GMMUO SZDL oknds — Oprava to uredništvo Ptuj, PreAer- oova T — TeVefon 156 MB PtaJ 643-T-aoe - 33 — Letnik Tin. Urejuj« orvOaiAn.. .^nooi — Odgovoru uredmM Jo4e Vrabl — Roko^^lsov ae vračamo — Piska Martborato ttsJcami. - Cena din 10 — — Letni, naročnina 500 din pol- etna 250 din V ospredju zanimanja soeto i* v teh zadnjih dneh nedvomno še vedno ženevska »otomska* kon- ferenca. Kljub temu, da se bo to končala šele 20. t. m. lahko že tedaj ugotavljamo veikanske risti, ki jih je prinesla svetu, po- sebno manj razpitim delom sveta s tem, da je javno otjravnavala ve lik del niomskih skr vnosti, s kaierim manjše dežele zaradi svojih manj&ih možrtosti še niso b'le seznanjene. Nedvomno je uspeh konference v veliki men pnpnaati konferen- ci velikih št rih, ki je bila prav tako v Ženevi in ko je tako očitno prišlo do iKraza olojšonje v mednarodnih pol.iičmh odno- sih, večje zaupanje med velikimi silami in mnogo bolj človeški na- č n obravnavanja tekočih zadev, kakor je to biffa preje navada. Ce upoštevamo, kakšne veli- kanske korist skrrva atomska energija za vse narode in za vsa- kega posameznika, če bi jo zače- li uporabljati v večji meri samo v zdravstvu alj pridobivanju in konserviranju hrane se no m pre- doči ves pomen s-plošne pomiri- tve v svetu, kca- je edma realna podlaga in možnost z^ široko mednarodno sodelovanje na tem področju. Vsekakor so to zelo dobra znamenja novih boljših časov človeštvo, posebej še, če jim bodo sledilo konkretna dejanja na področju razorožitve. Kljub mnogim lepim besedam^ ki So b-le v zadnjih mesecih izrečene, kljub temu spodbudne- mu sodelovanju znanstvenikov iz vsega sveta na sedanji konfe- renci v Ženevi, oboroževalno tekmovanje še nf prenehalo. Si- cer Se v tem pogledu že tud- pojavljajo prVfi spodbudna znor menja, naj omenimo «amo obja- vo sovjetske vlade o zmanjšanju oboroženih sil Sovjetske zveze za 640.000 vojakov — na tem področju še nimamo nekih sploš- nih, za ves svet veljcvnvh skle- pov, ki bi po svoj' izvedbi že v neposredni bodočnost pomenili za ves svet silno olajšanje :n go- spodarsko razbremenUtev. Tu je sedaj torišče delovanj-a za ti- ste, ki j-m je poverjeno urejanje mednarodnih in meddržavnih od- nosov m v sedanj situaciji je prav to tor šče najvažnejše. Prizadevanje v tej smeri moč- no motijo predvsem problemi, ki bi jih lahko imenovali na kratko: Koreja, Formoza, V etnam, Goa fn mogoče še nekaj drugih. Na Koreji je namreč po ne- odločeni končani vojni ostalo ne do konco razč ščeno stanje, kakor se očrtu je v obstoju meša- ne komis je nevtralcev, ki na področju obeh Korej nadzoruje zpolnjevanje pogodbe o premir- ju. Toda splošno pomitjevanje v svetu, zgleda, ne gre v ^ račun oblastem v južni Koreji, ker s tem vzporedno izginjajo možno- sti razširitve njihove ncdvlade nad področjem celotne Koreje. Nekol ko podobno »tanje nasta- ja okrog Formoze. Tudi Cang Kaj Sek je uvidel, da bi z od- stranitvijo medno rodnih nasprot- stev b U šteti njegov dnevi tn zato ponovno kali vodo okrog Formoze z izjavami, kako je tre- ba vprizoritj ^pohod na kopno*. Se boli si cen korejskemu je položaj v Vietnamu Tudi ta de- želo ie razdeljena na dve državi in prav tako kot n^ Koreji tudi v južnem Vietnamu ne soglašajo s pomirjanjem v svetu, ki b po- menilo konec njihovim pretenzi- jam na celi Vietnam. Tudi ta de- žela ne spoštuje z teh razlogov stanja, k je bilo ustvarjeno po ust-vitvi ognfo in pogodb, ki jamčijo vzpostavljeni mir. Drugačne vrste pa je problem Goe. Goa je portugalska kolon - j a, v kateri živijo Indije- m se tudf nahaja tki indijskem nac o- njlnem ozemlju Razumljivo je, da preb valstvo te kolonije želi priključitve k svoj matični de- želi — republ ki Indij! — in da jo ta v tem podpira, čeprav v skladu s t radie jo svoje boibe za osvoboditev na zelo human na- čin. Toda Portugalska noče razu- meti ča^a p katerem f-'Oj in tega, d(j je kolonifalmmu dokončno odklenkaio Portugalska kolon - jalrha uprava se je tako daleč spozabila, da je streljalo nQ ne- oborožene demonstrante, ki so zahtevali ob indijskem prazniku neodvisnosti svobodo tudi Goo Teh neka) najvainejš h, in ne- kaj drugih problemov sveta so torej t'.sti elementi, ki zavirajo hitrejši tok stvari, k jo člove- švo tako željno pričakuje tn k: jo pomerv beseda razorožitev in m rnc sodelovanje. S seje Okrajnega odbora SZDLJ Ptuj Večje uveljavljanje vseh organov družbenega upravljanja, odgovorna naloga Socialistične zveze okrajni odbor SZDLJ je v to- rek, 16. t m., na večurni razpravljal o družbenem uprav- ljanju v prosvetl in zdravstvu. Tozadevno poročilo je na seji po- dal tov Miro Bračič, ki je uvo- doma nakazal razvoi naše ljud- ske oblasti in pogoje, ki so omo- gočili prehod k družbenemu upravljanju na v^eh področjih naše stvarnosti Naglasil je, da se je družbeno upravljanje po- tom delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarstvu že moč- no utrdilo, medtem ko je v pro- sveti in deloma tudi v zdravstvu še dokaj šibko in se šele uve- ljavlja Občinski liudskj odbori in Socialistična zveza temu vprašanju posvečali vse prem-lo pozarnosti, kar je videti tudi statističnih podatkov, V prvi po- lovici letošnjega leta so občmski odbori obravnavali na svoj h se- jah le en predmet iz prosvetnega področja. Tudi delo prosvetnih svetov pri občinah je bilo slabo, medtem ko so se drugi sveti po- kazali mnogo dejavnejši. Sociali- stična zveza ni dovolj vpUvala pri uveljavljanju svetov pri ob- čini, čeprav so le-ti vsžna oblika družbenega upravljanja Tudi vlogo zborov volivcev so občinski odbori podcenjevali. Ti zbon so bili slabo pripravljeni, kar je po- vzročilo nezanimanje pn volivcih in s tem je razlagati tudi njih slabo udeležbo na zborih. Le v Ptuju so bili zbori volivcev ži- vahnejši, saj so državljani na njih iznesli več predlogov, ka- tere so nato obravnavali svet] pn občinskem ljudskem odboru Ob prehodu k novi teritorialn^i ure- ditvi okraja bo glavna naloga ob- činskih odborov in Socialis .čne zveze • pojačati in dati srn sej delu v vseh organih družbenega upravljanja, V nove svete bo tre- ba izvoliti socializmu predane ljudi in približrti njih delo po- tom zborov volivcev širokim ljud- skim množicam. Nadalje je tov. Bračič govoril o družbenem upravljanju v šolah. Šolski odbori so izvoljeni pred nekaj meseci in se še niso dovolj uveljavili, {>redvsem tam ne, kjer teh odborov prej m bilo. Ker smo pred začetkom |ole, je nuj- no, da Socialistična zveza vomi- ga pri uveljavljanju teh šolskih odborov. Področje dela odborov ng šolah je dokaj obširnoi skrbe- ti morajo za pravilno socialistič- no vzgojo in izobrazbo šolskih otrok, za socialna in zdravstvena vprašanja, zanimati se za razvoj otrok padlih borcev, asmcriati kulturnoprosvetuo dejavnost na šoli in reševati finančn^j voraš^- nja ter vse pritožbe Solo je tre- ba približati ljudem, saj se med širokimi ljudsk m: množicami opaža veliko zanimanje za šol- stvo V svojem poročilu je tov Bra- čič omeni] tudi delo kulturnih ustanov v Ptuju. V muzeju -e upravni odbor predvsem ukvarja s finančnimi vprašanji, ker po- trebuje muzej več sredstev žd vzdrževanje obstoječih zgodovin- skih zbirk in poslopij Premalo pa je narejeno za popularizacijo muzeja, ki je za turiste zelo pru vlačna točka Upravn. odbor gledališča je mnogo doprinesel k izboljšanju stanja v tej ustanovi ni pa imel sreče v izbir; kadra. Tudi pri izbiri repertoar i : je bilo opaziti tendence brez dejno- sti m malomeščanske miselnosti Pri koncu poročila je tov Bra- čič govoril še o vlog; upravn h odborov v zdravstvenih in social- nih