kateri priporoča, naj sestavijo stavbene rede za večja in manjša mesta, za občine na deželi, ter naj pripomnijo svoje skušnje in pridenejo poslej nabrani materijah Potem se sestavi načrt, ki se predloži deželnim odborom, da ga sprejmejo ali kakor je predložen .ali ga po svojih potrebah spremene. — Tostvarna konferenca se bo vršila na Dunaju 11. iebr. 1.1. Kolesarska zveza. ,KQlesarsfco ^u§tyo »^arja« ,na .Ajševici bo imelo, v nedeljo dne 26. januarja 1913. ob 3„ uri dopoldne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. ,poročilo odbora, 2. volitev predsednika in,odbornikpvj;3. slučajnosti. , Za obilno . vdeležbo se bijježi odpor. Razne vesti. TuŽflSkl.mestfll.svet. — V seji v četrtek je imel soc.dr. Puecher dolg govori skoro celo sejo „je trajal. Rekel je, da orl opravi, politično stran proračunske razpra-i ve, tehnično razloži -sodrug Črnivec. Dri Puecher se je .med drugim dotaknil tudi zahtev .Slovencev na šolskem polju, re* koL, da niso še -izpolnjene aH upravičeni so in soc. so predlagali, slov, 5ole v Trsta (ker,vedo, da jih občina ne da), glede *Le-i ge« .pravi,..da,.je ta zadeva .zelo malen-J kostna, in da se .socialistična .stranka ima baviti s pač resnejšimi zadevami. D. Wil-fan: Seveda, saj smo že tQHkoteraji povedali, da so naši kulturni interesi slabo varovani v vaših rokah. — Dr. Puecher na to izjavi, da je In da bo glasoval ž navdušenjem za »Lego Mazlohate«, ker jo smatra za zelo potrebno In koristno društvo, o čemer se je na lastne oči prepričal. Dr. Wilfan:' Včasih je dobro'niti'lastiiemu očetu ne verjeti! Dr. Puecher: Za Clrli-Meto-dovo družbo bom pa glasoval'tedaj, ko bodo slovenske občihe pbdptrale »Lego Nazionale«. To ie pravica l Dr. VVilfan: Pravica na dolgi'roki! — H koncu se!bayi Puecher z vprašanjem kompromisa' med Italijani in Slovenci. V to pa da'je prej treba rešiti vprašanje slovenske šole v Trstu in odstraniti oba irredentižma: italijanskega in (dr. Wilfan: »Slovenskega!« — velik smeh.) slovanskega. Trst'ima gotovo bodočnost svojega zaledja," (»hirite» landa«) (to je slovensko oodočhost). Govornik odkrito želi kompromisa med Italijani in Slovenci, ker bi le na ta načm Trst ostal zares neodvisno mesto, neodvisno tudi odpanslavizma in caiizma. (Dr. Wil-fan: Ubogi Puecher s svojimi bau-bau), boji se pa, da je predlog" dr. Wiliana le predlog za volilni kompromis. — l ' Afera glede konzulov v p/izrejiu jn Mitrovici končana. — Kakor v Pri^reiiu tako je tudi v JJ/litrovici oddelek' srbske armade? izkazal predpisano čast pre.il avstrijsko ?astavp na kojnzu}arnem posjopju. To se je zgpdjlo v četrtek. Dva avstrijska aviatika so aretirali v Rusiji. V guberniji Črnigov pri rtiestecii Sočniea sta se morala spustiti z aerbpla-nom na zemljo dva avstrijska oficirjaravi-atika. Prijeli so ju in odpeljali v Kijev. Tatvina v Pomjanu. —Neznani tatovi so udrli v občinski urad v Pornjanuv Istri. Vrtali so blagajno in vrtali ali privr-tali niso nič. 'iz pisalne mize pa so pdbraii nekaj nad 200 K denarja. Katastrofa na parniku »Sebenico« v tržaški Inki. — Zgodila se je strašna eksplozija na tem .parniku. Prednji del ladje je poškodovan, ižlasti pa )e razdejan krov. Pločevina, s .katero je ladja obita, je do morske gladina raztrgana. Eksplozija' je bila tako strašna, da je razne kosce ladje vrglo preko novih hangarjev na pomolu Sanita, del poveljnikovega mošta pa so našli celo na nekem tovornem vozu. Premogar, ki .ga je doletela smrt, je 17 let stari Jerkov, boje se pa, da je pogi-nU tudi krmilar Marko Maver. Najbrže gajevrglp y morje. ,Prišl.a.je.na. krov. parnika »Sqbenico« sodna .komjsjja ,z .raznimi veščaki,, ki )e posnela.