URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 29 Ljubljana, sreda 11. septembra 1974 Cena 9 dinarjev	Leto XXXI
373.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9-63/69) in drugega odstavka V. točke odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9-64/69 in št. 21-197/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o višini cestnine na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika-Postojna-Razdrto
I
Cestnina na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika—Postojna—Razdrto znaša 0,30 dinarjev na kilometer za u.-.ebni avto srednje kategorije.
Cestnina iz prejšnjega odstavka je osnova za določitev višine cestnine za posamezne kategorije cestnih motornih vozil.
Cestnina za posamezne kategorije motornih vozil
„	od osnove
znaša:	_	•/«
—	za motocikle z motorjem prostornine
prek 150 ccm	62,5
—	za motorna vozila z medosno razdaljo
do 2,05 m	75
—	za motorna vozila z medosno razdaljo
nad 2,05 m '	100
—	za osebna motoma	vozila s prikolico	130
—za tovorna motorna vozila oz. vleke na
dve osi	145
—	za tovorna motorna vozila s prikolico na eno os ali tovorna motorna vozila na tri
osi	156
—	za motorna vozila oz. vleke na 4 osi	200
—	za motorna vozila oz. vleke na 5 osi	225
—	za tovorna motorna vozila oz. vleke n^
6 osi ali avtobuse	s prek	8	sedežev	250
—	za motorna	vozila oz.	vleke na	7	osi	275
—	za motorna vozila oz. vleke na 8 in več
osi	300
Znesek destnine za posamezne kategorije cestnih motornih vozil po merilih iž prejšnjega odstavka določi Republiška skupnost za ceste.
II
Cestnine po tem odloku ne plačujejo:
—	vozila cestno-vzdrževalne službe,
—	vozila milice s posebno registrsko oznako,
—	vozila jugoslovanske ljudske armade s posebno registrsko oznako,
—	vozila prve pomoči,
—	vozila gasilske službe,
—	vozila s spremstvom.
IH
Ta odlok začne veljati 14. septembra 1974. S tem dnem preneha veljati odlok o višini cestnine na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika-Postojna (Uradni list SRS, št. 51-390/72).	'
St. 420-47/72
Ljubljana, dne 2. septembra 1947.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
374.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi druge alinee 396. člena ustave SRS v zvezi z izvajanjem odloka o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo in o načrtih statističnih raziskovanj, ki imajo' pomen za SR Slovenijo v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) sprejel
SKLEP
o zajetju podatkov o samoupravnem konstituiranju
organizacij združenega dela in njihovi sestavi
1.	Zavod SR Slovenije za statistiko izvede v zvezi z 32. točko načrta statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1974 statistično raziskavo, s katero bodo zbrani podatki o stanju samoupravnega konstituiranja organizacij združenega dela v SR Sloveniji na dan 15j 9. 1974; zbrani bodo podatki o nazivu delovnih organizacij, o njihovi sestavi, dejavnosti, prostorski razporeditvi, samoupravni organiziranosti, številu zaposlenih, in o načinu obračuna dohodka.
2.	Zbrani podatki bodo uporabljeni za oceno stanja o izvajanju ustavnih določb glede samoupravne organiziranosti organizacij združenega dela.
3.	Kolikor bodo stroški za to raziskavo presegli po odloku o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1974 predvidena proračunska sredstva, bodo manjkajoča sredstva zagotovljena iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna stroškov, ki ga bo predložil Izvršnemu svetu Zavod SRS za statistiko.
St. 023-43/72
Ljubljana, dne 6. septembra 1974.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 856.
Na podlagi 35. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje
mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje
1.	člen
Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosuplje (Glasnik, št. 11/66. Uradni list SRS, št. 20/70, 10/72, in 6/73) se spremeni tako, da se prvi člen odloka glasi:
»Najnižji znesek mesečne nagrade vajencev znaša:
—	vi. učnem letu 450 din
—	v II. učnem letu 650 din
—	v III. učnem letu 800 din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-9/70	.
Grosuplje, dne 26. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 857.
Na podlagi 173., 174. in 175. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana ŠišKa na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. junija 1974 sprejela
ODLOK
o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška ima naslednji stalni svet in komisije:
—	svet za ljudsko obrambo	I
—	komisijo za družbeno nadzorstvo
—	komisijo za prošnje in pritožbe
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV
—	komisijo za verska vprašanja
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
—	komisijo za odlikovanja
—	statutarno pravno komisijo
—	normativno pravno komisijo
—	stanovanjsko komisijo
—	komisijo za varstvo prometa
—	komisijo za varstvo človekovega okolja
—	komisijo za splošne in notranje zadeve
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
2.	člen
Svet za ljudsko obrambo v skladu z zakonom in statutom občine Ljubljana Šiška usklajuje, usmerja in vodi obrambne priprave ter skrbi za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in mobilizacijo vseh sil in sredstev v občini.
Svet za ljudsko obrambo ima 15 članov. V svetu za ljudsko obrambo morajo biti vsi predsedniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine.
3.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja na podlagi vloge ali zahteve delovnih ljudi, organov in organizacij, ali se organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami delovnih ljudi in občanov in politiko občinske skupščine, ali pravilno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolagajo z njimi ter zagotavljajo uresničevanje samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Komisija se pri svojem delu povezuje z organi samoupravne družbene kontrole v delovnih organizacijah in na podlagi svojih ugotovitev predlaga skupščini občine potrebne ukrepe.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima 11 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
4.	člen
Komisija za prošnje ih pritožbe obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo ureditev vprašanj splošnega pomena, po lastni presoji pošilja predloge pristojnim organom skupščine obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih ukrepa pri pristojnjh organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike; proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije Skupščini občine Ljubljana Šiška ali njenim 'organom, ugotavlja vzroke zanje in obvešča ustrezne organe skupščine c pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in občinskih odlokov in jim predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe ima 9 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
5.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja in proučuje, ugotavlja in obravnava položaj, probleme, posebno pa materialno in socialno stanje borcev in invalidov NOV, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Obravnava predloge zakonov in drugih aktov s tega področja, predlaga spremembe oziroma dopolnitev predpisov s tega področja, daje pobudo za nove oblike varstva borcev in invalidov NOV, predvsem pa upravlja s finančnimi sredstvi sklada za varstvo borcev NOV, obravnava predloge za predčasno starostno upokojitev obolelih borcev NOV, posreduje predloge in mnenja administrativni komisiji pri IS SRS za dodeljevanje republiških priznavalnin, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in opravlja druge naloge na tem področju določene s statutom in drugimi predpisi.
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima
9	članov od teh imenuje 2 člana komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
6.	člen
Komisija za verska vprašanja rešuje vprašanja, ki se pojavljajo na relaciji delovanja cerkvenih skupnosti in organov skupščine. Sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in šolami, daje mnenja in priporočila občinskim upravnim organom pri reševanju konkretnih zadev in spremlja izvajanje predpisov, ki opredeljuje odnos do cerkvenih skupnosti in obravnava tudi druga vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo.
Komisija za verska vprašanja ima 9 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
7.	člen
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja deluje kot posebni organ družbene kontrole, spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev, vodi posebni postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka, opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji, in kršitvami predpisov; opozarja samoupravne in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialistično moralnimi načeli.
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima
10	članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
8.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve spremlja in proučuje kadrovsko politiko v občini, spremlja iz'vajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in štipendiranju v občini, predlaga občinski skupščini imenovanje članov stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine, imenuje člane v Paritetne razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. predlaga občinski skupščini imenovanje ali soglasje za delavce na vodilnih me-
stih, za katero je po predpisih pristojna skupščina, skrbi za izvajanje družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovahim funkcionarjem.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ima 15 članov.
9.	člen
Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom obravnava predloge za podelitev odlikovanj posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, kakor tudi enotam oboroženih sil SFRJ, ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko, ter daje mnenja pristojnim republiškim organom.
Komisija za odlikovanja ima 9 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
10.	člen
Statutarno pravna komisija pripravlja predloge za avtentično razlaio statuta, registrira pobude za spremembo statuta, ki so dane v smislu 23. člena statuta občine Ljubljana Šiška in daje svoja stališča nanje, na podlagi sklepa občinske skupščine pripravlja osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini; daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenje o spornih vprašanjih v zvezi z delovnim področjem zborov skupščine splošni akti, ki jih mora občinska skupščina po določilih statuta občine Ljubljana Šiška izdati najkasneje do 31. decembra 1974.
Statutarno pravna komisija pripravi besedilo poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška in ga predloži vsem zborom skupščine; spremlja izvajanje statuta občine Šiška in izvajanje poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška.
Statutarno pravna komisija ima 7 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
11.	člen
Normativno pravna komisija obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema Skupščina občine Ljubljana Šiška in njeni zbori glede skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in pravnim sistemom, kot tudi glede njihove pravne obdelave in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi; obravnava predloge za razlago odlokov in drugih aktov občinske skupščine in daje o tem mnenje; spremlja in daje mnenje in predloge o načelnih vprašanjih normativno pravnega sistema, določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov, če je z odlokom ali drugim aktom zato pooblaščena in skrbi za njihovo objavo.
Normativno pravna komisija ima 7 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
12.	člen
Komisija za stanovanjska vprašanja rešuje vloge občanov, ki so pod posebno družbeno skrbjo za dodelitev stanovanja v družbeni lasti, nad katerimi ima • občina Ljubljana Šiška razpolagalno pravico, določa v sodelovanju s krajevno skupnostjo prioritetni red prosilcev, in skrbi, da se fond družbenih stanovanj ne koristi za druge namene. Opozarja temeljne organizacije združenega dela in druge delovne organizacije na
njihovo dolžnost pri reševanju perečih stanovanjskih problemov njihovih delavcev; proučuje predloge zakonov s stanovanjskega področja, daje pripombe na predloge in daje pobudo za pripravo predlogov odlokov s stanovanjskega področja.
Komisija za stanovanjska vprašanja ima 7 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
13.	člen
Komisija za varstvo prometa obravnava in proučuje cestno prometno problematiko. Skrbi predvsem za preventivno prometno vzgojo in izobrazbo občanov v cestnem prometu; usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajujejo njihovo delo; proučuje zakonodajo s tega področja, daje pripombe na predloge predpisov s področja varstva v prometu, daje pobude za izdajo' odlokov in drugih aktov za zaščito delovnih ljudi v prometu; predlaga ukrepe za varstvo prometa pristojnim organom za izboljšanje varnosti prometa in opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Komisija za varstvo prometa ima 9 članov, od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
14.	člen
Komisija za varstvo človekovega okolja proučuje predpise s tega področja, obravnava vloge in pritožbe občanov in delovnih ljudi, kakor tudi delovnih organizacij, ki se nanašajo na varstvo človekovega okolja, po ustreznih organih ugotavlja vzroke in preizkuša stopnjo ogroženosti, predlaga ukrepe, obvešča o tem ustrezne organe in predlaga izdajo predpisov in drugih aktov v korist varstva človekovega okolja.
Komisija za Varstvo človekovega okolja ima 9 članov od teh imenuje 2 člana komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.	/
15.	člen
Komisija za splošne in notranje zadeve proučuje predpise s področja splošnih in notrapjih zadev, obravnava problematiko s področja dela sodišč, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnega pravobranilca, sodnikov za prekrške in organov milice, daje o tem mnenja in predloge Skupščini mesta Ljubljane, razpravlja in zavzema stališča do predlogov, ki jih dajejo krajevne skupnosti za imenovanje naselij, cest, trgov in ulic in jih s .svojim predlogom posreduje skupščini; opravlja še druge splošne zadeve, ki ne -sodijo v pristojnost nobenega drugega delovnega telesa občinske skupščine.
Komisija za splošne in notranje zadeve skrbi za vsestranski razvoj in uveljavljanje organizirane ter učinkovite družbene samozaščite.
Komisija za splošne in notranje zadeve Ima 11 članov, od teh imenuje 2 člana komisije za volitve. Imenovanja in kadrovske zadeve na predlog družbenopolitičnih organizacij.
16.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov pregledujejo pooblastila delegatov za zasedanja zborov občinske skupščine in o tem poročajo zborom ter opravljajo druge naloge v zvezi z ve-
rifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov.
Komisija za verifikacijo poblastil in imunitetna vprašanja ima 3 člane. Za družbenopolitični zbor so člani stalni, za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela se člane komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja imenuje vsakokrat na sami seji zbora.
17.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
St. 1-021-07/74
Ljubljana, dne 17. junija 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, ini. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 858
Na podlagi 217. člena statuta občine Sevnica je zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na svojem zasedanju dne 27. junija 1974 sprejel
ODLOK
o razdelitvi sredstev krajevnim skupnostim za leto 1974
1.	člen
Sredstva, namenjena za delovarije krajevnih skupnosti. ki se dodeljujejo iz proračuna občine, znašajo za leto 1974 skupno 450.000 dinarjev.