ustanovah S prehodom na samostojno finansiranje zdrav- stvenih ustanov je bilo urejeno materialno stanje, izpopolnjeno osebje, treba pa bo nadalje po- svetiti več pozornosti kvaliteti zdravstvenih storitev Po izčrpni razpravi, v kateri so sodelovali vsi odborniki, je Okrajni odbor SZDLJ Ptuj spre- jel sklep, da bodo sklicani semi- narji vaških vodstev m predsed- nikov Socialistične zveze, na ka- terih bodo prosvetni delavci tol- mačil; pomen družbenega uprav- ljanja v prosveti in zdravstvu, v tej zvezj pa bo sklicano tudi po- svetovanje učiteljev in upravite- ljev šol. D. P. S sestanko novih predsed- nikov in tafn.kov občin Pred kratkim so ^c sestali iw>- vo /voljeni predsedniki in ime- n iri 'ajniki novih občinskih ljuoskh odborov v ptujskem < lir lu k svojemu skupnemu pr- vemu sestanku. Sestanek je pričel tov. Tram- šek, predsednik OLO Ptuj. V svojem uvodnem nagovoru je po- vedal o delu novib odborov ne- kaj pomembnih misli. Med dru- gim je rekel: »Prihajamo v novo obdobje naše ljudske oblasti, novega dela in nove požrtvovalnosti v reše- vanju gospodarskih in političnih zadev, ki j-ih je mnogo in ki jih bo treba reševati. Od dela Ijud- sih odborov je v veliki meri od- visen nadaljnji razvoi socializma in življenjskega standarda v ptujskem okraju Potrebno je, da se bo vsak odbornik novo izvo- ljenega ljudskega odbora zavedal svojih odborniških dolžnosti, aa lao žrtvoval čimveč za zgraditev samega sebe in na drugi stran tudi skupnoiiti. Za delo, ki bo poverjeno odborniku v ljudskem odboru, bo moral tudi odbornik čutiti popolno odgovornost pred odborom in ljudstvom Ne sme se zgoditi, da bi bil odbornik samo na papirju, njegovo delo Pc se ne bi nikjer odražalo, Uiko kot se je to dogajalo v nekaterih dosedanjih odborih. Sedanji se- stav odbornikov nam daje jam- stvo, da bo njegovo delo plodno, ker imamo v odboru najboljSe odbornike, predane interesom skupnosti. Obstaja pa nevarnost, da se glede na široko teritorialno razdelitev sedanjih občin obla«t oddalji od ljudstva. Nekateri govorijo, da bo potrebno paziti, da do česa takega ne bi prišlo. V popolnosti se bo treba držati statutov občin, ki govorijo o so- delovanju ljudstva v organih ljudskega odbora, kot so to sveti in upravne komisije, krajevni od- bori itd. Postaviti bo treba or- gane ljudskih odborov na dobre temelje in jih približati čimbolj ljudstvu Le tako, ko bodo vse institucije ljudskih odborov od- govorne Za svoje delo, se nam ni treba bati, da bi se oblast odda- ljila od ljudstva,« je zaključil tov. Tramšek. Predsedniki m tajniki so nato obravnavali vprašanje sprejetja statutov na II. sejah ljudskih od- borov občin in kadrovska vpra- šanja. Komisije za izdelavo sta- tutov pri ljudskih odborih bodo svoje predloge pripravile pravo- časno Precej živahna je bila dis- kusija o organih ljudskih odbo- rov. Sprožilo se je vprašanje, ali naj obstaja kot organ pri ljud- skem odboru svet za varstvo ma- tere in otroka. Po prvem predlo- gu je bil predviden skupen svet Z3 zdravstvo in matere in otroke; pozneje pa je bilo sprejeto na- čelo, da naj obstaja vsak organ posebej, to je svet za zdravstvo in svet za varstvo matere in o+rok? Prav tako je b^lo sprejeto načelo, da naj sc ločita do sedaj združena sveta, to je svet za pro- sveto in kulturo Praksa jc poka- zala, da tam, kjer je bil svet za prosveto in kulturo skupaj, da se jc dejansko pozabljalo na pro- svetno delo, ker se je vedno le reševalo vprašanje šolstva, sedaj pa je osvojen predlog, da bo ob- stajal pri vsakem ljudskem od- boni ločen svet za prosveto in svet za šolstvo. Pri razpravi o upravnih orod- nih ljudskih odborov je bilo sprejeto načelo, da bo več občin imelo enega sodnika za prekrške. Iz statuta posamezne občine je razvidno, dg bi morala imeti vsa- ka občina svojega sodnika za prekrške, ki pa bi ne bil polno zaposlen in bi verjetno moral opravljati tudi drugo primerno delo Sprejeto je bilo načelo, da bodo imele v ptujskem okraju le 3 občine sodnika ^a prekrške, ki bi naj reševali na prvi stopnji upravni kazenski postopek za vse občine. Tako bo en sodnik za prekrške postavljen z več občin, vsaka občina pa bo delno prispe- vala za njegove osebne prejem- ke. Predsedniki občin so bili sezna- njeni s sklepom, da sc do konca tega leta ne bo rarformirals uprava za dohodke pri OLO, ker bi to samo škodovalo in otežko- čalo delo pri odmeri in plačilu. Uprave za dohodke pri obč ljud- skih odborih bodo pričele ooslo- viati s 1 januarjem 19.56 2 M. S POSVETOVANJA OLT PTUJ Na kmečkih praznikih bi se moralo odražat^ delo drušfev Uudske tehnike Ljudska tehnika, Društvo inženirjev in tehnikov in OZZ imajo skupne naloge Kaj bo bodočo zimo storjene- ga za tehnično prosvetLievanje množice v našem okraju? je bilo V nedeljo, 14. t m., na posveto- vanju Okrajnega odbora LT osrednje vprašanje, ki se je kon- čalo z zaključkom, da bo mop.^l biti še v avgustu koordinacij- ski sestanek predstavnikov dru- štev in organizacij, ki jim jc P'i srcu množično proavctljevanjc. Po vsem. kar je bilo na tana področju dosist stor:!ene.g'', t vidi. da si dru^štva LT (L udske tehnike) DIT (Društvo inženir- jev in tehnikov) in Okrajna za- družna zveza s posebno komi- sijo prizadevajo da bi čim večje število delo\mih ljudi dodobra .^poznalo vrednost današ-njih tehničnih pridobitev, kmetijskih strojev in orodja Intenzivno delo v minuli zimi pa je poka- zalo tudi to, da je premalo ko- ordinacije okrog tega izobraže- valnega dela Avtoklub res vzgaja mlade vozače. Fotoklub fotoamaterje. Radioamaterski klub radioamaterje večinoma športnike, ki se izživljalo v klubu in njegovi dejavnosti, s tem pa naloga društev ni izčr- pana. Šolska komisija LT je premalo upoštevala sklepe in priporočila zadnjega kongresa LT in je ostalo za nov delovni načrt marsikaj česar v minu- lem času nismo upoštevali. Po izčrpnem poročilu tov. Vik- torja Kranjca o stanju v dru- štvih OLT je povedal tov Ciril Kolarič s^^oje mnenje o delu kmečke komisije, pa tudi drugih organizacij in društev, ki so že storila za tehnično prosvetlitev lindst\'a in tudi takih, ki jih te naloge še čakajo. Po njegovem mnen.]u se bo dalo z dosedanji- mi izkušnjami letošnji zimsiki program temeljito izboljšati Pr tem je omenil nekaj last-nih iz- kušenj s traktorskim tečajem na Turnišču pa tudi nekaj te- žav, ki jih je imel, preden se mu je posrečilo spraviti 18 učence\) na traktor kot vozače. Tov. Pe- ter Šegula se je samozavestne postavil z rezultati Avto-motc druištva, ki je ■ dorlej usposobile ieco število vozačev in jih bo v bodočnosti še več, tov Gobec pa z uspehi radioamaterjev, ki vzpo- stavljajo zveze z raznimi radio- amaterskimi postajami Evrope Azije in ostalih kontinentov Tov. Babic i? Leskovca je pri- kazal, kako je v delom LT v Halozah, kako je s tozadevnirni .sredstvi (motornim kolesom) in šolskim vrtom. Po njegovem mnenju bi se bilo potrebno po- meniti. kalco bi se lotili tehnič- nega prosvetljevanja mladine v raznih krajih in da bi morale to prizadevanje podpreti tudi KZ, ki pa večkrat težko dodelijo šolam kak dinar za urejevanje .