^dejanski stan. Potapljači preiskujejo, da-Ii mprda ni strašna eksplozija karr bida poškodovala ladje tud .pod yo,do. Mor,da najdejo tudi izginple.ga krnujarja. Dalje,na peti strani. Vojne Igre. — Z Dunaja je prišla vest,, da se bodo Se v,teku tega meseca vršile v vseh večjih garnizijuh v Avstriji vojne igre, katerih se bodo morali udeležiti vsi oficirji. K tem igram bodo povabljeni tudi rezervni častniki, ki se jih bodo lahko u-cleležili. V hranilnici denar ne zgori. — Pred kratkim je zgorelo v velikovški okolici nekemu posestniku poslopje. Pod stre,ho je imel doilei^ra^o:i^ciE^®k m% narja, in ta je tudi zgorel. Ce pa bi bil ta mož svoj denar naložil v hranilnici, bi mu ga tam ne bil uničil ogenj, imel bi ga še* danes in zraven Še obresti. Ta slučaj kaže, kako nespametni so vendw-neka4fri ljudje in kako si po nepotrebnem sami škodujejo. V hranilnici je denar varen pred požarom, pred tatovi in tudi pred vlomom, da še celo pred vojsko; vse hranilnice za take slučaje zavarovane, česar pri posameznikih ni. Kdor torej hoče imeti denar na varnem in zraven še dobiček, naj ga naloži v hranilnicah! Kdor pa noče pametnih nasvetov, naj škodo pripiše,ssar. memu sebi! Največje in najmočnejše dete. — Neki londonski list je razpisal nagrade, katere dobijo oni stariši, ki izkažejo velika in močna deteta. V Olasgowu se nahaja 10 mesecev star deček, ki tehta 20 kilogramov, visok je 80 cm; da je dete staro-res le 10 mesecev, je dokazano. Ali list še ni zadovoljen s tem dečkom, marveč išče še močnejše in še razvitejše dete. Tatvina kositra v Trstu.— Trgovina z železom Luzzato & Figlio ima'""svoja skladišča v svobodni luki in v ulici San Maurizio št. 9. Včeraj zjutraj ob tričetrt na sedem je opazil stražnik, da stoji pred skladiščem voziček, v katerega je bil vprežen vol. Na vozič pa so neki možje nakladali iz skladišča blago. Stražniku se je takoj zasvetilo, da so to tatovi. Zato je poklical pomoč in sedaj se .je posrečilo zapreti ponočnjake, ki so bili prežagali vrata in prebili steno skladišča. Dognali so, da bi imela tvrdka 1200 K škode, ker je bilo naloženo na vozičku 184 kg kositra, ki ga tatovi niso mogli odpeljati. Tatovi so Vittorio Fabian, Ivan Šarič in Hi-jacint Martin, mladeniči krog 20 let. . Za pomoč v vojni ranjenim in njihovim družinam je dobil odbor v Beogradu doslej znesek 398.712 dinarjev. Porabljenega je skupno do novega leta 131.314 dinarjev. Proti bolnim izseljencem. — Zbornica v VVasiiingtonu je sprejela zakonski načrt, po katerem morajo parobrodna društva za vsak slučaj pripeljanega bolnega izseljenca plačati globo 200 dolarjev. Stavke v Ameriki. — V Nevvjorku so začele štrajkati tudi šivilje in perice in sicer jih štrajka 170.000. V Severni Ameriki štrajka 35000 ku-rjačev na železnicah. Ustrelil se je* ogrski poslanec dr. Va-rady, in sicer radi živčne bolezni. Svojo ženo je ubil in svojega nečaka 50-letni delavec Fran Brož blizu Prage. Ko je to storil, je polil trupli s petrolejem in zažgal. Tako je hotel varati svet; ali kmalu se je dognalo, kaj je storil in Broža so aretirali. Aretirali so v Rusiji avstrijskega železničarja Dulevskega. Najbrže ga sumijo špionaže! Srbske vojne žrtve. — Srbsko