2.	člen
Za delovanje delegacij krajevnih skupnosti je namenjenih 8.000 dinarjev. Ta sredstva se razdelijo med posamezne krajevne skupnosti enakomerno po številu članov delegacij.
3.	člen
Za ostalo dejavnost krajevnih skupnosti se razdeli znesek 352.000 dinarjev po naslednjih kriterijih:
din
1.	na	število	prebivalcev (vseh)	120.000
2.	n'a	število	nekmečkih prebivalcev	120.000
3.	na število pokopališč s katerimi upravljajo
krajevne skupnosti	24.000
4.	na	skupno	dolžino vaških poti	88.000
Pri tem se upoštevajo uradni podatki popisa prebivalstva iz leta 1971. dejansko število pokopališč, s katerimi upravljajo posamezne krajevne skupnosti in dolžina vaških poti po uradnih podatkih občinske cestne službe. Ne upoštevajo se tista pota. ki nimajo značaja vaških poti. ker so namenjena, predvsem za uporabo posameznikov oziroma povezujejo posamezne domačije.
4.	člen
Krajevne skupnosti na območju občine Sevnica sklenejo samoupravni sporazum o razdelitvi preostalih 90.000 din.
5.	člen
Sklep o razdelitvi sredstev po kriterijih iz drugega in tretjega člena tega odloka Izda Izvršni svet.
6.	člen
Krajevna skupnost razpolaga z dodeljenimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
7.	člen
Ta odlok stopi v veljavo v roku osmih dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-25/74-3
Sevnica, dne 27. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
85 A
Na podlagi 121. in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1974 sprejela.
ODLOK
o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo
1.	člen
Ustanovi se svet za ljudsko obrambo kot stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	člen
Svet za ljudsko obrambo ima 14 članov. Sestavo in pristojnosti sveta določi občinska skupščina v skladu z zakonom.
3.	člen
Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik občinske skupščine.
4.	člen
Strokovne zadeve sveta za ljudsko obrambo opravlja oddelek za narodno obrambo. Načelnik oddelka za narodno obrambo je po svojem položaju tajnik sveta za ljudsko obrambo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-16/74-1
Sevnica, dne 27. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
860.
Na podlagi 214 in 234. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na skupni seji obeh zborov dne 27. junija 1974 sprejela
' ODLOK
o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Sevnica
1.	člen
Za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori ih za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine sestavljajo stalne komisije iz 233 člena statuta občine Sevnica naslednje število članov:
1.	komisija za družbeno nadzorstvo — predsednika in 6 članov,
2.	komisija za prošnje in pritožbe — predsednika in 4 člane,
3.	komisija za zadeve borcev in invalidov NOV — predsednika in 6 članov
4.	statutarno pravna komisija — predsednika in 6 članov,
5.	komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve — predsednika in 6 članov,
6.	komisija za odlikovanja — predsednika in 4 člane,
7.	komisija za verska vprašanja — predsednika in 4 člane,
8.	komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — predsednika in 6 članov.
2.	člen
Družbenopolitični zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, ki je stalna komisija tega zbora in šteje 5 članov.
Zbor združenega dela in zbbr krajevnih skupnosti občinske skupščine izvolita na vsaki svoji seji komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov, ki štejeta po 5 članov. Delovni mandat komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela in komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora krajevnih skupnosti traja vsakič le za čas, ki preteče med posameznim sklicem sej vsakega zbora.
3.	člen
Naloge komisije za družbeno nadzorstvo so, da proučuje, kako organizacije združenega dela in druge temeljne samoupravne skupnosti ter organizacije izpolnjujejo svoje z zakonom določene obveznosti; kako uresničujejo samoupravne pravice delavcev; kako upravljajo družbeno premoženje v skladu s splošno družbeno koristjo in če pravilno upravljajo ter razdeljujejo družbena sredstva.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima pravico in dolžnost, da predlaga občinski skupščini ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih je ugotovila pri delu iz svoje pristojnosti ter da se proti organizaciji združenega dela in skupnosti uporabijo ukrepi iz 21. člena statuta občine Sevnica.
4.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov naslovljene na občinsko skupščino zaradi zadev, ki se obravnavajo in rešujejo izven upravnega postopka, kakor tudi druge prošnje in pritožbe občanov in organizacij združenega dela ter skupnosti v zvezi z delom občinskih upravnih organov
Komisija lahko zahteva v zvezi z tdoženo prošnjo ali pritožbo od upravnih organov potrebna pojasnila, po potrebi preizkusi njihovo delo, lahko zasliši vlagatelja prošnje ali pritožbe ter druge osebe, če je to potrebno zaradi razjasnitve dejanskega stanja.
Komisija da po proučitvi pritožbe ali prošnje pristojnemu organu sveje mnenje in navodila za rešitev in obenem o tem obvesti vlagatelja. Če organ, ki mu ie komisija dala svoje mnenje za rešitev pritožbe ali prošnje ne upošteva tega mnenja mora o tem obvestiti komisijo in navesti razloge, zakaj ni mnenja komisije upošteval. Če komisija meni, da razlogi organa niso
dovolj tehtni, predloži zadevo v rešitev izvršnemu svetu občinske skupščine, lahko pa tudi občinski skupščini ali pristojnima zboroma občinske skupščine.
Itomisija za prošnje in pritožbe obravnava tudi prošnje in pritožbe, ki jih tej komisiji odstopi v obravnavo zvezni ali republiški organ za prošnje in pritožbe, če je vlagatelj z območja občine Sevnica. Pri tem se komisija ravna po instrukcijah in navodilih, ki jih je z odstopljeno vlogo dal ta organ.
5.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV obravnava in proučuje materialno stanje borcev in invalidov NOV, predvsem kako se rešujejo stanovanjska vprašanja, priznavalnine in denarne pomoči otrokom borcev za njih študij in strokovno usposabljanje, vprašanja zaposlitve in uveljavljanja pravic iz delovnih razmerij zaposlenih borcev in invalidov NOV ter druga vprašanja iz svoje pristojnosti in so ji dana s predpisi.
Komisija predlaga izvršnemu svetu občinske skupščine ali občinski skupščini sprejetje ustreznih smernic in sklepov ter ukrepov za izboljšanje materialnega vprašanja borcev in invalidov NOV.
6.	člen
Statutarno pravna komisija pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev statuta občine, obravnava pripombe in predloge, ki yo dani na statut občine v javni razpravi in daje občinski skupščini predlog sprememb statuta po končani javni razpravi v sprejem. Komisija opravlja pregled statutov in drugih samoupravnih aktov organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela ter skupnosti, če je s predpisi določeno, da mora nanj dati svoje soglasje ali potrditev občinska skupščina. V tem primeru daje komisija za statute ali druge samoupravne akte pripombe in mnenja ter jih pred predložitvijo občinski skupščini • pošlje v obravnavo prizadetim organizacijam združenega dela in skupnostim.
Komisija lahko k svojemu delu po potrebi pritegne druge strokovnjake za pregled statutov in drugih samoupravnih aktov organizacij združenega dela in skupnosti.
7.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami članov skupščinskih organov in drugih voljenih ter imenovanih funkcionarjev ter daje občinski skupščini ustrezne predloge.
Komisija spremlja kako se uresničuje kadrovska politika, ki izhaja iz ustreznih določb statuta občine Sevnica in družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Sevnica ter o tem obvešča občinsko skupščino Komisija obravnava vprašanja štipendiranja in kreditiranja šolanja ter izobraževanje kadrov v občini ter predlaga s tem v zvezi določene ukrepe.
V pristojnosti komisije je, da spremlja izvajanje družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine ter predlaga spremembe in dopolnitve teh dogovorov
8.	člen
Komisija za verska vprašanja spremlja dejavnost verskih skupnosti, izvajanje ustreznih predpisov o verskih skupnostih in o tem obvešča občinsko skupščino ter pristojni republiški organ za verska vprašanja.
9.	člen
Komisija za odlikovanja obravnava predloge za odlikovanja, ki jih dajo organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije ter društva. Komisija tudi sama sestavlja predloge za odlikovanja ter jih posreduje pristojnemu republiškemu organu za odlikovanja.
10.	člen
Komisija za preventivo in vžgojo'v cestnem prometu spremlja razvoj prometa in skrbi za prometno vzgojo šolske mladine, voznikov motornih vozil in ostalih prebivalcev. Komisija organizira predavanja, skrbi za predvajanje poučnih filmov in propagandni material s področja prometne vzgoje.
Komisija ugotavlja kako je urejena cestno prometna signalizacija ter o nepravilnostih opozarja pristojne organe in službe ter organizacije, ki odgovarjajo za signalizacijo. Komisija lahko predlaga izvršnemu svetu občinske skupščine in občinski skupščini, da sprejme ustrezne ukrepe s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu.
11.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami delegatov, ki so določene v ustavi in statutu občine Sevnica.
12.	člen
Stalne komisije občinske skupščine delajo in odločajo o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje predsednik komisije.
Pobudo za sklic komisije lahko podajo predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine, sekretar občinske skupščine in predstojnik temeljnega upravnega organa.
13.	člen
Administrativno tehnične posle za posamezne komisije opravljajo:
—	za komisijo za prošnje in pritožbe statutarno pravno komisijo, komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in komisijo za odlikovanja — sekretariat občinske skupščine,
—	za komisijo za družbeno nadzorstvo — oddelek za gospodarstvo in finance,
—	za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV — oddelek za občo upravo in družbene ^lužbe,
—	za komisijo za verska vprašanja in komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — oddelek za notranje zadeve.
14.	člen •
Kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, se za delo komisij uporabljajo določbe začasnega poslovnika občinske skupščine Sevnica.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-11/74-1
Sevnica, dne 27. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica >
Valentin Dvojmoč 1. r.
/
861.
Na podlagi 4. alinee 214. člena statuta občine Sevnica in 7. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Sevnica, je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. julija 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov v občini Sevnica
I
Ustanovi se sklad za štipendiranje učencev in študentov občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Namen sklade je orpogočiti učencem in študentom občine Sevnica, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti vzdrževati, čim bolj izenačene materialne možnosti za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah ter jih spodbujati k boljšim študijskim rezultatom in k pravočasnemu dokončanju študija.
II
Sklad je pravna oseba.
Sklad se vodi po načelih družbenega upravljanja.
Sklad upravlja izvršni odbor, ki ga izvoli skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov izmed svojih članov.
Sklad posluje po določbah samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini
Sevnica.
III
Sredstva sklada se zagotavljajo v višini 0,5 °/o od osnove bruto osebnih dohodkov, ki ga plačujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev ip študentov v občini Sevnica od 1. julija 1974
dalje.
IV
Sredstva sklada se koristijo po letnem finančnem načrtu.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, kot določa 13. člen samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Sevnica.
V
Finančno poslovanje za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance — odsek za proračun Skupščine občine Sevnica, upravno administrativne zadeve pa oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Sevnica.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik izvršnega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti skupna komisija.
VI
Sredstva sklada se koristijo za štipendiranje učencev in študentov po določbah 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Sevnica.
vn
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-23/74-1
Sevnica, dne 15. julija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
‘	Valentin Dvojmoč 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 862.
Na podlagi 152. in 164. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) je Skupščina občine Vrhnika na 1. seji zbora združenega dela, na 1. seji zbora krajevnih skupnosti in na 1. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ZAČASNI POSLOVNIK občinske skupščine Vrhnika
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika ureja delo občinske skupščine Vrhnika in njenih teles.
2.	člen
Poleg določil tega poslovnika se do sprejetja stalnega poslovnika smiselno uporabljajo določbe dosedanjega poslovnika Skupščine občine Vrhnika kolikor niso v nasprotju z ustavo SRS, statutom občine, zakoni in tem poslovnikom.
3.	člen
Občinska skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
4.	člen
Občinska skupščina dela stalno, razen v času letnega odmora.
Letni odmor traja vsako leto od 15. VII. do 1. IX.
Predsednik občinske skupščine lahko tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov, predsednik zbora, komisije ali odbora pa sejo teh teles, če to terja posebna potreba.
5.	člen
Delo občinske skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina ali njeno telo tako odloči.
6.	člen
Občinska skupščina ima svoj pečat, katerega vsebino določa 7. člen statuta.
Pečat hrani sekretar skupščine.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
7.	člen
Delovni ljudje in občani občine Vrhnika izvršujejo v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine, funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve
po svojih delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opravljati določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži občinska skupščina ali njihov zbor.
Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravice in dolžnosti.
8.	člen
Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov, je brezplačno.
