VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Razvoj vremena v maju 2022 ................................................................................................................ 26 Podnebne razmere v pomladi 2022 ...................................................................................................... 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2022 ................................................................................ 52 AGROMETEOROLOGIJA 59 Agrometeorološke razmere v maju 2022 .............................................................................................. 59 HIDROLOGIJA 64 Pretoki rek v maju 2022 ......................................................................................................................... 64 Temperature rek in jezer v maju 2022 ................................................................................................... 69 Dinamika in temperatura morja v maju 2022 ......................................................................................... 72 Količine podzemne vode v maju 2022 ................................................................................................... 77 Hidrološka postaja Soča Solkan ............................................................................................................ 83 ONESNAŽENOST ZRAKA 88 Onesnaženost zraka v maju 2022 ......................................................................................................... 88 POTRESI 97 Potresi v Sloveniji v maju 2022 ............................................................................................................. 97 Svetovni potresi v maju 2022 ................................................................................................................ 99 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 100 FOTOGRAFIJA MESECA 107 Fotografija z naslovne strani: Travniki in gozdovi so sredi maja ozeleneli tudi v hribih. Mrzli Vrh nad Žirmi, 15. maj 2022 (foto: Rok Damjanić). Cover photo: Also in the hills, meadows and forests turned green in mid-May; Mrzli Vrh nad Žirmi, 15 May 2022 (Photo: Rok Damjanić). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2022 Climate in May 2022 Tanja Cegnar majem se izteka meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo vsaj kakšen izrazit prodor hladnega zraka. Po treh zaporednih majih s temperaturo pod normalo, je bil tokratni maj nadpovprečno topel. Z Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, May 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil maj 2,1 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 81 % toliko padavin kot normalno. Sonce je sijalo 103 % toliko časa kot normalno. Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2022 še najbolj podoben maju 2009, ki pa je bil bolj sušen in maju 1986, ki je bil padavinsko bližje normali. Obakrat je bil temperaturni presežek nad normalo nekoliko manjši kot tokrat. Na državni ravni je maj 2022 tretji najtoplejši, v Ljubljani in na Kredarici pa drugi najtoplejši, v Ljubljani skupaj z leti 1985 in 2009. Povprečna majska temperatura je povsod presegla normalo. Velika večina ozemlja je bila 2,0 do 2,5 °C toplejša od normale. Nekoliko manjši presežek nad normalo, in sicer od 1,5 do 2,0 °C, je bil predvsem v severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije ter v Zgornjesavski dolini. V nekaj krajih je najvišja dnevna temperatura že dosegla ali celo nekoliko presegla 30 °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. V veliki večini države je padlo od 30 do 120 mm padavin, najmanj na Obali, v Brdih in na Goriškem, kjer je bilo dežja večinoma manj kot 30 mm. Obilnejše so bile padavine na Pohorju, delu vzhodnih Karavank in ponekod v Beli krajini. Na nekaj merilnih postajah so namerili od 160 do 195 mm dežja. Maja je izstopalo neurje 25. dne, največ škode je povzročilo na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi v primerjavi z normalo so bile padavinske razmere raznolike. Najmanj jih je bilo na zahodu države, kjer je kazalnik padavin padal od osrednje Slovenije proti zahodu, suh pa je bil maj tudi na severovzhodu in ob meji s Hrvaško. V nekaj krajih je padlo le od 12 do 20 % običajnega dežja. V Beli krajini, na Koroškem, delih Štajerske in na severu Prekmurja je bila namočenost povprečna in tudi nadpovprečna. Na nekaj merilnih mestih so padavine dosegle od 150 do 185 % normale. V veliki večini države je bila osončenost nad normalo. Slabše kot običajno so bili osončeni hribi na severu države, na Kredarici je osončenost za desetino zaostajala za normalo. Drugod je bilo sončnega vremena vsaj toliko kot običajno, v veliki večini države je presežek znašal do desetine normale, le na zahodu, jugozahodu in v Beli krajini je bil presežek med 10 in 20 %. Na Kredarici je bila snežna odeja z 245 cm najdebelejša 2. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Slika 2. Skromne padavine so se odražale tudi v podzemnih vodah. Divje jezero, 26. maj 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Modest rainfall was also reflected in groundwater. Divje jezero; 26 May 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Ponekod se je maj začel s hladnim vremenom, povsod pa so maja izrazito prevladovali nadpovprečno topli dnevi (slika 1). Povprečna dnevna temperatura se je pod normalo spustila 28. maja. Ponekod se je že zadnji majski dan spet dvignila nad normalo. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je 2,2 °C nad normalo in druga najvišja povprečna majska temperatura. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C, kar je skupaj z majem 2022 druga najvišja vrednost, odkar potekajo meritve, sledi maj 2018 z 18,0 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu sledi maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v prestolnici je bila 12,3 °C, kar je 2,0 °C nad normalo in druga najvišja vrednost. Najtoplejša so bila jutra maja 2018 (12,9 °C); tretja najtoplejša majska jutra so bila v letu 1986 (12,1 °C), najhladnejša pa leta 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 24,2 °C, kar je 2,8 °C nad normalo. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 26 Temperatura ( C) 22 18 Ljubljana 14 10 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 7 Kredarica Temperatura ( C) 5 3 1 -1 -3 -5 -7 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in May Tudi v visokogorju je bil maj 2022 toplejši kot normalno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 3,4 °C, kar je 2,5 °C nad normalo in druga najvišja majska temperatura. Najhladnejši je bil maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledita maja 2003 in 2022, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi s 3,1 °C maj 2018, leta 1999 pa je bilo majsko povprečje temperature 3,0 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 13 hladnih dni, po nižinah ni bilo hladnih dni. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Tokrat je na nekaterih merilnih mestih presegla prag za vroč dan. V Črnomlju je bilo 5 vročih dni, v Cerkljah 4 taki dnevi, v Biljah in Novem mestu 3, v Celju in Ljubljani 2. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 14 majev, ko se je temperatura v prestolnici dvignila na vsaj 30 °C (slika 4), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Po en vroč dan so maja 2022 zapisali v Murski Soboti, Lendavi in Kočevju. 24 Ljubljana 20 Vroči Topli Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število toplih in vročih majskih dni Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 C and 30 C in May 34 Ljubljana Temperatura ( C) 32 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 34 Murska Sobota Temperatura ( C) 32 30 28 26 24 22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Kredarica Temperatura ( C) 14 12 10 8 6 4 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja majska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in May Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah je bilo 5 takih dni, po 9 so jih zapisali v Postojni, Slovenj Gradcu in Lescah. V Biljah jih je bilo 20, po 17 so jih našteli v Portorožu, 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Črnomlju in Ljubljani. V prestolnici je bilo največ toplih dni leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo 6 majev brez takih dni. Že 12. maja je bila izmerjena najvišja temperatura na Bizeljskem (31,0 °C), v Novem mestu (30,9 °C), Murski Soboti (30,6 °C), Slovenj Gradcu (28,6 °C) in na Letališču ER Maribor (29,7 °C). Na Kredarici so 20. maja izmerili 12,3 °C, najvišjo majsko temperaturo na tem visokogorskem observatoriju so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. V Ratečah se je tega dne ogrelo na 26,6 °C, v Kočevju na 30,3 °C. Naslednji dan je bilo najtopleje v Postojni (27,5 °C) in Lescah (28,0 °C). V Biljah je bila najvišja temperatura izmerjena 22. maja (30,7 °C), v Portorožu pa je bilo najtopleje 27. dne z 28,6 °C. Tudi v Ljubljani je bila najvišja temperatura dosežena 27. maja, ogrelo se je na 30,1 °C, v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. 8 Murska Sobota Temperatura ( C) 6 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 8 Ljubljana Temperatura ( C) 6 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -2 Kredarica Temperatura ( C) -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja majska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in May V Ratečah (1,8 °C), Črnomlju (5,0 °C) in na Letališču ER Maribor (5,6 °C) je bilo najhladnejše jutro 3. maja. Dan kasneje je bila najnižja temperatura izmerjena v Postojni (2,0 °C), Kočevju (2,9 °C) in Slovenj Gradcu (3,5 °C). V Biljah (7,1 °C), Lescah (5,1 °C) in Portorožu (8,0 °C) je bilo najhladneje 5. dne. V Murski Soboti (4,9 °C), Celju (5,1 °C) in na Bizeljskem (6,1 °C) so najnižjo temperaturo zapisali 19. maja. Predzadnji majski dan je bila najnižja temperatura izmerjena na Kredarici (−5,2 °C), v preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. Tudi v Ljubljani se je najbolj ohladilo predzadnji dan meseca, izmerili so 7,2 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 20 Ljubljana 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 20 Murska Sobota 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 20 Portorož 18 16 14 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 20 Novo mesto 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 4 Kredarica 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 7. Mean air temperature in May V Portorožu je bil maj 2018 najtoplejši doslej. V Murski Soboti ostaja najtoplejši maj 1958. V Ljubljani in Novem mestu je bil najtoplejši maj 2003, na Kredarici pa maj 1958. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 34 14 Ljubljana 10 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 30 26 22 18 6 2 -2 14 Kredarica -6 10 6 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 34 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 Celje 30 26 22 18 24 20 16 14 12 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 32 32 28 28 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 32 Novo mesto 24 20 16 12 3 5 24 20 16 12 8 8 Murska Sobota Let. ER Maribor 4 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 34 Portorož Bilje 30 26 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 3 26 22 18 22 18 14 14 10 10 6 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, maj 2022 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), May 2022 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Pomladanska čebelja paša; Arboretum Volčji Potok, 1. maj 2022 (foto: Gašper Sinjur). Figure 9. Spring bee grazing, Arboretum Volčji Potok; 1 May 2022 (Photo: Gašper Sinjur). Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo najhladneje maja 1991. Slika 10. Odklon povprečne majske temperature na državni ravni od majskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 10. Mean May temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Na državni ravni je maj 2022 z odklonom 2,1 °C tretji najtoplejši v nizu podatkov od leta 1961. V tem obdobju je bil najtoplejši maj 2003, z odklonom 2,4 °C, sledil mu je maj 2018, z odklonom 2,3 °C. Na državni ravni je bil v obdobju 1961–2022 najhladnejši maj 1991 z odklonom −3,9 °C, maj 1980 je za normalo zaostajal 3,4 °C, maj 1970 pa za 3,0 °C. Maj 2019 je za normalo zaostajal za 2,8 °C. Maj 2021 je bil drugi najhladnejši v tem stoletju, le nekoliko hladnejši je bil od maja 2004. Od leta 1961 do začetka devetdesetih let so bili maji večinoma hladnejši od normale, nato prevladujejo toplejši kljub velikim odklonom v obe smeri. Maj 2022 je po zaporedju treh hladnih spet toplejši od normale. Povprečna majska temperatura od šestdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju narašča. Linearni trend ogrevanja znaša okrog 0,40 °C/desetletje in je statistično značilen. V tem stoletju je bilo 13 majev s pozitivnim in devet z negativnim odklonom temperature od normale. Povprečna majska temperatura je povsod presegla normalo. Velika večina ozemlja je bila 2,0 do 2,5 °C toplejša od normale. V Vedrijanu je odklon dosegel 2,6 °C. Nekoliko manjši presežek nad normalo, in sicer od 1,5 do 2,0 °C je bil predvsem v severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije ter v Zgornjesavski dolini. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka maja 2022 od povprečja obdobja 19812010 Figure 11. Mean air temperature anomaly, May 2022 Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za maje v obdobju 19612022 Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all May in the period 19612022 Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2022 še najbolj podoben maju 2009, ki je bil nekoliko bolj suh in manj topel, in maju 1986, ki je bil nekoliko maj topel in skoraj povprečno namočen. Seveda se je potek vremena v omenjenih mesecih razlikoval. Višina majskih padavin je prikazana na sliki 13. V veliki večini države je padlo od 30 do 120 mm padavin, najmanj na Obali, v Brdih in na Goriškem, kjer je bilo dežja večinoma manj kot 30 mm. Med najmanj namočene kraje spadajo Portorož, Opatje selo, Bilje in Vedrijan, kjer so namerili do 20 mm padavin. Obilnejše so bile padavine na Pohorju, delu vzhodnih Karavank in ponekod v Beli krajini. Med 11 Agencija Republike Slovenije za okolje bolj namočene kraje spadajo Ribnica na Pohorju (194 mm), Gorenjci pri Adlešičih (173 mm), Predgrad in Dravograd s po 163 mm dežja. Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2022 Figure 13. Precipitation, May 2022 Na ravni države je bil maj podpovprečno namočen, na državni ravni je kazalnik padavin znašal 81 %, kar uvršča maj 2022 med 16 najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj je bil v tem obdobju namočen maj 1993, s kazalnikom 44 %, zelo suhi so bili tudi maji 1992, 1973 in 2003, vsi s kazalnikom padavin pod 50 %. Najbolj namočen v tem obdobju je bil maj 2021, s kazalnikom padavin 214 %, zelo namočeni so bili tudi maji 2019, 1972 in 1991, vsi s kazalnikom padavin med 180 in 200 %. Slika 14. Višina padavin maja 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 14. Precipitation amount in May 2022 compared with 19812010 normal Na sliki 15 je prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo najmanj na zahodu države, kjer je kazalnik padavin padal od osrednje Slovenije proti zahodu, suho pa je bilo še na severovzhodu in ob meji s Hrvaško. V Vedrijanu je padlo le 12 % običajnih padavin, v Plavah in Čolnici 14 %, v Biljah in Opatjem selu 16 % in v Bovcu 17 %. V Beli krajini, na Koroškem, delih Štajerske in na severu Prekmurja pa je bila namočenost povprečna in tudi nadpovprečna. V Gorenjcih pri Adlešičih je padlo 185 % normalnih padavin, v Dravogradu 172 %, v Ribnici na Pohorju in Cerovcu 158 %, na Poličkem Vrhu 156 % in v Sromljah 150 %. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Od šestdesetih let prejšnjega stoletja do okrog leta 2000 je povprečna višina padavin maja na ravni države padala, po tem obdobju pa se spet dviga. Linearni trend v tem obdobju ni statistično značilen. V tem stoletju je bilo 12 majev nad in deset s kazalnikom padavin pod normalo. Slika 15. Kazalnik majskih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Mean May precipitation anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2022 Table 1. Monthly meteorological data, May 2022 Postaja Padavine in pojavi NV Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Kneške Ravne Nova vas na Blokah Malkovec Luče Lendava Ptuj 1742 362 876 622 485 1065 739 720 397 513 190 235 LEGENDA: RR RP SD RR 121 53 79 45 61 55 62 83 98 89 68 108 RP 105 50 60 26 28 32 28 65 104 71 94 121 SD 15 8 12 10 9 8 14 11 10 12 9 8 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Maja je bilo v Ljubljani 51 mm padavin, kar je le 47 % normale. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), na drugo mesto se uvršča maj 2021 z 248 mm, 239 mm je padlo maja 2019, 234 mm maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 Kredarica Padavine (mm) 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 16. Padavine v maju Figure 16. Precipitation in May Maja je bilo v Biljah 6 dni s padavinami vsaj 1 mm, drugod po državi jih je bilo več, na Kredarici in Krvavcu so jih našteli 15, v Kneških Ravnah in Slovenj Gradcu 14. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lisca Metlika Lesce Velenje Novo mesto Godnje Krn Breginj Bled Mačkovci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Bizeljsko Laško Ljubljana Kočevje Hrib Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Rakitovec Kozina Bilje Vedrijan Otlica Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kranjska Gora Kredarica Zg. Jezersko Krvavec Črnivec Povprečje 1981-2010 0 100 200 300 400 500 Maja 2021 600 700 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm maja 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in May 2022 and the 1981–2010 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V veliki večini države je bila osončenost nad normalo. Slabše kot običajno so bili osončeni hribi na severu države, na Kredarici je osončenost za desetino zaostajala za normalo. Drugod je bilo sončnega vremena vsaj toliko kot običajno, v veliki večini države je presežek znašal do desetine normale, le na zahodu, jugozahodu in v Beli krajini je bil presežek med 10 in 20 %. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja maja 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in May 2022 compared with 19812010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 256 ur, kar je 105 % normale. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maji 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Maj 2019 je bil rekordno oblačen, saj je sonce sijalo 116 ur oz. le 49 % normale, v znamenju oblačnega vremena so bili tudi maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami in maj 1957 s 149 urami sončnega vremena. Razen v visokogorju je bilo povsod vsaj 200 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo v Portorožu, kjer je sonce sijalo 286 ur, kar je 10 % nad normalo. V Postojni je bilo 245 ur sončnega vremena, kar je 17 % nad normalo. V Biljah je bilo 257 ur sončnega vremena, kar je 12 % nad normalo, enak presežek nad normalo je bil tudi v Godnjah. Na Kredarici je letošnji maj s 154 urami sončnega vremena za 10 % zaostajal za normalo. V Novem mestu so z 240 urami normalo presegli za 9 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 242 ur, kar je enako normali. Slika 19. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. May Sunshine duration anomaly in at national level, reference period 1981–2010 Po štirih zaporednih podpovprečno osončenih majih je tokrat osončenost na državni ravni nekoliko (za 3 %) presegla normalo. Maja 2019 je bilo rekordno malo ur sončnega vremena, le 57 % normalne osončenosti. Sledila sta mu maja 1978 in 1980, s kazalnikoma 61 % in 62 %. Tudi maja 2020 je bilo v 16 Agencija Republike Slovenije za okolje pretežnem delu Slovenije manj sončnega vremena kot normalno. Od leta 1961 sta bila najbolj osončena maja 1979 in 2011, s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja 139 %. V zadnjem obdobju je sončno obsevanje v upadu, linearni trend v obdobju od leta 1961 pa ni statistično ni značilen. V tem stoletju je bilo 12 majev s kazalnikom nad in deset pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni v visokogorju ni bilo, bili pa so po nižinah. Največ, in sicer kar 9, jih je bilo v Novem mestu in Murski Soboti. V prestolnici so bili maja 2022 trije jasni dnevi. Maja 2011, 1976 in 1979 so poročali o sedmih takih dnevih, od sredine minulega stoletja pa je 14 majev minilo brez jasnega dneva. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer kar 10, jih je bilo v visokogorju in Slovenj Gradcu. V Biljah, na Obali, Bizeljskem in v Novem mestu jih je bilo 5. V Ljubljani je bilo 8 takih dni. Maja 2019 jih je bilo 18, kar je največ od sredine minulega stoletja. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. 20 Št. dni Oblačno Ljubljana 16 Jasno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 20. Število jasnih in oblačnih dni v maju Figure 20. Number of clear and cloudy days in May Žal z merilnih mest, kjer deluje le samodejna merilna postaja, o oblačnosti nimamo primerljivega podatka s preteklostjo. Povprečna oblačnost je bila na Kredarici 7,1 desetin. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Biljah in Novem mestu, kjer je nekoliko presegla 4 desetine. Slika 21. Pomlad v gozdovih kočevske; Stari Log, 10. maj 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. Spring in the forests of Kočevska region; Stari Log, 10 May 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 Murska Sobota 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1971 1975 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2001 2005 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 300 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja Figure 22. Sunshine duration 18 1993 1997 2009 2013 2017 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 30 24 12 24 12 18 9 18 9 12 6 12 6 6 3 6 3 0 0 15 0 3 5 7 Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 0 1 15 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 15 Bilje 12 12 9 9 6 6 3 0 1 3 5 7 12 9 9 6 6 3 3 3 0 0 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 45 48 12 36 12 36 9 27 9 24 6 18 6 12 3 9 3 0 0 15 0 1 5 7 0 Padavine (mm) Osončenost (ura) 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 15 24 12 12 12 18 9 9 9 12 6 6 6 6 3 3 3 0 0 Murska Sobota 0 1 3 5 7 15 Let. ER Maribor 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 30 Padavine (mm) 3 Celje Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto Osončenost (ura) 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Osončenost (ura) 1 Ljubljana Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2022 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2022 Table 2. Monthly meteorological data, May 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV TS TOD 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 3,4 13,3 19,1 15,7 15,2 18,1 18 17,5 17,6 16,9 17,3 15,8 17,4 15,6 18,9 2,5 1,8 2,4 2,3 1,9 2,2 2,2 2,0 1,9 2,0 1,9 2,0 1,7 2,0 2,0 TX TM 5,4 20,0 25,6 21,9 22,7 24,2 24,6 24,0 24,4 24,0 23,1 22,1 23,8 21,8 24,8 1,5 7,3 12,6 9,1 8,8 12,3 11,7 11,5 11,2 10,5 11,2 9,6 11,1 10,0 13,3 Temperatura TAX DT 12,3 26,6 30,7 27,5 30,0 30,1 31,0 30,9 31,6 30,7 29,7 28,6 30,6 28,0 28,6 20 20 22 21 20 27 12 12 20 20 12 12 12 21 27 TAM DT SM SX TD −5,2 1,8 7,1 2,0 2,9 7,2 6,1 6,7 5,0 5,1 5,6 3,5 4,9 5,1 8,0 30 3 5 4 4 30 19 4 3 19 3 4 19 5 5 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 20 9 13 17 16 15 17 16 10 9 11 9 17 513 127 0 47 82 19 9 28 10 18 64 9 74 0 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP 154 — 257 245 — 256 — 240 — 228 236 219 242 — 286 7,1 — 4,1 5,3 6,4 5,6 4,6 4,3 5,7 — — 6,0 4,7 — 4,6 142 80 19 56 122 51 88 126 114 70 69 111 76 84 20 83 66 16 44 106 47 98 130 114 78 80 112 101 78 26 90 — 112 117 — 105 — 109 — — 103 103 100 — 110 10 — 5 7 8 8 5 5 8 — — 10 9 — 5 0 — 8 6 3 3 6 9 4 — — 3 9 — 7 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 15 10 6 11 10 7 7 10 8 9 11 14 12 11 7 245 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 2 — — — — — — — — — — — — — — 6 8 6 7 2 2 7 7 5 8 4 8 6 7 5 16 — — 2 3 1 1 — 0 — 0 — — — 0 31 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 Tlak P 753,4 919,4 1010,6 955,5 — 983,0 — 992,1 999,4 989,3 986,8 — 995,9 959,0 1016,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 PP 7,6 11,9 14,0 12,7 12,5 13,2 13,9 14,0 14,6 14,1 13,5 12,8 14,0 12,7 15,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 24. Vetrne rože, maj 2022 21 Figure 24. Wind roses, May 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, ki je pihal v 42 % vseh terminov. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 59 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 29 %, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 28 %, brezvetrja je bilo 7 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 37 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 23 % terminov. V Murski Soboti je bil veter dokaj enakomerno porazdeljen po smereh. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 31 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v dobrih 23 %. Prva tretjina maja je bila nekoliko toplejša od normale, večina odklonov je bila med 0,3 in 1,3 °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na Obali je padla le polovica običajnih padavin, v Novem mestu pa so padavine presegle dvakratnik normale. Ljubljanska kotlina je bila normalno osončena, drugod je bilo manj sončnega vremena kot normalno, največji primanjkljaj je bil v Ratečah, kjer je osončenost dosegla le tri četrtine normale. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, maj 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, May 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 0,5 0,6 0,7 0,8 0,8 0,3 1,3 0,5 0,5 0,6 0,3 1,3 0,5 0,5 1,1 Temperatura zraka II. III. 3,8 1,5 4,5 1,9 4,0 1,0 3,0 2,2 4,0 2,2 3,5 2,0 3,7 1,5 4,0 1,3 4,1 1,4 3,8 1,5 4,1 1,2 3,5 2,5 3,9 1,7 4,0 1,5 3,5 0,8 M 1,9 2,2 1,9 2,0 2,3 1,9 2,2 1,9 2,0 2,0 1,8 2,4 2,0 2,0 1,7 I. 97 83 94 51 44 173 142 164 77 216 77 23 175 123 121 Padavine II. III. 4 42 3 45 27 119 12 13 5 76 13 124 103 62 7 155 12 131 98 98 41 79 0 22 12 74 68 145 11 188 M 50 47 80 26 44 106 98 114 78 133 67 16 79 113 107 I. 102 97 83 85 85 — — — — 82 74 86 79 81 81 Sončno obsevanje II. III. M 162 79 106 161 84 112 145 83 103 150 98 110 158 88 109 — — — — — — — — — — — — 145 82 102 150 92 105 161 107 117 155 87 106 151 91 107 136 73 95 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina meseca je bila občutno toplejša od normale, odkloni so bili od 3 do 4,5 °C. Padavine so bile večinoma izjemno skromne, v Biljah jih sploh ni bilo, le na Bizeljskem je pada običajna količina padavin. Sončnega vremena je bilo v izobilju, za tri petine so normalo presegli na Brniku, v Ljubljani, Postojni in Biljah. V Murski Soboti so normalo presegli za dobro tretjino. Tudi zadnja tretjina maja je bila nadpovprečno topla, odkloni so bili od 0,8 do 2,5 °C. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na Obali je padlo le 13 % običajnih padavin, v Murski Soboti pa jih je bilo skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo nekaj več kot normalno le v Biljah, 22 Agencija Republike Slovenije za okolje največji primanjkljaj je bil v Murski Soboti, kjer je bilo le okoli tri četrtine toliko sončnega vremena kot normalno. 700 Snežna odeja (cm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 25. Največja višina snega v maju Figure 25. Maximum snow cover depth in May Na Kredarici je bila snežna odeja z 245 cm najdebelejša 2. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 in 2021 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Že v začetku maja dokaj skromna snežna odeja v visokogorju je zlasti sredi in proti koncu meseca kar hitro kopnela. Prvega maja je bilo na Kredarici še 220 cm (običajno je okoli 3 metre) in na Voglu 45 cm snega. Na Voglu se je snežna odeja minule zime obdržala do 6. maja, na Kredarici pa le do 5. junija (kar je pri Kredarici skoraj izenačen rekord). Ob koncu maja je bilo na Kredarici manj kot pol metra snega ali približno desetkrat manj kot leto prej, ko je bil maj vremensko povsem različen od tokratnega. 250 Debelina snežne odeje (cm) Kredarica 200 Slika 26. Dnevna debelina snežne odeje, maj 2022 Figure 26. Daily snow cover depth, May 2022 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Snežna odeja je na Kredarici še vse maje doslej prekrivala tla vse dni v mesecu. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje zabeležili leta 1985. Število dni z nevihto maja običajno hitro narašča in običajno doseže vrh junija in julija. Maja je izstopalo neurje 25. dne. Labilna stratifikacija in proženje konvekcije ob frontalni površini sta povzročila nastanek nekaj močnih superceličnih neviht na Štajerskem in v Prekmurju. Največ padavin, 37 oziroma 34 mm, so izmerili na Sotinskem bregu in v Gornji Radgoni. Najmočnejša zabeležena naliva sta bila prav tako na Sotinskem bregu (22 mm v 15 minutah, povratna doba okoli pet let) in v Gornji Radgoni (18 mm v 20 minutah, povratna doba okoli dve leti). Najmočnejši sunek vetra tega dne so v nižinah izmerili na Sotinskem bregu (19,2 m/s) in na letališču Lesce (17,9 m/s). Veter je viharne sunke dosegal tudi v višinah severozahodne Slovenije. Več o vremenskem dogajanju 25. maja 2022 je v poročilu na spletnem naslovu: 23 Agencija Republike Slovenije za okolje https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_25maj2022.pdf 15 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Maja 2022 so po 8 nevihtnih dni zapisali v Ratečah, Celju in Slovenj Gradcu. V Ljubljani in Kočevju pa so opazili le po dva taka dneva. Na Kredarici je bilo 16 dni z meglo, v Kočevju 3, v Postojni 2, na Bizeljskem en dan. Podatkov o pojavu megle s samodejnih merilnih postaj nimamo. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Število dni z meglo v maju Figure 28. Number of foggy days in May Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z opaženo meglo, kar je dva dni pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 995 19 990 17 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) Ljubljana 985 980 Ljubljana 975 970 15 13 11 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2022 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2022 Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Tretji dan maja se je dnevno 24 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečje zračnega tlaka spustilo na 979,8 mb, sledilo je počasno naraščanje do 988,8 mb 9. dne, nato je bil zračni tlak nekaj dni okoli 985 mb, nato pa je hitro narasel in 19. maja je bila z 991,9 mb dosežena najvišja dnevna vrednost meseca. Sledilo je hitro znižanje na 973,5 mb 24. dne, nato pa je tlak spet hitro naraščal na 987,1 mb 26. dne. Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan je bil delni tlak vodne pare 10 mb, in podobne so bile razmere tudi naslednje štiri dni. Nato je vsebnost vodne pare v zraku večinoma naraščala vse do 16. dne, ko je bilo dnevno povprečje 15,7 mb. 19. maja se je vsebnost vodne pare močno znižala in se spustila na 9,1 mb. Sledil je hiter porast na 16,7 mb 21. dne. Največ vlage je bilo v zraku 23. maja z 17,3 mb, le za spoznanje nižje je bilo dnevno povprečje 25. maja. Do konca meseca se je vsebnost vodne pare še enkrat močno zmanjšala, 29. maja je bil delni tlak vodne pare 10,3 mb. SUMMARY At the national level, May mean temperature was 2,1 C above the May average of the period 1981– 2010, it fell only 81 % of the normal May precipitation, and the sun shone only 103 % of the normal. At the national level, May 2022 is the third warmest, and in Ljubljana and Kredarica the second warmest, in Ljubljana together with the May 1985 and 2009. The average May temperature was above normal everywhere. The vast majority of the territory was 2.0 to 2.5 C warmer than normal. A somewhat smaller anomaly, namely from 1.5 to 2.0 C, was in the north-eastern and south-eastern parts of Slovenia and in the Upper Sava valley. In some places, the maximum daily temperature has already reached or even slightly exceeded 30 C. Precipitation was distributed very unevenly. In the vast majority of the country, from 30 to 120 mm of rain fell, the least precipitation was observed on the Coast, in Brda and Goriška, where mostly less than 30 mm of rain was reported. Precipitation was abundant on the Pohorje, part of the eastern Karavanke and in some places in Bela Krajina. At some measuring stations, they reported 160 to 195 mm of rain. The storm on 25 May stood out, causing the most damage in the Štajerska and Prekmurje region. Compared to the normal, rainfall conditions varied. The precipitation indicator decreased from central Slovenia to the west, May was also dry in the northeast of Slovenia and along the border with Croatia. Some places received only 12 to 20 % of the normal rain. On the other hand, in Bela Krajina, Koroška, parts of Štajerska and in the north of Prekmurje, precipitation was average and even above average. At a few measuring stations, precipitation reached 150 to 185 % of the normal. In the vast majority of the country, insolation was above normal. The exception were the mountains in the north of the country, on Kredarica the sunshine duration was one tenth below the normal. Elsewhere, the sunshine duration was at least normal, in the vast majority of the country the surplus was up to a tenth of normal, and in the west, southwest and in Bela Krajina the surplus was between 10 and 20 %. On Kredarica, the maximum snow cover was 245 cm on 2 May. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2022 Weather development in May 2022 Janez Markošek 1.–2. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, prvi dan posamezne nevihte, šibka burja Med Veliko Britanijo in Črnim morjem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa nad večjim delom Evrope dolina s hladnim zrakom z več središči. Nad nami se je zadrževal vlažen zrak (slike 1–3). Prvi dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme, do poldneva so bile plohe v severni Sloveniji, pozneje plohe in posamezne nevihte tudi drugod. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne je bilo nekaj dežja v severovzhodni Sloveniji, popoldne pa so se pojavljale krajevne plohe. Oba dneva je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 19 °C, drugi dan pa je bilo malo topleje. 3.–4. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe, drugi dan jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnim vetrom pritekal nekoliko bolj suh zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe. Drugi dan popoldne je zapihal južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 25 °C. 5. maj Pretežno jasno, popoldne ponekod zmerno oblačno, jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal razmeroma suh zrak, veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod zmerno oblačno. Pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. Najtopleje je bilo v Prekmurju. 6.–7. maj Oblačno, občasno padavine, deloma plohe Nad osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je prevladoval jugovzhodni veter (slike 4–6). Oblačno je bilo, prvi dan zjutraj in dopoldne je občasno rahlo deževalo, suho je bilo v severovzhodni Sloveniji. Popoldne je bilo povsod suho vreme. Drugi dan so se pojavljale krajevne plohe, ponekod je zapihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 20 °C. Najtopleje je bilo prvi dan na vzhodu, drugi dan pa na Primorskem. 8. maj Sprva oblačno, ponekod dež, sredi dneva spremenljivo s plohami in nevihtami, šibka burja Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka. Nad osrednjim Sredozemljem je bilo v višinah še vedno jedro hladnega in vlažnega zraka. Sprva je bilo oblačno s krajevnimi padavinami. Čez dan so se oblaki trgali, sredi dneva so v severni Sloveniji in ob morju še nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21, na Primorskem do 25 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 9.–10. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in posamezne nevihte V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severozahodnim vetrom pritekal postopno toplejši in bolj suh zrak. Zaradi hladnejšega zraka v višjih plasteh je bilo ozračje še nekoliko nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne so nastale krajevne plohe, prvi dan tudi posamezne nevihte. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 19 do 27 °C. 11.–12. maj Pretežno jasno, jugozahodnik, zelo toplo Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnim do jugozahodnim vetrom pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Zelo toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 31 °C. 13.–14. maj Spremenljivo oblačno, pogoste plohe in nevihte Nad osrednjim delom Evrope je bil zahodni zračni tok, vremenska fronta je od severovzhoda segala do Alp (slike 7–9). Spremenljivo oblačno je bilo. Prvi dan popoldne in zvečer so bile predvsem v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte, ponoči so se plohe pojavljale tudi v zahodni in južni Sloveniji. Drugi dan zjutraj je bilo nekaj dežja v jugovzhodnih krajih, dopoldne so bile plohe in nevihte v severozahodnih krajih, popoldne pa so zajele še zahodno, osrednjo in jugovzhodno Slovenijo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 15. maj Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, popoldne posamezne plohe in nevihte V območju visokega zračnega tlaka in severozahodnega višinskega vetra je bilo ozračje nad nami še nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Popoldne je nastalo nekaj kopaste oblačnosti in v južni ter severovzhodni Sloveniji so nastale posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 16. maj Delno jasno, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je s jugozahodnim vetrom pritekal postopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in nevihte v severni in vzhodni Sloveniji, v prvem delu noči pa so se pojavljale še v zahodni Sloveniji, tudi ob morju. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 17. maj Sprva oblačno, nato delno jasno, popoldne na jugozahodu plohe in nevihte V noči na 17. maj je nad vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino nastalo plitvo ciklonsko območje, ki se je pomikalo proti vzhodu. V višinah je pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo pretežno oblačno, zjutraj je v vzhodni Sloveniji rahlo deževalo. Dopoldne je dež ponehal, delno se je zjasnilo, popoldne so predvsem v jugozahodni Sloveniji nastale posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 18. maj Delno jasno z zmerno oblačnostjo, severovzhodnik, šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je s severnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25, na Primorskem do 29 °C. 19.–20. maj Pretežno jasno, drugi dan jugozahodnik Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pritekal toplejši in suh zrak (slike 10–12). Pretežno jasno je bilo, drugi dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile takrat od 23 do 31 °C. 21.–22. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer plohe in nevihte Eno ciklonsko območje je bilo nad vzhodno Evropo, drugo pa nad Pirenejskim polotokom. Oba sistema je povezovala vremenska fronta, ki je potekala tudi prek naših krajev. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan popoldne so bile krajevne nevihte v severni Sloveniji, nova nevihta pa se je zvečer in v prvem delu noči pomikala iznad Zasavja do Posavja. Tudi drugi dan popoldne so bile krajevne nevihte v severni Sloveniji. V prvem delu noči na 23. maj se je nevihtna linija pomikala prek osrednje Slovenije proti vzhodu, sredi noči pa so dež z nevihtami imeli v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Do jutra se je ozračje umirilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 31 °C. 23. maj Sprva oblačno, čez dan razjasnitve, pozno zvečer na severozahodu nevihta Nad zahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, veter nad nami se je obračal na jugozahodno smer. Sprva je bilo pretežno oblačno, zjutraj je bilo v severovzhodni Sloveniji še nekaj krajevnih ploh. Popoldne se je delno zjasnilo, pozno zvečer pa je na severozahodu nastala nevihta. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 24. maj Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, jugozahodnik, jugo, ponoči pooblačitve Nad zahodno in jugozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal vse bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ponoči se je v zahodnih in severnih krajih pooblačilo, na zahodu so bile nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 25. maj Spremenljivo oblačno, od sredine dneva plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje, plitvo ciklonsko območje pa je bilo tudi nad zahodnim Sredozemljem. Obe območji je povezovala vremenska fronta, ki je prek južne Skandinavije in srednje Evrope segala do Alp in naprej proti zahodnemu Sredozemlju (slike 13–15). Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Spremenljivo oblačno je bilo, od sredine dneva naprej so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Nastala so tudi krajevna neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 °C v Zgornjesavski dolini do 30 °C v Beli krajini. Več o neurjih na: 28 Agencija Republike Slovenije za okolje http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_25maj2022.pdf 26. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo Iznad zahodne Evrope je nad Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. Nad nami je prevladoval veter zahodnih smeri. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, več oblačnosti je bilo v gorskem in hribovitem svetu. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. 27. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zvečer in ponoči nevihte Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je prek srednje Evrope bližala Alpam. Pred njo je k nam z vetrom zahodnih smeri pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Zvečer in ponoči so bile predvsem v severni polovici Slovenije nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 28.–30. maj Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, burja, hladno Nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa nad severno, srednjo in severozahodno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Z zahodnim do jugozahodnim vetrom je pritekal vlažen zrak (slike 16–18). Prevladovalo je oblačno vreme. Prvi dan je občasno deževalo, v južni Sloveniji so bile tudi nevihte. Tudi drugi dan ter zjutraj in dopoldne tretji dan je občasno še deževalo, tretji dan popoldne pa je bilo povsod suho vreme. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Hladno je bilo, drugi dan so bile popoldanske temperature le od 7 do 14, na Primorskem pa od 15 do 18 °C. 31. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo Nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z zahodnim vetrom pritekal malo manj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne sta bili na širšem območju Snežnika dve plohi. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 5. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 5. 2022 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 May 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 May 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 5. 2022 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 May 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 5. 2022 ob Slika 5. Satelitska slika 6. 5. 2022 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 6 May 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 May 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2022 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 May 2022 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 5. 2022 Slika 8. Satelitska slika 13. 5. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 May 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 May 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 5. 2022 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 May 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 5. 2022 Slika 11. Satelitska slika 19. 5. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 May 2022 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 May 2022 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 5. 2022 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 May 2022 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 5. 2022 Slika 14. Satelitska slika 25. 5. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 May 2022 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 May 2022 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 5. 2022 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 May 2022 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 5. 2022 Slika 17. Satelitska slika 29. 5. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 May 2022 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 May 2022 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 5. 2022 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 May 2022 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2022 Climate in spring 2022 Tanja Cegnar arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa je prispevek namenjen trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010, ki ga označujemo kot normalo. Pomlad 2022 je bila na državni ravni 0,5 °C toplejša kot normalno, padlo je 73 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 126 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1981–2010. M Marec 2022 Marec 2022 je bil v državnem povprečju 0,2 °C hladnejši kot normalno, padlo je le 10 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo kar 166 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Marca 2022 je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti in blizu normale, saj so bili skoraj vsi odkloni v intervalu ±1 °C. V pasu iznad Posočja prek osrednje Slovenije proti vzhodu do meje s Hrvaško so prevladovali pozitivni odkloni, severno in južno od tega pasu pa so prevladovali negativni odkloni. Negativni odklon večji od 1 °C je bil ponekod na severu in jugu države. Marec 2022 je bil izjemno suh in že četrti zaporedni marec s padavinami pod normalo. V veliki večini države je padlo manj kot 20 mm, od tega v več kot polovici države celo manj kot 10 mm, na nekaj merilnih postajah pa je bil marec povsem suh. Ponekod v delu jugozahodne Slovenije je padlo nad 20 mm dežja. Najmanjši zaostanek padavin za normalo je bil na jugozahodu države, kjer so padavine na manjšem območju presegle petino normale. V Beli krajini in večini severne polovice države je padla manj kot desetina normalnih padavin. Marec 2022 je bil na državni ravni izjemno sončen. Osončenost je bila v velikem delu države med 160 in 200 % normale, nekoliko nižja je bila v ozkem pasu ob meji z Italijo in v delu severovzhodne Slovenije države, kjer je kazalnik znašal med 136 in 160 %. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je debelina snežne odeje dosegla 184 cm. April 2022 V državnem povprečju je bil 0,4 °C hladnejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padavin je bilo za 122 % normale, trajanje sončnega vremena pa je normalo preseglo za 20 %. Povprečna aprilska temperatura je bila blizu normale, odkloni so bili večinoma v intervalu ±0,5 °C. Nekoliko večji negativni odklon, in sicer do −1 °C, je bil v Pomurju, na Štajerskem, v večjem delu Dolenjske in Beli krajini. Majhen pozitiven odklon je bil v pasu od Bilj do Postojne in Nove vasi na Blokah, a ni presegel 0,3 °C. Na Obali in v Ratečah je bil april enako topel kot normalno. V veliki večini države so namerili o 80 do 160 mm padavin. Najmanj jih je bilo v Prekmurju in Slovenski Istri. Na Letališču Portorož je padlo 71 mm dežja, v Vedrijanu in Strunjanu 72 mm, v Seči in Kobiljem 76 mm. V Murski Soboti je padlo 80 mm dežja. Največ padavin je bilo na območju Julijcev. V Soči so 33 Agencija Republike Slovenije za okolje namerili 259 mm padavin, v Bovcu 236 mm, v Kneških Ravnah 221 mm, v Breginju 220 mm. Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota, kjer so padavine prav tako presegle 200 mm. Večina države je bila bolj namočena kot normalno. Največji presežek je bil na severovzhodu države, kjer je ponekod padlo štiri petine več dežja kot normalno, krajevno so poročali celo o dvakratniku normalnih padavin. Približno v polovici države je bil presežek padavin do ene petine normale. Za normalo so padavine zaostajale v zahodnem delu države, največji zaostanek je bil v Vedrijanu, kjer je padlo le 63 % toliko dežja kot normalno. Osončenost je povsod presegla normalo. Na večini ozemlja je bil presežek med 10 in 30 %, nekoliko manjši, in sicer do 10 %, je bil ponekod na severovzhodu in v Novem mestu. Največji presežek nad normalo je bil v visokogorju in delu Notranjske, kjer je bilo med 35 in 40 % več sončnega vremena kot običajno. Na Kredarici je bila snežna odeja 10. aprila debela 235 cm. Maj 2022 Na državni ravni je bil maj 2,1 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 81 % toliko padavin kot normalno. Sonce je sijalo 103 % toliko časa kot normalno. Na državni ravni je maj 2022 tretji najtoplejši, v Ljubljani in na Kredarici pa drugi najtoplejši, v Ljubljani skupaj z leti 1985 in 2009. Povprečna majska temperatura je povsod presegla normalo. Velika večina ozemlja je bila 2,0 do 2,5 °C toplejša od normale. Nekoliko manjši presežek, in sicer od 1,5 do 2,0 °C, je bil predvsem v severovzhodnem in jugovzhodnem delu Slovenije ter v Zgornjesavski dolini. V nekaj krajih je najvišja dnevna temperatura že dosegla ali celo nekoliko presegla 30 °C. Slika 1. V vlažnem ozračju je nastajala orografska oblačnost, a padavin ni bilo veliko. Krnsko pogorje s Kolovrata, 27. maj 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. Orographic clouds formed in the humid atmosphere, but there was not much precipitation; Krn mountains from Kolovrat, 27 May 2022 (Photo: Izok Sinjur) Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. V veliki večini države je padlo od 30 do 120 mm padavin, najmanj na Obali, v Brdih in na Goriškem, kjer je bilo dežja večinoma manj kot 30 mm. Obilnejše so bile padavine na Pohorju, delu vzhodnih Karavank in ponekod v Beli krajini. Na nekaj merilnih postajah so namerili od 160 do 195 mm dežja. Maja je izstopalo neurje 25. dne, največ škode je povzročilo na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi v primerjavi z normalo so bile padavinske razmere raznolike. Najmanj padavin je bilo na zahodu države, kjer je kazalnik padavin padal od osrednje Slovenije proti zahodu, suh pa je bil maj tudi na severovzhodu in ob meji s Hrvaško. V nekaj krajih je padlo le od 12 do 20 % običajnega dežja. V Beli 34 Agencija Republike Slovenije za okolje krajini, na Koroškem, delih Štajerske in na severu Prekmurja je bila namočenost povprečna in celo nadpovprečna. Na nekaj merilnih mestih so padavine dosegle od 150 do 185 % normale. V veliki večini države je bila osončenost nad normalo. Slabše kot običajno so bili osončeni hribi na severu države, na Kredarici je osončenost za desetino zaostajala za normalo. Drugod je bilo sončnega vremena vsaj toliko kot običajno, v veliki večini države je presežek znašal do desetine normale, le na zahodu, jugozahodu in v Beli krajini je bil presežek med 10 in 20 %. Na Kredarici je bila snežna odeja z 245 cm najdebelejša 2. maja, sneg je tla prekrival ves mesec. Pomlad 2022 Na sliki 2 je prikazan odklon temperature na državni ravni v zadnjih dvanajstih mesecih. Prva dva pomladna meseca sta bila na državni ravni nekoliko hladnejša od normale, maja pa se je povprečna temperatura ponovno povzpela opazno nad dolgoletno povprečje in prav zaradi zadnjega pomladnega meseca je bila pomlad 2022 v celoti nadpovprečno topla. Slika 2. Odklon povprečne temperature v mesecih od junija 2021 do maja 2022 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 2. Monthly temperature anomaly from June 2021 to May 2022 Na slikah 3 in 4 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Pomladna jutra so bila ponekod hladnejša, ponekod pa toplejša od normale, vendar so bili skoraj vsi odkloni v mejah ±1 °C. Rog. Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljublj. Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v C spomladi 2022 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 3. Minimum air temperature anomaly in C in spring 2022 -1 -0,5 0 0,5 1 1,5 Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili pozitivni in večinoma v intervalu 1 do 2 °C. K nadpovprečno topli pomladi so torej prispevali predvsem nadpovprečno topli popoldnevi. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v C pomladi 2022 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 4. Maximum air temperature anomaly in C in spring 2022 Il. Bistrica Rog. Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce M. Sobota Slov. Gradec Let. ER Marib. Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Bovec Rateče Kredarica Planina pod G. Let. JP Ljublj. 0 0,5 1 1,5 2 2,5 Na državni ravni je pomladna temperatura presegla normalo za 0,5 °C, kar pomlad 2022 uvršča med 20 najtoplejših od leta 1961. V tem obdobju sta bili najtoplejši pomladi 2007 (odklon 2,2 °C) in 2017 (odklon 1,8 °C), sledijo pomladi 2014, 2009 in 2018, vse s temperaturnim odklonom 1,7 °C. Najhladnejša pomlad od leta 1961 je bila leta 1970, z odklonom −2,5 °C, več kot 2,0 °C hladnejše od normale so bile tudi pomladi 1987 (−2,4 °C), 1980 (−2,3 °C) in 1962 (−2,2 °C). Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature zraka na državni ravni od povprečja 1981–2010 Figure 5. Mean air spring temperature anomaly at national level Niz sedmih pomladi s pozitivnim temperaturnim odklonom je v letu 2021 prekinila precej hladna pomlad, pomlad 2022 pa je bila spet nadpovprečno topla. V tem stoletju je bilo 17 pomladi s pozitivnim in pet z negativnim odklonom temperature. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se pomladi v povprečju segrevajo. Linearni trend ogrevanja od leta 1961 znaša okrog 0,4 °C/desetletje in je statistično značilen. Odklon povprečne pomladne temperature je bil v intervalu od 0 do 1 °C. Na jugovzhodu, severovzhodu, Koroškem, v Zgornjesavski dolini in na Obali so prevladovali odkloni do 0,5 °C (slika 6). Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti, a zaradi naravne spremenljivosti so razlike iz leta v leto znatne. V pomladi 2022 je bilo v Ljubljani 18 takih dni, v pomladi 2021 pa le 4. Za primerjavo podatek, da je bilo v pomladi 2018 v prestolnici kar 21 toplih dni. Od leta 1951 so v Ljubljani štiri pomladi minile brez toplih dni, vse so bile v prejšnjem stoletju. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly in spring 2022 Kar 20 toplih dni je bilo v Biljah, 19 v Črnomlju, 17 na Obali. V Ratečah so zapisali 5 toplih dni, po 9 so jih našteli v Postojni, Slovenj Gradcu in Lescah. 24 Ljubljana Število toplih dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 C Figure 7. Number of days with maximum daily temperature above 25 C 35 Ljubljana Število hladnih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 8. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 C Figure 8. Number of days with minimum daily temperature below 0 C Hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, so spomladi običajno pogostejši od toplih dni. Na Kredarici so jih našteli 71, v Ratečah 47, v Kočevju 37, v Slovenj Gradcu pa 36. Najmanj hladnih dni je bilo na Obali, v Portorožu jih je bilo 12, v Biljah in Ljubljani pa 17 (slika 8). Čeprav število pomladnih hladnih dni kaže padajoč trend, jih je bilo tako spomladi 2021 kot tokrat več od normale. V prestolnici je bilo največ hladnih dni spomladi 1955, poročali so o kar 31 hladnih dnevih, le en hladen dan je bil v pomladi 2014, v treh pomladih pa sta bila le po dva taka dneva. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Temperatura (ºC) 10 5 0 -5 -10 Kredarica -15 -20 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 20 25 30 20 25 30 20 25 30 25 30 MAJ 35 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 0 -5 Murska Sobota -10 -15 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 0 Ljubljana -5 -10 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Portorož 0 -5 1 6 11 16 MAREC 21 26 31 5 10 15 APRIL 20 25 30 5 10 15 20 MAJ Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2022 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 (debele črte) Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2022 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Za Portorož, Ljubljano, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (slika 9). Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. Na Kredarici je bilo najhladneje 3. maja, ko se je temperatura spustila na −18,2 °C. Najtopleje je bilo 20. maja z 12,3 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 12. maja, ko je temperatura dosegla 30,6 °C, najbolj mraz pa je bilo 12. marca z −10,5 °C. Tudi v Ljubljani je bilo najhladneje marca, in sicer 13. dan, ko se je temperatura spustila na −5,9 °C, najtopleje je bilo 27. maja z 30,1 °C (preglednica 1). V Portorožu je bilo najhladneje 13. marca s temperaturo −4,0 °C, najtopleje je bilo 27. maja z 18,8 °C. Spodnja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na štirih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bila po občutno hladni pomladi 2021 tokrat pomlad spet temperaturno bliže normali. Temperatura ( C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Temperatura ( C) 15 Ljubljana 13 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 13 Murska Sobota 11 9 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 16 Portorož 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 10. Povprečna pomladana temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature 39 Agencija Republike Slovenije za okolje V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. Povprečna pomladna temperatura je bila na Kredarici v letu 2018 enaka kot v pomladi 2007. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 11,7 °C, kar je 0,6 °C nad normalo. Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolici izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledi pomlad 2014 s temperaturo 12,9 °C, spomladi leta 2009 je bila povprečna temperatura 12,8 °C, v letu 2000 je bilo povprečje 12,7 °C, sledi pomlad 2018 z 12,6 °C, nato pomladi 2011 in 2012 z 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 10,6 °C, kar je 0,1 °C nad normalo. Najtopleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), druga najtoplejša pomlad je bila v letih 2018 in 2014 (12,3 °C), najhladneje je bilo leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 12,5 °C, kar je 0,3 °C nad normalo. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C), sledi ji pomlad 2018 (14,2 °C). Na Kredarici je bila tokrat pomlad s povprečno temperaturo −2,0 °C za 1,0 °C toplejša kot normalno. Najtoplejši sta bili pomladi 2018 in 2007 z −1,0 °C. Spomladi 2012 in 2000 ter 2017 je bila povprečna temperatura −1,5 °C, sledijo pomladi 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje −6,2 °C. V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2022 znašala 6,8 °C, kar je 0,4 °C nad normalo. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007 z 8,7 °C. Slika 11. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za pomladi v obdobju 19612022 Figure 11. Temperature and precipitation anomaly for all springs in the period 19612022 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Po sezonski statistiki temperature zraka in višine padavin je bila pomlad 2022 na ravni države zelo podobna pomladi 1968, ki je bila na ravni države nekoliko hladnejša in še bolj suha ter manj sončna (s kazalnikom okrog 115 %). Vremenski potek in regionalne razmere med omenjenima pomladma so se precej razlikovali, pomlad 1968 je bila najbolj suha na severovzhodu Slovenije in v Beli krajini. Naslednja, tokratni najbolj podobna, pomlad je bila nekoliko toplejša in bolj suha pomlad 2020. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2022 in primerjava z dolgoletnim povprečjem. Lisca Godnje Šebreljski Vrh Let. JP… Slika 12. Sončno obsevanje spomladi 2022 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2022 compared to the average of the reference period Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Marib. Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Vedrijan Kredarica 0 5 10 15 20 25 30 35 V Ljubljani je sonce sijalo 715 ur, kar je 28 % nad normalo in druga najbolj sončna pomlad. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladi 2012 (712 ur), ki je tretja najbolj sončna, v pomladi 1997 je sonce sijalo 710 ur, na peto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur); najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur). V Portorožu je sonce sijalo 781 ur, kar je 23 % nad normalo. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. V Novem mestu je sonce sijalo 671 ur, kar je 28 % nad normalo; najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Murski Soboti je bilo 644 ur sončnega vremena, kar je 12 % nad normalo. Slika 13. Odklon osončenosti v mesecih od junija 2021 do maja 2022 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 13. Monthly sunshine duration anomaly from June 2021 to May 2022 Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Na državni ravni je bila normala presežena za 26 %, kar tokratno pomlad uvršča na drugo mesto med najbolj osončenimi od leta 1961. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje V tem obdobju je bila najbolj sončna pomlad 2011, s kazalnikom osončenosti 131 %, najmanj pa pomlad 1980, s kazalnikom 73 %. K osončenosti pomladi 2022 je relativno največ prispeval marec, s kazalnikom sončnega obsevanja na državni ravni 165 % je bil najbolj sončen marec od leta 1961, april je bil s kazalnikom 120 % prav tako nadpovprečno sončen, maj pa je bil s kazalnikom 105 % povprečen. V povprečju osončenost spomladi na ravni države od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja narašča. Linearni trend od leta 1961 znaša okrog 3 % na desetletje in je statistično značilen. V tem stoletju je bilo 14 pomladi s kazalnikom nad in osem pod vrednostjo dolgoletnega povprečja 1981–2010. Slika 14. Trajanje pomladnega sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Mean air spring temperature anomaly at national level Najmanjši presežek trajanja sončnega obsevanja je bil na severovzhodu države, kjer je bilo do 15 % več sončnega vremena kot običajno. Večina Slovenije je bila od 15 do 30 % bolj sončna kot običajno, največji presežek je bil v delu Notranjske in na kočevskem, kjer je trajanje sončnega obsevanja preseglo normalo vsaj za 30 %. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in spring 2022 compared with 1981–2010 normals 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 800 Ljubljana 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 800 Murska Sobota 600 400 200 0 Sončno obsevanje (ura) 1951 1000 1955 1959 1963 1967 1971 Portorož 800 600 400 200 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Sunshine duration Slika 17. Prva košnja ob sončnem in toplem vremenu; Znojile pri Krki, 10. maj 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. First mowing in sunny and warm weather; Znojile, 10 May 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 43 1999 2003 2007 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Lisca Metlika Lesce Velenje Godnje Krn Breginj Bovec Portorož Bled Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Luče Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Logatec Postojna Kozina Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Let. JP Ljublj. Krvavec Črnivec Normala 1981-2010 Polmald 2022 0 100 200 300 400 Slika 18. Padavine spomladi 2022 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 18. Precipitation in spring 2022 compared to the normal Na državni ravni se je pomlad 2022 s kazalnikom višine padavin 73 % uvrstila med sedem najbolj suhih od leta 1961. Najmanj je bila v tem obdobju namočena pomlad 2003, s kazalnikoma 46 %, kazalnik pod 70 % pa so imele še pomladi 1993, 1997, 1968 in 1973. Najbolj namočena je bila v tem obdobju pomlad 1972, s kazalnikom 167 %, kazalnik nad 150 % pa so imele tudi pomladi 1962, 1970, 1965 in 1975. Marec je bil izjemno suh, s kazalnikom 10 % spada med tri najbolj suhe od leta 1961, april je bil s kazalnikom 122 % nadpovprečno namočen, maj pa je bil s kazalnikom 81 % spet suh. Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, na Voglu so padavine presegle 400 mm. Med območja z več padavinami poleg že omenjenih Alp, spadajo še Trnovska planota, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in hribovje na jugu države, kjer so padavine presegle 250 mm. Tako so na primer na Kredarici nameril 357 mm padavin, v Soči pa 335 mm. V večini Primorske, osrednji Sloveniji, na Krško-Brežiškem polju in na severovzhodu Slovenije so bile padavine skromne in večinoma niso 44 Agencija Republike Slovenije za okolje presegle 200 mm. Med najbolj skromne s padavinami se uvrščata Strunjan z 88 mm dežja in Portorož s 100 mm. Slika 19. Odklon padavin v mesecih od junija 2021 do maja 2022 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 19. Monthly precipitation anomaly from June 2021 to May 2022 Slika 20. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2022 Figure 20. Precipitation in spring 2022 Slika 21. Pomladne padavine na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 21. Spring precipitation at national level compared with reference period 1981–2010 V primerjavi z normalo so bile padavine porazdeljene neenakomerno. Čeprav je v državnem povprečju in na veliki večini ozemlja padavin primanjkovalo, so na nekaterih območjih normalo presegli. Padavine so normalo presegle v delih Štajerske, na severu Prekmurja in v delih Bele krajine. Tako so na Poličkem Vrhu namerili 124 % normalnih padavin, v Dravogradu 121 %, v Podgorju 119 %, v Šentilju in 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Gorenjcih 118 %, v Martinju 117 %, če omenimo le merilne postaje z več kot 15 % presežkom nad normalo. Na zahodu je bilo pomanjkanje padavin najbolj opazno, saj je bil kazalnik padavin pod 60 %. Med najbolj sušnimi kraji, s kazalnikom padavin med 40 in 45 %, so bili kraji Vedrijan, Vojsko, Čolnica, Zalošče, Opatje selo, Bukovo, Žiri, Strunjan in Bohinjska Bistrica. V obdobju od leta 1961 višina padavin na ravni države do približno leta 2000 v povprečju pada, nato pa stagnira. Linearni trend v tem obdobju ni statistično značilen. V tem stoletju je bilo 12 pomladi s kazalnikom padavin pod in 10 nad vrednostjo dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je padlo 170 mm, kar je le 57 % normale. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. Slika 22. Višina padavin spomladi 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 22. Precipitation amount in spring 2022 compared with 1981–2010 normals V Novem mestu so namerili 233 mm, kar je 11 % pod normalo. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. V Ratečah je padlo 199 mm, kar je 37 % manj od normale. Na Kredarici so s 357 mm za dolgoletnim povprečjem zaostali za 20 %. V Biljah je padlo 122 mm, kar je 58 % pod normalo. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Pomladni meseci so bili po padavinah zelo raznoliki, padavin je najbolj primanjkovalo marca, večinoma pa tudi maja. Število padavinskih dni 60 Ljubljana 50 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 23. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 23. Number of days with precipitation at least 1 mm 46 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 900 800 Kredarica Padavine (mm) 700 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) 600 Ljubljana 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 400 Padavine (mm) Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 500 Portorož Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 24. Padavine Figure 24. Precipitation Na Kredarici je bilo spomladi 32 takih padavinskih dni, normala je 42. V Biljah je bilo 22 takih dni, normala je 25. V Novem mestu je bilo 22 takih dni, normala je 28 dni. V Murski Soboti je bilo 25 takih dni, normala je 23. V Ratečah so našteli 22 takih dni, normala je 31. V Ljubljani je bilo 18 takih dni, dolgoletno povprečje je 28 dni. Najmanj takih dni je bilo v Portorožu, našteli so jih le 15. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 25. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 25. Maximum spring snow cover on Kredarica Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje spomladi 2022 na meteorološki postaji Kredarica (slika 26), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. 250 Snežna odeja (cm) 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 4 6 MAREC 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 2 4 6 APRIL 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 MAJ Slika 26. Potek dnevne višine snežne odeje na Kredarici v pomladi 2022 Figure 26. Snow cover depth in spring 2022 on Kredarica Po količini novozapadlega snega in višini snežne odeje je bila pomlad povsod po Sloveniji skromna. Na Kredarici je zapadlo 338 cm snega (dolgoletno povprečje je 406 cm), na Voglu 108 cm (okoli 175 cm), v Ratečah 33 cm (65 cm). Po večini nižin snežne odeje pomladi 2022 nismo beležili, kar pa v tem stoletju ni več redkost. Snežna odeja zime 2021/22 se je v alpskih dolinah večinoma stalila marca, v visokogorju pa maja, na najvišjih vrhovih v začetku junija. Pomlad 2021 je bila v gorah po snegu povsem drugačna od pomladi 2022, saj je maja še obilno snežilo. Na Kredarici je bilo konec maja 2021 okoli pet metrov snega, snežna odeja pa je skopnela 2. julija. V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah, pojavih in snežni odeji v pomladi 2022. 