vojno ministerstvo razglaša, da je bilo od po • četka vojne ranjenih 11000 Srbov, obolelo pa jih je 10:000. V bolnišnico je spremenjena vila Ate-tinf y Solunu, kjer je prej bival bivši sultan Abdul Hamid. Razveljavljen zakon. — Bavarska vrhovna sodnija je razveljavila zakon nadvojvodinje Izabele Marije s princem Jurijem Bavarskim. Prepoved kinematografov v cerkvah. — Papež je izdal dekret, s katerim je prepovedana uporaba kinematografov v cerkvah, in četudi bi bile slike čisto religioznega značaja. Samo za milijonarje. — V ameriško kopališče v Ncvvvorku zahajajo milijonarji. Zadnje čase je bilo pa prišlo tudi nekai takih ljudi, ki milijonarjem niso po godu in celo zemljišče so hoteli kupiti. Sedaj pa so milijonarji pokupili kar se sploh da tam okoli pokupiti in tako o-statte kopališče samo za milijonarje. Vojaka je povozil pri Tuhui osebni vlak. Vojak je stražil most. Vlak ga je prijel in razmesaril. Industrija v Srbiji. Po konzularnih izvestjih je bilo leto 1911. za srbsko industrijo povoljno. Sko-r§ vsa podjetja so imela stalno obilo dela. V lanskem letu je bilo v Srbiji podjetji 465. Kot taka se smatrajo ona z motornim ob.ratom in v katerih je zaposlenih ;^fr^%3aerav"Cev; čr§tr$rez motornega^ obrata, morajo šteti najmanj 25 delavcev. .V vsa *ta podjetja investirana glavnica znaša 62 milijonov dinarjev, prometni kapital 19.8 milij. Število delavcev, znaša 13517 moških in 2578 ženskih, ja-kost motorne sile 24030 konjskih sil, od tega odpade na paro 19326, 1614 na vodno silo. Vrednost skupne produkcije se ceni na 126.2 mil. dinarjev; od tega gre v inozemstvo 50 milijonov. Mlinarska industrija. Srbski mlini so zaključili lansko leto povsem ugodno. Velikih mlinov je 17; proizvedli so 52.232 ton pšenične moke in 17384 otrobi. Mali mlini pa okoli 32000 ton koruze in 28000 pšenične moke. Vrednost skupne produkcije znaša 23,685.455 dinarjev, poprečna cena pšenične moke pride na 217 dinarjev. Industrija alkohola. Jedina v Beogradu obstoječa tovarna je zvišala svojo produkcijo od 27 na 32 vagonov. Načrt tovarne alkohola, > na katero bi se prenesel monopol alkohola, se ni mogel doslej oživotvoriti, čeprav je koncesija prešla v druge roke. Produkcija žganja, ki znaša v dobrih letih po priliki 350.000 hI, je znatno nazadovala, ker se je izkazalo sušenje sliv za dobičkonosnejše. Uvoz alkohola raste na veliko. P i v o v a r n i š k a industrija. Produkcija se je znatno povišala, od 109.000 hI na 148.000 hI v vrednosti 7 in pol milijona dinarjev. Največji del odpada na beogradski dve pivovarni. Konsum je narastel, ali podraženje surovin je vplivalo tudi v Srbiji, da so pivovarne proti koncu leta povišale cene ter se dogovorile za skupno postopanje glede dobave, kredita in prodajnih pogojev. Industrija sladkorja. Beo-gradska tovarna, ki dobi 8821 vagonov sladkorne repe, je izdelala skupno 1000 vagonov sladkorja v vrednosti 6.6 milij. dinarjev. Predelalo se je poprečno na dan 80—90 vagonov repe. Vsled obsežnih investicij upajo, da bo mogla tovarna na dan 120 vagonov izdelati. Tovarna se trudi, da kmetovalce navaja po posebnih ekonomih v kulturo repe in jim daje stroje in semena na razpolago. Razven tega jim daje izdatna posojila. -Tovarna podučuje kmetovalce tudi o koristi umetnih gnojil. Konsum v deželi se ceni na 1000 vagonov pa beogradska in nova. tovarna v Čupriji dvakrat toliko producirate, radi tega je mogoče računati na