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah občinske skupščine in na sejah komisij občinske skupščine in njenih zborov izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih aktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala na zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, katere oblikujejo konferenco delegacij.
Za opravljanje drugih funkcij za občinsko skupščino določi višino in način povračila dejanskih stroškov z odlokom občinska skupščina. Odlok tudi določi višino nadomestil za funkcionarje, ki v skupščini opravljajo stalno dolžnost.
Konkretno višino nadomestil osebnega dohodka za funkcionarje določa komisija iz 185. člena statuta občine Vrhnika.
9.	člen
Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, katera je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma 'konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošno družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju je delegat samostojen.
Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi.
10.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge; naloge po sklepih občinske skupščine ali njenih delovnih teles.
Če po določitvi za delegata ta naknadno ugotovi, da sc zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji, da ta določi drugega delegata in o tem obvesti sklicatelja.
Če nastopi zadržanost neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in občinski skupščini.
Delegati družbenopolitičnega zbora morajo vnaprej ali takoj ko je mogoče opravičiti nujne izostanke samo sklicatelju.
11.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morejo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravnavati zadeva, glede katere jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Komisija iz 1. odstavka pregleda predložena potrdila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru oziroma predsedujočemu.
Pooblastila delegatov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sej6, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji.
Delegati morejo opravljati delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila.
12.	člen
Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje delegacije pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, katera je na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, gradivo in spise, ki so z zadevo v zvezi, od predstojnika upravnega organa ali drugega predlagatelja pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila ki morajo vplivati na cventuelno določitev stališč delegata in delegacije, katera ga je določila.
13.	člen
Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati:
1.	izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil s področja zbora in amandmajev k predlogom teh aktov,
2.	obravnavanje vprašanj s področja zbora in vprašanj, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti ali organizacije s področja zbora,
3.	obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta in na delo občinskih upravnih organov in na izvrševanje predpisov š področja zbora v občirii,
4.	da zbor o' vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in določi stališča.
5.	izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na seji njegovega zbora ali na skupni seji zborov, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov,
6.	izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora.
14.	člen
Delegat ima pravico postaviti ustno ali pismeno izvršnemu svetu in predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki sc nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik ustreznega upravnega organa oziroma predsednik občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mo-
goče, pa se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat pa je upravičen zahtevati pismeni odgovor tudi, če je bilo na vprašanje odgovorjeno že na isti seji.
15.	člen
Ko dobi delegat odgovor na vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Če delegat z odgovorm na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje stavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje.
16.	člen
Da bi mogli biti delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti občinske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in o delu občinskih upravnih organov, jim mora biti na sedežu delegacije ali konference delegacij vselej na razpolago gradivo za seje občinske skupščine, zbora ali delovnega telesa, v katerem so sodelovali delegati te delegacije.
Na sedežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago na vpogled tudi gradivo za druge seje, v katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali, zapisniki sej in razne uradne in strokovne publikacije in knjižnica, za zamotanejša vprašanja pa lahko tudi zahtevajo strokovno pomoč ustrezne skupščinske služ-be.
17.	člen
Ce je gradivo za sejo ali določen spis ali publikacija označen za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti.
18.	člen
Delegat uživa v skupščini imuniteto tako, kot je določeno v 167. členu ustave SR Slovenije.
Zakon določa, v katerih primerih in po kakšnem postopku je možno delegata odpoklicati.
Delegat ima v skupščini pravico odstopitD
III.	SKLICANJE SEJE •
a) Skupna seja vseh zborov
19.	člen
1 Skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skliče predsednik občinske skupščine na lastno pobudo, na predlog enega izmed zborov ali izvršnega sveta.
,	20. člen
Na skupni seji vseh zborov se volijo delegati za zvezni zbor in sprejemna lista kandidatov za člane predsedstva republike.
Hkrati se lahko obravnavajo druga vprašanja s področja skupne seje.
21.	člen
Prvo skupno sejo vseh zborov skliče predsednik skupščine občine preteklega sklica, vodi jo pa do izvolitve novega predsednika občinske skupščine najstarejši na seji navzoči delegat oziroma drugi na skupni seji vseh zborov izvoljeni delegat.
22.	člen
Na prvi skupni seji vseh zborov se določi sestavo in izvolijo člani komisije za družbeni nadzor, za prošnje in pritožbe, za odlikovanja in priznanja, za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, za zadeve borcev in invalidov NOV, za ugotavljanje izvora premoženja in odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
23.	člen
Vabilo na skupno sejo vseh zborov mora biti poslano delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij in delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela oziroma v zbor krajevne skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 20 dni pred dnem, ki je določen za sejo.
Skupaj z vabilom dobijo delegacije ter delegati tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red, ter zapisnik prejšnje seje.
V	nujnih primerih lahko predsednik skupščine občine izjemoma skliče skupno sejo zborov z rokom krajšim od dvajset dni, dnevni red za sejo pa lahko predlaga na sami seji.
<
b) Seje zborov
24.	člen
Zbori delajo na sejah in odločajo z glasovanjem.
Zbori lahko sklenejo, da bodo na skupnem zasedanju obravnavali vprašanja o katerih odločajo enakopravno ali imajo zanje skupen pomen.
Na skupnem zasedanju glasujejo delegati vsakega zbora posebej (168. člen statuta).
25.	člen
Sejo zbora skliče predsednik, na lastno pobudo, po sklepu zbora najmanj petine delegatov, na predlog delovnega telesa zbora, predsednika skupščine in predstavnikov zborov ali na predlog izvršnega sveta.
26.	člen
Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči delegat, oziroma drugi na seji zbora izvoljeni delegat.
27.	člen
Na prvi seji zborov se izvoli komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ima (3) tri člane.
28.	člen
Vabilo na sejo zbora mora biti poslano delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij in delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 20 dni pred dnem, ki je določen za sejo.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda, je treba priložiti ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red kot tudi dnevni red.
V	nujnih primerih lahko predsednik zbora izjemoma skliče sejo zbora z rokom krajšim od 20 dni, dnevni red pa lahko predlaga na sami seji.
V primeru iz prejšnjega odstavka delegati prvo sklepajo o tem ali obstoje razlogi za skrajševanje rokov za sklic seje. Če ugotove, da razlogi niso utemeljeni, določijo datum zasedanja zbora na katerem bodo obravnavali zadeve zaradi katerih je bila sklicana seja z rokom krajšim od 20 dni.
29.	člen
O sklicu in predlogu dnevnega reda seje zbora obvesti predsednik zbora predsednika občinske skupščine.
30.	člen
Preden stavi predsednik zbora vprašanje na dnevni red seje zbora ga praviloma pošlje pristojnemu delovnemu telesu zbora oziroma občinske skupščine.
Poročilo delovnega telesa zbora oziroma občinske skupščine se pošlje hkrati s sklicem seje.
31.	člen
Predsednik pred sklicem seje zbora oceni kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj o katerih bo zbor na seji razpravljal in kateri strokovnjaki lahko prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč zbora ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
IV.	DNEVNI RED
32.	člen
Dnevni red za skupno sejo zborov predlaga predsednik občinske skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora.
Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik občinske skupščine posvetuje s predsedniki zborov, pri pripravah dnevnega- reda za sejo zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles zborov.
33.	člen
Predsednik občinske skupščine, kakor tudi predsedniki zborov dajo na dnevni red seje, ki jih sklicujejo, vprašanja zaradi katerih je bilo predlagano, da se seja skliče, kakor tudi vsa druga vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki so s statutom ali poslovnikom pooblaščeni, da predlagajo, da se določeno vprašanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na sejo zbora.
Pri sestavljanju dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upošteva predloge in iniciative dane s strani družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij ter občanov.
34.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na . dnevni red se dajejo za skupno sejo zborov predsedniku skupščine, za sejo zbora pa predsedniku zbora.
35.	člen
Dnevni red skupne seje vseh zborov oziroma zbora se določi na predlog predsednika na začetku seje.
Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje.
Praviloma mora biti na vsaki seji predvidena druga točka za postavljanje delegatskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje, v ta namen se lahko določi tudi posebna seja.
36.	člen
Vsak delegat lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik delovnega telesa lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
Na seji se razpravlja najprej o nujnosti predloga.
V.	VODSTVO SEJ IN UDELEŽBA NA SEJAH
37.	člen
Skupno sejo zborov vodi predsednik, sejo zbora pa predsednik zbora. Pri vodenju seje jim pomagajo namestniki.
Skupno zasedanje dveh zborov vodi na podlagi dogovora predsednik enega izmed zborov.
38.	člen
Kadar sta predsednik m namestnik odsotna se izvoli na seji enega izmed delegatov, ki naj sejo vodi in enega, ki naj mu pri tem pomaga. V takem primeru prične sejo najstarejši na seji navzoči delegat in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo sejo vodil.
Namestnik oziroma delegat, ki pomaga predsedujočemu pri vodenju seje, vodi sejo v času ko predsedujoči kot delegat dobi besedo in sodeluje v razpravi.
39.	člen
Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
O prisotnosti delegatov na seji, se vodi evidenca na podlagi pooblastil delegacij katerih delegati so. Pooblastila zbere sekretar skupščine in jih preda predsedniku zbora.
Prisotnost delegatov na seji družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste ali obrazcev, ki jih izpolnijo delegati in pred začetkom seje izro-če sekretarju skupščine.
Predsednik pred pričetkom seje ugotovi ali obstoji
kvorum za delo zbora.
Sklona seja zborov jje sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov vsakega zbora.
Seja zbora je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov zbora.
40.	člen
Na seji lahko brez pravice odločanja sodelujejo:
1.	' predsednik in člani izvršnega sveta,
2.	predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani izvršnega sveta,
3.	funkcionarji upravnjh organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava aktov ali vprašanj, ki spadajo v njihovo delovno področje,
4.	predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci,
5.	predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na seji. da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih.
41.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko same predsednik seže v besedo ali ga •opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
42.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati naj se drži dnevnega reda.
Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
43.	člen
Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje delegatom besedo praviloma po vrstnem redu kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o kršitvi dnevnega reda, ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut.
Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali prekršitve dnevnega reda, mu predsednik takoj da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji se odloči o vprašanju brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
44.	člen
Na seji se lahko na predlog predsednika ali delegata, ki ga podpre 10 drugih delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o istem vprašanju le enkrat in določi čas trajanja govorov.
VI.	VZDRŽEVANJE REDA
45.	člen
Za red na skupni seji vseh zborov oziroma na sejah zborov skrbe predsedniki.
46.	člen
Za kršitev reda se smejo izrekati tile ukrepi:
1.	opomin
2.	odvzem besede in
3.	odstranitev s seje.
47.	člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim obnašanjem, govorenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganja v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegatu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreka predsednik.
48.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hudo žali skupščino občine ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsednika ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov.
Delegat zoper katerega je predlagana odstranitev s seje Ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje se mora takoj odstraniti iz dvorane v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo s katere je bil odstranjen.
49.	člen
Predsednik skupne seje-vseh zborov oziroma predsednik zbora mora, obvestiti delegacijo katere član je delegat zoper katerega je bil izrečen ukrep o izrečenem ukrepu in o razlogih zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
50.	člen
Ce predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji odredi kratko prekinitev.
51.	člen
Predsednik lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz dvorane v kateri je seja.
Ce gre za večje motenje reda lahko predsednik odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci.
VII.	POTEK SEJE
52.	člen
Ko začne sejo, lahko da predsednik, pred prehodom na dnevni red, kratka sporočila v zvezi z delom seje in z drugimi predhodnimi vprašanji.
Predsednik obvesti delegate tudi o tem, kdo je bil vabljen na sejo in kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
53.	člen
Na začetku seje ugotovi predsednik skupne seje vseh zborov oziroma predsednik seje zbora, ali je skupna seja vseh zborov oziroma seja zbora sklepčna. Ce je podan dvom v sklepčnosti seje, lahko predsednik odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatskih mestih.
54.	člen
Ko je sprejet dnevni red, se preide na obravnavo vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu.
Na seji se vsako vprašanje, ki ]e na dnevnem redu, obravnava predno se o njem odloči, če je v tem poslovniku določeno, da se odloča brez obravnave.
55.	člen
V času seje se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če za to obstoje razlogi in če se delegati s tem strinjajo.
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda, se odloča brez razprave.
56.	člen
Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih.
Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki' so dane v predlogu.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če seja tako sklene pa tudi o posameznih členih oziroma točkah.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu.
57.	člen
Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila.
Za tem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi.
Predsednik skupne seje oziroma predsednik seje zbora daje besedo delegatom in drugim udeležencem na seji po vrstnem redu, kakor so se prijavili.