1010 Zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 Ljubljana 960 950 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 MAREC 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 2 APRIL 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 MAJ Slika 27. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2022 (tanka črta) in v povprečju obdobja 1981– 2010 (debela črta) Figure 27. Mean daily air pressure in spring 2022 (thin) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 28. Vetrne rože, pomlad 2022 49 Figure 28. Wind roses, Spring 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2022 Table 1. Meteorological data, spring 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −2,0 6,8 12,6 9,5 8,8 11,7 11,3 11,1 10,8 10,1 10,4 8,9 10,6 9,2 12,5 TOD 1,0 0,4 0,6 0,8 0,3 0,6 0,4 0,4 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,5 0,3 TX 0,4 14,2 19,5 15,8 16,8 17,9 18,4 18,0 18,4 17,8 16,8 16,3 17,3 15,9 18,8 TM −4,4 0,5 6,2 3,2 2,1 5,8 4,7 4,8 4,2 3,2 4,2 2,3 4,1 3,2 7,0 Temperatura TAX DT 12,3 20.5. 26,6 20.5. 30,7 22.5. 27,5 21.5. 30,0 20.5. 30,1 27.5. 31,0 12.5. 30,9 12.5. 31,6 20.5. 30,7 20.5. 29,7 12.5. 28,6 12.5. 30,6 12.5. 28,0 21.5. 28,6 27.5. TAM −18,2 −11,0 −6,9 −12,2 −10,5 −5,9 −9,0 −7,6 −9,5 −10,4 −9,0 −9,4 −10,5 −8,6 −4,0 DT 5.3. 7.3. 13.3. 13.3. 12.3. 13.3. 12.3. 12.3. 12.3. 12.3. 12.3. 12.3. 12.3. 13.3. 13.3. SM 71 47 17 28 37 17 21 23 28 30 29 36 27 32 12 SX 0 5 20 9 13 18 16 15 19 16 10 9 11 9 17 TD 2027 1133 581 852 945 613 642 698 709 767 740 940 729 928 553 Sonce OBS RO 553 124 — — 720 125 709 135 — — 715 128 — — 671 128 — — 657 — 679 123 638 121 644 112 — — 781 123 Oblačnost PO SO SJ 5,8 27 14 — — — — — — 4,7 23 25 5,5 25 18 5,0 25 21 4,1 18 34 4,0 15 32 4,8 26 31 — — — — — — 4,8 23 23 4,2 19 34 — — — 4,1 14 29 RR 357 199 122 183 258 170 206 233 234 168 162 205 165 200 100 RP 80 63 42 51 78 57 87 89 81 72 79 82 94 66 49 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 32 7 43 92 245 2.5. 22 12 — 31 42 1.3. 17 7 — — — — 23 7 2 3 2 10.4. 24 3 6 4 3 10.4. 18 3 3 5 0 6.3. 19 8 5 3 0 — 22 8 5 1 1.3. 19 7 0 0 0 — 20 11 — — 0 — 22 5 0 5 6 2.4. 24 9 — 4 1 3.4. 25 8 — 6 0 — 24 8 — — — — 15 6 0 0 0 — Tlak P PP 749,2 4,7 918,5 7,5 — 9,3 955,5 8,3 — 8,2 983,6 8,7 — 9,1 992,9 9,0 1000,4 9,5 — 9,0 987,4 8,6 — 8,2 996,8 8,9 958,8 8,1 1017,8 9,9 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan in mesec − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je vsota pomladnih dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Največji razpon zračnega tlaka je bil marca, najvišje se je zračni tlak povzpel 20. marca s 1001,6 mb, najnižji pa je bil zadnji dan marca z 959,3 mb. SUMMARY At the national level, spring 2022 was 0.5 C warmer than on average in the reference period. Temperature anomaly was between 0 and 1 C. On southeast, northeast, the Koroška region, Upper Sava valley and on the Coast anomaly between 0 and 0.5 C prevailed. There was more sunny weather than normal; at the national level, the sun shone 126 % as much as normal. The smallest surplus of insolation was in the northeast of the country, where there was up to 15 % more sunny weather than usual. In most of Slovenia was 15 to 30 % sunnier than normally, the largest surplus was in the Notranjska and Kočevje regions, where the insolation exceeded the normal by at least 30 %. At the national level, spring 2022 was 27 % drier than normal. March was exceptionally dry, with an index of 10 % among the three driest since 1961, April was wet above average with an index of 122 %, and May was again dry with an index of 81 %. Most of the precipitation fell in the area of the Julian Alps, in Vogel precipitation exceeded 400 mm. In addition to the above mentioned Alps, areas with most precipitation also include the Trnovska planota, the Kamnik-Savinja Alps, Karavanke, Pohorje and the hills on the south of the country, where precipitation exceeded 250 mm. In most of Primorska, central Slovenia, the Krško-Brežiško polje and the northeast of Slovenia, precipitation was modest and mostly below 200 mm. Although in the vast majority of the territory there was less precipitation than normal, precipitation exceeded the normal in few areas. Rainfall exceeded the normal in parts of Štajerska, in the north of Prekmurje and in parts of Bela Krajina. In the west, precipitation deficit was most noticeable, with the precipitation indicator below 60 %. On Kredarica, in spring 2022 the deepest snow cover was 245 cm measured on 2 May. Slika 29. Na začetku maja so bili gozdovi po nižinah olistani, navadna bukev (Fagus sylvatica) pa izdatno v cvetu. Arboretum Volčji Potok, 1. maj 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. At the beginning of May, the forests in the lowlands were leafy, and the common beech (Fagus sylvatica) was abundantly in flower; arboretum Volčji Potok, 1 May 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2022 Climate in the World and Europe in May 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020. Slika 1. Odklon temperature maja 2022 od majskega povprečja v obdobju 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2022 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna majska temperatura je v Evropi precej odstopala od povprečja v obdobju 1991–2020 (slika 1). Rekordno visoko temperaturo so izmerili na jugozahodu celine, ki je bil pod vplivom vetrov iz Sahare. V Franciji je bil maj najtoplejši v podatkovnem nizu, ki sega v leto 1900, zapisali so številne lokalne temperaturne rekorde. V Španiji je bil v mestu Jaén zapisan najbolj vroč majski dan doslej in najvišja najnižja dnevna temperatura v maju v celotni celinski Španiji. Portugalska je poročala o vročinskem valu v prvi polovici meseca in izjemno topli noči pozneje v mesecu. V Združenem kraljestvu je bil maj peti najtoplejši, izmerili so najvišjo povprečno najnižjo dnevno temperaturo za mesec maj, kar je bila posledica nadpovprečne oblačnosti. Na območju vzhodne Evrope in delih zahodne Azije je bilo občutno hladneje od normale, saj je prevladoval za maj neznačilen severozahodni veter. Največji pozitivni odkloni so bili v polarnih območjih, največje odstopanje je bilo v severozahodni in vzhodni Sibiriji in severozahodnem delu Kanade ter večjem delu Antarktike, zlasti nad Rossovo ledeno polico. Nenavadno toplo je bilo v več območjih severnih tropskih in zunaj tropskih območij, poročali so o novih krajevnih temperaturnih rekordih in ponekod o spremljajoči suši. Poleg jugozahodne Evrope ta območja vključujejo Maroko in obmejne regije, Južni Sudan, Etiopijo, Somalijo, Pakistan in države severno in severovzhodno od njega, pa tudi Teksas in sosednje dele Severne Amerike. O rekordni povprečni najvišji dnevni temperaturi v maju so poročali tudi v delih severne Avstralije. Maj 2022 je bil hladnejši od normale nad zahodno in severovzhodno Kanado, Grenlandijo in večjim delom Arktičnega oceana ter več drugih kopenskih območjih, vključno z deli severne in južne Afrike, južne in vzhodne Azije, večino Južne Amerike ter deli južne Avstralije in vzhodne Antarktike. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do maja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2022. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Temperatura zraka je bila bistveno nad normalo v delih vseh večjih oceanskih bazenov, zlasti v vzhodnem severnem in južnem Tihem oceanu, okoli Japonske, med Avstralijo in Novo Zelandijo ter ob večjem delu antarktične obale. Podpovprečna je bila temperatura morskega zraka v tropskem in južnem subtropskem vzhodnem Tihem oceanu, kar kaže na nadaljevanje razmer la niña. Še posebej je izstopal negativni odklon ob obalah Ekvadorja in Peruja. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do maja 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2022. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil maj 2022:     0,26 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020; skupaj z maji 2018 in 2021 peti najtoplejši maj v nizu podatkov; 0,2 °C hladnejši od najtoplejšega maja, ki je bil leta 2020; hladnejši od majev 2016, 2017 in 2019. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Odklon povprečne evropske temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv kot svetovni odklon. Evropska povprečna temperatura v maju 2022 je bila 0,29 °C nad normalo (slika 2). Maj 2022 je bil 1,8 °C hladnejši od najtoplejšega maja, ki je bil leta 2018. Pomlad Slika 4. Odklon povprečne pomladne temperature v letu 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal spring from March 2022 to May 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature v Evropi v obdobju 1979–2022 od povprečja obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Boreal spring (March to May) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1979 to 2022, relative to. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna temperatura v pomladi 2022 je bila večinoma nad normalo. Z velikim pozitivnim odklonom je izstopalo območje, ki je obsegalo vzhodni Iran, Pakistan, severozahodno Indijo, Afganistan in Tibet; izrazito nadpovprečna je bila temperatura v delih Antarktike. Nadpovprečno toplo je bilo tudi v severozahodni in vzhodni Sibiriji, južni Severni Ameriki, vzhodni Afriki in severni Avstraliji. Večina območij, ki so bila hladnejša od normale maja, je bila hladnejša od normale tudi v pomladnem povprečju. Pomlad je bila v večini srednje in vzhodne Evrope hladnejša od normale. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje V Franciji je bila pomlad občutno toplejša od normale, saj je bila skupaj s pomladjo 2007 tretja najtoplejša pomlad doslej, toplejši sta bili le pomladi v letih 2011 in 2020. Združeno kraljestvo je zabeležilo peto najtoplejšo pomlad. Tudi severna Skandinavija je bila razmeroma topla. V obdobju pred monsunom je vročinski val zajel Pakistan in severozahodno Indijo. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature dvanajstih mesecih od junija 2021 do maja 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for June 2021 to May 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:        0,32 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza iznad Bližnjega vzhoda nad severno Sibirijo, nad osrednjo Severno Ameriko, severozahodno in osrednjo Afriko, severno Avstralijo, Novo Zelandijo in vzhodno Antarktiko; nad normalo v večjem delu Evrope; pod normalo na nekaterih kopenskih območjih na severu Kanade in Aljaske, v severovzhodnem delu Južne Amerike, južni Afriki, Turčiji, južni Aziji, južni Avstraliji in na Antarktiki; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer vztraja la niña; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in več oceanskih območjih na južni polobli. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od junija 2021 do maja 2022, je 0,48 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature od januarja 1979 do maja 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to Maj 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Maja 2022 je bil velik del srednje in zahodne Evrope bolj suh kot običajno. Zlasti jugozahod, ki ga je prizadel vročinski val, je bil sušen. Skrajni vzhodni del Evrope je bil večinoma bolj vlažen kot običajno. Bolj suho od normale je bilo na zahodu ZDA, Afriškem rogu, Arabskem polotoku in v srednji Aziji ter velikem delu Južne Amerike. V Kanadi in delih ZDA, Brazilije, Južne Afrike ter vzhodne in jugozahodne Avstralije je bilo bolj vlažno od normale, na več območjih so poročali tudi o poplavah. Morski led Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je maja 2022 znašal 13,0 milijona km2, kar je blizu normale. Majski obseg nadaljuje vrsto razmeroma majhnih mesečnih odklonov, ki jih opažamo vse od julija 2021; ledu je bilo precej več kot med rekordnimi minimumi v zadnjem desetletju. Najmanjši majski obseg je bil v letu 2019 z vrednostjo približno 7 % pod normalo. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Levo: povprečen ledeni pokrov maja 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for May 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for May 2022 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za maje od leta 1979 do 2022 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Sezonsko krčenje obsega morskega ledu se je maja nadaljevalo. Koncentracija ledu je bila večinoma nad normalo v atlantskem sektorju, predvsem v severnem Labradorskem morju, Baffinovem zalivu, Grenlandskem morju in severnem Barentsovem morju. Pod normalo je bila koncentracija morskega ledu vzdolž severne obale Sibirije in, razen ob Čukotskem polotoku, tudi v tihomorskem sektorju. Nad Antarktiko je bilo maja 2022 v povprečju 9,8 milijona km2 morskega ledu, kar je 0,9 milijona km2 oz. 8 % manj od normale. To je šesta najnižja vrednost v 44-letnem nizu satelitskih podatkov. To je precejšnja razlika v primerjavi z majem 2021, ko je bil opažen majhnem pozitiven odklon. Vrednosti 57 Agencija Republike Slovenije za okolje maja 2022 so podobne tistim iz maja 2018 v triletnem obdobju velikih negativnih odklonov. Najmanj morskega ledu je bilo v majih 1981 in 2019 z negativnim odklonom okoli 13 %. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za maje od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for the period 1991–2020. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.1. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF/EUMETSAT. Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for May 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for May 2022 relative to the May normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Sezonsko naraščanje morskega ledu se je maja nadaljevalo, še posebej v Rossovem in Weddllovem morju. Koncentracija ledu je bila podpovprečna v Bellinghausovem in Amundsenovem morju, nadpovprečna pa v Rossovem morju. To nasprotje med vzhodno in zahodno stranjo zahodne Antarktike je pogosto in je posledica nadpovprečne ciklonske dejavnosti v južnem Tihem oceanu, ki jo spremlja veter, ki potiska led proti jugu. Tako kot aprila je bila koncentracija pod normalo v atlantskem sektorju vključno z Weddllovim morjem. 58 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2022 Agrometeorological conditions in May 2022 Marko Puškarić aj je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 2,1 °C višje kot običajno. Najmanjši odkloni temperatur so bili v severovzhodnih in jugozahodnih delih države. Povprečna mesečna temperatura zraka v Biljah je je znašala 19,1 °C, kar je skoraj 3 °C več od dolgoletnega povprečja. V Mariboru in Murski Soboti pa je bila povprečna mesečna temperatura zraka 17,4 °C, kar je okoli 2 °C več od dolgoletnega povprečja. V Novem Mestu in v Biljah so se maksimalne dnevne temperature zraka trikrat povzpele nad 30 °C. Temperatura zraka je tekom meseca postopoma rastla ter bila ves čas nad povprečjem. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 3,2 2,8 3,2 2,9 2,7 2,9 2,2 3,1 2,9 3,3 2,9 3,1 3,0 3,3 3,0 2,9 3,7 3,6 3,0 2,8 2,2 2,6 2,8 2,7 3,0 2,5 2,8 I. dekada max.  4,8 32 4,1 28 4,4 32 4,3 29 4,1 27 3,9 29 3,3 22 3,9 31 4,5 29 4,4 33 4,1 29 4,5 31 4,1 30 4,2 33 4,4 30 3,9 29 5,3 37 5,0 36 4,7 30 4,1 28 3,4 22 4,1 26 3,9 28 4,0 27 4,6 30 4,1 25 4,3 28 II. dekada max. 4,7 5,8 4,7 5,7 5,2 6,7 4,8 6,1 3,9 4,9 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 4,9 4,5 5,2 4,8 5,9 4,5 5,0 5,0 5,7 5,1 6,6 4,6 5,2 4,8 5,7 4,2 4,7 5,2 6,0 5,3 5,8 4,7 5,6 4,0 4,8 3,9 4,6 4,5 5,2 4,2 5,2 4,4 5,7 4,5 5,1 4,3 5,2 4,5 5,6 pov. 59  47 47 52 48 39 42 39 43 45 48 45 50 51 46 48 42 52 53 47 40 39 45 42 44 45 43 45 III. dekada pov. max. 4,7 5,6 3,5 5,1 4,0 5,6 3,4 5,2 3,3 4,8 3,5 5,0 3,3 4,8 3,1 4,5 3,4 4,9 3,8 5,6 3,4 5,1 3,7 5,4 3,6 5,0 3,5 5,1 3,6 5,0 3,3 4,4 4,9 6,1 4,7 6,2 3,7 5,2 3,4 5,0 3,1 4,4 3,3 4,6 3,2 4,6 3,6 5,3 3,8 5,5 3,4 5,0 3,4 4,9  52 39 44 37 36 39 37 34 37 42 38 41 40 39 40 36 54 52 40 37 35 36 36 40 42 38 38 mesec (M) pov. max.  4,2 5,8 131 3,7 5,7 114 4,1 6,7 128 3,7 6,1 115 3,3 4,9 102 3,5 5,0 109 3,1 4,9 98 3,5 4,9 108 3,6 5,2 111 4,0 5,9 122 3,6 5,1 111 3,9 5,7 121 3,9 6,6 120 3,8 5,2 118 3,8 5,7 117 3,5 4,7 107 4,6 6,1 143 4,5 6,2 141 3,8 5,6 117 3,4 5,0 104 3,1 4,6 96 3,5 5,2 107 3,4 5,2 106 3,6 5,7 111 3,8 5,5 118 3,4 5,2 105 3,6 5,6 111 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjih dneh meseca so se s prihodom hladne fronte in razvojem neviht temperature nenadoma spustile tudi pod 10 °C (Celje 6,3 °C, Ljubljana 7,2 °C). Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad pragom 0, 5 in 10 °C so bile za 40 do 80 °C višje kot običajno. K akumulaciji toplote je največ prispevala tretja dekada meseca (preglednica 4). Padavinska slika meseca maja kaže, da je bilo po večjem delu države padavin manj kot običajno. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okrog 82 %. Najmanj padavin je bilo na zahodnem delu države. V nekaterih predelih Štajerske, Koroške, Dolenjske in Prekmurja pa je bila namočenost povprečna in tudi nadpovprečna. Na merilnih mestih po državi je bilo zabeleženih od 10 do 18 padavinskih dni. V Biljah in Portorožu je bilo v celem mesecu izmerjenih le 20 mm padavin, kar je okoli 70 mm manj kot jih pade običajno. Povprečna dnevna evapotranspiracija se je gibala od 3,1 do 4,1 mm, na Obali in Goriškem pa okoli 4,4 mm. V Cerkljah je bila največja dnevna količina izhlapele vode 6,7 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 100 in 140 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za maj 2022 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. maja 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in May 2022 and for the vegetation period (from April 1, 2021 to May 31, 2022) Vodna bilanca [mm] v maju 2022 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada −23,4 −46,5 −41,8 −111,6 −104,9 Ljubljana −2,0 −48,4 −22,6 −73,0 −46,7 Novo mesto 31,3 −17,1 −5,4 8,8 20,5 Celje 13,1 −43,5 −13,3 −43,7 −33,1 Šmartno / Slovenj Gradec 10,1 −22,8 12,5 −0,2 10,7 Maribor - let. −8,0 −40,1 −4,4 −52,4 −44,5 −9,0 −43,6 10,3 −42,4 −39,2 −21,5 −49,8 −47,8 −119,1 −151,3 Bilje Murska Sobota Portorož - let mesec (1. 5. 2022–31. 5. 2022) Mesečna vodna bilanca je bila večji del meseca negativna z največjimi primanjkljaji na Obali in Goriškem. Sicer redke izjeme so bila območja na Dolenjskem in Štajerskem, kjer so lokalne padavine prispevale k pozitivni vodni bilanci (preglednica 2). Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu maju gibale med 15 in 19 °C, na Obali, Goriškem pa med 20 in 22 °C. V tretji dekadi so se tla na globini 5 cm v posameznih dneh ogrela čez 30 °C, na Goriškem pa celo do 35 °C (preglednica 3). Tla so se tekom meseca postopoma segrevala, v zadnjih dneh maja pa so se nenadoma ohladila na vrednosti iz začetka meseca. V Postojni se je povprečna dnevna temperatura tal na globini 10 cm v dveh dneh spustila za 7 °C. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 18,7 18,5 28,3 26,1 12,9 13,7 24,0 23,8 32,0 29,2 16,8 17,7 24,8 24,3 34,6 31,7 17,0 17,8 22,6 22,0 Bovec - let. 14,6 14,5 20,3 19,1 11,6 11,8 18,8 18,5 23,5 22,1 14,3 14,6 19,6 19,5 25,0 23,9 13,8 14,3 17,7 17,0 Celje 15,1 14,8 18,8 17,6 12,9 13,1 19,0 18,5 22,2 20,7 15,1 15,3 19,9 19,6 23,3 22,0 15,9 16,3 18,1 17,0 Črnomelj 15,1 15,0 19,1 18,3 12,3 12,6 19,4 19,3 22,4 21,8 15,8 16,1 20,0 20,0 23,9 23,4 16,2 16,6 18,2 18,0 Gačnik 16,3 15,6 23,9 20,0 11,2 12,6 19,5 18,9 25,7 21,6 14,0 15,4 18,3 18,0 25,2 22,2 7,5 12,7 18,0 17,0 Ilirska Bistrica 14,1 13,7 20,3 18,5 10,7 11,2 19,1 18,6 23,6 21,6 15,1 15,4 19,2 18,9 23,6 22,0 15,1 15,6 17,5 17,0 Lesce - let. 12,9 12,9 16,2 16,1 10,6 10,8 16,4 16,4 19,1 18,9 13,3 13,4 17,7 17,8 21,1 21,0 14,2 14,4 15,7 15,0 Maribor – let. 15,3 14,7 26,9 21,5 7,7 10,3 21,2 20,0 32,4 26,4 11,5 12,8 20,0 19,6 31,6 26,5 7,4 12,7 18,9 18,0 Ljubljana – let. 15,1 14,7 23,7 20,1 10,5 11,6 20,9 20,1 32,7 28,6 12,6 13,6 22,0 21,6 33,5 29,9 12,5 13,5 19,4 18,0 Ljubljana 14,9 14,6 17,9 16,9 12,5 12,7 18,7 18,3 22,5 20,8 14,3 14,6 19,8 19,5 25,7 23,2 14,1 14,9 17,9 17,0 Maribor, Vrbanski plato 16,2 15,7 27,4 22,9 8,9 10,8 22,0 21,4 33,1 28,2 12,3 14,4 20,8 20,8 33,6 28,7 9,7 11,9 19,7 19,0 Murska Sobota 16,5 16,3 21,9 20,6 12,6 13,2 21,2 20,9 27,5 26,0 15,0 15,5 20,7 20,7 27,6 26,4 13,7 14,5 19,5 19,0 Novo mesto 16,1 15,8 26,5 22,6 10,6 12,0 21,1 20,5 29,7 25,6 13,2 15,0 20,5 20,3 30,5 26,8 13,4 14,4 19,3 18,0 Portorož - let. 17,3 17,0 23,8 21,6 13,9 14,5 21,4 21,0 26,7 24,6 16,6 17,3 22,4 22,2 27,4 25,6 17,8 18,7 20,4 20,0 Postojna 14,7 14,0 26,9 22,6 9,2 10,0 21,9 20,7 31,1 26,9 12,0 12,9 19,9 19,4 32,1 28,4 11,2 11,9 18,9 18,0 Šmartno / Sl. Gradec 15,2 14,8 25,2 21,6 9,4 10,7 20,0 19,5 31,1 27,2 12,0 13,2 20,0 19,8 33,0 28,2 10,5 11,8 18,5 18,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2022 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2022 > 0 °C > 5 °C > 10 °C I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 162 200 225 587 59 112 150 170 432 59 62 100 115 277 58 1473 787 356 Bilje 164 203 225 593 79 114 153 170 438 79 64 103 115 283 79 1399 756 351 Postojna 124 169 180 473 65 74 119 125 318 64 24 69 71 165 58 986 468 178 Kočevje 120 166 177 463 44 70 116 122 308 43 20 66 68 154 38 909 448 168 Rateče 101 157 155 413 58 51 107 100 258 57 8 57 49 114 45 674 319 115 Lesce 125 179 180 484 62 75 129 125 329 62 25 79 71 175 56 972 471 187 Slovenj Gradec 128 180 182 489 62 78 130 127 334 62 28 80 73 180 56 900 463 194 Brnik 130 182 186 497 51 80 132 131 342 51 30 82 77 188 47 966 492 202 Ljubljana 147 203 208 558 70 97 153 153 403 70 47 103 98 248 67 1257 673 307 Novo mesto 146 195 201 542 61 96 145 146 387 61 46 95 91 232 58 1202 638 285 Črnomelj 153 205 207 565 69 103 155 152 410 69 53 105 97 255 66 1255 700 321 Celje 138 190 196 524 51 88 140 141 369 51 38 90 86 214 48 1086 569 249 Maribor – let. 147 198 193 539 61 97 148 138 384 61 47 98 83 229 58 1154 612 275 Murska Sobota 153 193 193 539 54 103 143 138 384 54 53 93 83 229 52 1147 615 275 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 62 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V prvih dneh maja so breskve in češnje zaključile s cvetenjem in pričele razvijati plodiče. Zgodnje sorte jablan in hrušk so na toplih legah odcvetele, pozne sorte pa so prešle v polno cvetenje. Nestanovitno aprilsko vreme s pogostimi padavinami, ki se je podaljšalo v maj je ustvarjalo ugodne pogoje za širjenje glivičnih bolezni kot so škrlup, listna pegavost, listna luknjičavost koščičarjev ter drugih. Vremenske razmere v mesecu maju so bile ugodne tudi za pojav in širjenja uši na sadnem drevju, poljščinah zelenjadnicah ter na gozdnem drevju. V začetku meseca so se pojavile močnejše nevihte s krajevnimi nalivi, močnejšimi sunki vetra in točo, ki so prizadela predvsem predele Koroške, Štajerske in Dolenjske. Toča je prizadela tudi sosednjo Hrvaško in Avstrijo. V mesecu maju je obilno cvetoča akacija ponujala bogato pašo za čebele. Drevesa so bila na splošno v dobrem fiziološkem stanju zato čebelarji pričakujejo dober pridelek. Okna suhega vremena so omogočala izvedbo prvih košenj. Razvoj trav je bil nekoliko kasnejši kot običajno vendar je bil pridelek dober. Vremenske razmere so bile ugodne za razvoj žit, le ta so pričakale konec meseca v dobrem zdravstvenem stanju. Ozimna ječmen je dosegel fazo razvoja plodu, ozimna pšenica pa je prehajala v fazo klasenja. Vinska trta je skozi celotno obdobje intenzivno priraščala ter prešla iz faze razvoja listov v fazo pojava socvetij in cvetenje. Toča je klestila tudi ob koncu meseca. Najhuje je bilo v Pomurju, kjer so bile prizadete tako njivske površine kot trajni nasadi. Najbolj so bile prizadete vrtnine, oljne buče, koruza, žita ter vinogradi. Ponekod so bili pridelki popolnoma uničeni. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY May was 2.1 C warmer than average while the amount of precipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was negative with the largest deficits on the Coast. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 15–19 C and in warmer regions between 20–22 C. At the beginning and at the end of the month hailstorms affected some parts of the country. 63 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MAJU 2022 Discharges of Slovenian rivers in May 2022 Igor Strojan aja se je podpovprečna vodnatost rek nadaljevala. Po porastu pretokov v začetku meseca, ki pa so na jugozahodu izostali, so se pretoki nato vse do konca meseca večinoma postopno zmanjševali (slika 2). Skupaj je po rekah maja preteklo okoli 40 odstotkov manj vode kot običajno. Najmanj vodnate so bile reke na jugozahodu, kjer so imele reke tretjino ali manj vode, najbolj vodnat pa je bil jugovzhod države ter Mura in Drava, ki sta bili okoli petino manj vodnati kot običajno v tem mesecu. Dolgoletno povprečje srednjega mesečnega pretoka je dosegla le Sotla v Rakovcu (slika 1). M Visokovodne konice v začetku meseca so bile večinoma majhne, še najbolj so porasle Sotla ter Sava in Krka v spodnjem. Na jugozahodu povečanj pretokov ni bilo (slika 3 in preglednica 1). Pretoki rek so bili najmanjši zadnje dni maja. V povprečju so bili okoli tretjino manjši, na jugozahodu pa podobni najmanjšim v zadnjem 30-letnem obdobju. Večje reke Drava, Sava in Soča so bile okoli 20, 40 in 50 odstotkov manj vodnate kot so običajno v maju. Pretok Drave se je v drugem delu maja nekoliko povečal, Sava in Soča sta počasi upadali (slika 4). GORNJA RADGONA 0,79 DRAVOGRAD 0,82 VIDEM RADOVLJICA 0,49 0,62 SUHA 0,45 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,57 0,59 VELIKO ŠIRJE 0,78 SOLKAN 0,52 PODROTEJA DOLENJE 0,34 RAKOVEC 1,04 MOSTE 0,44 59 PODBOČJE 0,73 ČATEŽ 0,63 0 0,30 CERKVENIKOV MLIN 0,23 METLIKA 0,68 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v maju 2022 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Figure 1. Ratio of the May 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period 1991–2020 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2022 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2022 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in May 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek maja 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in May 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Maj/May 2022 Qnp dan m3/s 125 1 154 1 2,6 24 13,2 27 1,6 26 27,1 30 40,8 26 68,0 27 90,4 28 4,3 27 14,7 27 16,6 27 10,5 31 28,9 29 1,9 27 1,8 31 0,6 27 Qs 183 273 5,0 26,6 6,2 35,4 52,1 92,7 157 6,4 31,3 37,1 18,8 52,4 3,0 2,2 1,4 Qvk 249 13 517 21 21,7 8 135 2 45,9 2 62,1 3 90,6 2 174 3 613 2 16,1 2 130 2 136 8 52,4 2 139 2 5,5 8 4,9 8 5,1 28 Maj/May 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 97,3 167 278 127 227 424 1,5 4,4 7,6 7,9 17,5 33,3 0,9 2,0 4,1 15,1 37,0 72,5 25,8 59,8 124 45,6 104 209 68,5 150 304 3,2 7,0 13,9 9,6 19,0 33,5 11,6 21,3 39,6 8,3 20,0 41,0 25,4 52,0 123 1,9 3,7 6,7 1,5 2,3 3,8 0,4 1,6 2,9 nQs sQs vQs 117 233 362 204 333 534 2,6 10,1 26,4 12,6 34,0 78,9 1,2 5,9 31,4 20,4 57,5 109 31,7 92,1 180 58,3 158 295 92,6 251 544 4,9 14,1 29,4 15,7 43,0 129 18,0 54,7 132 12,2 42,6 124 36,3 100 196 3,3 9,8 22,6 1,9 6,5 15,4 0,7 5,9 24,8 nQvk sQvk vQvk 189 452 938 315 566 929 3,9 47,4 159 28,3 162 518 1,9 32,2 234 44,4 134 287 65,3 249 562 81,6 384 903 127 636 1608 7,1 61,4 215 24,7 135 362 30,3 283 673 25,0 120 254 66,3 356 806 11,2 42,0 135 3,1 45,0 139 1,3 35,0 190 67 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1993–2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v maju leta 2022 ter povprečni mesečni majski pretoki rek v dolgoletnem obdobju 1991–2020 na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 4. Daily (Qs) and mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in May 2022 and mean flows in the long term period 1991–2020. SUMMARY In May, below-average river water levels continued. After the increase in flows at the beginning of the month, which was absent in the southwest, the flows then gradually decreased until the end of the month (Figure 2). Altogether, about 40 percent less water flowed along the rivers in May than usual. 68 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila maja 2022 v povprečju 1,6 °C višja od srednje majske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 2,5 °C višjo, Blejsko jezero pa 1,5 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem maju 5,9 °C. T Srednje dnevne temperature slovenskih rek so se do 27. maja počasi dvigale. Sledila je močnejša ohladitev, ko so se srednje dnevne temperature nekaterih rek približale najnižjim mesečnim temperaturam. Najnižje dnevne temperature večine rek so bile v prvih štirih dneh maja, najvišje pa pred ohladitvijo, 27. maja. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v maju 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average May 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Drava, Ptuj * Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm Pesnica, Zamušani Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Čatež Sora, Suha Kamniška Bistrica, Kamnik Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Unica, Hasberg Savinja, Laško Dreta, Kraše Paka, Rečica Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Nadiža, Potoki * Reka, Trnovo Rižana, Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAJ 2022 14,3 17,8 15,9 13,5 17,0 17,8 12,1 14,8 18,8 15,1 9,0 16,7 13,8 10,4 16,3 12,0 16,2 17,3 9,0 12,7 18,1 14,1 13,3 12,3 14,1 17,5 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 12,5 14,7 13,6 12,7 16,2 14,9 9,6 11,9 16,0 12,1 8,6 16,1 13,2 11,4 14,0 12,4 15,1 15,3 8,1 11,6 14,9 12,4 11,5 11,5 11,6 16,0 1,8 3,1 2,3 0,8 0,8 2,9 2,5 2,9 2,8 3,0 0,4 0,6 0,6 −1,0 2,3 −0,4 1,1 2,0 0,9 1,1 3,2 1,7 1,8 0,8 2,5 1,5 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se je od začetka do 27. maja, ko je bilo jezero najtoplejše, počasi dvigovala. Sledila je ohladitev, ki je trajala do konca meseca. Podobno se je tudi Bohinjsko jezero 69 Agencija Republike Slovenije za okolje do 27. maja počasi segrevalo, le da se je že po 22. maju nekoliko ohladilo pa nato spet segrelo. Po 27. maju je bila ohladitev večja, saj se je jezero ohladilo za dobre 3 °C, in do konca meseca se ni segrelo za več kot pol stopinje Celzija. Tako Bohinjsko, kot Blejsko jezero pa sta imela ob koncu maja srednjo dnevno temperaturo višjo kot ob začetku meseca. Blejsko jezero se je segrelo za 5 °C, Bohinjsko pa za 4,7 °C. 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 15 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Drava Ptuj Ledava Polana Mislinja Otiški Vrh 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 15 10 5 Dravinja Videm 15 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. maj Sava Radovljica Sava Šentjakob 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Sava Čatež Sora Suha 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 15 10 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 15 10 5 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. Ljubljanica Moste Unica Hasberg 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Savinja Laško Krka Podbočje 70 Dreta Kraše Paka Rečica Agencija Republike Slovenije za okolje 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 15 10 5 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed 25 Temperatura (°C) 20 15 10 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2022, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2022 in C Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2022, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2022 was 5.9 C. The average observed river’s temperature was 1.6 C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.5 C higher and the Bled Lake was 1.5 C higher as a long-term average. 71 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2022 Sea dynamics and temperature in May 2022 Igor Strojan M orje je bilo maja, z izjemo valovanja ob burji ob koncu meseca, dokaj mirno. Višina morja je malo odstopala od predvidene. Morje se je sredi maja ogrelo nad kopalno temperaturo 18 °C. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož v maju 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in May 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v maju 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in May 2022 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Maja so višine gladine morja le malo odstopale do prognoziranih astronomskih višin. Večji del meseca je bila gladina nekoliko nižja, v zadnji dekadi pa nekoliko višja od predvidene. Srednja mesečna višina morja je bila 5 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Morje maja ni poplavljalo. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v maju 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in May 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v maju 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in May 2022 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juliju 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in July 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v maju 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in May 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Maj/May Maj/May 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 219 283 149 134 199 263 122 141 214 286 139 147 226 328 152 176 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Morje je bilo v maju dokaj mirno, višje valovanje je vzbudila le burja ob koncu meseca. Valovi so v noči na 29. maj presegali višino 2 metrov. Slika 6. Valovanje morja v maju 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in May 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Temperatura morja je bila v začetku maja najnižja 13 °C, morje se je nato postopoma ogrevalo. Sredi maja je že preseglo kopalno temperaturo 18 °C. 27. maja je bila temperatura morja najvišja v maju 24,4 °C. V naslednjih dveh dneh je sledila hitra ohladitev morja, morje se je ohladilo na slabe 17 °C. Hitre ohladitve površine morja so značilne za ta čas leta, a ohladitev za sedem stopinj Celzija v dveh dneh sodi med bolj redke. Srednja mesečna temperatura morja je bila v maju 18,7 °C in nekaj manj kot stopinjo Celzija nižja od dolgoletnega povprečja 1991–2020. Slika 7. Srednje dnevne temperature morja v maju 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in May 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v maju 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in May 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Longterm period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Maj/May Maj/May 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 13,0 18,7 24,4 10,4 14,1 16,0 13,2 17,8 22,5 16,5 21,4 26,2 SUMMARY The sea was fairly calm in May, with the exception of the bora waves at the end of the month. The sea level deviated slightly from the forecast. The sea warmed above the bathing temperature of 18 C in mid-May. 76 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2022 Groundwater quantity in May 2022 Mišo Andjelov aja so v medzrnskih vodonosnikih prevladovale običajne in nizke količine podzemne vode. Izjema so bili vodonosniki v območju Kranjskega polja, Sorškega polja, Vodiškega polja, doline Kamniške Bistrice, Vipave in Ajdovščine, spodnje Savinjske doline v dolini reke Bolske in ob Savi na Čateškem polju, kjer smo spremljali zelo nizke zaloge podzemne vode (Slika 6). Na območju vodonosnikov Dolenjskega in Notranjskega krasa je bilo stanje zalog podzemnih voda v mesecu maju nizko. Ob izrazitejših padavinah v prvi polovici meseca maja so se gladine podzemne vode v kraških vodonosnikih Dinarskega krasa začasno dvignile nad povprečno raven, nato pa spet postopoma upadale pod dolgoletno povprečje (Slika 3). M Slika 1. Obnova pregrade vodnega zadrževalnika Vogršček, ki je bil pred tridesetimi leti zgrajen za namakanje polj in nasadov v Vipavski dolini (foto: M. Andjelov) Figure 1. Renovation of the Vogršček water reservoir, which was built thirty years ago for irrigating fields and plantations in the Vipava Valley (photo: M. Andjelov) Napajanja podzemne vode z neposrednim pronicanjem padavin je bilo meseca maja pod dolgoletnim povprečjem. S tem se nadaljuje vrsta podpovprečno namočenih mesecev vse od decembra lani, ki jo je prekinil, le mesec april. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer je padlo le šestina običajnih majskih količin. Izpad padavin je bil značilen tudi za območje v Ljubljanski kotlini, kjer je padla le slaba polovica običajnih mesečnih padavin. Na območju Dolenjskega krasa pa je bila namočenost v maju povprečna in tudi nadpovprečna. V prispevnem zaledju izvira Bilpe je padlo za eno dvajsetino manj padavin od običajnih mesečnih količin. V prispevnem zaledju izvirov Krupe in Studene je padlo približno za eno desetino več padavin od običajnih mesečnih 77 Agencija Republike Slovenije za okolje količin. Največ padavin je bilo v začetku in na koncu meseca, vmes pa so bila obdobja s posamičnimi dnevnimi padavinskimi dogodki. Maja je bilo količinsko stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih v primerjavi z značilnimi vrednostmi vodnih količin istega meseca referenčnega obdobja različno (slika 3). Vodne količine, izmerjene na merilnih postajah na Dinarskem krasu so bile v večini nižje od dolgoletnega povprečja. Na Alpskem krasu so bile količine vode nad povprečjem. Temperatura vode se je čez mesec v večini kraških vodonosnikov postopoma zviševala, vmes pa je rahlo nihala. Na hkratni odtok direktnih dežnih padavin in raztaljene snežnice kaže nihanje temperature vode na območju izvira Kamniške Bistrice, vrednosti temperature vode so se tam maja zniževale. Podobno kot temperatura vode je tudi specifična električna prevodnost vode (SEP) čez mesec precej nihala. Vrednost tega parametra se je na območju izvirov Mošenika in Kamniške Bistrice v maju postopno zniževala, kar lahko kaže na odtok padavinske vode oziroma raztaljene snežnice, ki ni bila dolgo v stiku z matično kamnino vodonosnika. Nihanje parametrov temperature in SEP na območju nižje ležečih kraških izvirov nakazuje tudi, da se je v mesecu maju iz vodonosnikov drenirala podzemna voda, ki se je zadrževala v vodonosnikih krajši čas in je posledica iztoka infiltriranih padavin v preteklem obdobju. Slika 2. Iztok iz vodnega zadrževalnika v potok Vogršček (photo: M. Andjelov) Figure 2. Outflow from the water reservoir into the Vogršček stream (photo: M. Andjelov) V primerjavi z lanskim majem je bilo letos stanje zalog v medzrnskih vodonosnikih manj ugodno. Suša v vodonosnikih, se je zaradi dolgega primanjkljaja obilnejših padavin v preteklem obdobju podaljšala tudi v mesec maj. Precej nižje gladine od običajnih smo beležili v plitvih medzrnskih vodonosnikih na območju Kranjskega polja, Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice, Braslovškega polja in spodnje Savinjske doline, kar pripisujemo predvsem izpadu običajnih količin padavin v preteklih mesecih (slika 4). Zelo nizke gladine podzemne vode, ki smo jih maja beležili na območju Čateškega polja pripisujemo poglabljanju struge reke Save. Neugodne razmere količin podzemne vode v primerjavi z značilnimi vrednostmi tega meseca smo spremljali v večini vodonosnikov v Slovenji (slika 4). 78 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Lower groundwater quantitative conditions prevailed in alluvial aquifers in May. Groundwater levels lower than normal were measured in gravel deposits of Vipava velly near Ajdovščin and Vipava, Kranjsko polje, Sorško polje, Vodiško polje and Kamniška Bistrica velly aquifers. The monthly average groundwater levels are below the long-term monthly average for May for all main aquifers across the country. Groundwater quantities in Dinaric karstic were decreasing in May due to lack of precipitation. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med marcem in majem 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between March and May 2022 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne majske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih majskih gladin v obdobju 1981– 2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average May groundwater level in relation from median of long term May groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1981–2010; maj 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1981–2010; May 2022 82 HIDROLOŠKA POSTAJA SOČA SOLKAN Hydrological station Solkan on the Soča River Igor Strojan odomerna postaja na Soči v Solkanu (slika 1) je začela delovati leta 1923. Prvotno je bil vodomer postavljen na levem bregu Soče in 200 metrov dolvodno od železniškega mostu čez Sočo v Solkanu. Do leta 1948 je postaja delovala na ozemlju Italije. Med drugo svetovno vojno (140–1944) so bila opazovanja prekinjena. Leta 1953 se je za zapis meritev vodostajev pričel uporabljati limnigraf. Decembra 1952 so se začele tudi meritve temperature vode. Leta 1955 je bila za lažjo izvedbo meritev pretoka postavljena žična premostitev. Leta 1980 je bila postaja prestavljena 520 metrov gorvodno (Solkan I). Opremljena je bila z vodomerom v dveh delih in limnigrafom. Junija 1993 je bila nadgrajena v postajo s samodejnim prenosom podatkov, leta 2008 pa je sledila temeljita prenova postaje v avtomatsko merilno postajo s samodejnimi meritvami vodostaja in temperature vode ter prenosom podatkov (slika 2). V Slika 1. Lokacija hidrološke postaje Soča Solkan (vir: Atlas okolja, ARSO) Figure 1. Location of hydrologic station Soča Solkan (From: Atlas okolja, ARSO) Slika 2. Hidrološka postaja Soča Solkan. Merilno mesto je opremljeno z vodomerno letvijo, avtomatskim tlačno-temperaturnim in radarskim senzorjem ter žično premostitvijo za izvajanje meritev pretoka. Merilno območje sega od 140 do 1260 cm višine (foto: arhiv ARSO). Figure 2. Gauging station Soča Solkan (Photo: ARSO archive) Spopadanje s poglabljanjem dna in dostopom do merilnih odčitkov ob nizkih vodostajih Prečni profil prvotne lokacije vodomerne postaje (v. p. Solkan) je bil v stalnem poglabljanju, ker je bil okoli 500 metrov dolvodno star kamniti jez, ki se je stalno rušil. V letih 1955 in 1971 so obakrat 83 Agencija Republike Slovenije za okolje prestavili vodomerno letev za 1 meter nižje in tako ohranili odčitavanja vrednosti vodostajev nad začetno izhodiščno višino »0«. Slika 3. Risba hidrološke postaje Soča Solkan iz leta 1990 (foto: arhiv ARSO). Figure 3. Scheme of hydrological station Soča Solkan from 1990 (Photo: ARSO archive) V času obnovitvenih del leta 1971 je bilo opozorjeno na težak dostop opazovalca do nižjih delov vodomerne letve ob nizkih vodostajih Soče. Dostop je bil možen le po dveh skupaj okoli 10 metrskih kovinskih lestvah, kar je bilo posebej ob neugodnem vremenu in v zimskem času tudi tvegano početje. Predlog za premostitev težave je bil postavitev dodatne vodomerne letve na desnem bregu Soče, s katere bi bilo možno odčitavati vodostaje z levega brega (vir: dopis Splošne vodne skupnosti Soča št. 92– 116/71–2). Leta 1977 so zaradi stalnega poglabljanja profila začeli s prestavitvijo postaje gorvodno od železniškega mostu, kjer je profil bolj stabilen. Slika 4. HE Solkan gorvodno nad vodomerno postajo Soča Solkan. Pretoke Soče v Solkanu pogojuje režim obratovanja HE Solkan (foto: arhiv ARSO) Figure 4. HPP Solkan upstream above the gauging station Soča Solkan (Photo: ARSO archive) Pretočni režim in značilni obdobni pretoki Soča ima v merskem profilu Solkan alpski dežno-snežni pretočni režim. Najbolj vodnata je novembra in maja, najmanj pa avgusta (slika 5). 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Največji pretok 2508 m3/s je bil izmerjen 5. novembra 2012 ob 15.25, najmanjši pa 5,6 m3/s 30. oktobra 1985 ob 21.50. Srednji letni pretok celotnega obdobja opazovanj (1928–2020) je 93,7 m3/s. Najbolj vodnato je bilo leto 2014, ko je bil srednji letni pretok 159 m3/s, najmanj pa leto 2003, ko je bil srednji letni pretok 51,8 m3/s. Nihanje značilnih letnih pretokov v obdobju 1928–2020 je lepo vidno na sliki 6. Slika 5. Srednji mesečni pretoki na Soči v Solkanu v obdobju opazovanj 1928–2020. Soča je najbolj vodnata spomladi in jeseni, najmanj pa poleti. Figure 5. Mean monthly discharges in long-term period 1928–2020 Slika 6. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Soča Solkan Figure 6. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the Soča Solkan gauging station 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Poplavljanje Soče pri vodomerni postaji Soča Solkan decembra 2012 (foto Daniel Romšek) Figure 7. River Soča flooded near the Soča Solkan gauging station on December 2012 (Photo Daniel Romšek) Temperaturni režim in značilne obdobne temperature Na postaji Soča Solkan spremljamo temperaturo vode od leta 1952. Temperaturni režim je na podlagi celotnega niza opazovanj za najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode prikazan na sliki 8. Soča v Solkanu je najbolj hladna januarja in februarja, najtoplejša pa julija in avgusta. Srednja obdobna temperatura Soče v Solkanu je 9,9 °C. V celotnem obdobju opazovanj je bila najvišja temperatura vode izmerjena v večernih urah 6. julija 2008, ko so izmerili 24,0 °C. Iz časovnih potekov temperature vode na sliki 9 je razvidno, da Soča postaja v zadnjih desetletjih vse toplejša, kar privablja tudi kopalce (slika 10). Slika 8. Temperaturni režim Soče v Solkanu Figure 8. Temperature regime of the Soča Solkan 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Najnižje (Tvnk), srednje (Tvs) in najvišje (Tvnk) temperature na vodomerni postaji Soča Solkan Figure 9. The lowest (Tvnk), mean (Tvs) and the highest (Tvnk) temperature at the Soča Solkan gauging station Slika 10. Kopalci in kajakaši na Soči pri Solkanu dolvodno od HE Solkan (Foto: Žurnal24). Figure 10. Swimmers and kayakers on the Soča near Solkan (Photo: Žurnal24) SUMMARY The water gauging station on the Soča River at Solkan started operating in 1923. The gauging station was placed on the left bank of the Soča and about 300 meters downstream from the railway bridge over the Soča in Solkan. Until 1948, it operated under Italy. In 1953, a limnigraph began to be used to record water level measurements. Water temperature measurements began in December 1952.In 1955, a wire bridge was installed to facilitate flow measurements. In 1980, the station was moved 520 meters upstream. The station was equipped with a water meter in two parts and a limnigraph. In June 1993, it was upgraded to a station with automatic data transmission, and in 2008, the station was thoroughly renovated into an automatic measuring station with automatic water level and water temperature measurements and data transmission. 87 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2022 Air pollution in May 2022 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v maju nizka. Občasno so se zaradi visokih temperatur povišale ravni ozona, ki so na vseh merilnih mestih prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 166 µg/m3 in je bila izmerjena v Novi Gorici. O Ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna raven PM10 (34 µg/m3) je bila v maju izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V noči iz 30. aprila na 1. maj so bile zaradi kresov na določenih merilnih mestih povišane urne ravni delcev PM10 in PM2.5. Najvišja urna vrednost PM10 111 µg/m3 je bila ob polnoči izmerjena v Mariboru na Vrbanskem platoju. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom in benzenom je bila maja nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V maju so bile ravni delcev nizke. Do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna raven PM10 (34 µg/m3) je bila v maju izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V noči iz 30. aprila na 1. maj so bile zaradi kresov na določenih merilnih mestih povišane urne ravni delcev PM10 in PM2.5. Najvišja urna vrednost PM10 111 µg/m3 je bila ob polnoči izmerjena v Mariboru na Vrbanskem platoju. Čez dan so nato plohe in nevihte sprale ozračje in delci so se povsod znižali. Od začetka leta do konca maja je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (26). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 (14 µg/m3) je bila maja najvišja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Maja je bilo zelo toplo, temperature so se večrat približale 30 °C zato so bili kljub pogostim padavinam ugodni pogoji za nastanek ozona. Na vseh merilnih mestih je prišlo do preseganja 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3, največ trinajstkrat na Otlici (preglednica 3 in slika 4). V mesecu maju smo zabeležili dve kratki obdobji s povišanimi ravnmi ozona na Primorskem: 12. in 20. maja. V obeh primerih je zaradi visokega zračnega tlaka nad južno Evropo oz. osrednjim Sredozemljem nad naše kraje dotekal topel in suh zrak. V višinah so prevladovali zahodni do jugozahodni vetrovi, ki so predvsem na Primorskem povzročili dotok z ozonom onesnaženega zraka iznad Padske nižine. Za tovrstne vremenske situacije je značilno, da so si najvišje izmerjene povrečne 8-urne ravni ozona v Novi Gorici in na Otlici zelo podobne. Na obeh lokacijah je namreč dinamika vpliva Padske nižine praktično identična, kar pa ne velja za obalo. Zračna masa potuje v Koper preko jadranskega bazena, nad katerim so večinoma nižje ravni ozona kot nad Padsko nižino. Zato so bile 12. maja urne vrednosti višje od 160 µg/m3 le v Novi Gorici (166 µg/m3), 20. maja pa na Otlici (165 µg/m3). V obeh omenjenih dnevih so bile najvišje urne ravni ozona v Kopru nižje od 140 µg/m3. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (118 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (39 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v maju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 29 µg/m3 je bila izmerjena v Šoštanju, ki je pod vplivom TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v maju na štirih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven 0,7 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 6. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Maribor Občina Miklavž Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Tezno na Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 12 1 0 4 5 9 10 9 2 0 26 8 5 6 0 6 2 8 0 11 1 21 4 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI UB % pod 100 100 100 100 100 100 100 97 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 98 100 Cp 20 18 16 14 18 16 17 18 17 25 15 19 16 14 19 15 18 18 15 15 17 22 21 19 15 13 13 17 Cmax 32 30 22 21 30 26 27 26 27 38 22 30 23 24 29 24 26 30 24 26 26 33 34 28 24 20 20 29 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TB 100 17 25 0 5 SB RB RB RB 100 100 100 100 19 16 13 15 27 29 22 25 0 0 0 0 15 0 0 1 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska MB Titova Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Solkan Zagorje Trbovlje OMS Ljubljana LJ Center Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj Podr. UB UT UT RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UT UB UB SI UT SB UT SB SB SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 98 10 10 9 10 10 10 10 10 11 9 9 11 10 10 10 10 9 10 9 14 6 9 6 21 30 16 15 18 15 24 26 22 16 17 20 19 19 23 21 16 25 18 31 12 14 14 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad* Vrbanski plato MS Rakičan NG Grčna Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT RB UT RI UB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp 100 100 100 100 — 100 100 100 99 100 99 100 99 95 99 57 60 88 106 — 66 65 79 105 55 90 60 82 86 74 Cmax >OV >AV Cmax >CV 135 134 143 146 — 131 134 166 165 137 141 133 144 130 146 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 125 127 135 136 — 122 128 152 158 128 136 124 140 124 139 2 4 11 8 — 2 2 10 13 3 4 2 5 2 8 *Težave z merilnikom. Podatki bodo na voljo po dodatni analizi merilnika. 