velik izvoz sladkorja, Klavnice. Prednosti, katere je nudil izvoz mesa v Avstro-Ogrsko, je mogla vsled pogodbe uživati samo beogradska klavnica. Vseh pet klavnic je imeio prometa 15.500 ton v vrednosti 21 milijonov; od tega odpada na beogradsko 14.500 ton. V belgrajski klavnici je bilo zaklano za uvoz v Avstrijo 64519 svinj v teži 8.403.000 kg in v vrednosti 11 milijonov dinarjev. Zaklano je bilo za monarhijo 21.561 težke goveje živine v teži 5.641.000 kg v vrednosti 6.250.000 dinarjev. Razven tega je bilo izvoženega mnogo r.iesa v Italijo in Francijo. Čisti dobiček je bil izredno dober, znašat je 261.568 dinarjev tako, da se je na vsako delnico nominalnih 25 dinarjev izplačala dividenda 2,50 dinarja. Klavnica v Mladeaovcu je bila ustavila svoje poslovanje pa je zopet otvor-jena prometu. Industrija drv. V poslednjih letih opažena povoljna konjunktura v srbski industriji traja dalje. To velja zlasti za dve veliki podjetji v Beogradu, ki ste svoje proizvajanje znatno- • pomnožili. Radi nizke vode in pomanjkanja vagonov so se pojavile težkoče v odpošiljanju. Cene se niso izdatno spremenile. Izdelalo se je po priliki 150.000 kubičnih metrov »crnogo- ' rice«. Vrednost skupne produkcije znaša 3 in pol milijona dinarjev. Osnovani sta dve novi pilarni, jedna je povečana. Izdelovanje pohištva v Beogradu kaže velik napredek. Na deželi se je ustanovilo podjetje za izdelovanje stolic. Kolarstvo se razvija povoljno, ker je nemogoče vsled carine uvažati vozove. Industrija kože. Tovarna v Beogradu, ki je z avstrijskim kapitalom pretvorjena v delničarsko društvo, je največje podjetje te vrste. Ona je glede* strojev povsem moderna in je povišala svojo proizvajalno sposobnost letno na 50— 52000 velikih kož. Dve tretjini vzamejo vojaške dobave. Tovarna v Nišu je prišla na trg lani in ima dobre uspehe. Isto velja za tovarno v Kragujevcu, ki dela za armado. Industrija cipel je zastopana v Beogradu in Vranji pa ne kaže posebnega napredka; vendar se upira inozemski konkurenci. Tovarna v Vranji je delala za armado. (Pride še.) Odgovora! urednik in izdajatelj IvanKavčiC v Ooricl. Tiska: »OoriSka Tiskarni« A. Oabricek'(odgov. J. FabCic). Zalaga: Drugim xa izdajanje listov »Soiac in »Primorec«. lLLe se kamelje zmotnega upravitelja za gostilno, združeno s prodajo blaga na debelo v najbližji goriški okolici. Ustmctia kakor tudi naslov pisem iz prijnznosti na upravnišlvo „Soče". 18-3 Mali oglasi. RajnaiJIattitatoJblM staie 60*1 a. Ako Je oglat obsetnejlt te neona aa vsako besedo i fta. lajprlpravaejle lnsorlranjo aa trgovet In obrtalke. Koliko J* manjših trgovcav in obrtnikov » Gortaf. katerih, na, (Ulell (in oelo v mostu) nlh5t> a* poant, kar nikjer ne btaorirafo. Skoda ni majhne* V najem se odda mlin, p^tam™* K mlinu spada stanovanje :a košček vrta. — Ceno za najemnino se izve.pri laBtniku. — Naslov pove naše upravni&tvo. SNle"s6nireir^ahdr^7l sodovičarako obrt. — Pismene ponudbe naj se počijo na Andreja Zgonc, sodovičar, Cerknica pri Rakeku (Notranjsko). 17—10 FOlOjrBl As JoTKIC slabem, temnem61 vremenu in tudi zvečer pri električni Bvetilki rJupiter14. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Slovenska šivilja damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši mod; Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. 417-1 Na novo urejena in največja trgovina z železnino BDUABDO STIOSA Gorica — Via Bastello S«. 