58.	člen 1
Vsako vprašanje se obravnava dokler je zanj kaj priglašenih govornikov.
Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov.
59.	člen
Predsednik lahko sejo prekine in določi dan in čas ko se seja nadaljuje.
Predsednik prekine sejo kadar je to s poslovnikom določeno, zaradi tega ker ni kvoruma, zaradi pozne ure, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebne konsultacije ali zberejo potrebna mišljenja kakor tudi v drugih slučajih kadar to delegati sklenejo.
Če je seja prekinjena zaradi tega ker ni kvoruma in tudi ko se seja nadaljuje kvoruma ni, predsednik sejo zaključi.
60.	člen
O vprašanjih, ki se obravnavajo na skupni seji vseh zborov oziroma na sejah zborov se lahko sprejemajo akti skupščine občine iz delokroga skuptie seje vseh zborov oziroma delokroga posameznega zbora.
Če vprašanje, ki se obravnava ne zahteva sprejem akta, sklepa ali- smernice, se lahko obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.
61.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda skupne seje vseh zborov oziroma seje zbora predsednik skupne seje vseh zborov oziroma zbora zaključi sejo.
VIII.	ODLOČANJE
62.	člen
Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora.
Za odločanje na seji zbora je potrebna navzočnost večine delegatov v zboru.
Če predsednik skupne seje vseh zborov oziroma seje zbora dvomi ali je na seji navzočih potrebna večina delegatov, odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih.
Ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih se opravi tudi, če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj pet drugih delegatov.
63.	člen ,
Veljavne so odločitve za katere je glasovala večina navzočih delegatov razen če je z zakonom ali statutom določeno, da je potrebna za odločitev posebna večina.
Odločitve, sprejete na končnem glasovanju seje zbora so veljavne, če so sprejete z večino glasov navzočih delegatov v zboru če se z zakonom ali tem poslovnikom ne zahteva višja stopnja glasovanja. Odločitve sprejete na končnem glasovanju v komisiji, odboru ali svetu so veljavne, če so sprejete z večino glasov vseh delegatov — članov v komisiji, odborih in svetu, če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva višja stopnja glasovanja.
64.	člen
Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
65.	člen
Glasovanje je po pravilu javno.
Delegat glasuje tako, da se izjavi za predlog ali proti predlogu ali pil se vzdrži glasovanja.
Glasovanje je istočasno — z dvigom' roke ali na drugi način ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata.
66.	člen
Glasovanje z dvigom roke ali na drugi način se opravi tako, da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje, ali se kdo vzdrži glasovanja.
67.	člen
Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsednik zbora, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natahčno ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov.
Po delegatskih mestih se glasuje tako, da se pokliče delegatsko mesto, navzoči delegat pa se izjavi »za«, »proti« ali pa se »vzdrži« glasovanja.
Ko je klicanje delegatov po delegatskih mestih končano se znova pokliče delegatska mesta za katera v seznamu ni zaznamovano, da so delegati delegirani na to delegatsko mesto, glasovali.
Klicanje delegatskih mest opravi sekretar skupne seje vseh zborov, tudi za posamezni zbor.
68.	člen
O predlogih, danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo.
Ce je na posamezen člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in potem kriteriju o nadaljnjih amandmajih.
Ce je dan amandma na amandma se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma.
69.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izida, glasovanja, in na podlagi jzida razglasi, da je predlog o katerem je zboi glasoval, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi, kateri kandidati so izvoljeni.
IX.	ZAPISNIK
71). člen
O delu na skupni seji vseh zborov oziroma o delu posameznega zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji, in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Delegat, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.	i
Za sestavljanje zapisnika skrbi sekretar skupne seje vseh zborov. To velja tudi za sejo posameznega zbora.
Zapisnik je treba poslati delegatom skupne seje vseh zborov oziroma delegatom zbora najkasneje s sklicem naslednje seje.
71.	člen
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji.
U utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik zbora podpišeta predsednik in sekretar skupščine, zapisnik skupne seje vseh zborov pa podpišeta predsednik in sekretar skupščine.
72.	člen
Za hrambe izvirnih zapisnikov sej zbora oziroma skupne seje vseh zborov skrbi sekretar skupščine.
73.	člen
O delu na seji zbora oziroma skupne seje vseh zborov se lahko vodijo tudi dobesedni zapisniki (sejni zapisniki).
Delegat, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapisnikih, lahko pred objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil.
V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapisnikov predsednik zbora oziroma predsednik skupne seje vseh zborov.
X.	DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH
a) Splošne določbe
74 člen
Glasovanje pri volitvah ali razrešitvah funkcionarjev, ki se volijo ali imenujejo na skupni seji vseh zborov oziroma na seji posameznega zbora je praviloma javno. Tajno se glasuje, <£e to določa zakon ali statut občine ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj deset drugih delegatov.
75.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti. napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.	* j
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in bar-vo in morajo biti overjene s pečatom skupščine občine.
76.	člen
Vsak delegat dobi po eno glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak delegat dobil glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje Klasovnic. Po preteku za glasovanje določenega časa, Pozove predsednik zbora delegate, naj glasovnice oddajo.
77.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število delegatov, ki jih določi skupna seja vseh zborov oziroma zbor na predlog predsednika.
78.	člen
Delegat glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatne listo tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred kandidatno listo.
Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma' kandidatni listi, tako, da prečrta tekočo številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve delegata ne da ugotoviti.
79.	člen
Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavi, koliko delegatov je glasovalo, koliko od njih za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
8(J. člen
Pri razrešitvi se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah (55. do 59. člen).
81.	člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne glasuje ponovno.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge ali kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če' predlog kandidature ni bil umaknjen,, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
b) Posebne določbe o postopku pri volitvah
1.	Volitve predsednika m podpredsednika občinske skupščine
82.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika.
Skupščina izvoli predsednika na podlagi kandidature, ki jo vloži najmanj 10 delegatov po poprej opravljenem postopku v socialistični zvezi delovnega ljudstva občine Vrhnika.
Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku občinske skupščine najmanj 10 dni pred začetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen.
Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate V zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje.
Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti.
83.	člen
Za predlaganje kandidata za podpredsednika občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika občinske skupščine.
,	84. člen
Volitve predsednika občinske skupščine in podpredsednika občinske skupščine, se opravijo na skupnem zasedanju, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih 2/3 delegatov vsakega zbora.
85.	člen
Glasuje se tajno z glasovnicami. Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga za volitve podpredsednika skupščine.	x
Glasovnici obsegata:
1.	označbo, da se glasuje za izvolitev predsednika občinske skupščine oziroma za izvolitev podpredsednika skupščine občine,
2.	označbo občinske skupščine,
3.	ime in priimek kandidata za predsednika občinske skupščine oziroma ime in priimek kandidata za podpredsednika občinske skupščine.
Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Med glasovnicami za predsednika oziroma podpredsednika občinske skupščine mora biti razlika bodisi po velikosti, obliki ali barvi glasovnice.
Na vsaki glasovnici mora biti pečat občinske skupščine.
86.	Žlen
Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomaga sekretar občinske skupščine in trije na seji izvoljeni delegati.
87.	člen ,
• Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, ker'je seja sklepčna, razloži namen volitev ter objavi začetek glasovanja.
88.	člen
Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva vsakemu delegatu po 2 glasovnici: eno za izvolitev predsednika občinske skupščine, drugo za izvolitev podpredsednika občinske skupščine.
O oddanih glasovnicah se vodijo posebni seznami,1 ločeni po zborih.
89.	člen
Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsedujoči način glasovanja in pozove delegate naj oddajo, glasovnice.
90.	člen
Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat.
91.	člen
Vsak delegat spusti prepognjeni glasovnici (eno za predsednika občinske skupščine, drugo za podpredsednika občinske skupščine) v eno od postavljenih glasovalnih skrinjic.
92.	člen
Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev izida glasovanja.
Do ugotovitve izida glasovanja odredi odmor.
93.	člen
Izid glasovanja se ugotovi tako:
1.	da se najprej ugotovi število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine,
2.	da se nato ugotovi, koliko je bilo delegatov vsakega zbora navzočih na skupni seji,
3.	da se ugotovi, kolikim delegatom vseh zborov občinske skupščine so bile izročene glasovnice,
4.	da se ugotovi, koliko delegatov občinske skupščine je glasovnice oddalo.
5.	da se ugotovi, koliko od delegatov zborov občinske skupščine je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih, ki so jim bile glasovnice vročene in med številom oddanih glasovnic se postopa po določbah 141. člena tega poslovnika.
94.	člen
Izvoljen je tisti kandidat, ki je prčjel več kot polovico glasov navzočih delegatov vsakega zbora.
95.	člen
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči na skupni seji, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine.
96.	člen
Ce ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine.
Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom.
2.	Velitve Izvršnega sveta
97.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL.
Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
98.	člen
Volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora.
99.	člen
Glasovanje pri volitvah predsednika izvršnega sveta občinske skupščine je praviloma javno in se opravi po določbah tega poslovnika o javnem glasovanju. V primeru, če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, se volitve izvedejo tajno. Tajne volitve se opravijo po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
100.	člen
Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti, nato delegati družbenopolitičnega zbora.
101.	člen
Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
102.	člen	' -
Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike temeljnih upravnih organov.
103.	člen
Občinska skupščina voli predsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta in drugih občanov predstojnike temeljnih upravnih organov, na podlagi predložene liste.
O listi se glasujte v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej.
Izvršni svet je izvoljen in predstojniki imenovani, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
3.	Volitve stalnih komisij občinske skupščine
104.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije: komisija za družbeni nadzor, komisija za prošnje in pritožbe, komisija za odlikovanja in priznanja, komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, komisija za zadeve borcev in invalidov NOV, odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
Delovno področje teh komisij in odbora določa statut občine (182. do 188. člen).
Sestav komisij in odbora določi občinska skupščina s sklepom o izvolitvi komisij in odbora.
105.	člen
Na ločenih sejah zborov se izvolijo stalne komisije občinske skupščine tako, da izvoli vsak zbor iz svojih vrst v tem poslovniku ali v odloku o ustanovitvi komisije določeno število članov komisije. V tem primeru se komisija sama konstituira in izvoli izmed sebe predsednika.
106.	člen
Posamezne spremembe v sestavi komisij lahko opravi občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh treh zborov, lahko pa tudi vsak zbor na ločeni seji in sicer glede tistih članov, ki so v komisiji iz njegovih vrst. O spremembah, ki jih opravi zbor na ločeni seji, obvesti predsednik zbora predsednika skupščine in ustrezno komisijo.
107.	člen
Po istem postopki^ ki je določen v prejšnjih členih, lahko občinska skupščina na skupnem zasedanju vseh zborov ali njeni zbori na ločenih sejah razrešijo komisijo v celoti, ali posamezne njene člane.
108.	člen
Kandidatno listo za izvolitev skupnih komisij občinske skupščine oziroma kandidate za člane komisije v posameznih zborih predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj 10 delegatov.
t	109. člen
Volitve komisij so praviloma javne. V primeru če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne.
110.	člen
Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje in se Ugotavljajo rezultati glasovanja po posameznih zborih.
Pri javnem glasovanju se uporabijo določbe tega poslovnika o javnem glasovanju.
111.	člen
Komisija oziroma njeni posamezni člani so izvoljeni, če je za kandidatno listo oziroma posameznega kandidata glasovala večina navzočih delegatov posameznega zbora.
4.	Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora
112.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika in namestnika predsednika zbora.
113.	člen
Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora se izvrši na podlagi kandidature, ki jo vloži najmanj 5 delegatov, po enakem postopku, kot je določen za predsednika občinske skupščine.
Predlog kandidature mora biti pismen.
114.	člen
Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora sc javne ali tajne.
Pri javnem glasovanju, ki se v primeru, če je predlaganih več kandidatov, opravi po delegatskih mestih, se uporabljajo določbe tega poslovnika o javnem glasovanju.
Ce se volitve predsednika in namestnika predsednika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
Predsednik zbora oziroma njegov namestnik je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
Če je predlaganih več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov.
5.	Imenovanje sekretarja občinske skupščine
115.	člen
Skupščina občine ima sekretarja, ki skrbi za delovanje občinske skupščine, zborov in delovnih teles skupščine.
Sekretar vodi strokovno službo — tajništvo, ki opravlja organizacijsko tehnične naloge v zvezi s funk-ciopiranjem skupščine, zborov in njihovih delovnih teles (179. člen statuta občine).
Sekretarja imenuje in razrešuje občinska skupščina, po postopku, ki je določen za druge funkcionarje. Sekretarja imenuje občinska skupščina za 4 leta in je lahko ponovno imenovan za 4 leta.
Občinska skupščina sprejme odločbo o sistemizaciji delovnih mest strokovnp službe tajništva in v njej razčleni delovno področje sekretarja skupščine.
