MST.ZA MUjncm >N SOTlRO Leto I. V Ljubljani, 15. oktobra 1926. St. 3. Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din. I 2 haja v Ljubljani 1. in ■ = 15. vsakega meseca. == Naslov: Uredništvom uprava lista «Muhe», Ljubljana I., poštni predal. — Objavljeni prispevki se honorirajo, po¬ slani rokopisi se lie vračajo. Naročnina četrtletno 10 Din. Letna naročnina za inozemstvo: Amerika 1*50 dolarja Avstrija . . . 10'— šilingo.v Francija . . . 50 — frankov Italija .... 40-— lir Nemčija . . . 6'50 z\. mark Inserati: 65X1 mm Din \‘25. Poštni ček. račun št. 14.568 ■ v Ljubljani. ;:=== Radič pred vstopom v vlado. A „ Radič: «Qdprjte —! Odprite —! Ni me volja biti zunaj, če ne pojde z lepa, porabim pa silo H Notri moram na vsak način!- Pri ordinaciji. Zdravnik (artistu, ki se producira s požiranjem mečev in sličnih predme¬ tov): »Torej nobenih kavalerijskih sabelj več, nobenih mečev in kuhinjskih nbžev, ampak kvečjem še male žepne nožiče in drugo drobnjavol* Ob nepravi uri. V nekem letovišču je imel gostil¬ ničar gostilniški lokus precej oddaljen od ostalih prostorov, tako da se je moralo iti tja čez dvorišče. Nekoč se pritoži gost, da je vedno vse polno mudi na 00, kar ni baš pri¬ jetno. «Ob katerem času imate navado, da zahajate tja ?» vpraša gostilničar. «Po navadi grem zjutraj ob 8 ali 9. uri * »Seveda, kajpak, ob tej uri ni ravno priporočljivo, pojdite rajši ob dvanajsti uri, takrat so vse muhe v obednici...» Štiglic: Gospod državni podsekretar se vozi v vagonu I. razreda in pogleda skozi okno. Dež lije kakor iz škafa in nekje v daljavi šumi Donava kot bi grmelo. Med potjo si je sekretar najel lepo sekretarko (osebno) in se stisne k nji. Voda narašča, vsa ravan pod nasipom železnice je polna vode, ogromne koli¬ čine žita plavajo ob progi. — Ah, kaj srček, zagrniva okno in -živiva! Puf — zamahne z roko — kaj nama, če plava cela Jugoslavija! — Ljubček! — Vlak piha, voda podira hiše. De¬ žuje, da inalo ne polomi oken. Zagr¬ neta okno, vrata so itak zagrnjena. V kupeju se zmrači. Vlak je privozil v vodo . . . — Tako dušica, še kombine . . . Zunaj se zasveti, celo skozi zastor prisije svetloba. Strela je udarila v drog. Vlak se ustavi. Voda nastopa preko osi- vlaka, od ene stopnice do druge. — Halo, gospod sekretar! Potap¬ ljamo se. — — Gospod sekretar, pomagajte' — — Mrcina, a si zato sekretar, da spiš? Kdo te je pa izvolil? —. Aho — misli sekretar, toda molči — dušica, zlata dušica, skrij sc. da te ne vidijo. Cuj —r ne morem . . . — Saj si vendar rekel — da me ljubiš . , . — 0 čuj, ne delaj me nervoznega, če vidijo, se precej raznese po vsem svetu im. moja žena . . . — A, ženo imaš tudi? — — Pst, da te ne slišijo! — 18 Med kolegi- — Ti, veš, tako sem jezen, da bi šefu že pokazal zobe, če bi bil zdaj tukaj. — Pa mu jih pošlji po pošti. Umestna opravičba. Nekdo, ki je poslal svojemu pri¬ jatelju zamazano karto, je pripisal tole: P. S Oprosti, karta se je umazala na pošti. Poezija in proza. On: »Glej, duša, milijon zvezd, ki jih vidiš na nebu, so priče moje ljubezni.* Ona: «Rabim samo dve priči pred oltarjem* Zamuda časa: Delavec tovarišu: »Veš kaj, delo je res lepa reč, toda preveč časa se z njim zamudi!