19 — Gorica iki Krainer & C-°. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, ¦ raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih ir* železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnicj stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče i>lago. CENE BREZ KOHKIIREHCE. naročajte Sočo" tu »Primorca os^^ptr&tfssj Inserirajte o .Soči tn .Primorcu IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka $ (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICI Jas. Verdi tefeaffl.Ce Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o sooleni atefiein od 9. ure dop. do 5. ure pop C. kr. ravnateljstvo državne žolegulce v Trstu. Zimski šport v Bohinju in na Bledu, železniška postaja Btitrica - Bntatnlsho ieiero. Športno in zabavno sankališSe »Belvedore11 na obronkih „Črno PrBti\ 10 minut od postaje, Banke so na razpolago. — Mnogoštevilne sani s konj za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. — Za smufiaioe so zaznamovane smuone ture (3—5 ur). Železniška postaja „BlLd". Drsališče'na Blejskem jezeru, zabavno sankališee blizu postaje. — Mnogoštevilne sani s konji za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. Zveza vlakov: Brzovlaki Osebni vlaki Brzovlaki Osebni vlaki 7.45 G.QQ 8.4JV 9.05 19.50J 4.2010.22; "-M 9.14; 7.pl0.pJ, 11.13 «.58j 6iaia.21> 7.401 10.43 8.2ŠH-22 1.07; 4.50; 8.QQj ll.OSJ 9.20J1.&1I 1.37| 5.28' S.glj iz Jesenic B.LL:iU0 3.32 I 542; 'j 7.58*1 8.23| i 8.44! 8.311 1.141 5.20 9.50 2.38 G.4jil 1.& 110.17 30? 7.JLEI ""¦ 2.§2' 9.24 3Q2j 9.48J HS2 \ odhod Trst c. kr. drž. žel. prihod Gorica d. k. prihod Bistrica Bohinjska J. odhod „ Bled odhod Ljubljana juž. kol. prihod prihod Lesce odhod j 9 00, I 7.351 I 3.251 I 6.04 242 11.951 8.QQ, 9.57! H _ 8.45J 5.41 j 2.QbJ «.47] 8.54[ 500, ..... ""' Jesenic I ll.M I lo.pji; I 9-ai| ; 8.52i P osetnice = (vizitke) elegantne ffazone In 1 naimodemeiSimi Črkami l izdeluje , »Goriška Tiskarna" A. GABRŠČEK Gorica, Gosposka ulica 7. Trst c. kr. d. ž. 2.Q±»-JrsJ T „ Bistrica Bohinjska j. , Vozne cene v kronali, HI. razred, enostavna vožnja iz postaje Gorica d k. 10.17; 2.01) 8.2! i 1048 11.14 9-57 8.41 8.04 na postajo Brzovlak Osebni vlak Športni posebni vlak tja in nazaj_______ Brzovlak Osebni vlak Športni posebni vlak ______tja in nazaj______ 7.00110.Ž2 9.3J 4.44; 8.0J.; 7.24 3.08 7.JL2 6.2R 2.41! 6.4Ji; 6.0ji| ! i i-a 8J111.22, ^.A 64L 10 031*3"" 5.32, 8SSJ1« 4.321 8.011,^1 Ljubljana j. k. Osebni vlak Brzovlak Bistrica Boh. jezero Bled....... Lesce.....¦ . 580 680 2-50 32 \ 3-- 3-80 3*30 280 210 390 Rezervirani vozni oddelki so na razpolago zimsko-Sportueinu občinstvu ob nedeljah in praznikih pri vlakih iz Trsta c. kr. d. ž. ob 7.45, 12.50, 4.2P., iz Bleda ob 5.00, 0.4JJ, iz Ljubljane j. k. ob 6.52, iz Bistrice-Bohinjskega jezera ob 4.42 in 80J.. — Ti vozni oddelki imajo svoje napise.. V Trstu ima cestna železnica zvezo od ulica Klander k športnim posebnim vlakom, ki vozijo ob nedeljah in praznikih ob ugodnem vremenu v Bohinj. — Za člane športnih društev se dobe znižani vozni listki pri deželnih zvezah za tujski promet. Istotam se zvedo redna vremenska V TRSTU, meseca decembra 1912. poročila. c. kr. ravnateljstvo državneSželeinice. milioni ljudi je odpravilo Kašeh hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s KL Koiserjeuimi ---------prsnimi karamelami — — . z znamko 3 jelke. filflfl notaiskopotrjenih priznanj od raznih zdravnikov OlUU in privatnikov, kateri jamčijo za dobor uspeh. Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., dozo po 60 vin. _ Dobiva se v lekarnah pri G. Cnstofolotti, o. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Kuggiero Kuriier A. do Oironcoli, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji lhis v Vipavi, L. luirsehen v AjMu in Maks Kozower v Ajdovščini. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2, uelika zaloga Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na Podjetje, katero sem otvoriia 30. decembra pr.l., to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bode cenj. gostom poleg Plzen-skega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob, zaupanje od strani slavnega občinstva. — Za obilen obisk se priporočam 1912. Pavla Koren. I I Lekarna Cristofoietti v um na i ravniku Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim is sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno rmene barve po Kl'40tbele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Baba tega olja je sosebno priporočljiva oirokom in dedkom, ki-so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno oje se železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Sašu vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. : c«na *ne steklenice je i krono 40 vinarjev.------- S&JKLL^E5& UrfktB0 ll *«W0JV prelito se vedno v mojem tem. laboratorfla, preano se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim Cč. odjemalcem glede čistote in I ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. . ¦ «MC Crlatofolotlljova pijača Iz kina lit železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim ojjem. —= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. oljkinega olja prve vrste Mjbiljiit Mk Iz litre, Oaluacije Milf etle, Bari in lic« s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 1*12 1'20, 1-28, 1-36, i'44, 1-60. 1"80, 2-, 240 za lnči 90 72 vin. ------ Na debelo eene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------— mila in svež.---------------- Cene zmerne* Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Raštelj 3, ¦gf/ Zaloga usnja. deželi, da sem odprl suojo delavnico o Nunski ulici si. g ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojui obisk, in jamčim za ločno in solidno postrežbo udani Rud. Benedetič, čevljarski mojster. 485 21 C. kr. priv. Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek; Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogalo zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, knkor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. Podružnica AffitjgBJitW Kupujte samo dvokolesa „HltLlia". ki so naj- iHmDHB^ boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo- v^m^B^ ciis' za navadno raD0 a^ za dirke. f Wk Šivalni stroji Original UlCfOlla so najprak- f^P tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vi-1. . šivanje in stika nje (vezenje). Stroj teče brezdomno in je jako trpežen. Fuške, samokrese, slamoieznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 9. »Ljubljanske kreditne banke".. — se bevi z vsemi v bančno stroko spadijočiml posli. — ¦¦ Vloge na knjižica obrestuje po 4Y!„, vloge v tekočem 11 računu po dogovoru. ___ A Centrala o LJubljani. - Rezervni zaklad K 800000, - PODRUŽNICO • Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ===== - ~ JtelnJIka glavnica M 8,000.000.-----