6.	Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije
116.	člen
Delegati v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije se volijo na podlagi liste kandidatov, ki jo določa republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, potrdi pa republiška volilna komisija.
Ko občinska skupščina prejme od republiške volilne komisije listo kandidatov, jo takoj pošlje delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje, najmanj pa 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
117.	člen
O listi kandidatov za družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije glasujejo delegati na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
118.	člen	/
Ce seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ni sklepčna, se opravi nova seja najpozneje v nadaljnjih 5 dneh.
Na sejo morajo biti povabljeni predstavniki občinske volilne komisije.
119.	člen
Delegati v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije se s tajnim glasovanjem volijo z glasovnicami.
Glasuje se osebno.
120.	člen
Za vodstvo volitev izvoli družbenopolitični zbor občinske skupščine predsedstvo.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli zbor izmed sebe.
121.	člen
Potrebno število glasovnic pripravi občinska volilna komisija.
Občinska volilna komisija predloži glasovnice predsedniku občinske skupščine, ta pa jih izroči predsedujočemu.
122.	člen
V prostoru, kjer se glasuje, se postavi glasovalna skrinjica in izobesijo razglasi o potrditvi kandidatne liste za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
123.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da je seja sklepčna in so glasovnice v potrebnem številu na razpolago in se lahko preide k volitvam, naznani navzočim delegatom namen volitev in pojasni način glasovanja. Pri tem posebej opozori, da se voli tako, da se obkroži besedi na glasovnici »glasujem za« ali besedi »glasujem proti,« ter da je mogoče posamezne kandidate na listi črtati.
124.	člen
Predsedujoči izroči vsakemu navzočemu delegatu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine glasovnice. To posvedoči v posebnem seznamu.
Glasovati je mogoče le za tiste kandidate, katerih imena so na glasovnici in sicer največ za toliko kandidatov, kolikor se jih voli.
Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi »glasujenb za« ali besedi »glasujem pro-
ti«, delegat lahko črta ime kandidata na listi, s čigar izvolitvijo se ne strinja.
Vsak delegat spusti osebno izpolnjene glasovnice v glasovalno skrinjico.
125.	člen
Ko so vsi delegati oddal glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev predhodnega izida glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Do ugotovitve glasovanja odredi odmor.
126.	člen
Predhodni izid glasovanja se ugotovi tako, da se ugotovi:
1.	skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine po seznamu delegatov.
2.	število delegatov, ki so glasovali,
3.	koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo,
4.	koliko glasov je bilo oddanih proti kandidatni
listi,
5.	koliko glasov so dobili posamezni delegati,
6.	koliko glasovnic je bilo neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine 'in številom oddanih glasovnic se postopa po
141.	členu tega poslovnika.
127.	člen
Neveljavna je glasovnica, ki je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval.
128.	člen
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem z bo ni Skupščine SR Slovenije je v občini sprejeta, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Posamezni kandidati na listi morajo dobiti večino glasov navzočih delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
129.	člen
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči rezultate glasovanja.
130.	člen
O volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije se sestavi poseben zapisnik.
Zapisnik vsebuje zlasti: dan in uro začetka in konca seje, ter kraj, kjer je bila seja, skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih na seji, kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo, koliko delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov je dobil posamezni kandidat, koliko glasovnic je bilo neveljavnih, potek 'glasovanja in vse okoliščine, • ki so pomembne za glasovanje kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
131.	člen
Takoj po končani seji pošlje predsedujoči vse volilne spise občinski volilni komisiji in sicer: zapisnik
seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, seznam delegatov družbenopolitičnega zbora občinske 'skupščine, na podlagi katerega se je glasovalo ter vse glasovnice.
6.	Volitve 30 delegatov v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije
132.	člen
Delegate v zvezni zbor Skupščine SFRJ se voli po listi kandidatov, ki jo določi republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, potrdi pa jo republiška volilna komisija.
Ko občinska skupščina prejme od republiške volilne komisije listo kandidatov v overjenem prepisu, jo pošlje vsem temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam, da jo razglasijo.
Kandidatna lista mora biti poslana organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka najmanj 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
.	133. člen
Volitve delegatov za zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije se opravijo na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Volitve se lahko opravijo, če je navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Ce se seja ne more opraviti zato, ker ni navzoča večina delegatov vsakega zbora, se skliče nova seja najpozneje v 5 dneh od dneva, ki je bil določen za prejšnjo sejo. V tem primeru se lahko skupna seja opravi, če je na njej navzoča večina vseh delegatov občinske skupščine.
Na skupno sejo morajo biti povabljeni predstavniki občinske volilne komisije.
134.	člen
Delegati za zvezni zbor se volijo s tajnim glasovanjem z glasovnicami.
Glasuje se osebno.
135.	člen
Skupno sejo prične predsednik občinske skupščine in jo vodi do izvolitve predsedstva. Za vodstvo volitev se izvoli na skupni seji vseh zborov predsedstvo.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana.
Za predsedujočega in za člana predsedstva ne morejo biti izvoljeni delegati zborov občinske skupščine, ki so kandidati za delegate za zvezni zbor.
136.	člen
Potrebno število glasovnic pripravi občinska volilna komisija.
Vsaka glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske volilne’ komisije.
Občinska volilna komisija predloži glasovnice predsedniku občinske skupščine, ta pa jih izroči predsedujočemu.
137.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da je seja sklepčna in so glasovnice v potrebnem številu na razpolago, in se lahko preide k volitvam, naznanj navzočim delegatom namen volitev, pojasni način glasovanja in razglasi, da se začenja glasovanje.
138.	člen
Predsedujoči izroči vsakemu navzočemu delegatu skupne seje vseh zborov glasovnico. To posvedoči v posebnem seznamu.
Glasovati je mogoče le za tiste kandidate, katerih imena so na glasovnici in sicer največ za toliko kandidatov, kolikor se jih voli.
Glasuje se tako, da se okroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
. Če je lista kandidatov sestavljena po delih, se glasuje tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni toliko kandidatov na vsakem delu glasovnice, kolikor delegatov se iz tega dela glasovnice voli v zvezni zbor.
Vsak delegat spusti osebno izpolnjeno glasovnico v glasovalno skrinjico.
139.	člen
Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev izida glasovanja.
Do ugotovitve izida glasovanja odredi odmor.
140.	člen
Izid glasovanja se ugotovi tako, da se ugotovi:
1.	koliko delegatov je glasovalo,
2.	koliko glasov je dobil posamezen kandidat z liste kandidatov,
3.	kateri kandidat je dobil večino glasov navzočih delegatov,
4.	koliko glasovnic je bilo neveljavnih.
141.	člen
Če se pri ugotavljanju izida glasovanja ugotovi, da je število oddanih glasovnic manjše od števila delegatov, ki so jim bile vročene glasovnice, se izid glasovanja ugotovi po številu oddanih glasovnic. Ce pa je število oddanih glasovnic večje od števila navzočih, se glasovanje ponovi na isti seji.
142.	člen
. Neveljavna je tista glasovnica, na kateri je obkrožena zaporedna številka pred imeni več kandidatov kot se volijo, dalje glasovnica, na kateri so vpisana in obkrožena nova imena, dalje neizpolnjena glasovnica, po
I
delih sestavljena glasovnica, na kateri na enem ali več delih ni obkrožena zaporedna številka pred tolikšnim številom kandidatov, kolikor delegatov se voli s tega dela glasovnice ter glasovnica, ki je izpolnjena tako, da se ne da ugotoviti, za koga je delegat glasoval.
143.	člen
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči na skupni seji rezultate izida glasovanja v občinski skupščini.
144.	člen
O volitvah delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ se sestavi poseben zapisnik.
Zapisnik vsebuje: navedbe, da se volijo delegati v zvezni zbor Skupščine SFRJ, navedbo občinske skupščine, dan in uro začetka seje ter kraj, kjer je bila seja, število delovnih ljudi in občanov, ki imajo po zakonu pravico voliti delegacije krajevnih skupnosti, število delegatov vsakega zbora občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih, koliko delegatov je glasovalo, koliko glasov je dobil posamezen kandidat in kateri kandidati so dobili večino glasov, koliko glasovnic je bilo neveljavnih, in druge okoliščine, ki so pomembne za sejo, ter uro, ko je bila seja končana.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
145.	člen
Takoj po končani seji pošlje predsedujoči ves volilni material občinski volilni komisiji.
7.	Volitve predsedstva Socialistične republike Slovenije
14G. člen
Predsedstvo Skupščine SR Slovenije (predsednik in 6. članov) se voli po listi kandidatov, ki jo določi republiška kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, potrdi pa republiška volilna komisija.
Ko občinska skupščina prejme od republiške volilne komisije listo kandidatov, jo takoj pošlje delegacijam temeljnih organizacij združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, konferencam delegacij, skupnim delegacijam in delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje, najmanj pa 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
.	147. člen
O listi kandidatov se glasuje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Skupno sejo za glasovanje o listi za člane predsedstva republike skliče predsednik občinske skupščine najpozneje 5 dni pred dnevom glasovanja.
148.	člen
Skupna seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina delegatov vsakega zbora.
. Ce skupna seja ni sklepčna, se skliče nova seja najpozneje v nadaljnjih sedmih dneh.
Na skupno sejo morajo biti povabljeni predstavniki občinske volilne komisije.
149.	člen
Predsednik in člani predsedstva se volijo s tajnim glasovanjem z glasovnicami.
Glasuje se osebno.
150.	člen
Za Vodstvo volitev se izvoli na skupni seji \'seh zborov predsedstvo.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli skupna seja izmed sebe.
Potrebno število glasovnic pripravi republiška volilna komisija in jo pošlje občinskim volilnim komisijam.
Občinska volilna komisija predloži glasovnice predsedniku občinske skupščine, ta pa jih izroči predsedujočemu.
151.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da je skupna seja vseh zborov sklepčna, in so glasovnice v potrebnem številu na razpolago in se torej lahko preide k volitvam, naznani navzočim delegatom namen volitev, pojasni način glasovanja. Pri tem posebej opozori, da se voli tako, da se obkroži besedi na glasovnici »glasujem za« ali besedi »glasujem proti«.
153.	člen
Predsedujoči izroči vsakemu navzočemu delegatu občinske skupščine glasovnico. To posvedoči v posebnem seznamu.
Glasovati je mogoče le za tiste kandidate, katerih imena so na glasovnici in sicer največ za toliko kandidatov, kolikor se jih voli.
Glasuje se tako, da se obkroži besedi »glasujem za« ali besedi »glasujem proti«.
Vsak delegat spusti izpolnjeno glasovnico v glasovalno skrinjico. .
153. člen
Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev izida glasovanja.
Do ugotovitve izida glasovanja odredi odmor.
154.	člen
Izid glasovanja se ugotovi tako, da se ugotovi:
1.	število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji,
2.	koliko delegatov je bilo od vsakega zbora navzočih na skupni seji občinske skupščine,
3.	koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno U~
4.	koliko glasov je bilo oddanih proti kandidatni listi,
5.	koliko glasovnic je bilo neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov skupne seje, ki so glasovali in številom oddanih glasovnic se postopa po 141. členu tega poslovnika.
155.	člen
Neveljavna je glasovnica, ki je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej črtan kakšen delegat ali pripisan nov kandidat.
156.	člen
Lista kandidatov za člane predsedstva republike je sprejeta če je zanjo glasovala večina vseh delegatov vseh zborov občinske skupščine.
157.	člen '
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči na skupni seji rezultate izida glasovanja.
158.	člen
O volitvah predsednika in članov predsedstva Socialistične republike Slovenije se sestavi poseben Zapisnik.
Zapisnik vsebuje zlasti: dan in uro začetka in konca sltupne seje ter kraj, kjer je bila skupna seja, skupno število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine na skupni seji in koliko jih je bilo navzočih na seji, kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo, koliko delegatov je na skupni seji glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih, potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
159.	člen
Takoj po končani seji pošlje predsedujoči vse volilne'spise občinski volilni komisiji in sicer zapisnik skupne seje, seznam delegatov skupne seje po žborih, na podlagi katerih se je glasovalo ter vse glasovnice.
XI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
160.	člen
Zbori občinske, skupščine sprejemajo odloke, družbeni načrt občine, proračun občine m zaključni račun občine, deklaracije, resolucije, priporočila in druge akte, ki jih določa 213. člen statuta. (Akti občinske skupščine.)
Zbori občinske skupščine izdajajo: odredbe, navodila, odločbe sklepe, smernice, priporočila, resolucije in deklaracije.
Občinska skupščina daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov.