šolskih vrtov kjer bi se oaj šolska mladina praktično vadDa cepljenja, umetnega gnojen.ia. izsuševanja, nama;kanja itd. Tov. Pucko iz Ormoža se je zelo op- timistično , izrazil o bodočem delu Avto-moto društva Ormož, obenem pa tudi izrazil upanje, da bedo trenutne denarne težave nekako premagane s pomočjo OLT. S popravilom avtomobila So tam imeli izdatke, ki pa jih sami ne morejo kriti Upajo, da bo klic na pomoč uspešen Tov. Stanič in tov Spcljar, ki sta prišla na posvetovanje v imenu republiškega odbora LT, sta se v svoji diskusiji opirala na šte- vilne pobude zadnjega kongre- sa LT, ki so jih mnoga društva prezrla in se sploh niso lotila dela v tej .smeri in zato ni čud- no. da so na področju LT še take vrzeli. Tov. Stanič se je oosebej zadržal pri vsebini kmečkih praznikov, pri tekmo- vanju koscev in žanjic. trakto- ristov in drugih. Kjer so udele- ženci več doživeli kot na dolgo- časnih predavanjih Navedel je primer organizacije kmečkega ^ pravnika v St. Jerneju, ki je uspel, obenem pa je kritiziral naše časopisje, ki razen časopisa Zadružnik q takih tekmovanjih ni ničesar pisalo. Tov. Stanič je še predlagal sklicanje koordina- cijskega sestanka predstavnikov organizacij in društev za teh- nično izobrazbo ljudstva še v avgustu in izdelavo načrta za to zimo. Tov Spoljar je pohva- lil m priznal društvom LT do- sežene uspehe vendar pa pod- črtal, da se ne morenno zadovo- ljiti s tem, da dela v terii ali onem klubu nekaj agilnih čla- nov. temveč da moramo pomi- sliti na nešteto delovnih ljudi ki jim tehnično znanje ne služi samo pri športu, temveč pri vsakdanjem delu, ob katerem nastaja toliko in toliko škode, kjer ljudje ne vedo ravnati z orodjem in tehničnimi naprava- mi. Na množično izpopolnjeva- nje bcmo morali to zimo več misliti in tudi najti oblike, da bomo znali široko željo po teh- ničnem izopolnjevanju zadovo- ljiti. Na bodoče tečaje m teh- nično izobraževanje množice bo potrebno v bodoče pošiljat' več primernih prosvetnih delavcev, ki bodo potem radi pomagali pri mladini in pn odraslih širiti tehnično znanje. Inž. Milan Starki je kot delovni predsed- nik posvetovanja p>odčrtal da pogrešajo kmetijsko-tehnične komisije več prosvetnega kadra, brez njegove pomoči je težko delati in tudi ni mogoče zajeti takega področja kot sicer Za nov načrt za to zimo ne bo treba razmišljanj o tem. kaj bi delali, saj je žal še veliko koristnih po- bud s kongresa neuresničenih. Po vsej razpravi na posveto- vanju se je videlo, kako potreb- no Se je večkrat zbrati in pre- gledati, kaj delajo množične or- ganizacije za tehnično izobraže- vanje množice ter pravočaf^o poživiti, kjer delo zaspi in kjer delovni ljudje zaman čakajo, da bo najden čas tudi za teh- nično izpopolnjevanje. V. .T Štabom za pomoč po toči prtzsdfim v Zavr u Čimprej končajte s pobiranjem prispevkov, ži- vila (krompir, žito) vnovCite v Kmetijskih zadru- gah, ki naj denar nakažejo na tek. račun Okraj, štaba. Pošljite pismena poročila o uspelih akcijah. Okrajni štab v dneh od 15, do 21. avgusta je na letališču v Moškanjcih pri Ptuju jadralno prvenstvo Slo- venije. Po zaključku prvenstva, to je 21. avgusta, bo na istem mestu velik letalski miting. Na sporedu so Tanimive točke, v katerih bodo jadralni in motor- ni piloti kakor tudi padalci po- kazali svoje znanje. Pričetek mitinga bo 21. avgu- sta ob 14. uri. Ker je letališče v neposredni bližini železniške postaje in so zveze z vlakom tako za prfhod kot za odhod ugodne, pričaku- jejo veliko udeležbo ne samo iz Ptuja, tcmr«? tudi ix drugih krajev Slorenijc. predvsem pa iz Maribora In Murske Sobote. Za rarvedrilo Je kmetijska zadruga Gorišnica pripravila veselični prostor, srecolov pa bo večjemu številu srečnih dobit- nikov omogočil kratek sprehod po zraku. V srečanči, orene in posuši Glavni smoter vinogradnika, bogata trgatev, ni dosežen. Ta bolezen nastopa na grozdju do trgatve Mnenje, da oidij ne nastopa več, ko se jago- da mehča, ni pravilno Oidij bo delal škodo še ve« avgust in sep)- tember. Bodimo oprezni m pre- gledajmo grozdje n^ mestih, kjer se plesen grozdja rada pojavi. Taka mesta so v zatohlih kota- njah, ▼ gostih nasadih itd.. Ko ugotovimo novo širjenje plesni. takoj z žvepMlmkom na delo. ^ bolje to opranmo s škropljenjem fo grozdju s pripravkom 25 dkg osana, sulikola, kumulusa, euoi- porola, potnarsola ali tudi I kg sumbarita, 1,5 kg žvepleno-apne- ne brozge, vse na 100 1 vode. Z enim navedenih Sredstev po- škropimo vsakih 14 dni vse groz- dičke in bližnje lističe od spod- nje strani Ako dež izpere škro- pivo z grozdja, ne more izprati spodnje štreni listov $ katerih hlapi žveplov pUc ob primerni toplot] po dežju iil čuva grozd pred plesni jo tako, kot čuva žve- plov plin zažveplan vinski sod v kleti. V {jrimenh, ko se plesnj n« grozdju nikakor ne moremo ubraniti z T«enu navedenimi sredstvi, škropimo grozdje » škropivom, katerega pripravimo s 100 litri vode, 12 dkg hiper- mangana in 3 kg špehastege ap- na. Pri uporabi žveplenega prahu bodimo previdni In žvep'.ajmo s severne strani, sicer žveplo ožiga jagodno kožico in imamo večio škodo. Dorašdajoči grozdičkl poatflj«- jo vse težji Dvignlmo močno obložene šparooe s tal, ponovno jih pnvežimo ali podprimo, da bo grozdje oddaljeno od zemlje čim bolj. Deževno vreme po«pet postavil na oder kakšno delo. To vsi željno pričakujemo in mu zato kličemo, naj se čim prej prebudi iz poletnega mrtvila. KS Iz Hajdine Ob nedeljskem neurju, 14. av- gusta popoldne, je udarila strela v hlev posestnika Lipavška n« Zg. Hajdini in mu ubila rodovni- ško telico, vredno nad 20 000 di- narjev. Z udarom strele je nasta- la škoda tudi na hlevu. Ob Isti nevihti je strela udarila tudi v Kidričevem v šupo Kme- tijskega gospodarstva kjer je bilo spravljeno žito in vozovi. Izbruhnil je požar, ki je povzro- čil nad 2,500 000 dinarjev škode. K sreči so pr.hiteli na pomoč do- mači gasilci in gasilci iz Apač in Lovrenca, ki so požar omejili, da se ni mogel širiti tud' na bližnje prostore Z zavarovalnin© bo škoda le nekoliko krita. I*riletnejš: ljudje zatrjujejo, da ne pomnijo, da bi tako pogosto- ma udarjala streha v hiše, ljudi in živino kot se to letos dogaja, pač pa m", sli jo, da je morčlo Icaj podobnega biti tudi v tistih de- ževnih letih o katerih pišejo le it kronike. Pripravimo semena za setev Samb dobro seme je predpogoj večjega pridelka, vendar ga je treba za svojo vlogo tudi pripra- viti. S pravilno mlačvijo se pre- preči mešanje različnih sort, t«^' da temu se posveča vse pfemald pozornosti. Zelo važno je tudi či- ščenje semena, ki izloči vse pri- mesi in slabo razvita zrna. Samo najtežja in najdebelejša zrna da- jo izenačene in dobre posevke ih pridelke. Čiščenje semen «e opravlja sicer že v precejšnjem obsegu, le da se v ta namen upo- rabljajo večji del navadni stroji, ki ločijo zrna samo po obsegu, ne pa tudi pw> teži in obliki. Takšno čiščenje na selektorjih je tudi povezano z RAZKUŽEVA- NJEM semena, kar je nenadome- stljiv ukrep za preprečevanje širjenja rastlinskih bolezni, kate- rih najnevarnejša je snetljivost. Razkuževanje je silno važen agrotehničn: ukrep, s katenm očuvamo najmanj 150 do 200 kg žitnega pridelka po hektarju. Razkuževanje je trebg po«piošiti, da več ne bo pridelovalca žitaric, ki pred setvijo ne bi očistil in razkužil semena. Za razkuževanje semenskega žita uporabljamo živosrebrna ali bakrena sredstva. Na na^e kmetijske zadruge in jih temelji- to popravile, saj bodo imele s preprodajo sadja lepe dohodke, iz katerih bodo krile stroške njih popravila, pa tudi sadjarji sami bi jih krili z odškodnino za sušenje. Z delom bi pa b.ilo tre- ba pohiteti, saj je zorenje sadja pred vrati. Poznejše sadje dosega Ijoljšo kvaliteto, posebno hruške, mora pa biti drevesno in užitno popolnoma zrelo. Glede na to, da nam kapar ne dela več strahu z uničevanjem sadnega drevja, ker že imamo uspešna sred?