« Zunaj nastaja vedno večja ra- buka. — Ah! Pojdi na polico, zavijem te v plašč. — Oblečem se. — — Ne, ne. Ni časa. Drugam mo¬ raš, ne gre. Sedi na okno za zastor. — Ne morem. -— —• Joj. joj! Čujte ljudje, samo malo počakajte, saj takoj pridem. — Dež še bolj zaliva. V vagonih je že deset centimetrov vode. Ljudje tulijo, v vlaku je grozna panika. — V kovčeg pojdi! — — Nočem! — — Pojdi —- dušica daj. Na, tu imaš 100.000 Din, imam jiih za izpla¬ čilo . . . Naj bo tvoje, samo pojdi. Po¬ misli na škandal. — — Gospod sekretar! — Hitro izmeče stvari iz kovčega in ga postavi z novo vsebino na zofo. Na hodniku je polno ljudi, s šimi- čevliji gazijo po vodi, prerekanju, ska¬ kanju in javkanju ni konca. Vse obsu¬ je gospoda sekretarja in ga vprašuje za svet. Kolnejo vlado, železnice, vo¬ do, vraga, potomce in vse. za kar ima¬ mo jugoslovansko ime. Kondukter izjavi, da mora vlak obstati, ker so tračnice zrahljane. Vo¬ da nastopa vedno višje in treba bo iti na streho. Vse se zažene k izhodu in hiti po lestvi navzgor. Včasih je ka¬ teri čofnil v vodo. Dež Pije, da je grozno. Tema je kakor ponoči, le kon- dukterjeva svetiljka se sveti kakor kresnica. Sekretar je v samih hlačah: in srajci. — Prinesite moj dežni plašč, v kovčegu je . . . Ne . . . spet je treščilo. GLAVNO... Vsi trije zadovpljni. «flh Ivan,* pravi mlada deklica svojemu zaročencu, «za nama gre nekdo, ki naju že ves čas zasleduje. Kar nervozna sem* »Zakaj mi pa nisi tega že prej povedala? Takoj ga bom poklical na odgovor.* Dekle gre dalje, Ivan pa počaka zasledovalca. »Gospod Kos,» pravi bolj tiho, «žal mi je, da vani ne morem plačati računa. Toda prav ne delate, da hodite za menoj. Zaročen sem namreč z bogatim dekletom in ako počakate do moje poroke, vam bom plačal dolg z obrestmi.* Krojaču je bilo prav in izginil je v prvo ulico. . »Pošteno sem mu povedal,* pravi Ivan, ko dohiti svojo zaročenko. »Zdaj naju bo enkrat za vselej pustil v miru.* In dekle si je mislilo: «Kako po¬ gumen je moj Ivan.* Kondukter najde v vozu cel kup toaletnih sredstev za dame in gospode, akte, čeveljčke in velike polne. Malo čudno se mu zdi, toda. . . . zagleda par IMOd inskih in jih hitro turi v žep.. ... te vrag. kak teški kufer ma baraba! — Privleče ga na streho.; — Ne ta. kovčeg — kriči sekretar. — Zunaj je! — Malo .se svita, dež lije vedno ena¬ komerno. — Naj nesem nazaj? — — Ah kaj — zamahne z roko -— glavno sem jaz, vrag po 100.000 Din. Glasno: Vrzite v vodo! — : — Ne, ne! zakriči tanek glasek v kovčegu. — Vrzite! — — Ne! Ubijete me! — Kovčeg še odpre in iiz njega se iz- kobaca devojka v Evini garnituri in raztresajo se tisočaki, ki jih veter raz¬ pihava na vse strani. — Vagabund! Vueibatina,! Bi tan¬ ga! Magarac, sekretar, klipan jedan, šuft jedan, prašeč jedan . . . Sekretarju se zvrti. Cof, pa je v vodi, pije in v glavi mu krožijo misli. — Oh kaj — neka nosi vse skupa vrag — glavno sam ja ... im se vlpvi za odplavljeno streho. — Kako dobro, da jo je odneslo, sicer bi bil v naši domovini jedan njen up manje (devojka misli inače) — si misli. K vragu s krediti, na j si pobirajo tisočake, katere sem jaz raztrosil. . Plava, plava . . . Vse plava. Tiso¬ čaki, pšenica, hiše. Na tramu pa sedi »vueibatina in misli: — Glavno sam ja , . . Miško in lisica. Miško .— hoja! — za lisico, da ujame jo tatico. Smuk lisica v luknjo šine, lovcu kakor blisk izgine. Odrezal se je. Ko je bila zadnjič ? naši: fari bir¬ ma, so ob prihodu, pozdravile škofa vse korporacije in društva v fari, med drugimi tudi gasilci s stotnikom na čelu. Po pozdravu raznih zastopnikov je škof nagovoril tega in onega.Gasilce vpraša: »No, koliko vas pa je, gospod stotnik?« »Vaša Prevzvišenost, pokor¬ no javljam, vsi smo, samo eden fali!