161.	člen
Odloke sprejemajo zbori občinske skupščine v okviru svojih pristojnosti na skupni seji enakopravno v primerih, ki so določeni s statutom in poslovnikom, pa tudi samostojno.
Avtentične razlage odlokov dajejo zbori občinske skupščine v čigar delokrog spada sprejem tega odloka.
162.	člen
Družbeni načrt občine, občinski proračun in zaključni račun proračuna občine sprejema občinska skupščina na ločenih sejah zborov (152. in 153. člen statuta).
Veljavne so odločitve, če je za posamezen akt glasovala 2/3 večina navzočih delegatov v vsakem zboru.
Pri sprejemu družbenega načrta postopa občinska skupščina po 30:, 31. in 32. členu statuta občine Vrhnika.
163.	člen
Z deklaracijo izraža občinska skupščina splošno stališče, ki so ga zavzeli pristojni zbori do splošnih ali posameznih vprašanj.
164.	člen
Z resolucijo se opozarja na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politiko, ki jo je potrebno izvajati na tem področju in ukrepe za njeno izvajanje.
165.	člen
S priporočilom se opozarja na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče občinske skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanjem medsebojnega sodelovanja organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, združenj in skupnosti glede vprašanj, ki so za njih skupnega pomena in vprašanj samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, katere naj bi podvzele organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja, skupnosti in državni organi, za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno so dolžni zavzeti stališče glede vprašanj na katere se priporočilo nanaša.
166.	člen
Deklaracije, resolucije in priporočila sprejemajo po določbah statuta in poslovnika v okviru svojih pristojnosti, zbori enakopravno oziroma samostojno.
167.	«en
Zbori lahko v okviru svojih pristojnosti s sklepi nalagajo obveznosti IS in organom uprave glede priprave odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov ali glede opravljanja drugih zadev z njihovega področja.
S sklepom občinska skupščina oziroma zbori odločajo o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij ali o soglašanju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima občinska skupščina po statutu in tem poslovniku.
Vsak zbor občinske skupščine lahko v okviru svojih pristojnosti sprejme sklepe o svojem delu oziroma delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles.
Delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov lahko sprejemajo le sklepe o svojem delu (razen izvršnega sveta).
168.	člen
Sklepi se predlože organom in organizacijam na katere se nanašajo in objavljajo po potrebi v Uradnem listu SRS.
169.	člen
S smernicami se določajo obveznosti IS in upravnih organov glede izvrševanja odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, dajo navodila za izvrševanje drugih zadev iz njihove pristojnosti ter še na druge načine usmerja njihovo delo.
Smernice sprejemajo zbori enakopravno oziroma samostojno.
Smernice se predlože organom na katere so naslovljene in objavijo tako kot določi organ, ki jih je sprejel.
170.	člen
Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora kadar je to s predpisi določeno ali kadar to odločijo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
Zbori, v katerih enakopravno oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora določi delovno telo, ki bo sodelovalo v pripravah družbenega dogovora.
171.	člen
Sprejet družbeni dogovor v imenu občinske skupščine podpišejo predsednik občinske skupščine in predsednik oziroma predsedniki zborov, ki so družbeni dogovor sprejeli.
172.	člen
Akte, ki so sprejeti na skupni seji zborov podpisuje predsednik občinske skupščine.
Akte, ki jih sprejemajo zbori občinske skupščine enakopravno oziroma samostojno, podpisuje predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov oziroma zbora, ki so akt sprejeli.
Odloke podpisuje predsednik občinske skupščine.
Smernice in sklepe, ki so jih sprejeli zbori samostojno podpisuje predsednik zbora.
173.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinske skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta občinske skupščine ali obvezno razlago odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta oziroma obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov občinske skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani občinska skupščina (sekretar skupščine).
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine.
174.	člen
Odloki in drugi akti občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Odloke in druge akte .občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavo sekretar občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine daje na podlagi izvirnega besedila popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, akta, oziroma obvezne razlage.
175.	člen
Sklepi zborov in njihovih teles se lahko objavljajo v občinskem glasilu SZDL Vrhnika.
•
1.	Postopek za izdajo odloka
176.	člen
Samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter družbenopolitične, samoupravne organizacije in skupnosti ter občani praviloma dajo iniciativo za sprejetje odloka preko svojih delegatov. Predlog odloka lahko predlaga vsak delegat ali skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora.
Vsak zbor lahko predlaga predlog odloka, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
Predlog odloka se pošlje predsedniku občinske skupščine.
177.	člen
Predlog odloka mora imeti obrazložitev, iz katere izhaja potreba po novem odloku oziroma spremembi že veljavnega odloka, obrazložitev načel na katerih odlok sloni in obrazložitev ocene linančnih posledic odloka.
178.	člen
Predsednik skupščine pošlje predlog odloka predsednikom zborov skupščine, v katerih področje spada tak odlok in Izvršnemu svetu, kolikor ni predlagatelj odloka Izvršni svet. Izvršni svet je dolžan dati mnenje k vsem predlogom odlokov, kjer ni predlagatelj in
sicer praviloma predno gre predlog v obravnavo v pristojnih zborih, najkasneje pa do seje, na kateri se o predlogu odloka dokončno odloča.
179.	člen
Preden obravnavajo predlog odloka pristojni zbori oziroma pristojni zbor, obravnavajo predlog delovna telesa občitiske skupščine oziroma zborov In dajo zborom oziroma zboru poročilo z mnenji in predlogi.
180.	člen
Predlog odloka morajo skupaj z ostalim gradivom In poročili skupščinskih teles dobiti delegati najmanj 20 dni pred zasedanjem skupščine oziroma ustreznega zbora. Izjemoma se lahko vroči delegatom gradivo in poročilo skupščinskih teles za sejo tudi kasneje, če gre za nujne in neodložljive zadeve.
181.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo zbora in im? pravico dati kratko dopolnilo obrazložitve predloga. Pravico ima udeleževati se celotne obravnave odlo-kovega predloga ter dajati pojasnila in svoja mnenja.
182.	člen
Skupščina ali Izvršni svet lahko skleneta, da se da predlog odloka Se pred odločanjem v javno obravnavo,
, ali, da se k obravnavi na seji pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organizacij in društev.
2.	Obravnava v zborih skupščine
183.	člen
Obravnava predloga odloka se začne z obrazložitvijo predlagatelja. Po obrazložitvi povedo svoja stališča in pripombe še drugi predstavniki organov, ki so o predlogu predhodno razpravljali.
Obravnava predloga odloka obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
184.	člen
Predsednik zbora, delegat ali skupina delegatov, ki menijo, da predlog odloka še ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončni sprejem, lahko s Primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne pooblaščenemu predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev.
O zahtevah iz prejšnjega odstavka se posebej glasuje.
185.	člen
Pooblaščeni predlagatelj lahko predlog odloka ali drugega akta umakne do trenutka, ko se o njem glasuje, brez obrazložitve.
3.	Predlaganje amandmajev
186.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga odloka (amand-hiaja) lahko podajo predlagatelji iz 177. člena vse dotlej, dokler ni predlog odloka dan na glasovanje.
187.	člen
Amandmaji se predlagajo v pismeni obliki ali ustno tako, da predlagatelj amandmaja jasno pove besedilo in predlog, ki naj nadomesti oziroma dopolni prvotni predlog predlagatelja odloka.
Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je potrebno predložiti praviloma najmanj tri dni pred sejo vedno v pismeni obliki s konkretnim in obrazloženim predlogom. O takih amandmajih ni mogoče odločati brez stališča IS.
188.	člen
Če vsebuje amandma k predlogu odloka ali drugega predpisa določbe, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, predlagatelj obenem predlaga način zagotovitve potrebnih sredstev.
189.	člen
V primeru, da ima amandma za posledico večjo spremembo odloka ali če je podan šele na seji skupščine ali zbora, njegovih posledic pa se ne more takoj predvideti, lahko skupščina ali zbor skleneta, da se obravnava odloži, dokler predlagatelj odloka ne prouči in ne poda svojega stališča.
S sklepom o odložitvi se določi rok poravnave predložitve zadeve na sejo.
I
190.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
191.	člen
Skupščina ali ustrezen zbor lahko skleneta, da prekineta obravnavo za toliko časafi da pristojni organ določi dokončno besedilo določb predloga odloka ali dru- ■ gega akta m uskladi njegove določbe z amandmaji.
4.	Odločanje o predlogu odloka
192.	člen
Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu..
j 193. člen
Kadar daje v skladu s statutom občine in poslovnikom k predlogu odloka stališče družbenopolitični zbor, je predlog odloka sprejet' če je njegovo besedilo v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora.
5.	Usklajevalni postopek
194. člen
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora postavijo skupno komisijo, v kateri izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne
skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne Sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne skupnosti oziroma Izvršnega sveta, po. sklepu zborov oziroma zborov in skupščine samoupravne interesne skupnosti pa lahko že prej (171. člen statuta).
'	195. člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko Izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno „skupnost občutna škoda.
196.	člen
V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko Izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Zbori občinske skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o predpisu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zboru. Predpis o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
197.	člen
Ce se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali Izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej (171. člen statuta).
kopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
6.	Postopek za izdajo drugih aktov
199.	člen
Drugi akti občinske skupščine, ki niso odloki se sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika o obravnavanju predlogov odlokov.
200.	člen
Ta začasni poslovnik stopi v veljavo takoj, to je dne 29. aprila 1974.
201.	člen
Z dnem uveljavitve tega začasnega poslovnika ostane v veljavi tudi dosedanji poslovnik občinske skupščine Vrhnika, razen določil, ki so v nasprotju s tem začasnim poslovnikom (glej 2. člen začasnega poslovni-*ka).
1	i
St. 1/1-011-04/74-2
Vrhnika, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipL inž. L r.
Predsednik
i	zbora združenega dela
Andrej Vidovič L r.
m.' člen
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor Oziroma pristojna zbora urediti lega vprašanja s predpisom ali drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti- ena-
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Rudi Dobrovoljc 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Emilija Bradač 1. r.
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
863.
Delovni ljudje, združeni v temeljni kulturni skupnosti, v kateri uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju kulture, temeljna kulturna skupnost in temeljne organizacije, združenega dela, delovne in druge skupnosti, v katerih združujejo delavci delo na območju občine Lenart, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o programu temeljne kulturne skupnosti Lenart za lete 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
1.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevne skupnosti, združujejo sredstva za uresničevanje programa temeljne kulturne skupnosti Lenart in programa kulturne skupnosti Slovenije.
2.	člen
Program temeljne kulturne skupnosti obsega naloge na področju kulture, ki so bile v javni razpravi o programu za leto 1974 ocenjene kot neobhodno potrebne.
Program, ki je v prilogi, je sestavni del tega sporazuma.
3.	člen
Program iz prvega člena, je na podlagi meril in kriterijev dogovorjenih med temeljnimi kulturnimi skupnostmi ovrednoten na 494.000 dinarjev.
i
4.	člen
Temeljni kulturni skupnosti se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje skupnih nalog v okviru kulturne skupnosti Slovenije, ki so ovrednotene v skupni višini 50.000.000 din.
Skupščina temeljne kulturne skupnosti se pooblašča, da sklene poseben s-porazum o združevanju sredstev v kulturni skupnosti Slovenije za kritje dela sredstev iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Za uresničitev programa iz 2. člena bbdo delovni ljudje zagotovili sredstva s svojimi prispevki, ki jih bodo združevali v temeljno kulturno skupnost. Te prispevke bodo plačevali:
—	delavci v združenem delu iz svojih osebnih dohodkov po stopnji 0,61;
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, iz svojih osebnih dohodkov po stopnji 0,61.
6.	člen
Osnova za obračun prispevkov delavca iz osebnega dohodka je osebni dohodek delavca, ki vključuje:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto);
,	— del, ki ga v obliki prispevkov po samouprav-
nem sporazumu iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih in
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Občani iz druge alinee 5. člena plačujejo prispevke od tistega dela doseženega dohodka, ki sc šteje za osebni dohodek. Merila za ugotavljanje, kaj se šteje za osebni dohodek, se določijo s posebnim družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.	,
7.	člen
Prispevke, ki sc plačujejo iz osebnih dohodkov delavcev, obračunavajo in vplačujejo temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebhi delodajalci iz osebnih dohodkov delavcev.
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci, obračunavajo in vplačujejo med letom akontacije prispevkov temeljni kulturni skupnosti po stopnji, določeni v 5. členu tega samoupravnega sporazuma.
Obračun prispevkov po stopnji iz 5. člena se izvrši ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu s tem, da se vplačane akontacije poračunajo.
Delavec mora dobiti ob vsakem izplačilu osebnega dohodka pismeni obračun prispevkov.