^va Za njegovo zatiranje, bi ne smela zanemarjati popravljanja starih in grcdnje novih sadnih sušilnic z veliko zmogljivostjo. Kupčič Anton Zbiranje pomoči za Haloze v Muretincih 15. in 16 avgusta so zbirali v Muretincih in okoliških vaseh prispevke za prebivalce v Halo- zah, ki jih je prizadelo neurje s točo v prejšnjem mesecu Zbirka je zajela predvsem ž ta Ob tej priložnosti so zopet marsikateri pokazah svoj social.stični ču» do trpečega sočloveka ter temu pri- merno podprli težko prizadete Haložane Tako so nekateri, kate- rih zb ra'ci niso niti nameravali obiskati, daroval: več, kikor ti- sti, ki b'. lahko zn tno podprli s prlrodno katastrofo prizadete Haložane v Sredo, 17. avg. 1955 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 25, česen 60, stročji fi- žol 25, luščeni grah 40, grah 25, paprika 75, cvetača 40, kumare 20, kumare za vlaganje 40, peter- šilj 50, rdeč« pesa 30, solata (en- divija) 35, sobt^ v glavah 35, špinača 50, rdeče Zelje 15, zelje v glavah 15, korenček 40, ohrovt 20, paradižnik 40, koru»a 40, pše- nica 40, koruzni zdrob 50, r=!«eka 300, mleko 25, smetana 120. sir 40—80, kokoši 400, piščanci 300 do 400, breskve 40, marelice 50, hruške 25 jabolka 15—20, slive 15—25, ringlo 25, gobe 120, lisič- ke 30, jajca 12, krompir 15, buče 15, puter 400, domači ki« 25, rep- no Seme 100, motovileč (seme) 100 M liter. Kako bo v bodoče z olro^im dodatkom? Uredba o sprem^bah in dopolnitvah uredbe o dodat- kih za otroke, ki jo je izdal Zvezni izvršni svet, prinaša nekaj pomembnih novosti ki sadevajo pridobitev, določitev in izplačevanje otroškega dodatka. Ta uredba je stopila si- cer v veljavo z objavo v Uradnem listu FLRJ štev. 36 55, uporabljati pa jo bodo začeli 1. januarja 1956 Uredba poudarj^ da družbe- na skui>no«t podpdra z otroškim dodatkom vzgojo otrofe delavcev in uslužbencev ter drugih oseb ki imajo pravico do otroškega dodatka. Pravica do otroškega dodatka ter višina dodatka sta odvisni od gmotnega stanja dru- žine. OtroSki dodatek pripada ta vse otroke, ki jih upravičenec dejansko preživlja, in sicer za zakonske, nezakonske, posvo- jene otroke pastorke in vnuke. Dodatek pripada redno le do dopolnjenega 15 leta otrokove starosti, nad to starostno dobo pa samo za otroke, ki sc šolajo ozir. otroke, ki so trajno ne- zmožni za delo Otax>ci ki se šolajo v sre^lh in strokovnih šolah dobivajo dodatek do konca predpisanefa ifeianja, toda najdlje do konca koledar- skega leta, v katerem dopolnijo 19 let. Dodatek ee izplatuje po tej dobi le tistim otrokom, ki so se vpisali v srednje ali stro- kovne šole. kjer je vpis pK>vezan z določeno starostno mejo (na primer 16 ali V8 let starosti). Prav tako imajo pravico do do- datka otroci, ki niso mogli pra- vočasno dokončati osemletnega šolanja. Vajencem pripada otro- ški dodatek do konca rednega Ozir. strokovnega šolanja, toda najdlje do 19 let. Ko 28. kongiesu Svetovne delavske esperontske zveze v Lfnzu L VTISI S POTOVANJA NA KONGRES Dne 6. avgu«ta nas j€ 5 Ptuj- čanov potegnil »Balkanski eks- pres« iz Maribora proti meji. Pregled potnih listov m prtljage je bil naglo opravljen, tako od naših kakor avstrijskih organov. Po kratkem postanku v Spilfel- du smo kmalu v Grazu, kjer mo- ramo čakati eno uro, nato s »Triebwagnom« odbrzimo dalje. Na postaji v Leobnu nas tov G. — esperantist seveda — založi s pivom iz pivovarne Goss, kjer je zaposlen Zammivo je potovanje po slikoviti pokrajin' ob Muri, pozneje pa ob Selzi. Vlak se ustavlja le na večjih postajah, kjer so križišča, St Mihaei, Selz- tal, Bischofshofen. Pred Salzbur- gom zbudijo našo pozornost lič- ne hišice v švicarskem slogu, medtem ko one po nemškem slo- gu — vsaj za nas — niso tako mikavne. Ob 13. uri smo na ele- gantni postaji Salzburg, ki je Vsa okrašena z zastavami raznih dr- žav, katerih pripadniki sodeluje- jo pri znanih vsakoletnih kon- certnih prireditvah, ki privlačuje- jo mnogo tujcev v to lepo, menda pa tudi najdražje mesto Avstrije. Ker smo zgrešili našega vodiča. Smo se ustavili le v občudovanja vrednem parku, ki po lepoti sliči onemu v Schonbrunu. Srečali smo dve esperantistki — Francozinjo in eno Ljubljančan- ko, s katero smo z brzcem ob 17,30 odi>otova.li naprej. Očarljiv je pogled na v soncu se svetli- kajoče vrhove gorskih velikanov. Okoli 20. ure smo v Linzu, našem kongresnem mestu, od koder po pozdravu odidemo na zbirališče po naše dokumente s kuponi z«, prenočišče in hrano. Nato pa se udeležimo ▼ prostorih velike tr- govinske zbornice spoznavalnega večera, kjer se najdejo znanci iz prejšnjih kongresov. Ker na- šim esperantistkam ni ugajalo, da bi bivale ločeno, jih je vzel prijazen esperantist iz Linza na svoj dom, medtem ko sva midva s tov V., 6 pripadniki iz raznih držav odšla oz se odpeljala z električno železnico v šolo De- želne gasilske zveze, kjer smo se v čedni sobi s Francozom, Angle- žem, Avstrijcem, Hrvatom in Bra- ziljcem odlično razumeli ter sli- šali marsikaj zanimivega, Nadialievatije siem. No\7 list ,,Naša skupnost*' v vsako hišo Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije je obvestilo po dnev- nem tisku vso našo javnost, da bo začel s 3 septembrom izhajati nov list SZDL Jugoslavije »Naša zajednica«, v čigar redakcijskem odboru bodo: Kiro Gligorov, ;jredsednik odbora, Ljubisav Mar- tovič, glavni urednik m člani Mitra Mitrovič. Jovan Jankovič, Vojin Popovič, Tudor J/ojasino- vič dr. Anton Vratuša, Petarlvi- čevič, Dušan Vukovič, Nikola Cobellč, Milun Ivanovič, Nikola Balov, Ašer Deleon, Janko Smole, Zdenko Has in Danilo Vukovič. Razen glavne redakcije bo imel list tudi svoje uredniške podod- bore po republikah. Predsedstvo SZDL Slovenije je postavilo ▼ Ljubljani redakcijski pododbor. Sedež tega pododbora bo v Ljub- ljani, Tomšičeva 9, telef. 23-981. V pododboru redakcije, ki jo bo vodil nž Pavle Zaucer, bodo še inž. Ivn Klemenčič, Vasjg Kogej in profesionalni novinar Mile Smolinskv Slovenska izdaja, vsebinsko si- cer enotnega, obče jugoslovan- skega lista bo izhajala v Ljub- ljani pod imenom »Naša skup- nost«. Tehnične posle tiskanja in distribucije slovenske izdaje bo prevzelo Časopisno založniško podjetje Ljudske pravice, odnos- no njena uprava s podružnicami T Mariboru, Celju, Ptuju In dro- god, ki bodo tudi sprejemale na- ročnike, Za razpečevanje lista »Naša skupnos^t« bo urejena tudi razpečevalna mreža po sindikal- nih podružnicah, organizacijah SZDL in drugje. Cena posamezni številki bo 20 din, celotna naročnina (26 šte- vilk) pa bo 500 dinarjev. Naroč- nina do konca letošnjega leia (9 številk) bo znašala 160 dinar- jev. O gornjem so obveščene tudi množične organizacije po okraj- nih, občinskih in krajevnih odbo- rih SZDL, zaradi pravočasne agi- tacije za naročanje in razširjanje lista. V tej agitaciji bo, upajmo, naš okraj med tistimi v republi- ki, ki bodo vsestransko podprli ustanovitev in razvoj novega li- sta s številnimi naročniki. __Pz- POPRAVEK: V št. 32/55 so se vrinile sle- deče neljube pomote:, — V članku o seji občinskega ljudskega odbora GoriSnica je pomotoma navedeno, da je bito od 21 izvoljenih cdlx>mikov na seji 11 odbornikov bilo pa jih je 19. — V članku o otroku v raz- nih obdobjih svojega življenja je pomoto v a »obdobij« mesto »obdobjih«, KOLESARJI PTUJA! Planinsko društvo Ptuj pono- vi v nedeljo, dne 21. avg. 1955 kolesarski izlet na Donačko go- ro. Zbirališče v primeru lepega vremena pri Dravskem mostu, od koder se odpeljemo preko Majšperka in Stoperc do vznožja v Gaber ju. Povratek istega dne preko Zetal in Podilehnrika. Prija- ve sprejema tov. M Pinoza in pa vodja izleta tov. Alfonz Cu- rin, žel. postaja Ptuj. Vabljeni člani PD Ptuj in ostali ljubite- lji planin^stva. Planinsko društvo