« Škof se je nasmehljal in odšel dalje. — Drugi dan pri odhodu iz fare vpraša zopet stotnika: > No, koliko vas je pa danes, gospod stotnik?« »Vaša Prevz- višenost, pokorno javljam, ravno to¬ liko kot vceraji!« Pri zdravniku. Zdravnik: »To veste, globoko di¬ hanje uničili j e bacile.« Bolnik: »Toda, gospod zdravnik, kako jih naj prisilim, da globoko di¬ hajo?« S. Pogovor. Na 'zadnjem plesu je prišla go¬ spodična Mejač v čudni obleki.« »Čudni obleki? Kako?« »Pomislite, popolnoma zapeto.« »Nemogoče.« »Častna beseda.« »Oh, kako nespodobno.« S. * *~ *m+~ m 19 - • >- š.kV* p'~-' ■ ' y . • • / . v* Kako znajo Mediti. Ko so se naši peljali zadnjič v Maribor z vlakom, so bili hudo žejni. Na postaji, kjer je vlak malo časa po¬ stal, so pa videli, da poleg kolodvora iiz neke hiše Bog roko vein moli. Hitro so jo mahnili notri in si sprva z veli¬ kimi, potem pa z malimi požirki hla¬ dili žejo. Ko pridejo na kolodvor, z ža¬ lostjo ugotove. da .jih vliak noi počakal itn že jim je bilo žal za potrošeni denar v gostilni. Kar pride Brihtnežu pamet¬ na misel na um in predlaga: »Da po¬ trošeni denar zopet na drugi stran j prihranimo, predlagam, da gremo do druge postaje peš!«, »Živijo!« in mah¬ nili so jo naši s plačano vozovnico peš po progi, da tako krijejo izdatke z novimi prihranki. Urno Miško za pretkanko: «Ali dobil sem te v zanko ?» Iz lastne izkušnje. »Povej, oče, zakaj so smeli fran¬ coski kralji vladati s štirinajstimi leti, oženiti se pa šele z osemnajstimi?« »No, dečko moj, ker je vladati kraljestvo lažje kot obvladati ženo.« S. Dvojne vrste zrcalo. Gospod papa reče hčerkama: »Amalija in Emilija, pripravita se, pojdeta z menoj na sprehod!« Takoj še oglasi' mama: »Ne, z me¬ noj pojdeta na koncert!« Papa: »Z menoj pojdeta. Sicer pa, zakaj bi morale s teboj na koncert?« Mama; »Ker se to bolj sika, Bodo vsaj gospodje videli najine hčere in mene pa bodo rekli: Lepe hčere. Tudi njih "niama je morala biti v mladosti! zelo lepa.« Papa: »Neumnica ti, ravno na¬ robe je res. Ako bodo gospodje videli tebe in hčeri, bodo takoj sprevideli, da bodo nekoč hčeri istotako grdi kot ši sedaj ti in nobeden hčera ne bo več pogledal, tem manj pa — poročil.« Skrbni sluga. Neki gospod se je pripravil na pot. Naroči svojemu slugi, naj ga zjutraj pokliče, ko bo ura dve. Služabnik ga pa pokliče že ob polnoči ter ga na, vso moč strese, da ga predrami. Gospod, zelo zaspan, nejevoljno vpraša: »No, kaj je že dve ura?« »Ne«, odgovori sluga, »zdaj je šele polnoči, jaz sem vam le hotel pove¬ ri ati, da lahko še dve uri• spite.« Miško išče ves se umaže, lisica zunaj fige kaže. Pri požaru. »Ali je že vsa živina iz hleva?« »Vsa. Samo vodja požarne hram¬ be je še notri.« S. Iz časopisa. Divje tekoči mesarski pes se je za¬ letel pri oglu stoječemu in nič sluteče¬ mu očesu postave med noge, da je pa¬ dlo po dolžini na trebuh, S. Med prijateljicami. Ti si se seveda branila, ko te je hotel predrznež poljubiti?« »In kako! Tako sem ga zdelala, da sem mu potem iz samega usmiljenja dala prostovoljno trk« S. Miško venkaj Črna sta mu prikobaca . nos in lice, toda kakšen, gleda: nikjer pasja taca! več lisice! im Objava- V neki vasi je bila razširjena pas¬ ja steklina. Radi tega je izdal župan sledečo objavo: »Vsi tisti, ki imajo pse, morajo nositi nagobčnike.« S. Po operaciji. Neka modna dama se je pustila operirati na slepiču. Po operaciji reče zdravniku: »Sedaj ste 'me lepo razrezali.