Prispevke, ki jih iz osebnih dohodkov plačujejo drugi občani, obračunavajo in pobirajo za davčne zadeve pristojni občinski upravni organi po postopku, kot je predpisan za davke.
8.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevke ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec.
9.	člen
Občani iz druge alinee 5. člena plačujejo akontacije prispevkov na podlagi ugotovljene osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1973 v rokih in na način kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osnove, kot jo za to leto ugotovi davčni organ.
Akontacije prispevkov plačujejo občani iz prejšnjega odstavka za sebe na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka za leto -1973 v rokih in na način, kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osebnega dohodka za leto 1974 ob odmeri davka iz dejavnosti.
10.	člen
Zaradi zagotovitve pravočasnega plačevanja prispevkov se podpisniki sporazuma dogovorijo:
—	da zavezanec, ki prispevka ne vplača ali ne vplača v roku, določenem s tem sporazumom, plača poleg prispevka še povečani prispevek na dan v višini 0,05»/» od zneska nevplačanega prispevka in
—	da se od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjatvi davkov občanov.
11.	člen
Za sofinanciranje nalog iz 4. člena bodo delovni ljudje zagotovili sredstva s svojimi prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 0,18. Sredstva, zbrana po tej stopnji, bodo zavezanci prispevka neposredno nakazovali na zbirni rdčun kulturne' skupnosti Slovenije.
12.	člen
Temeljna kulturna skupnost je dolžna urediti pogodbena razmerja z izvajalci kulturne dejavnosti tako,
\	4
da bo v celoti zagotovljeno izvrševanje programa iz
2.	člena tako po obsegu kot glede kakovosti.
13.	člen	,
Vrednost programa, ki je določena v 3. členu tega sporazuma, se med letom ne bo spreminjala, razen v primeru, da nastopijo bistveno spremenjene nepredvidene okoliščine kot:
—	če pride do znatnega povečanja pogodbenih obveznosti izvajalcev kulturne dejavnosti;
—	če pride do znatnega porasta cen blaga in storitev in s tem do znatnega povečanja materialnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa.
V primerih iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti programa skupščina temeljne kulturne skupnosti, če se nova vrednost programa lahko pokrije iz sredstev, zbranih po 5. členu tega sporazuma; če je novo vrednost programa mogoče kriti le s povečanjem prispevnih stopenj iz 5. člena tega sporazuma, bo temeljna kulturna skupnost predložila delovnim ljudem ustrezno spremembo tega sporazuma.
14.	člen
Izvršni odbor skupščine temeljne kulturne skupnosti je dolžan tekoče, na vsake tri mesece, obveščati delovne ljudi prek njihovih temeljnih samoupravnih skupnosti o uresničevanju programa iz 2. člena in jih pravočasno obveščati o morebitnih težavah, ki otežko-čajo ali onemogočajo uresničevanje programa ter o možnih rešitvah.
Izvršni odbor skupščine temeljne kulturne skupnosti je dolžan poročati delovnim ljudem prek njihovih temeljnih samoupravnih skupnosti tudi o porabi sredstev iz 4. člena tega sporazuma.
15.	člen
Za opravljanje nadzora nad uresničevanjem samoupravnega sporazuma se ustanovi enajstčlanska komisija, ki jo sestavljajo delegati delovnih ljudi, ki zagotavljajo sredstva za kulturno dejavnost in izvajalci nalog na tem področju. Predsednika in člane komisije imenuje skupščina temeljne kulturne skupnosti.
Komisija spremlja izvajanje sporazuma, daje razlago posameznih določb ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
16.	člen
Za odločanje o sporih med udeleženci samoupravnega sporazuma se ustanovi sedemčlanska arbitraža, ki jo sestavljajo delegati uporabnikov in izvajalcev kulturne dejavnosti Predsednika in člane arbitraže imenuje skupščina temeljne kulturne skupnosti.
17.	člen
Organi temeljne kulturne skupnosti bodo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega sporazuma sklenili pogodbe o izvedbi programa z izvajalci kulturne dejavnosti.
18.	člen
Izvršni odbor skupščine temeljne kulturne skupnosti se obvezuje za objavo tega sporazuma v uradnem glasilu družbenopolitične skupnosti.
19.	člen
Šteje se, da je samoupravni sporazum sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati večine delovnih ljudi, ki v temeljni kulturni skupnosti uresničujejo svoje osebne in'skupne potrebe ter interese na področju kulture, in temeljna kulturna skupnost, a uporablja se od
1.	januarja 1974.
St. 39/74-4
Lenart, dne 17. aprila 1974.
Temeljna kulturna skupnost Lenart
Predsednik skupščine
Rudi Pen, dipl. prav. L r.
861.
Na podlagi 9 člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 10. člena odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija (Uradni list SRS, št. 43/73) je zbor sklada v skladu z 9. členom statuta sklada na 4. redni seji dne 12. avgusta 1974 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija (v nadaljnjem besedilu »sklad«)
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen	•
S tem pravilnikom se določajo merila in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada.
Sestavni del tega pravilnika je tudi sistem točkovanja stanovanj ter drugih podatkov prosilca za najemno stanovanje.
2.	člen
Upravičenec do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu »upravičenci«) zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada, se ugotovi na podlagi sprejete prednostne liste, sestavljene po merilih tega pravilnika, ki jo sprejme zbor solidarnostnega sklada (v nadaljnjem besedilu »zbor«), Do-delitvene odločbe po prednostni listi izda Samoupravna stanovanjska skupnost Litija — solidarnostni stanovanjski sklad.
II. UPRAVIČENCI 2JA DODELITEV STANOVANJA ZGRAJENEGA ALI KUPLJENEGA S SREDSTVI SKLADA
3.	člen
Upravičenci do stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada so:
—	družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki,
—	stari ljudje — upokojenci, invalidi in borci NOV,
—	mlade družine,
—	delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
4.	člen
Upravičenci — družine m občani z nizkimi osebnimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
< ,
—■ da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje oziroma nima stanovanja ali nima ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
—	da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50 °/o zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS, na člana družinskega gospodinjstva mesečno za preteklo leto,
—	da imajo družine ali občani stalno bivališče na območju občine Litija.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine Litija in ki imajo manjši osebni dohodek na člana družinskega gospodinjstva.
5.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za primemo stanovanje,
—	da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	da imata zakonca stalno prebivališče na območju občine Litija,
—	da delovna organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo mlade družine, ki imajo manjši osebni dohodek na člana gospodinjstva, imajo večje število otrok in katerih starši niso lastniki stanovanjske hiše.
Za mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo zakonci katerih povprečna starost ne presega 32 let.
6.	člen
Upravičenec mlada družina mora k prošnji poleg dokumentov navedenih v 5. členu priložiti še:
1.	dokazilo o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki (sklenjena pogodba),
2.	jamstvo delovne organizacije, de bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanj tici problem v roku 7 let.
7.	člen
Stari ljudje, upokojeni občani, invalidi m borci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primemo stanovanje,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da ima stalno prebivališče na območju občine Litija.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju občine Litija in ki imajo dlje časa stalno prebivališče na območju občine Litija, borci NOV in vojaški invalidi in ne presegajo dohodka na člana družinskega gospodinjstva, ki ga določa ta pravilnik.
8.	člen
Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca z nizkimi osebnimi dohodki, invalida in borca NOV v smislu določil tega pravilnika se štejejo:
zakonci, otroci, starši upravičenca in starši upravičenčevega zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
Za člane družinskega gospodinjstva upravičenca starih ljudi in upokojencev se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonca.
Za člana družinskega gospodinjstva' upravičenca mlade družine- in delavca zaposlenega pri zasebnem delodajalcu se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci.
9.	člen
Upravičenec do stanovanja iz 4., 5. in 7. člena tega pravilnika dokaže upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti:
—	s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva in od kdaj prebiva na območju občine Litija,
—	s potrdilom o letnem dohodku vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto ter pismeno izjavo o drugih dohodkih v preteklem letu,
—	s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah.
III.	MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ H), člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanja sklada se uporabljajo merila oziroma sistem točkova-
nja, ki je sestavni del tega pravilnika. Merila služijo za ugotavljanje obsega potreb po stanovanjih za posamezne kategorije upravičencev.
Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na prednostno listo.
11.	člen
Komisija ter organ upravljanja sklada (v nadaljnjem besedilu »zbor«) upoštevata pri proučitvi posameznega upravičenca in vključitvi prošnje na prednostno listo enaka merila, in sicer:
1.	upravičenec nima stanovanja,
2.	upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje,
3.	upravičenec ima glede gradbeno-sanitamih pogojev neustrezno stanovanje,
4.	družinsko stanje upravičenca,
5.	posebno težke okoliščine.
Vsako merilo je ovrednoteno s točkami.
12.	člen
Občani in družine	z	nižjimi	osebnimi	dohodki,
mlade družine, invalidi	in	borci	NOV	lahko	glede na
število članov gospodinjstva pridobijo stanovanje naslednjih velikosti:
—	za eno osebo	.	do	28 m2
—	za dve osebi	do	42 m2
—	za tri osebe	do 57 m2
—	zaštiri osebe	do 06 m2
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m2.
13.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko stari ljudje in upokojenci pridobijo stanovanje naslednjih velikosti:
—	garsonjero	do	28 m2
—	enosobno stanovanje	do	38 m2
14.	člen	i
Če sklad ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 12. in 13. člena, lahko od teh normativov odstopi.
Zbor sklada javno objavi vzroke za odstop od normativa. IV.
IV.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO STANOVANJA
15.	člen
Zbor sklada na seji s sklepom odloči o razpisu za pridobitev stanovanj in o številu razpisanih stanovanj.
Po sklepu zbora sklada sklad objavi razpis za zbiranje vlog upravičencev za pridobitev stanovanja. Razpis se objavi na krajevno najbolj primeren način.
Razpis traja najmanj 30 dni od objave.
V razpisu sklad povabi vse upravičence, ki menijo da izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanji po tem pravilniku, da v določenem roku vložijo ustrezno vlogo ter zahtevane dokumente.
Sklad pošlje prepis objave vsem, ki vplačujejo sredstva v sklad.
Iz objave mora biti razvidno:
—	kdo se šteje zr. upravičenca za pridobitev stanovanja,
—	osnovni podatki, ki jih mora prosilec navesti v vlogi,
—	rok, do katerega se zbirajo prošnje,
—	obvezna potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi,
—	število razpisanih stanovanj,
—	način vložitve vloge za pridobitev stanovanja.
16.	člen
Prosilec, ki želi dobiti stanovanjc, vloži prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status na Samoupravno stanovanjsko skupnost Litija — solidarnostni stanovanjski sklad.
Prošnja se vloži prek organizacije združenega dela. TOZD ali družbenopolitične skupnosti, kjer je prosilec zaposlen, prek krajevne skupnosti, društva upokojencev in ZZB NOV Litija.
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih vložijo svoje vloge prek Občinske organizacije sindikata.
17.	člen
Po preteku roka, v katerem morajo prosilci vložiti prošnje, komisija za dodeljevanje stanovanj pri skladu prouči prijave in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Komisija preverja dospele prošnje in navedbe v dokumentaciji.
Komisija lahko pri svojem delu sodeluje z OZD, TOZD, krajevnimi skupnostmi, občinskim sindikalnim svetom, zvezo mladine, občinsko skupščino, društvom upokojencev in občinsko ZZB NOV.
Komisija lahko na kraju samem kako drugače oceni stanovanjske in druge razmere prosilca.
18.	člen
Komisija sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih potrdil" ter ostalih ugotovitev, predlog prednostne liste prosilcev za pridobitev stanovanja in isto posreduje v obravnavo in potrditev delegatom zbora sklada.	'
Zbor sklada lahko pred potrditvijo predloga prednostne liste isto prerazporedi, posamezne prosilce iz-
Loči in vključi druge prosilce, če za to obstojajo upravičeni in dokumentirani razlogi oziroma prednostno listo vrne komisiji v ponovno razpravo.
Potrjen predlog prednostne liste pošlje sklad vsem, ki vplačujejo sredstva v sklad in isto objavi na oglasni deski Skupščine občine Litija in krajevne skupnosti. Pripombe je treba dostaviti skladu v roku 15 dni po objavi prednostne liste.
19.	člen
Po preteku 15 dni od dneva objave prednostne liste prosilcev, komisija prouči pripombe in predloge in kolikor smatra, da je kakšna pripomba oziroma predlog utemeljen lahko spremeni oziroma dopolni prednostno listo.
Spremenjeno ali nespremenjeno prednostno listo dostavi komisija v dokončen sprejem delegatom zbora solidarnostnega Stanovanjskega sklada.
20.	člen
Veljavnost prednostne lis.te preneha z naselitvijo razpisanih stanovanj.