Ptuj OBVESTILO Okrajna obrtna zbornica v Ptuju obvešča svoje članstvo, da v petek 19. in v soboto, 20. t. m. zaradi čiščenja prostorov ne bo poslovala. Upravni odbor Trgovskega in obrtnega proizvodnega podjetja kmetijiskih zadrug »Mesni.ne« v F^uju razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogo.ii: popolna srednja šola z 10-letno prakso. Pcmudbe mi upcavo podjetja. ST. 36/55 Iz vsebine: Uredba o spremembah in do- polnitvah uredbe o otroških do- datkih! Uredba o spremembah in dopolnitvah o plačah de'avcev In uslužbencev železniških prevod- nih pocjjetijj Uredba o spremem- bah in dopolnitvah uredbe o pla- čah uslužbencev in delavcev pod- jetij v sestavu Skupnosti gospo- darskih podjetij jugoslovanskih post, telegrsfov in telefonov; Uredtja o dovoljevanju potrošni- ških kreditov delavcem, usluž- bencem in drug:m določenim ka- tegorijam upravičencevt Uredba o spremembah in dopolnitvah Tarife prometnega davka; Odlok o prodaji traktorjev; navodilo za izvajanje uredbe o dovoljevanju potrošniških kreditov del vcem, uslužbencem in drugim določe- nem kategod:jam upravičencev ter druoe uredbe, odloki, odločbe in navodila« Ptu i. 19 avffusta 1P55 3 V Gorišn ci so se izkazali šiudent^e .n diiahl „Podeželski študentje in dijaki morajo biti zdrava korenina domovine" Za Ptujski tednik napisala Zlatko in Rajkp Sugman »Občudujem revolucionarni po- let študentov in dijakov občine Gorišnica ter jim želim pri kul- turnoprosvetnem dvigu našega ljud"tvj še mnogo uspehov.« Ta- ko je zapisal ob otvoritvi 1. štu- dentske razstave v »knjigo vti- sov« novi predsednili občine Go- rišnica tov Dušan Cokl In še veliko pohvalnega se je zapisalo in govorilo o 7. avgustu 1955, 1. študentsko-dijaškem dnevu v Go- rišnici. V soboto popoldne, 6. t. m,, je bila nižja gimnazija v Gorišnici vsa okrašena z jugoslovanskimi zastavami in proti večeru so za čeli prihajati prvi gostje. Kmalu po 19. uri je bila otvoritev 1. študcntovske raz«tave, ki je poka- zala dejavnost študentovske mla- dine zadnjih 20 let. Posebno po- zornost jc vzbujala rubrika »Naši študentje pred in med vojno«, zlasti material iz NOB; dalje ko- tiček »Kulturo in umetnost ljud- stvu«, kjer So bili razstavljeni lepaki in fotografije raznih štud. dljašitih gledaliških predstav, pevskih zborov, režijske knjige, časopisne kritike o študentovskih nastopih — Tudi ostale ru- brike kot »Mladini šport m telo- vadbo«, »Kaj beremo«, »Po naši domovini«, »Kje sodelujemo«, »Družabno življenje« in druge so bile lepo in okusno urejene. Raz stava, ki si jo je ogledalo nad 500 obiskovalcev, je vaščanc nadvse zadovčljila. V«e, kar nam bodo študentje in dijaki še prikazali, bo n«m v veselje, njim pa v ponos Ob 20.30 je bil llteramo-gla®- beni večer ki jc prav t«ko nav- dušil številne poslušalce, t^ kar So nastopajoči študentje itt dija- ki slišal} zaslužen aplarr. Nato je sredi polja zagorel ve- lik kres, pesem in harmoniko Je bifo slišan daleč naokrog V nedeljo, 7 avgusta nd« je zbudila Jjudnloa, Ob 8. ttri so študentje in dijaki skupno odill na obč. pokopališče, kjer »o spomenik padlih borcev položili venec. Tov Čoki pa je govoril o svojih šolskih tovarl&ih padlih v NOB Za tem je bil turnir v odbojki, na katerem je zasedla prro me- sto eklpa Ormož (tabor) pred Gorišnico in Veliko Nedeljo. S tem So zaključene pt4- reditve 1. študcntovsko-dijažkega dneva v Gorišni«. »Vašo začrtano pot nadaljujte, ponosn! in vsepovsod, tudi ▼ naj- hujših dneh, polnj soclaKstične zavesti I« (Zadnji odstavek m na- slov vzeta iz »knjige vtisov«.) OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Razpis abonmajev za sezono 1955/56 Uprava Okrajnega gledališča Ptuj razpisuje tem potom za gledališko sezono 1955/56 3 (tri) abonmaje za večerne predstave, in sicer: Premierski in reprima abonmaja A in B, Abonmaji bo- do veljali za 8 (osem) dramskih del iz domače in tuje literature, ki bodo izbrana iz spodaj nave- denega okvirnega repertoarja. — Cena premier skega abonmaja znaša za 8 premier 480 dnarjcv, reprizna abonmaja A in B pa 4tX) dinarjev. Abonmaji so plačljivi v štirih obrokih i>o 120 dinarjev oziroma po 100 dinarjev, in to: Prvi obrok ob vpisti, najpozneje pa do 10, septembra 1955, drugi obrok do 10. novembra 1955, tretji do 10. januaria 1956 in če- trti do 10. marca 1956. Lahko pa se plača naenkrat celotni abonma ali P« polovični v dveh obrokih. Vljudno naprošamo tem potom vse stare abonente iz sezone 1954/55, da NAJPOZNEJE DO 25.AVGUSTA 1955 obnovijo svoj abonma za bodočo sezono. V uobro jutro, dragi poslu- šalci I (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila m vremenska napoved- 6.00—6.10 Napoved časa, po- ročila. vremenska napoved bi (^java dnevneea sporeda 6.30 Pregled tiska 6,35 Pred mikrofonom je Gorenjski kvartet in\eseli godci. 7,00 Napoved časa. porodila, vrcmenslja napoved in radijski koledar. 7,10 Zabavna glasba vmes reklame. 7,30 Gospodinjski nasve ti. 7,40—8,00 Venček zJianih melodij. 12,00 Lahek opoldanski glasbeni spo- red. 12,30 Napoved časa, poročila, pre gled dnevnega sporeda in objave. L2,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Kmetijski nasveti. 13,10 Glasbeni mo Mik (pester spored orkestralne in so Jl«tiene glasbe). 14,30 Turistična odda- ja. 14,40 Hrvatska narodna glasba (pie nos \t Zagreba). 15,00 Napoved časa poročila vremenska napoved in objave 15,13 Želeli ste — poslušajtel 16,oo Utrinki te literature — Vida Tau- fcr: !»esMit: 16,20 Orkestralni odlomk oper. 17,0 Napoved časa, poročila 'r n^'3ve. 17,15 Zabavna in nle«na (t'!!-^- vmes reklame. 18.00 01c"o v svet. 18,15 Z laiodno pesmijo v prijeten delopJiiet. 19,00 Zabavna g.asba it),ju Kau.j-u dnevnik. 20,00 120 pisalih minut 22,00 Nspored časa, poroella, vremen, ska nafioved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15—23,00 Oddaja za naJe teseljence — na valu 327,1 m 22,15—23,00 UKV program: Plesna glas ba. 2?,00—24,00 Oddaja za tujino — na val« 3i27,l m (prenos Iz Zagreba). LJUBLJANA NEDELJA, 21. AVGUSTA 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi pošlo-. ^cil (pester glasbeni spored) — vme« ob 6,05—6,10 Poročila in vremenska ■afoved. 6,30—6,35 Pregled tiska, 7,00 •—7,15 Napoved časa, poročila, vremen- »ka napoved tn objava dnevnega sporeda. 7,15—7,30 Reklame. 7,30-7,35 Radij- ski koledar in prireditve dneva. 8,00 OtroSka predstava — Ntko Kuret: Zlato^ rog (ponovitev). 8,30 Slavni solisti vam igrajo priljubljene melodije- 9,00 „Po rretu poezije": Iz madžarske lirike. 9,30 ..Poflor, snemanje"... 2 magnetofonom pri pevskih zborih in ansamblih na po- deželju (obisk v Slovenjem Gradcu) 10,00 Družinsit pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. Niels Wllhelm Gade: Simfonija št. 4 v B.duru. Johannes Brahms: Dvojni koncert za violmo, čelo in orkester v a-molu. Mannel de Falla: Trirogelnlk, snita iz istoimenskega baleta. 11,15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s posluSalcU 12,30 Naipoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Za- bavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol are za našo vas. 13,30 Želeli ste — |)o- thišajtel 15,00 Napoved časa, poročila, vreoienska napoved in objave. 15,15 Igra kvartet Jožeta Kampiča. 15,30 Po na»5 lepi deželi — Zvone Kržišnlk: Srečanje z gobarji in zeliščatji. 16,00 Igrata god« bi na pihala Ljubljanske gamizije in Ljudske nrllce p. v. kapetana Jožeta Bnma in kapetana Rudolfa Stariča. 16,30 Nedeljski roman — Marcel Gtuglaris: Spo5tovanf gospod Lutka — ponovitev, 16,50 Igramo vam za zabavo in ples. 17,30 Radijska Igra — Hugo Hoffmans- tfcal: Elektra (ponovitev). 