« »Da, da,« odvrne zdravnik. »S ta¬ ko izrezanimi oblekami kot ste hodili d ozda j, ne boste več smeli iti.« S. Grbec in slepec. - . Grl>ec je srečal zgodaj zjutraj zna¬ nega človeka, ki je imet le eno oko. »Dobro jutro!«, pozdravi zabav- ljiivo enooki, danes si že zgodaj svojo butaro naložil.« Grbec odgovori: »Res je zgodaj, ker vidim, da imaš ti še komaj eno okno odprto.« Prijazno voščilo. Male šolane« pridejo gospodu učitelju novo leto voščit. Učitelj jih prijazno sprejme in reče: »Želim, da bi v novem letu po¬ stale čim priidnejše in pobožnejše!« Otroci pa hitro odgovore: »To tu¬ di mi vam voščimo, gospod učiitelj!« rt t 20 MMMMM tm assaasg MM* mm Hf? Pravijo, da Iboče stari Pašic re¬ organizirati radikalno stranko ter uvesti v program celo nekaj marksističnih točk. Z veseljem, je dejal, se spčminja svojega bivanja v Švici za časa svoje mladosti, ko je občeval z ruskimi revolucionarji. Da, da, starost in mla¬ dost sta si slični, vmes pa leži ... * »Kraljestvo za idejo!* je vzkliknil državnik ter podpisal odlok o povi¬ šanju poštnih pristojbirf ♦ Apoliticus: Pan Europa. Sin« temine črne globine kruti spopadi na barikadi. Glavorezilni stroji k osifni, potoki rdeče krvi šumeče. Autokratizem, bizantinizem, moč diktature: same bravure. Vojne nesreče kruto besneče, glad in pa tuga svetovna kuga. Gospod Teremot ima pod Krtino aparat, ki meri tresljaje. Ta aparat je tako občutljiv, da je zabeležil celo tresljaj, ko je padel Radič iz vlade, kaj šele, ko je telebnil Pašid s stolca ministrskega predsednika. Teremotov aparat pod Krtino je zadnje čase razburjen in riše čudno krivuljo. O tem je obvestil g. Teremot tudi vlado s pripombo, da domneva, da bo sledil velikanskim povodnjam v naši državi še velikanski potres. Da ne bo v tej nesreči vlada zopet brez denarja za pomoč liferantom oškodo¬ vanih krajev, se že naprej pripravlja v ministrskem svetu načrt za redukcijo rodbinskih doklad državnim uslužben¬ cem. Apel: «Ker so žene in otroci državnih uslužbencev «drugi poziv* patriotov v nesrečah itd.* se, mislim, že tiska. Dober svet. Gost: »Koliko piva. potočite na teden?« Hotelir: »Dvajset sodov.« Gost: »Jaz vem, kako bi ga lahko petindvajset potočili.« Hotelir: »Kako, če smem - vpra¬ šati?« Gost: »Natakajte vselej polne vrčke!« Med damami. Starejša dama reče mladi: Jaz sem se v svojih mladih letih mnogo ukvarjala z ženskim vprašanjem. Mlada odgovori: Jaz se ne pečam z ničemer, ker se drugi dovolj ukvar¬ jajo z menoj. Konec moritev, miru vrnitev, druga že hidra glave zdaj dviga Novi so -izmi zdaj nastopili, novi se pojmi zdaj izcimili. Tu španacizem, tam boljševizem, - prej šovinizem, danes fašizem. Nova imena, stare navade, druge oblike, stare fasade. Vedno enak. Profesorjeva soproga: Ti, jaz mi¬ slim, da je vlomilec v sobi. Profesor: Pojdi in reči mu, da se¬ daj nimam Časa. Počasni brzojav. A.: »Saj je vendar veselje, da br¬ zojav vse tako hitro opravi.« .: »Kaj hitro! Le molči, že šest tednov je, kar sem svojega očeta brzo¬ javno prosil za tisoč dinarjev, a še da¬ nes nisem prejel niti pare,« Saj nam že stari Akiba ugotavlja, da na tem svetu vse se ponavlja. Kadar Evropa vse to spozna, takrat ne ho več tuige, gorja. Takrat ho pan mogočen gospod, takrat doživel bo svoj preporod. Gotovo še ni cul vsak in vsaka o česnovi zdravilni moči? Da odpravlja v prvi vrsti otrokom gliste, je menda že vsaki materi znano, a da pomladi starce in jim zopet odpre zamašene žile, to pač še ne ve vsakdo, ker če bi sredstvo vsak