Postopek za zbiranje prošenj prosilcev — upravičencev se ponovno objavi ob naslednjih razpoložljivih stanovanjih.
V.	DODELITEV STANOVANJA
21.	člen
Po dokončnem sprejemu prednostne liste upravičencev • Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni stanovanjski sklad z odločbami dodeli stanovanja.
Upravičencem morajo biti vročene dodelitvene odločbe vsaj 15 dni pred rokom določenim za vselitev.
O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik in sklene stanovanjska pogodba.
Izročitev stanovanja opravi strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija.
Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja.
22.	člen
Vve ostale občane, ki so zaprosili za stanovanje. Pa niso bili razporejeni na prednostno listo in tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev stanovanja po tem pravilniku, sklad s pismenim sklepom obvesti o odločitvi.
Rok za pritožbo je 8 dni. Pritožbo rešuje zbor delegatov sklada.
VI	PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV V STANOVANJIH PRIDOBLJENIH PO TEM PRAVILNIKU
23 člen
Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih ki jih je dodelil solidarnostni stanovanj-
ski sklad, so enake' pravicam in dolžnostim, ki jih določajo zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) in drugi veljavni predpisi ter ta pravilnik.
24.	člen
Za vse spore, ki lahko nastanejo zaradi sprememb pogojev med pridobitvijo stanovanjske pravice na stanovanjih dodeljenimi po skladu in skladom in katerih razreševanje po tem pravilniku ni predvideno, se uporabljajo določila:
—	dodelitvene odločbe in sklenjene stanovanjske pogodbe,
—	zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74),
—	ostalih predpisov, ki urejajo stanovanjske zadeve.
VIL KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Stanovanja zgrajena ali kupljena s sredstvi sklada, ostanejo stalno namenjena za stanovanja občanom, ki jih določa ta pravilnik.
Sklad ima absolutno razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji zgrajenimi ali kupljenimi s sredstvi sklada in se smejo po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, naštete v 3. členu tega pravilnika.
Izpraznjeno stanovanje se lahko dodeli v skladu z določili tega pravilnika in sklepa zbora sklada, ob upoštevanju že vloženih prošenj prosilcev ih 32. člena pravilnika.
26.	člen
Dodelitvena odločba za stanovanje .vsebuje določila, s katerimi se ugotovi namembnost stanovanja in pravno varnost, v smislu sprememb pogojev pridobi-telja stanovanja po tem pravilniku. Ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi.
27.	člen
V primeru, ko se občanu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje sklada spremenijo pogoji iz 12. člena tega pravilnika, sklad lahko zahteva, da občan izprazni in izroči stanovanje, ki ga zaseda, najpozneje v roku 30 dni, ko mu sklad dodeli drugo stanovanje, ki ustreza določilom 12. člena.
28.	č*en
Starim ljudem, upokojencem, invalidom in borcem NOV se dodeljuje stanovanje sklada za nedoločen čas.
Mladim družinam se dodeljuje stanovanje največ za 7 let, zato se s pridobiteljem stanovanjske pravice sklene stanovanjska pogodba za določen čas.
29.	Men
Do mlade družine, ki je pridobila stanovanje po pogojih in merilih tega pravilnika, preneha obveznost
sklada, čim imetnik stanovanjske pravice preneha Izpolnjevati obveznost o namenskem varčevanju ali če TOZD ali druga organizacija umakne jamstvo, za skupno reševanje stanovanjskega problema.
V takem primeru mora mlada družina izprazniti stanovanje sklada v roku 60 dni po pismeni oročitvi odpovedi stanovanja.
30.	člen
Za jamstvo delovne organizacije z ozirom na 2. točko 6. člena tega pravilnika se smatra podpisana pogodba, s katero se delovna organizacija obvezuje v 7 letih rešiti, skupno z mlado družino, stanovanjski problem mlade družine oziroma obvezuje poravnati skladu, v roku 30 dni po preteku roka določenega za izpraznitev stanovanja, v celoti stroške za nakup novega stanovanja enake izmere.
31.	člen
Za obravnavanje potreb po stanovanjih za delavce zaposlene pri zasebnih delodajalcih, ki v sklad vplačujejo v celoti 6 % od bruto OD, se imenuje 5-članska komisija, ki jo sestavljajo: 3 delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, 1 delodajalec in predstavnik OSS Litija.
Naloga komisije je, da obravnava potrebe po stanovanjih delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ugotavlja vplačila v sklad, sodeluje pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev stanovanja ter predlaga komisiji sklada za dodeljevanje stanovanj kdo od delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, naj bo upoštevan na prednostni listi.
32.	člen
V skladu z določili tega pravilnika se lahko rešujejo stanovanjski problemi v primerih:
—	ko občan podnajemnik dobi odpoved lastnika stanovanja v zasebni lastnini.
—	elementarnih nesreč (potres, požar, poplava, ipd.),
—	ko se stari stanovanjski objekti, na katerih je vsako popravilo nesmiselno, določijo za rušenje.
33.	člen
V skladu s 40. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni stanovanjski sklad, dodeljuje tudi izpraznjeno stanovanje, tj. tista stanovanja, ki so jih izpraznili imetniki stanovanjske pravice, ki so pridobili stanovanja sklada, kot stanodajalec po tem pravilniku.
Ta pravica pa je samo enkratna in sicer ob prvi vselitvi imetnika stanovanjske pravice v novo stanovanje.
34.	člen
Ta pravilnik velja od dneva sprejema po zboru delegatov solidarnostnega stanovanjskega sklada.
35.	člen
Pravilnik se dostavi vsem, ki vplačujejo sredstva
v sklad.	i
Litija, dne 12. avgusta 1974.
Samoupravna stanovanjska skupnost Litija Solidarnostni stanovanjski sklad
Predsednik
zbora delegatov sklada
Branko Pintar L r.
SISTEM TOČKOVANJA
1. Upravičenec nima stanovanja:
a)	upravičencu, ki nima stanovanja (stanuje v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki oziroma zgradbi ali provizoriju) pripada 100 točk
b)	upravičencu, ki je sostanovalec ali podstano-valec, pripada glede na neto stanovanjske površine, ki odpade na enega stanovalca v sostanovalskem ali pod-
stanovalskem razmerju:
, — do 4 m8	90	točk
—	nad 4	do	6 m8	80	točk
—	nad 6	do	8 m8	70	točk
—	nad 8	do	10 m2	60	točk
nad 10 do 12 m8	'	50 točk
c)	upravičencu, ki je sam ali s člani družine oziroma gospodinjstva, član gospodinjske skupnosti (samci in družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske pravice);
—	do 4	m8	80	točk
—	nad	4 do 6 m2	70	točk
—	nad	6 do 8 m2	.60	točk
—	nad	8 do 10 m8	50	točk
—	nad	10 do 12 m2	40	točk
2. Upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje:
Upravičencu, ki ima po površini neustrezno stanovanje. pripada glede na površino stanovanja na družinskega člana naslednje število točk:
—	do 4	m2	40	točk
—	nad	4 do 6 m8	32	točk
—	nad	6 do 8 m8	24	točk
—	nad	8 do 10 m8	16	točk
—	nad	10 do 12 m2	8	točk
3.	Upravičenec ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezni? stanovanje:
Upravičenec, ki ima stanovanje, ki ne ustreza glede gradbeno sanitarnih pogojev pripada naslednje število točk:
a)	ni vodovoda	v	zgradbi	5	točk
b)	stanovanje nima	prostora za kuhinjo 5	točk
c)	stanovanje nima sanitarij ali ni možna
souporaba sanitarij	10	točk
č) mladoletniki različnih spolov ali mladoletniki in starši morajo koristiti isti spalni prostor s starši oziroma z drugimi člani družine, otroci do 15 leta starosti morajo spati v	kuhinji	10	točk
4.	Družinsko stanje:
Upravičencu pripada glede na število članov družine naslednje število točk:
a) samec	5 točk
b) dva člana družine	15 točk
c) trije člani družine	25 točk
č) štirje člani družine	35 točk
in na vsakega nadaljnjega člana družine se doda še	10 točk
5.	Posebno težke okoliščine:
Kot posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo težje bolezni v družini in drugo, zato pripada1
—	bolezen, ki je težje ozdravljiva
en družinski član	15	točk
več družinskih članov	25	točk
—	prosilec ali Član družine boluje ža boleznijo, na katero posredno vpliva neprimer-
i no stanovanje	15	točk
—	upravičenec je delovni invalid	15	točk
—	upravičenec je vojaški invalid ali mirovni vojaški invalid	15	točk
—	nezaposlen (nesposoben za zaposlitev
iz objektivnih razlogov — invalidnost itd.) 15 točk
—	upravičenec je udeleženec NOV	20 točk
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA LJUBLJANA
865.
Na podlagi 4. odstavka 64. člena, 83., 86. in 127. člena statuta skupnosti zdravstvena zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70. 13/72) je skupščina skupnosti na seji dne 2. septembra 1974 sprejela
SKLEP
o povečanju nadomestila osebnega dohodka in drugih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja
1
Nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti od dela se od 1. avgusta 1974 dalje povečajo za 10 odstotkov.
Nadomestila, povečana po prejšnjem odstavku se Povečajo mesečno še:
a)	100 din — za zavarovane osebe stare nad 7 let, če prenočujejo v drugem kraju;
b)	60 din — za zavarovane osebe stare do 7 let, če prenočujejo v drugem kraju;
c)	40 din — za zavarovane osebe stare nad 7 let, če ne prenočujejo v drugem kraju;
č) 20 din — za zavarovane osebe stare do 7 let, če ne prenočujejo v drugem kraju.
4
Za uporabo zasebnega prevoznega sredstva, kadar ni na voljo javnih prevoznih sredstev ali reševalnega avtomobila (54. člen pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja) gre zavarovani osebi povračilo za prevozne stroške za vsak prevoženi kilometer, in sicer za uporabo
motornega vozila	1,30 din
. drugega prevoznega sredstva	1,90 din.
nadomestila od 1.501 od 2.001 od 2.501
do 1.500 .din do 2.000 din-do 2.500 din do 3.000 din
za 120 din za 90 din za 60 din za 30 din.
2
Posmrtnina, ki gre družinskim članom ob smrti zavarovanca, znaša 2.360 din.
3
Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju znaša:
5
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati naslednji sklepi:
—	sklep o povečanju nadomestil osebnega dohodka (Uradni list SRS. št. 28-658/72),
—	sklep o znesku posmrtnine (Uradni list SRS, št. 10-410/74),
—	sklep o višini pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju (Uradni list SRS, št. 5-78/72) in
—	sklep o višini ^kilometrine za uporabo zasebnega prevoznega sredstva za prevoz zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 8-248/71).
6
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-8/1974
Ljubljana, dne 2. septembra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana
Predsednik
dr. Janez Pevc 1. r. * V
POPRAVEK
V 8. členu zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26-286/74) se v četrti vrsti beseda »občinam« pravilno glasi »občanom«.
Uredništvo
VSEBINA:
Stran
373.	Odlok o višini cestnine na moderniziranem cestnem
odseku Vrhnika—Postojna—Razdrto	1763
374.	Sklep o zajetju podatkov o samoupravnem konstituiranju organizacij združenega dela in njihovi sestavi 1763
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN 856. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi
•najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Grosupl je 1764
857.	Odlok o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih
teles Skupščine občine Ljubljana Šiška	1764
858.	Odlok o razdelitvi sredstev krajevnim skupnostim za
leto 1974 (Sevnica)	1766
859.	Odlok o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo (Sevnica)	. v	1767
860.	Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih
komisij občinske skupščine Sevnica	1767
861.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev
in študentov v občini Sevnica	1769
862.	Začasni poslovnik občinske skupščine Vrhnika	1769
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
863.	Samoupravni sporazum o programu temeljne kul-
turne skupnosti Lenart za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev	1784
864.	Pravilnik o pogojih za dodelovanje stanovanj, zgraje-
nih ali kupljenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija (v nadaljnjem besedilu ‘►sklad«)	1786
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
865.	Sklep o povečanju, nadomestila osebnega dohodka in drugih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja (Ljubljana)	1791
— Popravek zakona o katastru komunalnih naprav 1792
Izdaja Časopisni zavod Uradni dst SRS — Direktor tn odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tcnofrtč, vsi v Ljubljani - Naročnina za	1974 no din. inozemstvo 200 din - Reklamacije »e upoštevajo i« mesec dn: po izidu
vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana Veselova n poštni predal 379^11 - telefon: direktor uredništvo uprava In knjigovodstvo: ?0 701. prodaja, oreklld in naročnine 23 5?fl - 2lro račun 50100-603-10323 OproSčeno prometnega davka do mnenju Sekretariata za informacije v IzvrSnem 'svetu Skupščine SR Slovenije, 8t. 421-1/72
f