18.30 Kratke orkestralne skladbe. 19,00 Zabavna glas. ba. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Ope^ retna in lahka glasba. 20,30 športna po- ročila. 20.40 Neka] opernih odlonrkov. 21,15 Mednarodna radijska tmivena. 21,35 L. M. Škerjanc: Skladbe za 2 vio- Itnl. oboo tn violo. A. Srebotnjak: Mati, cikltts pesmi za mezzosopran m gOdalnt kvartet. 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In pregled sporeda za naslednji dan. 22,15—23,00 V svetn ritmov in melodij. 27,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos « Zagreba). Labko fe Ifubiti V Ptuju je na prograjmu ame- riški film »Lahko je ljubiti«. Tako imajo Ptujčani zopet pri- ložnost videti film z Esther Williame v eni njenih tako zva- nih »vodnih« iger Ce hočete videti res nekaj zanimivih »mokrih« prizorov, potem Si oglejte znamenitosti v dotlej eni izmed poslednjih vod- nih in podvodnih predstev te igralke. V zgodbi, ki ni nič posebnega, Esther Williams ^roti pričako- vanju kar dobra igra in obdana z lepim številom očarljivih »glamur girls« posluša pesmi ki ji jih prepeva Tony Martin. Njen vodni partner je John Bronfield, šef pa Van Johnson. Konec torej? Esther dobro plava, glasba je lepa in film je »med svojimi« kar dober in privlačen. RAZPIS Industrijska rudarska šola v Trbovljah sprejme ▼ Šolskem letu 1955/56 določeno Slevilo ačetkcev, ki se iele izučiti n kralifeirMi« delavce radarske stroke- kopače. Vpis traja do 10. septembra letos. VpIScJo se lahko državljani FLRJ. Id M IspolnOl nMlednJe pogoje: da so duševno Kdravl in telMii« dobro nurritt. da bodo ▼ letu 1955 dopolnili 15. leto sUro«tl la w ndMtlll MoSni iolski obvemostl. -kandidati mevmlo p«rl rpim »redloim la«tiion»«no ptesoo prošnjo, kolkovano s M An. ▼ prolnjf naj kandidat navede svoj natančen naslOT, prflofi cadnje iolsk« ■pričevalo, iz- pisek iz rojstne matične knjige potrdil« • premošenjskem stanjn in davčni omevL potrdilo • Malnen Mvanin. Pouk je teoretičea hi prakt»aB ter trmla tH leta. Učenci prejemajo mesečne Mffrade od teot do 4SO0 din. Sola nndi očenoem breaplaCiM ^ šolske potrebSčine « teoretičen ponk hi vsake let« 1 delom« obleko, 1 par d«^ov- nih čevljev, potrebno perilo ta saičitne atilkle pri ddo Učenei s« socialno »varovanL Pri loll je internat, t ^ terem imajo nčenci potrebno oskriM (prenočišče, hrano: pet obrokov dnevno, ki liiMi kalorij, pranje, llkAnje ta krpanje perila ta obleke ter polrebn« rtrokovn« pomoč pri nčenju). - Kdor ieH •tanovnM ▼ tet«««** v pi^ tprejnae ravaoteijstvo M c««)«^ rilo očeneev ki morajo hneti pole« «oraJ tmOudh po- gojev t uspehom dovršene Sttof rasrede ftamadje. Kandidati M lahk« vptfejo •Mtno aH V p«aj«l» P«^- nio po poitl. ______ Naj ostane med nami Moda ali pasja kuga 2c nekaj let, posebno pa letos, se je pojavila moda imeti poa. To je nadvse imenitna stvar la kdor Ic more, se uvrsti med last- nike psov. Po cestah srečuje! či- stokrvne in umazanokrvne cucke. ki sc oblMtiio sprehajajo povsod in Po strani gled- kadi vate kakšna zverina, skrita Tka hodniku. V nedeljo vidii v parku pravo revijo pfiov. Na vr- vici jih vodijo celo mlada dekle- ta in se pri tem naavse naodro držijo. Lastniki govorijo in r^*" na jo s psmi, kakor da bi bila človeška bitja: ogovarjajo jih, jih ljubkujejo in dajejo vse prednosti. Ko ie Ula Se kavama »Evropa« odprta, so vodili pse tudi tja. Nekdo se je pametno ix- rasil, da bi morali imeti tam na- pis: Prepovedujemo psom voditi v kavarno slabo družbo. No, res je, da srečuješ cucke na uKcd, v gostilnah in stanovanjih. Nihče nima nič proti, čc si kdo lahko dovoli imct^ cticka in zanj plačevati davek. Amp^ nrimi meščani, ki niso lastniki psov, so mnenja, naj jih pasjc- gojci privcžcjc vsaj na vrvico in jim nataknejo nagobčnike. Tako pa blodijo okrog po mestu kot tolpa volkov, v«ak vogal proti Toplečki sem rekel »ihl«, ko me je napeljavala zaradi do- mačije, z mano pa je bilo tako, da Sem se češče in čcšče zalotil pri mislih, kako gospodarim do- ma, na Hedlovem. Najboli md je bilo pri tem napoti mojih dvajset let, zatem pa materina trma, da ne da grunta ia rok; še najmanj sem pri vsem tem mtelil na Top- lečko; kar se je domačije tikalo, skoraj da si nisem delal zavoljo nje nikakih preglavic. Strafelo je namreč po sestan- ku pri Ploju skozi noč pobralo — vzelo ga je, na hitro, kakor ga je na naglo prineslo. Gomila je živela in bo živela tudi brez Strafele, so menili ljudje. Stra- fela pa je odšel v Maribor, tja, od koder se je štiriinštiridesetega vzel in prinesel nesrečo Gomili, še posebej našj hiŠl. Po tistem pretepu pri Ploju, ko »o ga Go- milani tako neusmiljeno nflpla- hodrali, je neka.j dni še plesal po Gomili; bil je nekajkrat tudi v mestu, a vse je kazalo, da svo- je štrafelovske pravice tam ni več našel, ko da mu je zvezda zašla. Ljudje po Gomili so govo- rili, da bi bilo potrebno takšne- ga, kakor je Strafela, ki straši s pištolo, zapreti, a kaj takega se v mestu z njim ni zgodilo! Tudi mu niso vrnili pištole, čeprav sc je Strafela koj drugo jutro že na tcšče pridušil pr: Ploju, kako mu pištole ne more nihče vzeti, kajti pištolo si je priboril 2 go- limj rokami, se je dusal; zatem pa se I e skoraj razjokal — zve- del je, da so jo že odnesli v me- sto na m;ilico, Ta^ko so Ij^ije presodili, da tiidi to ne drži yeč, kar so še vedno govorili po Go- mili, češ da še niso minHi časi, ko vrana vrani ne bo izkljuvala oči, iin kako n^l imel Strafela v mestu Se vedno ljudi, s kateri- mi je skupaj oral, ia se z njimi zakoval. Nič takega ni več kaza^- lo. Kajti prejšnji večer ali prejš- njo noč, preden g^ i® tako zne- nada pebralo, se je zaklinjal, pri Ploju, kako bodo Gomilani ne- koč že Se videli, kako bo zdaj, ko njega ne bo več na Gomili, a malo kasneje, ko }e še pil iu po- zabil na kar je povedal, je začel pripovedovati, kako Gomila ni zanj nikak kraj več, kako so ti ljudje pravzaprav sama hltJer- jevska svojat in kako on nima med njimi več kaj početi Kako pojde v fabriko, tja, kamor kot pravi prolctarec tudi sodi. Pri zadnji polovici pogovora, kakor se je kasneje vse razvedelo, sta mu začela krčmarica in krčmar, povsem pritrjevati. In krčmarica, ki je prav tako prišla iz Maribora, jc ob tej priložnosti tudi pritrdila, kar je že večkrat povedala, dg je lahko samo v Mariboru življenje za človeka, sc pravi Za človeka njene sorte in tudi za Strafelo. Tam lahko sto- riš karsibodi in ne zve cela fara; celo čez plot lahko skočiš, ne da bi se razvedelo — v tako veli- kem mestu? Vse to je Strafcli lahko godilo, kljub temu se je razjokal pred krčmarico, preden je odšel tisto noč zadnjič spat pod Hedlovo streho. Doma, pri nas, se ni ver jokal, pač pa je zajokala Liza. ko je morala 1 ženskami vred zbež=it: iz hiše (Dalje sledi) Ptui, 19. avpusta 1P55 Rezultati jadralnega prvenstva na ptujskem letališču bodo v spodbudo mlademu ptujskemu Aeroklubu Od ponedeljka, 15. avgusta t. leta preživlja 11 jadralnih ekip Aeroklubov Ljubljana (3), Ce Ija (3), Maribora (3). Kranja in Jesenic (2) z 12 jadra In mi 6 ono- ter dvokrilnimi motornimi letali na ptujskem letališču mo- kre dnj enotedenskega tekmo- vanja za republiško jadralno pr- venstvo, ki se bo končalo v ne- deljo 21. avgusta t. 1. z objavo tekmovalnih rezultatov in z ve- likim mitingom, za katerega je veliko zanimanje in upajmo, da ga ne bo oviralo vsiljivo de- ževje. ★ Pred novo zgrajenim hangar jem Aerokluba Ptuj je b la v ponedeljek 15 avgusta otvoritev tekmovanja za republiško ja- dralno prvenstvo, ki je pod po- kroviteljstvom OLO Ptuj. Ob