vedel, bi ne bilo nič več starih ljudi na Kranjskem. Jaz ga pa vem, a ga povem šele, ko postanem sa¬ ma zopet mlajša, da vam tako dopri¬ nesem dokaz resnice. Pljučne bolezni tudi ozdravi česen in lepo nanizan na nit in nošen liki ogrlica okrog vratu,- •"+***m**mimm**i*0mt*$š*m** 21 wnmw * odžene *.svojim, duhom vse drugo hu¬ dobno rlohoM 1 Ker sem Kraaigiraj sem imela česen žo od nekdaj v časti - dr¬ žim -se starih tradicij, (laskavno ni¬ mam niti glifilavih otrok miti starega moža, Ker sem moderna žena, sem takoj sama pri sebi sklenila, da se temeljito poprimem tega pomlajevalnega sred¬ stva in v prvi vrsti pomladim, oziroma ohranim mladega svojega moža. Žali-, bog moj mož ni istih misli; on mrzi česen že od nekdaj iiz dna svojega že¬ lodca. Čudna abnormalnost, ne, ko je vendar tudi Kranjec?! Kot ženin mi je na svečan način obljubljal, da bo vse jedel, kar bo moja ročica skuhala iz roke da bo jedel, le en sam pogoj¬ im je stavil, da — česen ne sme na na¬ šo mizo! V slučaju, da bi. se to le kdaj zgodilo — nri je zagrozil — bo poiskal >bmacesnovo« kuhinjo in sicer — na moj računi!! No, sem si mislila — tre¬ ba česnu se odvadit! — saj sem pred par dnevi pred oltarjem obljubila, da hočem biti možu pokorna. Hm. pokor¬ na! Pokorna? Na Francoskem baje že uradno odpravljajo pokorne žene. Ni več v modi biti komu pokoren. Pri nas na Kranjskem se pa že še najde kak¬ šna bolj staromodna in resnici na lju¬ bo povedano, jaz sama tudi še nisem tako zelo od kulture polizana. Včasih sem čisto rada malo pokorna. * V najinem novem domu sva torej. Flot kana, novo zidana železniška po¬ staja, na tri strani obdana s prekras¬ nim krompirjem, razgled iz salona imava na tir. Na mizi se nama smeh¬ lja lepo pečeno pišče, obdano z ven¬ cem lepe zelene sala te. Najina sreča je bila popolna!! Pri večerji; sva sklenila, da vza¬ meva njivo V najem in jo temeljito ob¬ delava. Prevdariia sva, da če jo raci-, jionelno posejeva in posadiva, naju bo celo leto redila ta mjitva. Govorjeno, storjeno! Čuvaj nama je rad odstopil precej veliko njivo, ne morda pod pri¬ tiskom, ampak itz. prijaznosti'. I on je mlad poročen in nima več kot dvoje ust hraniti. Moj mož je postajenačel- nik, bo že pri- priliki povrnit milo za drago, in zato, ker je dobil njivico po¬ ceni, ne smete takoj misliti na korup¬ cijo! Tudi buržuj ali kako se že reče ni moj mož. Tedaj njiva je naša! Treba samo določiti-, s čim jo posejeva. Jaz sem nastavila programi, ker program in si¬ stem mora bili pri vsaki stvari. Sern mnenja, da. razdeliva njivo na dvanajst gredic. Na ta način imava vsak mesec lepo opredeljen im veva, koliko srnera pojesti. Ker je maj, sva prvo gredo takoj posejala s salato »berivko«, dru¬ go z »majsko kraljico«, tretjo z ljub¬ ljansko ajsserco, četrto — (avgusta gre šakala že rada v cvet) z goričkim ra- dičean, peto z motovilcem, šesto in sed¬ mo /. endivijo, osmo ki deveto s peso. deseto, enajsto itn dvanajsto s Krom¬ pirjem; Tako sva vsaj s salato za vse leto preskrbljena im počasi se bova skozi vse grede iin vse solate prejedla. Vsako gredo posebej sem še iz samega ljubega domotožja obrobila z lepo drh¬ tečim česnom. Uživam naj ga vsaj od daleč, saj dokler rasle, ga moj mož itak ne pozna in na mizo ne sme. Ali im salata brez česna je — kot trava! Naj bo olje olivno, kis vinski — salata brez česna je brez okusa!! In celili dvanajst mesecev jesti salato brez čes¬ na — mi je enostavno nemogoče!!! — Kako si