91 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 5 12 17 25 — 7 8 20 28 5 14 10 17 10 20 3280 5896 8264 9556 — 4319 5250 9711 11384 3764 6447 3634 6312 4249 7819 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2022 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MS Rakičan NG Grčna Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno Mesec / Month UB UB UB UT UT RB UT UT UT SI RI SB RB UB UB NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 88 100 100 100 100 100 100 100 100 94 99 96 94 99 100 16 12 12 23 22 6 17 14 49 7 5 3 4 14 13 81 76 49 73 75 30 80 43 118 23 14 33 16 49 54 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 23 15 18 41 42 9 23 29 79 6 7 4 5 17 17 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 100 100 99 98 98 98 98 100 96 90 99 2 2 7 1 3 3 6 6 4 7 3 1 1 17 4 8 29 9 9 11 17 8 12 6 3 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax 4 2 7 4 4 4 8 8 6 9 4 2 3 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2022 Table 6. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 92 92 100 95 0,3 0,4 0,7 0,2 1,4 1,5 2,0 5,8 92 Etil-benzen 0,2 0,4 0,8 0,5 M,p-ksilen o-ksilen 0,6 1,0 2,1 0,2 0,2 0,4 — 0,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v maju 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in May 2022 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v maju 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in May 2022 Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022. 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2022 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2022 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2022 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: 95 Agencija Republike Slovenije za okolje % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in May was except ozone rather low. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 were low at all monitoring sites. Ozone in May was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at all monitoring sites, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO 2 concentrations were also low. 96 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2022 Earthquakes in Slovenia in May 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2022 zapisali 132 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 27 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je maja 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2022 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2022 5 1 11 16 46,02 15,10 11 1,1 Kostanjevica 2022 5 1 13 9 46,02 15,11 11 1,2 Svinjsko 2022 5 2 19 14 46,30 15,04 13 IV 1,7 Male Braslovče 2022 5 4 11 35 46,04 15,01 11 III−IV 2,0 Jelenska Reber 2022 5 5 17 36 46,28 13,62 4 III 0,7 Drežniške Ravne 2022 5 7 15 24 46,17 14,08 14 1,1 Zala 2022 5 8 5 4 46,49 16,17 5 čutili 1,4 Cerovec Stanka Vraza 2022 5 9 8 24 46,27 13,69 8 III 1,2 Krn 2022 5 9 22 26 45,90 16,00 7 1,0 Zagreb, Hrvaška 2022 5 10 12 25 46,02 15,11 11 III 1,8 Svinjsko 2022 5 11 11 3 46,41 14,24 6 III−IV 2,3 Podljubelj 2022 5 11 11 57 46,39 14,23 11 1,1 Slatna 2022 5 11 12 4 46,39 14,23 9 1,0 Slatna 2022 5 12 18 12 45,53 15,17 5 čutili 0,8 Sela pri Dragatušu 2022 5 12 18 20 45,53 15,17 5 III 0,8 Sela pri Dragatušu 2022 5 14 8 37 45,71 15,59 8 1,1 Redovje, Hrvaška 2022 5 15 9 15 46,28 13,64 8 1,0 Drežniške Ravne 2022 5 15 12 51 46,03 14,32 18 1,0 Zaklanec 2022 5 16 0 33 45,33 14,58 13 1,6 Krasica, Hrvaška 2022 5 16 13 24 45,32 14,58 15 1,4 Krasica, Hrvaška 2022 5 17 23 59 45,60 14,29 17 1,4 Koritnice 2022 5 18 13 45 46,17 16,50 5 1,7 Drenovec, Hrvaška 2022 5 21 15 51 46,01 15,10 11 1,7 Kostanjevica 2022 5 21 16 23 45,99 15,92 3 1,2 Oroslavje, Hrvaška 2022 5 22 3 42 45,91 16,02 6 1,4 Zagreb, Hrvaška 2022 5 22 10 22 45,34 14,86 16 1,7 Mrkopalj, Hrvaška 2022 5 22 21 34 46,17 16,49 8 1,0 Drenovec, Hrvaška 2022 5 22 23 35 46,18 16,44 14 1,1 Pišćanovec, Hrvaška 2022 5 26 21 14 46,07 14,86 8 IV 2,0 Breg pri Litiji 2022 5 26 21 25 46,07 14,85 7 III 0,8 Breg pri Litiji 2022 5 26 21 52 46,07 14,85 7 III−IV 1,2 Breg pri Litiji 2022 5 28 13 54 45,54 15,18 1 čutili 0,8 Golek čutili III Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. Maja 2022 so prebivalci Slovenije čutili 15 potresov z žariščem v Sloveniji. Najmočnejši med njimi se je zgodil 11. maja ob 11.03 po UTC (ob 13.03 po lokalnem času) z žariščem pod pobočjem Begunjščice. Njegova lokalna magnituda je bila 2,3, največja preliminarno ocenjena intenziteta pa III−IV EMS-98. Največ odziva (423 izpolnjenih spletnih vprašalnikov) smo maja na ARSO prejeli za potres, ki se je zgodil 2. maja ob 19.04 po UTC (21.04 po lokalnem času) v bližini Malih Braslovč. Lokalna magnituda potresa je bila 1,7, največja preliminarno ocenjena intenziteta pa IV EMS-98. Opazovalci v bližini nadžarišča so omenjali predvsem močen pok, podoben eksploziji, in kratkotrajno tresenje tal. 98 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2022 World earthquakes in May 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2022 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 10. 5. 12. 5. 23.06 21.55 23,50 S 12,39 S 66,65 W 76,90 W 6,8 5,4 220 51 19. 5. 10.13 54,13 S 159,06 E 6,9 10 24. 5. 26. 5. 7.11 12.02 36,13 N 14,89 S 70,29 E 70,20 W 4,9 7,2 107 252 26. 5. 15.37 22,84 S 172,14 E 6,6 15 Št. žrtev 2 2 Območje San Antonio de los Cobres, Argentina San Bartolo, Peru pod morskim dnom, severno od otoka Macquarie Korogah, Afganistan Azángaro, Peru pod morskim dnom, vzhodno od Nove Kaledonije Vir: USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2022 99 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2022 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V prispevku so opisane razmere v maju 2022 za merilni mesti v Ljubljani in Lendavi. Za Ljubljano manjkajo podatki od 3. do 5. maja. Končna obdelava in preverjanje podatkov še poteka, zato se bodo končne vrednosti lahko nekoliko razlikovale od objavljenih. Zabeležili smo cvetni prah 42 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi 16.363, v Ljubljani nekoliko manj, 11.897 zrn. Prevladoval je cvetni prah iglavcev predvsem bora in smreke, delež je v Ljubljani znašal 42 %, v Lendavi 39 % mesečnega seštevka. Sledil mu je cvetni prah trav z 18 % in 17 % deležem, hrasta z 10 % in 12 % deležem. Gabra je bilo 7 % oziroma 8 % mesečnega seštevka. Cvetnega prahu bukve, jesena, orehovk, bezga, koprivovk, cipresovk in tisovk ter breze je bilo od 1 % do 4 % mesečnega seštevka. Beležili smo cvetni prah oljke na obeh merilnih mestih med 23. in 28. majem, v Ljubljani je povprečna dnevna koncentracija na najbolj obremenjeni dan, 24. maja, znašala 120 zrn/m3 zraka. Obilno je cvetela tudi robinija, medonosna metuljnica. Pri analizah vzorcev smo opazili le nekaj zrn cvetnega prahu. Maj je bil občutno toplejši kot običajno, osončenost je bila blizu povprečja, v Pomurju so bile padavine v okviru običajnih vrednosti, na ljubljanskem območju pa je dežja opazno primanjkovalo. 1200 Ljubljana Lendava Število zrn/m³ 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2022 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2022 Maj se je začel z večinoma oblačnim vremenom in čez dan so nastajale plohe. Tako prvega kot drugega dne je pihal severovzhodni veter. V zraku je bil cvetni prah dreves, ki so zaključevala sezono pojavljanja cvetnega prahu, med njimi so bili visoko alergena breza in sorodna gaber in gabrovec, platana, cipresovke in tisovke, bukev in orehovke. Nadaljevala se je sezona hrasta, malega jesena in smreke, na začetku sezone so bili bor, trave in koprivovke. Tretji in četrti dan meseca je bilo večinoma sončno, slednjega dne je zapihal jugozahodni veter. 5. maja je bilo ob jugozahodnem vetru v Pomurju sončno, v Ljubljani pa deloma sončno, vse tri dni so bile ugodne razmere za sproščanje in transport cvetnega prahu. Sledila sta dva oblačna dneva z občasnim dežjem, ki sta prinesla Ljubljani zelo nizko obremenitev zraka. Tudi 8. maja je še bilo večinoma oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, ki so zaključile sezono brezi, orehovkam in cipresovkam, zrna so bila prisotna v zraku še ves mesec. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Več sončnega vremena je bilo 9. maja, a so še nastajale krajevne plohe, vendar so bila tekom dneva že dovolj dolga obdobja ugodnih razmer za sproščanje cvetnega prahu, močno je porasla obremenitev z borom na obeh merilnih mestih, v Ljubljani se je povečal tudi delež smreke, začela se je povečevati količina cvetnega prahu trav. Višje obremenitve z zrni iglavcev so vztrajale v naslednjih dneh, ko je od 10. do 12. maja bilo sončno in za maj zelo toplo, zapihal je jugozahodni veter. V Ljubljani je bilo 13. dne večinoma sončno, več oblakov je bilo v Pomurju, tu in tam so bile krajevne plohe. Naslednji dan je bilo sončno v Pomurju, v Ljubljani pa je bilo več oblakov z občutnim znižanjem obremenitve v Ljubljani. V teh dneh sta zaključila sezono gaber in hrast. Bor je v Lendavi z visokimi obremenitvami vztrajal do 23. maja z vmesnimi znižanji kot posledica neugodnih razmer, ki so jih večinoma krmilile padavine. 300 Število zrn/m³ 250 Trave 200 Ljubljana Lendava 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2022 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2022 Slika 3. Pasja trava (levo) in zrno cvetnega prahu trave (desno) (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 3. Dactylis glomerata (left) and pollen grain (right) (photo: Andreja Kofol Seliger) Sončno je bilo 15. dne, naslednji dan so sončna obdobja v Pomurju prekinjali oblaki in posamezne plohe ali nevihte, pihal je jugozahodni veter. Sprva je bilo 17. maja precej oblačno, popoldne se je delno zjasnilo. Naslednji dan je bilo večinoma sončno, pihal je severovzhodni veter. Vremenske razmere so v splošnem nekoliko zmanjševale količino cvetnega prahu. K visoki obremenitvi na posamezne dneve so največ zrn prispevali bor, smreka in trave. Sončno je bilo 19. dne in 20. dne, ko je zapihal jugozahodni veter. Količina cvetnega prahu smreke in bora se je v teh dveh dneh zmanjšala, v Lendavi pa smo zabeležili najvišjo obremenitev meseca z zrni trav. Velik porast obremenitve z iglavci smo opazili že naslednji dan, ko je bilo v Pomurju precej oblačno, v Ljubljani je kljub delni oblačnosti prevladovalo sončno vreme. Večinoma sončno je bilo 22. maja. V noči na 23. maj so bile nevihte, dan pa je bil oblačen, začelo se je kratko obdobje, ki je trajalo do 28. maja, v katerem smo zaznali zrna cvetnega prahu oljke na obeh merilnih postajah. Iztekla se je sezona cvetnega prahu večine dreves, največji delež so do konca meseca prispevali le iglavci in trave. 101 Agencija Republike Slovenije za okolje 24. v mesecu je bilo ob jugozahodnem vetru sončno, v Ljubljani smo na ta dan našteli 120 zrn oljke v m3 zraka in zabeležili najvišjo mesečno obremenitev s cvetnim prahom trav. 350 Število zrn/m³ 300 Hrast 250 Ljubljana 200 Lendava 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2022 Figure 4. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2022 120 Število zrn/m³ 100 Cipresovke/tisovke 80 Ljubljana Lendava 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2022 Figure 5. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2022 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Ljubljani in Lendavi, maj 2022 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Ljubljana and Lendava, May 2022 Ljubljana L e n d a va Ljubljana L e n d a va gaber/ gabrovec 8,1 7,1 cipresovke tisovke 1,7 1,7 bukev 3,4 1,5 jesen 4,3 1,9 orehovke 0,9 4,4 koprivovk e 1,6 3,0 breza 0,9 1,4 oljka 2,1 0,3 platana 1,0 0,3 trave 16,9 17,8 hrast 9,8 11,8 bezeg 1,1 1,0 bor 26,4 32,9 smreka 16,0 6,2 Sončna obdobja so 25. maja občasno prekinjali oblaki, v drugi polovici dneva so bile krajevne plohe in nevihte. Količina zrn bora in smreke je upadla, obdobje, ki je trajalo od 8. v mesecu, ko se je nalagala opazna rumena usedlina cvetnega prahu v okolju, je bila za nami. 26. in 27. maja je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in znižano obremenitvijo zraka, ki se je v naslednjih treh oblačni dnevih z občasnim dežjem in občutno ohladitvijo še dodatno znižala. Zadnji majski dan so sončna obdobja občasno prekinjali oblaki, ponovno se je ogrelo večino cvetnega prahu so prispevale trave. 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Majski mesečni seštevek cvetnega prahu v Ljubljani in Lendavi Table 2. Monthly pollen counts in May in Ljubljana and Lendava Leto Ljubljana L e n d a va 2012 6.033 — 2013 9.997 — 2014 3.858 — 2015 15.134 — 2016 7.117 — 2017 4.682 8.818 2018 8.462 6.616 2019 5.540 5.703 2020 8.721 9.989 2021 6.308 7.734 2022 11.897 16.363 Letošnji mesečni seštevek je v Ljubljani visok, primerljiv je z letom 2015 in znaša 153 % desetletnega povprečja. Lanskoletni mesečni seštevek je znašal v Ljubljani le 39 % letošnjega, v Lendavi 65 %. Poleg visokih obremenitev z iglavci, so bile v zraku večje količine bukve, hrasta, gabra in jesena, od visoko alergenih vrst breza, katere sezona se je iztekala v času, ko so zrak že obremenjevale visoko alergene trave. 100 Število zrn/m³ 80 Jesen 60 Ljubljana Lendava 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2022 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2022 700 Število zrn/m³ 600 Bor 500 Ljubljana Lendava 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2022 Figure 7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2022 400 Število zrn/m³ 350 Smreka 300 Ljubljana Lendava 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke, maj 2022 Figure 8. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2022 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Rumeni sediment opažen na trdnih površinah v maju, je imel izvor v močnem cvetenju iglavcev in hkratnih primernih vremenskih razmerah za sproščanje zrn iz cvetov, razpršitev in transport ter posedanje iz zraka. Zgradba borovih in smrekovih zrn je podobna, s po dvema zračnima mehurčkoma, ki zmanjšujeta gostoto zrna. Velikost zrn je različna, smrekova merijo v povprečju 107.7µm, borova od 61 µm do 75,5 µm odvisno od vrste drevesa. Prav tako se zrna razlikujejo v končni hitrosti posedanja, smreka doseže 8,7 cm v sekundi, črni bor 2,5 cm v sekundi. Slika 9. Zrni cvetnega prahu bora in smreke (levo) in (desno) smreke (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 9. Pine (Pinus) and Spruce (Picea) pollen grains (left) and Spruce trees (Picea abies) (Photo: Andreja Kofol Seliger) 150 Število zrn/m³ 120 Oljka 90 Ljubljana Lendava 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2022 Figure 10. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2022 350 Število zrn/m³ 300 Gaber/gabrovec 250 Ljubljana 200 Lendava 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in gabrovca, maj 2022 Figure 11. Average daily concentration of Hornbram/Hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, May 2022 104 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 Število zrn/m³ 40 Breza 30 Ljubljana Lendava 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, maj 2022 Figure 12. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, May 2022 80 Število zrn/m³ Koprivovke 60 Ljubljana Lendava 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2022 Figure 13. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2022 250 Število zrn/m³ 200 Orehovke 150 Ljubljana Lendava 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, maj 2022 Figure 14. Average daily concentration of Walnut family (Juglandaceae) pollen, May 2022 80 Število zrn/m³ Bukev 60 Ljubljana Lendava 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve, maj 2022 Figure 15. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2022 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2022 Zelo visoke obremenitve s cvetnim prahom so se iztekle v juniju. Z julijem prehajamo na obdobje nekoliko nižjih obremenitev z manj številnimi vrstami rastlin, ki s svojim cvetnim prahom obremenjujejo zrak. Nadaljevala se bo druga polovica glavne sezone trav, vendar z zmanjšano močjo, obremenitve se bodo spustile na poletne, nižje vrednosti, v Primorju bodo zelo nizke, na višje obremenitve moramo računati visoko v hribih. Po košnji bo ponovno pognal trpotec in zacvetel, količina cvetnega prahu bo odvisna od padavin oziroma suše. V zadnjih dneh meseca pričakujemo prva zrna pelina in ambrozije, le ta bo na ravninskih področjih vzhodne in južne Slovenije že sproščala nekoliko več cvetnega prahu. V osrednji Sloveniji se bo sezona začela v prvi polovici avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk in v celinskem delu države večje količine koprivovk, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka, ko se količina drugih vrst cvetnega prahu zmanjša; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. V juliju je v zraku le malo cvetnega prahu dreves, nekaj ga prispevajo okrasne vrste in predvsem v nekaterih predelih pravi kostanj, ki je sezono začel že v juniju, sezona se bo zaključila v prvih desetih dneh julija. Poleg padavin poleti zmanjšata količino cvetnega prahu v zraku tudi vročina in suša. Slika 16. Travnik, pobočje Polhograjske Grmade (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 16. Meadow, slope of Polhograjska Grmada (Photo: Andreja Kofol Seliger) SUMMARY The pollen measurement in May 2022 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. The article describes the situation for the measurement sites in Ljubljana and Lendava. 106 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Polž (Helix pomatia) in mavrah (Morchella esculenta); Koprivna, Črna na Koroškem, 14. maj 2022