otvoritvi tekmovanja sta pre- gledala pred hangarjem razvr- ščena letala in ekipe podpred- sednik Letalske zveze Slovenije tov. Marko Peršič in predsed nik OLO Ptuj tov. Jože Tram- šek, ki jima je raportiral o pri- pravljenosti za tekmovanje ko- mandant ietališča tov Jure Stirn. V kratkem nagovoru in po 1 minutnem molku v spo- n na ro^-i-oineffia predhodnika Letalske zveze Jugoslavije Br nka Ivanuša sta tov. Peršič in tov Tramšek želeLa mladim leta'cem n,a tem tekmovanju rmiogo no- vih letalskih podvigov ki bo- do v čast in ponos civilnega le- talstva naše domovne in v vzpodbudo članstvu mladega ptujskega aefokluba, »Naše letalstvo« s'oni na mla- dih ljudeh je v govoru ob otvoritvi med drugim d^ial predsednik OLO tovariš Jože Ti-amiek ob pogledu na mlade krepke leta'ce in vodstvo Tov Marko Peršič. Jure Stirn. inž. Hibinger. mg Jarc. Arbeitei Jeras, Gorenje. Ziger. Krumpak in drugi, razni funkc onarji le- talci in tehničnj sodelavc, so res mladi, vendar izkušen- si- novi našega neba Vsi so prija- zni in ustrežljivi in ni čudno če se vedno zbrajo okrog njih zapos'eni ljudje pa tudi opazo valci, jih gledajo in sprašiijejo o vsem, kar jim pride na pa- met ob pogledu na jadralna in motorna letala. Prvj dan letenja so iz skupi- ne A po"eteh med oblake Ferdo Pušnik Marjan Marčenko (AK Ljubljana), Zvonko Sabeder, Vili Zemljak (AK Maribor), Vlado Velej, Mile Tovornik (AK Celje) in Jože Kuš (LAC Lesce), iz sikupine B pa Konrad Lorbek (Maribor), Franc Mernik (Cetje), Marjan Belin (Ljubljana), Miro Mlakar (LAC Lesce). Iz skupine A je bil zmagova- lec dneva Ferdo Pušnik. iz sku- pine B r^ Konrad Lorbek. letolom 5.E00 matfov visoko Takoj ko smo zvedeli, da je Ferdo Pušnik v ponedeijek pri tekmovanju visokosposobnih ja- dralnih letal na preletu z dolo- čenim Ciljem dosege! slovenski Vršinsk: rekord v jadranju, smo ga poiskal; na letališču. Pušnik je mlad fant, študent tehnike. O Svojem uspehu ne pnpiQveduje mnogo, kakor da je to vs ko- dnevna stvar. Prv; start se mu je ponesrečil m se je zato vrni] na letališče Ko se je drugič .av.gnil pod nebo, se je njegovo jadrahio letalo že zopet bližalo tlom, na- kar se mu je posrečilo to, kar je bi'o odloč-lno za njegov uspeh: vključil se je v nevihtni oblak nekje nad Varažd-nom in močno strujanje zraka g-a je poneslo s hitrostjo 13 metrov v sekundi kvišku Pušnik prepoveduje, da v oblaku ni videl ničesar. Čutil je tu in tam močne sunke. Na 900 metrov se mu je ustavil vi- šinomer m od takrr.t je zanes- ljivo meril viš.no samo še baro- graf. Na 3700 metrov se je začel nabirati na letalu m steklu ka- bine led Kljub temu, da je imel na seb' samo srajco, hlsče in sandale, se je dv gal še naprej. Pripoveduje, da ga je nezaslišano zeblo, le v lice mu je bio vroče; paziti je moral na navigacijo, na kontrolnik m vse druge instru- mente V oblaku je bil celo m o Potem je občutil prve znake po- manjkanj ^ kisika. Jadralno leta- lo Pa se je z nezaslišano naglico še venomer dvigalo. Ker ni imel mhalatorja za dihanje v višinah, se je še prav^ čas odločil: s sme- Um manevrom se je iztrgal iz zračnega strujanja. Zunaj je bilo —20 stopinj mraza. Potem je za- čel počasi drseti navzdol Pristal )e v Virju pri Djurdjevcu, 10 ki- lometrov od cilja v Koprivnici. Bil je edini, ki je cilj dosegel lu ga celo preletel Dosegel je 1000 možnih točk in postal zma- govalec teg-a tekmovanja, ob- enem pa je postavil nov sloven- ski višinski rekord v jadranju. Pušnik je član Aerokluba iz Ljubljane. Skromno zatrjuje, da bi tudi drugi dosegel isti uspeh, če bi se vključil v nevihtni ob- lak. .»2al mi je samo,« je rekel na koncu, »da nisem imel inhala- torja in tople obleke. Gotovo bi se dvignil na 8000 m.« To je prvi uspeh, ki je dosežen na L repub- liškem prvenstvu jadralcev. Mo- rebiti nas pa čaka še kakšno presenečenje. Na letališču stoji namreč Orel, jadralno letalo na- šega državnega prvaka v višin- skem letu tov Maksa Arba j ter- ja. On sicer ne tekmuje, bo pa ob ugodnem trenutku poskusil izboljšati svoj viš.nski rekord Rezultate celotnega tekmova- nja bomo objavili v prihodnji številki VJ. M. V. B. Sušimo češnje, slive, hruške, jabolka, breskve, grozdne jago- de. Sušimo na soncu, v lesi na štedilniku, v in na krušnj peči, predvsem in največ pa se ga po- suši v sadni sušilnici Bistvo sušenja je v tem, da s toploto in prepihom odtegnemo sadju vodo. Sadje postane s tem bolj trpežno, da ga lahko ohrani- mo za čas, ko primanjkuje sve- žega. Sadje za sušenje mora biti po- polnoma zrelo, ko je v njem naj- večja množina sladkorja B:ti mo- ra tudi čisto. Za sušenje ne upo- rabljamo pokvarjenega ali piši- vega sadja. Sadeže polagamo na sušilne le- se samo 'V eni plasti, sušimo po tako, da se sadje med sušenjem večkrat popolnoma ohladi S:dje različne debelosti ni istočasno suho, zato je treba že posušeno sadje sproti odbirati, vendai sa- mo popolnoma ohlajenega. Sadie je suho ko iz njega vec ni mogoče stisniti soka, vendar še voljno SLIVE pustimo na drevesu tako dolgo, da pri peci jih neko- liko zvene j o Potrgane — ne otresene — pustmo nekaj dni na zraku, potem pg jih zložimo na najvišjo leso. Nato jih polagoma, vzporedno s sušenjem pomikamo navzdol, v hujšo vročino Sok se tako v sadežih lepo suši. JABOLKA IN HRUŠKE nare- žemo olupljene al' neolupljene ter jih zložimo na spodnje 'ese, na močno vroč-no nakar jih po- lagoma odmikamo. Suho sadje pustimo nekaj dni razgrnjeno na zraku Potem ga spravimo v redke vreče, ki jih obesimo na prepih, tako da so varne pred m-ši in drugimi Jkodljivci Suho sadje je najcenejša kon- serva. Le nekoliko znanja in pridnosti je treba in spretna go- spodinja lahko nasuši mnogo sadj^. Ko zmanjka svežega sadja, mu je suho edino nadomestilo. Tudi iz -uhega sadja lahko na- pravimo omsko ali kompot. Do- ber je tudi sadni kruh in druge jedi iz suhega sadja OMAKA iz suhega sadja: Za omako 'z suhega sadjg lah- ko uporabimo suhe sl^ve, hruške in jabolka Prebrane jabolčne krhlje operemo v mlačn; vodi m damo v krop, da se -kuhajo Vo- de naj bo samo toliko, da pokri- va sadje v posodi. Dodamo malo limonine lupine ali m^ilo cimeta in nekaj kiinčkov Kuhano sadje ohladimo, nato pt, zmel^emo na mesorezn.ci Z malo moke in ma- sti napravimo prežganje dodamo drobtin in sladkorja in zalijemo z vodo. v k = teri se je kuhalo sadje, nekoliko razredčimo z ko- zarcem sadjevca ah vina, doda- mo še sladkorja m serviramo ? zličniki, cmok., šlruklji ali krom- pirjevimi hlebčki aH pšeničnem zdrobu To je izvrstna omaka, posebno za otroke (brez vina) Naša kuharica Zelenjavni kruhki so posebno primerni za srčne in ledvične bolnike (kot neslana hrana s pičlo tekočino) Tudi deci naj služijo tak: kruhki kot dopoldanska ali popoldanska ju- žina, ker so bogati vitaminov in mineralnih soli. Primer: Cisto oprano, nastr- gano koreničje. posebno kore- nje, nastrgana črna redkev ali redkvica ki nekoliko hrena, tik pred uix)rabo posolimo (za le- dvične in srčne bolnike brez soli!), vsemu dodamo še sesek- ljanega petršilja. okisamo z li- moninim sokom ter vn^ešamo kisle smetane ali kislega mleka toliko, da dobimo gosto zmes K tej zmesi lahko nadalje doda- mo še 2 do 3 žlice ovsenih kosmičev, katere smo dve uri prej namakale v 4 do 6 žlicah kislega ali sladkega mleka. S to zmesjo na debelo namažemo rezine črnega kruha in še po vrhu potrosimo z drobno zreza- nim drobnjakom. Kruhove rezine lahJco tudi namažemo: 1. z zeliščnim ma- ^om: penasto vmešanemu ma- slu dodamo drobno sesekljan zelen petršil, kop>er, pehtran ali drobnjak 2. s kvasnim maslom (važno zaradi