pomagam? Kaj naj storim? Ah. pametna misel! Namažem skledo* s česnom! če bo tudi duhal, dokazati mi vendarle ne ho mogel. Zvečer je je¬ del s slastjo, a meni, meni je le še pre¬ malo te kranjske vanilje. Dan na dan mažem in mažem skledo, a vsak večer grem enako nezadovoljna spat. Moj mož je z žalostjo opažal mojo izpre- inembo, a se je. na tihem tolažil z dej¬ stvom, da so mladoporočenk žene 1 rade im upravičeno muhaste. Revež je vso moje sitnosti možato trpel — a pravor ga vzroka moje pobitosti le ni uganil. Slednjič sem pozabila vse svoje oblju¬ be. pokorščino, oltar im — kar koraj¬ žno rezala česen na salato. Nič ni za¬ pazil možiček, marveč bil Židane volje poleg svoje zidano vol j ne ne ženice. — Mladost, veselje im zadovoljnost je vla¬ dala v hiši! Prejedla sva se že malone skozi; celo njivo, ko nekoč moj mož nejevolj¬ no odloži vilice, gleda v skledo, duha mlaska z jezikom, premetava posamez¬ na peresca po ustih, zopet voha in sti¬ ka po skledi in slednjič'reče s poudar¬ kom: »Danes ni dobra salata!« »No kako da ne? Takšna kot včeraj, kaj ji manjka?« »Ne vem, olja je dovolj, kis je dober, slana zadosti, a vendar tli tako dobra kot navadno!« — »Ah res, oprosti! Veš, česen sva že ves pojedla ih danes ga prvič ni nič na salati!« # * * Ha, zmaga je moja! Zmaga jo moja! Drugo leto posadimo zopet nji¬ vo s salato in česnom, morda vzamemo celo dve - ker nas bo že več! P, P. #«>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦##<*■#♦♦♦♦♦♦ Kdor hoče prejeti naš list na ogled, naj pošlje svoj naslov upravi lista „Muhe a , Ljubljana L, poštni predal. ♦♦♦♦♦♦ Kolek. X Prekmurju pravijo v neki vasi malemu kolu kolek. Kmet iz te vasi je imel opravek na sodniji: Ko je sodnik vse uredil, je naročil kmetu, da naj prinese kolek za 10 Din. Čez nekaj ča¬ sa se je vrinil kmet s kolom v roki, po¬ rinil ga je sodniku pod nas rekoč: »Ni¬ sem nor, da bi kupoval kolek, ako ga najdem na cesti!« MMMM* Skrivalica. «Saj sem vedel, da me boste takoj dobili,« je vzkliknil Janko, ki se je skril pred stricem, in ga je ta takoj našel. (Imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki). P. n. oglednike, ki so prejeto prvo številko obdržali in še niso poslali naročnine, vljudno prosimo, da to storijo čim preje, ker bomo sicer prisiljeni, da jim ustavimo nadaljnje pošiljanje lista Uprava „Muh“. HZ.: Neprostovoljni humor. Tiskarski škrat je pri listih na¬ vadno stalen gost. Tu postavi na glavo posamezne besede ali stavke, tam jih zopet potisne za nekoliko vrst navzgor aii navzdol, vendar take, kakršno je nedavno zaigral ®Leščerb>, še ne pomni naša žurnalistika. Spravil se je bil na tri male oglase, ki so se po izvršeni porednosti glasili tako-le: Gospodična, dobra mlekarica, s kožuhovino obšita, želi znanja s pre¬ možnim gospodom. Ponudbe na Jakca Lišaja, starinarja v Zagati št. 39. * Kravo, srednješolske izobrazbe, oddamo dobremu kupcu. Pisma na upravo «Leščerbe» pod šifro «Bubi- kopf». * Elegantna suknja, pincgavske pasme in simpatične zunanjosti, je po zmerni ceni naprodaj. Živinorejska zadruga v Volčjem potoku. * K temu pripomnimo samo, da so čitatelji pokali od smeha in inserenti od jeze. Možaželjna gospodična je celo pridrvela v upravništvo, kjer so jo popadli krči. Vilo in vilo jo je toliko časa; dokler se ni upravnik «Leščerbe» zaročil z njo. V menažeriii. Presnete tujke-. Antla: No. Vanda, kaj ti na greš danes k biirm.ii? ,..,,. , Vanda-: Ne, botrina je šla te dni v konkurz. Aiida: Je-li to zelo daleč? Z vla¬ kom ali z avtomobilom? Abeceda rešita žirljenje. Anica : Glej, popolnoma tak,kot naš stric!» Jožek: «Neumnica ti! Pri našern stricu je vendar en zob zlat! » Mlad giizdal-itnček piše, resnejši da¬ mi: Utopita se, ako mi ne daste vsaj malega dokaza, proti ljubezni. Y'saj par vrstic želim od Vas, da bom nosil pi- _semce kot talisman. • Z obratno pošto prejme od dame pišmo z lepo pisano — malo abecedo. Gasopiši niso ! »otežiti jiobenega ut opl-jen da.' - ■ MARIČKA S HRVATSKEGA. Marička, ki; služi- že- celega pol le¬ ta- tam doli v velikem Zagrebu, se je malo pripeljala domov pogledat svoje d omace. Veseli so je Mi,-'purana so spekli-njej na čast. Pomislite. ■ taka gospodična v borni 'slovenski 'vasi,•.Mi¬ slim. da bi bilo vredno njej na čast postaviti graniten spomenik, ki bi pri¬ čal poznim rodovom, da so bili nekdaj tako znameniti Slovenci (takrat jih morda sploh ne bo več). Marička in .lože, ki je na dopustu, gresta v cerkev. Ge pomislimo, sredi kmečkih neotesancev dva »manikirana meščana«, kot ona mislita. Marička gleda z visokega. Kako bi tudi ne; ma¬ le čeveljčke ima na. konico, krilo kot zvonček in klobuček in bubi glavico. Ge bi- vi to videli! Sosedov Jaka misli, da ima pisker na glavi, toda kdo bo poslušal Jako. Nekateri fantje gredo .seveda par korakov za njo in se me¬ nijo. — Hudič, šikana je postala Ma¬ rička. — — Kako Jo, da hodi tako kr tun- lasto? , . —- I veš, ii,ogi 'si'. je t dala spre- šat«. Kaj veš, kake tace-je imela prej? — In kosmate, šepne eden, skozi take nogavice bi se moralo videti . . . - — Gospoda ima tako žavbo«, da se namažeš z njo po dlaki in gre k vragu. — Toda to so neotesanci, Marička nas zanima. Pozabila. je seveda slo¬ venski, to je najbolj potrebno. Jaka jo mimogrede vpraša, kako ji še kaj gre — K, pa da-. Dabome, dobro.— — Marička,' po naše ne znaš več? — — Zaboravila sam. V Zagrebu se kaže sve hrvatski, ■— - ■ . Joža pritrdi: Basama tereni te- tem; da, vse hrvatški. Marička zna se¬ daj samo hrvatsko. Jaka misli, da je itak vseeno in gre. —7 Kako je ovde pušto. Več" komaj čekani, da dbjde prvi »šiielcug« i nas odfiira natrag. Tam ima toliko zaba¬ va. . . . Vidiš, take nore »solne« kak jih imaju tu bi ne hfela i-mati. Gresta v gozd. Joža dregne Ma¬ ričko, Marička pa njega. - Bi se šla metat, Marička? — • — Ust o si ti gemajin . Zaborai Jed. Mali Ivo vidi v delikatesnjem od¬ delku mešane trgovine muholovke Me4os«, na katerih je prilepljenih vse polno muh. ter vpraša mater: Mamica, kako se pa te muhe po¬ rabijo. ki jitfi. prodajajo. <■ Uganka. Katere besede so se uradniki vča¬ sih najbolj veseliti, dijaki pa najbolj bali? Odgovor: Imenovan biti. Našim prodajalcem in naročnikom. Nekateri prodajalci in naročniki so drugo številko prejeli šele 6. ali 7. t. m. Prosimo dotične, naj se zaradi tega ne hudujejo na našo upravo, kateri je ta nezgoda tudi zelo neljuba. To za¬ mudo je zakrivila železnica, ki je prevažala našo naklado iz Celja v Ljubljano brzovozno celih 7 dni. Pre¬ skrbljeno pa je, da se to v bodoče ne bo več zgodilo. Uprava, Dve lovski. Zena. «No, ali si kaj vstrelil? Mož: «Sem.” Zena: ‘Krasno! Ali je že v ku¬ hinji?* Mož: «Ne v bolnici.* ♦ Včeraj si rekel, da si vstrelil pet zajcev, danes pa trdiš, da jih je deset,* Seveda, pomisli vendar, kako hitro se zajci množijo.* : V pričakovanju: Gospod: Gospodična, oprostitie, koga pa čakate tako dolgo ? Gospodična: Onega, ki bo prej prišel mnmnMm Nalog. MtMM m Vojak : Vozil sem se s čolnom in videl, kako sta sfe<4va človeka komaj meter daleč od mene potopita. — In ju nisi rešil? Vojak: Ne, imeli smo nalog, da rešujemo samo jelene in zajce, kdot bi storil karkoli drugega, bi dobil -tri mesece zapora. liiiiiiiiiiiHimiiniiiiimttniHiiijtiiiiiiiiiiiittiuiiuiiuuititimiiititt^iiiiiimimiHt’^ Podružnici 3 J 1 §2 = § našega lista se nahajata tudi = | v Mariboru, Aleksandrova cesta 45, 1. | in v Celju, Zavodna št. . 96 §, ■ 1 (poštni predaj 13). m Ltistniea grafologa, Vedno galanten. V zdravilišču. / ‘Oprostite, gospod, tukaj je nov račun, na prejšnjem smo še pozabili zaračunati razsvetljavo.* «Aha, zatorej mi je bilo tako črno pred očmi, ko sem pogledal račun.» V o.: Kljub svoji onemoglosti si naš starina baja najbolj želi, da bi vodil našo ohromelo politiko. ■Sl Izdala jo je. Gospa, ki je pričakovala ne¬ ljub obisk, je na¬ ročila služkinji: «Rezi, če pride gospa N., ji recite, da me ni doma « Kmalu potem pride res gosp:t N., kateri pa sluz kinja v vljudno pove, da gospe ni dome. Te¬ daj pa se oglasi za njenim hrbtom mala Milica: Rezi, kaj pa lažeš! Mama je vendar v sobi! fT = Za dobro grafoleško analizo je treba neprisiljeno napisati vsaj 15 vrstic,. Pismo je opremiti z-nadpisom in po možnosti tudi s podpisom. Obenetrt je navesti spol in rojstne podatke. Pismu je priložiti Din 5 — za upravne stroške. Obsežnejše analize ali ugotovitve anonimnih piscev p > dogovoru. Diskretnost zajamčena, E. M v B. . Vi posedujete obsežno du¬ ševno obzorje in smisel za lepoto Dalje š e idealni, inteligentni ih dobrosrčni, toda tudi precej svojeglavni in trmasti. Vaša fantazija je zelo bujna in včasi uhaja na pota, ki človeka vodijo v strasti. Le okrepite voljo in vrzite vse take nezdrave vplive iz duše,- — Dalje ste tudi precej domišljavih Svojo osebo smatrate za vzvišeno nad ostalimi ljudmi, radi toga tudi javnost Vaših vrlin in Vas ne upošteva tako, kakor bi zaslužili. Sicer a domnevam, da ste še mladi. Čas bo ublažil Vašo notranjo dishar¬ monijo, da postanete vzor svojim vrstnicam. H. V K. ■■ Vi ste štedljivi, vztrajni in precej ponosni na svojo zunanjost. V vsakdanjem življenju zasledujete take cilje, ki donašajo osebne koristi; Mislim, da ne sodim preostro, ako Vas uvrstim med štreberje, V ostalem ste precej temperamentni in občutljivi. V svoji notranjosti gojite tudi dobrosrčnost, žal le da radi stremljenja za užitkom ne pride po- gostoma do veljave. — Nedvomno je, da posedujete še druge dobre lastnosti, katerih pa radi kratke vsebine pismi ni možno ugo¬ toviti. Samo 6 vrstic je vsekako premalo za grafološko analizo. A. Z. (r Iiistniea uredništva. G. Ratomir, Z.: O priliki porabimo. - G. F. G , P.: Porablj : vo o priliki! — G. F.S., C. O. Veseli nas, da hočete delovati za naš list tudi z zbiranjem naročnikov. O tem Vas še obvestimo. Od poslanega nekaj po¬ rabimo. — O. dr. J. B. Slike zaenkrat ob¬ držimo, Kar bomo objavili, bo honorirano,- kar ne bo za našo uporabo, Vam pošljemo nazaj. Morda pride šele v >oznejših števil¬ kah na vrsto, ker smo zaenkrat preobloženi. — G. F. P, Z.: S!ičnega_ gradiva .imamo obilo; poskusite samo s'lmmorjem v besedi, ker za ilustracije moremo izbrati samo naj¬ boljše blago. — G. F. P., P.: Stvar je .preveč osebna in lokalna, s čimer se naš list ne -more ukvarjati. Izdajatelj la odyov urednik Ivan KavClf v Muldjanl. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskamo odudvar)« Milan Cetina v Celju.