vitamina B)r Kvas raztopimo v žlici vode tOT nato vmešamo v presno maslo 'n do- damo še drobno sesekljanega zelenega petršilja ali drobnjaka 3. s sl^tnim maslom maslo pe- nasto vmešamo, dodamo preti a- čeno skuto, nekoliko smetane ali kislega mleka ter drobnjaka Na vsako tako »podlago« lah- ko potem nalagamo okusno zre- zano, dobro očiščeno in oprano zelenjavo vseh vrst: na tanke listke zrezano rdečo peso, na rezance zrezano rdečo peso. na rezance zrezano zeleno papriko, na kocke zrezan paradižnik, nastrgano zeleno redkvice, hren. sesekljane kumarice itd. Pozi- mi damo lahko vloženo zelenja- vo. Zelo dobro in priporočljivo je kislo zelje, pripravljeno z oljem in česnom, na listke zre- zana čebula ali por (beli in ze- leni deli!), le da za omenjene bolnike pripravimo vse brez soli. Mrzel čaj Skuhamo poljuben čaj, ga od- cedimo in ohladimo. Hladnega oslaJimo, mu dodamo limoni- nega soka in sesekljano limoni- no lupinico. Na velik kozarec prilijemo še pol šilca malinov- ca. PRAKTIČNI NASVETI Aluminijasta posoda ni m osako jed. Če damo vanjo več- krat krompir, postane posodo črna. Sneg j-z beljako zelo težko delamo v aJuminifasti posodi, tu- di kave in čaja ne kuhajmo v njej. OLJNE STEKLENICE bono do- bro očist.lj takole: nasujte vanje do četrtrne višine žaganja, žlič- ko soli in nekaj zdrobljenih jajčnih lupin. Povrhu vlijte to- plega luga ali tople vode z do- datkom sode ter stresajte stekle- nico dokler ni odpravljena oljna usedlina. Končno tzplaknite ste- klenice v čist: topli vodi in mrzli vodi. V novih čevljih nag radi peče- jo podplati. To preprečimo, če podplat na notranji strani natre- mo s špiritom. HUMOR COPATAR Obilna boljša polovica: — Pranje, ti nesrečni Franjo. V tvojem hlačnem žepu sem našla tri dinarje. Ali kartaš, ali pa te vzdržuje kaka ničvredna žen- ska. MED M035MI A: Moja žena je bila letos v Rogaški Slatini. B: Moja je tudi bila tri tedne na Dobrni. C: Moja pa štiri tedne na morju. C: Jaz pa sem sklenil, da jo bom letos kar sam doma za- baval. PREKLIC! Preklicujem, kar sem neresničnega govorila o Štefki Zlatnik Iz Zamusanov in Francu Vertiču iz Mo- škanjc, ter se jima zahvalju- jem za odstop tožbe. — Juli- jana 2itnik, Moškanjci. KUPIM KOTEL za žganjekuho. Vprašajte v upravi lista. ZADRU2IN0IN DOM Otrok v razn h obdobj h svojega žlvl[en;a (Nadaljevanje) OTROK IMA TRI LETA Otrok je zdaj že popohioma varen na svojih nogah in zato najrajši hodi. Najljubša hoja mu je gor in dol po stopnicah. Lahko vrže žogo, in pri tem ne izgubi ravnotežja. Prehrana in spanje. Otrok ima rajši hrano, ki jo mora gri- sti in žvečiti, toda še vedno rad pije tudi mleko. Budi se med še- sto in sedmo uro, po kosilu pa spi eno uro. Zvečer gre v po- steljo okrog osmih. Rad se sam slači in oblači. Uživa v kopanju in v igri z vodo. Zanimanje. Razlika med fant- ki in punčkami je v izbiri igrač. Otrok rad posluša pripovedke in pravljice. Občutki in misli. Otrok posta- ja samovoljen in samozavesten. Razvija sc občutek za čas. Rad se igra očeta in mamo, razlikuje fantke in punčke. Rad bi pri- vlekel nase pozornost, rad bi ugajal. Otroci postajajo nevošč- ljivi in ljubosumni, vrtijo se pred ogledalom in ogledujejo svoje nove obleke ali čevlje. Manj jokajo kot prej Bojijo se živali. Nezadovoljni so. če opa- zijo svoje obleke ali čevlje na mlajši sestrici ali bratcu. Umetnost. Otrok spozna pe- sem, ki jo je že nekoč slišal Rad riše, dela kolače iz blata, zida na pesku ali se igra s koc- kami. STlRI LETA STAR OTROK Fizični razvoj. Otrok je po- stal spretnejši in hitrejši. Rad telovadi, in to je treba izkori- stiti. Veliko govori, klepeče. Tek je dober. Pri jedi vstaja, ker se zelo zanima za vse, kar vidi okoli sebe. Zbudi se okoli sedme in je dobre volje. Po ko- silu gre počivat, toda redkokdaj zaspi. Otrok se pogosto pere in umiva, ker rad brska po vodi. Zanima ga hišno delo. Ko gre na sprehod, veliko sprašuje in spravj starše v zadrego za od- govor. Zanima ga tehnika in prometna sredstva. Otrok jo zrel za otroški VTtec. Občutki in misU. Otrok je ze- lo živahen, poln domišljije in radovednosti pa tudi energije. Zeli pritegniti tujo pozornost, spoštovanje mu vzbujajo sta- rejši otroci. Mati je zanj nekaj velikega in nedotakljivega. Otrok je zelo družaben, občut- ljiv za pohvale. Delo in vedenje starejših že kritično ocenjuje. Pos^t. Rad bi imel predmete odraslih. Nj več zadovoljen s svojo malo posteljico, rad bi imel veliko. Ce dobi kaj novega, je na to zelo ponosen In vsern razkazuje. Umetnost. Zelo pozorno po- sluša, če mu berete. V glasbi uživa. Zanimajo ga recitacije, tudi sam se jih nauči. Zelo rad riše in barva. (Konec prihodnjič) RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev — poslovodij pri LOMO v Ptuju razpisuje sle- deča mesta: - 1. mesto UPRAVNIKA kavarne in restavracije Evropa. Pogoji: delavec gostinske stro- ke z najmanj 10-letno prakso; 2. mesto POSLOVODJE Brezalkoholne restavracije in zajtrkovalnice. — Pogoji: dela- vec gostinske stroke z najmanj 5-letno prakso; 3. mesto TRG. POSLOVODJE trgovine Koloniale. — Pogoji: trgovska izobrazba z najmanj 10-letno prakso. Pismene prošnje je vložiti najpozneje do 1. septembra 1955 pri LOMO. Prožnji je priložiti življenje pis in FKKiatke o strokovn, iz- obrazbi ter dosedanjem službo- vanju. PREKLIC Preklicujem, kar sem neres- nično govorila o Antonu Segu- la iz Pacinja in se mu z?hva- Ijujem da ie odstopil od tožbe. Poharič Marija, Pacinje ZAHVALA Študentje in dijaki obč. Go- rišnica se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli na- čin pomagali ob priliki I. štu- dentsko-dijaškega dneva. Po- sebno se zahvaljujemo ravna- teljstvu nižje gimnazije inObč. odboru v Gorišnici. ZAHVALA Vsem &orodn:kom, znancem, prijateljem in njegovim sodelav- cem, vsem, ki so darovali vence in cvetje ter spremili mojega moža VERSiC FRANCA na njegovi zadnji poti, se iskre- no zahvaljujemo Žalujoča žena in sorodniki KDOR JE IZGUBIL v Spuhlji aktovko, naj se zglasi v upravi lista. NAJDITELJ EVIDENČNE TA- BLICE S 6514. ki je bila iz- gubljena na cesti Muretinci- Formin. naj jo p^oti nagradi odda v upravi lista. _ NUJNO ISCEM OPREMLJENO SOBO. Vprašajte v banki P" blagajni. GOSPODINJSKO POMOČNI- CO, vajeno samostojnega go- spodinjstva, po možnosti sta- rejšo, sprejmem s 1. septem- brom. Plača 3000 din. Naslov v upravi Usta. SPREJMEM KMEČKO DEKLE, ki ima veselje do otrok. Er- nest Jančar, Celjska 12, Slo- venske Konjice. ZA STREŽBO ob sobotah in nedeljah sprejmemo izvežba- ne natakarje — natakarice. Letovišče Bori. Osebno se predstavite v ponedeljek, 22. avgusta 1955 v gostilni pri sejmisču (Brenčič) med 10. in 12. uPo. Opozarjam, da nsem plačnica dolgov, ki bi j.h eventuelno na pravil Zmavc Vinko, Prešernovd 7, Ptuj Zmavc Kunigunda, Prešernovo 7. Ptuj MOSKO KOLO (italijansko) poceni prodam. Vprašajte v upravi Slov. poročevalca. GRADBENO PARCELO (12 a) v Rogoznici ugodno prodam — Vprašajte v upravi lista STAVBENO PARCELO prodam pri hajdinski postaji. Naslov v upravi lista. PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK z emajliranimi ploščicami. — Naslov v upravi lista. Sindikalna podružnica ELEKTRO PTUJ sporoča ža- •ostno vest, da se je v soboto, 13. avgusta t. L, pri oprav- ljanju službe smrtno ponesre čil elektromonter RTK Kidri- čevo FRANC VERŠIČ Marljivega delavca, dobrega tovariša in skrbnega očeta smo položili 15. avgusta t. 1 v prerani grob na pokopal šču Markovcih ob veliki udeležbi njegovih sodelavcev in znancev ter prijateljev, sorodnikov in domačinov. Slava njegovemu spominu! Odbor