PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 70 Maribor, petek 24.12.2015
OBČINA NAZARJE
986. Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova - Nazarje
Na podlagi 61. člena in v skladu s 56.a členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 109/2012, 35/13 (skl. US) - v nadaljevanju ZPNačrt) je Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 16. člena Statuta Občine Nazarje (UG ZSO, št. 2/2011-UPB-1 in 11/2012) na 11. redni seji dne, 17.12. 2015 sprejel
ODLOK
O PETI SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE PRIHOVA - NAZARJE
I. Uvodne določbe
1. člen
(predmet za spremembe in dopolnitve)
(1)	S tem odlokom se petič spreminja in dopolnjuje (SD) Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cona Prihova - Nazarje (OPPN Prihova ali zgolj OPPN, Ur. l. RS, št. 7/1995, UG ZSO, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011 in UG ZSO, št. 11/2013), in sicer za območja proizvodnih dejavnosti (območja PD1 - območje Elkroj), območje PD2A, PD2B in PD2C. SD OPPN je potrebna zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), razširitve dejavnosti na obravnavanem območju ter povečanja objektov.
(2)	Spremembe in dopolnitve se izvaja na pobudo investitorjev in občine za potrebe ureditev trgovskih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v območjih ureditev z oznako PD1, PD2-A, PD2-B IN PD2-C.
(3)	SD OPPN je potrebna zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), za opredelitev razširitve ali sprememb dejavnosti,
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XI
sprememb velikosti objektov ter sprememb zunanjih ureditev.
(4) SD OPPN je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o., št. proj. U1323-SDOPPN.
2. člen (vsebina odloka)
(1)	Odlok ima tekstualni del, grafični del in priloge.
(2)	SD OPPN Prihova je sestavljen iz naslednjih vsebin:
1.0 Besedilo
2.0 Kartografski del
2.1	Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1a Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dop. leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obd. 1986-1990
2.1.1b Predlog spremembe namenske rabe ter prikaz območij ureditvenih enot in podenot
2.1.2	Geodetski načrt
2.2	Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji
2.2.3	Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova
2.2.5	načrt ureditve poteka omrežij GJI -zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objektov
2.2.6	Načrt členitve površin s prikazom grajenega javnega dobra
2.2.8 Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in
drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti
2.2.8.1 Prikaz poplavne nevarnosti (obstoječa, projektirana)
3.0	Priloge
3.1	Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3.2	Prikaz stanja prostora
3.3	Strokovne podlage
3.4	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1832
3.5	Obrazložitev
3.6	Povzetek za javnost
(3) Sestavni del SD OPPN sta poleg prilog iz prejšnjega odstavka tega člena ter predhodno izdelanih strokovnih podlag v prejšnjih postopkih tudi:
•	Hidrološko hidravlična analiza in izdelava poplavnih kart za tri leve pritoke Savinje na območju IOC Prihova, IZVO-R d.o.o., št. proj. G34-FR/14, septembra 2014, dop. aprila 2015;
•	Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče, Struktura, št. proj. Ul323-SDOPPN_DD2, marca 2015.
II. Opis prostorske ureditve s spremembami in dopolnitvami odloka
3.	člen (ocena stanja)
Industrijsko-obrtna cona Prihova - Nazarje s spreminjanjem dejavnosti prevzema značaj centralnih dejavnosti, kar terja nove rešitve za nadaljnji razvoj urbane strukture. Del obstoječega pozidanega industrijskega dela območja in objekti ne ustreza potrebam investitorjev v nove dejavnosti. Območje, ki se ureja s tem aktom je delno že pozidano, vendar potrebno programske in stavbne prenove. Del nepozidanih površin z obstoječimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ne ustreza novim razvojnim potrebam saj so določila omejujoča za gradnjo stavb s potrebnimi funkcionalnimi ureditvami ter umeščanje predvidenih novih trgovskih, servisnih, storitvenih, poslovnih in družbenih dejavnosti. Območje je opremljeno s prometni, komunalno, komunikacijsko in energetsko infrastrukturo.
4.	člen
(namen in cilji sprememb in dopolnitev)
S spremembami in dopolnitvami se skladno s potrebami investitorjev in nosilcev dejavnosti v industrijsko -obrtni coni zagotovi možnosti za umeščanje različnih programov centralnih dejavnosti z določitvijo ustrezne podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. S tem se omogoči preobrazba območja iz pretežno industrijskega v mešano območje s prepletom proizvodnih in centralnih dejavnosti. Cilj sprememb in dopolnitev je, da se s prožnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter urbanističnimi rešitvami za obstoječe in nove dejavnosti doseže učinkovita programska in stavbna prenova območja ter racionalnejša izraba površin.
5.	člen
(opis predvidenih sprememb in dopolnitev odloka)
(1) S tem odlokom se v tekstualnem delu odloka:
•	spremeni opis obsega ureditvenega območja (v 3. členu),
•	spremeni opis funkcije območja urejanja in pripadajoča namenska raba (v 4. členu),
•	spremenijo pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov glede predpisanega odmika gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (v 5. členu),
•	iz splošnih pogojev za krajinsko ureditev umakne določilo zagotavljanja deleža obveznih prostih zelenih površin zemljiške parcele (iz 6. člena),
•	spremenijo podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev na območju PD1 (območje Elkroj) in PD2-A1 (na novo definirano območje), PD2-A, PD2-B in PD2-C (vse v 8. členu),
•	spremenijo določila zemljiške parcele in parcelacije glede pogojev urejanja dovozov oz. uvozov na posamezna območja (v 9. členu),
•	dopolnijo pogoji in usmeritve za vodnogospodarske ureditve z omilitvenimi ukrepi za izboljšanje varstva pred poplavami in načinom njihove izvedbe (v 11. členu),
•	dopolnijo se pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega urejanja v delu, ki se nanaša na cestno omrežje (v 13. členu),
•	dopolnijo se okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor (v 23. členu).
(2) S tem odlokom se v grafičnem delu skladno s 56.a členom ZPNačrt spreminja podrobnejša namenska raba brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega načrta in sicer na območjih PD2-A1 in PD1 iz namenske rabe IG (površine gospodarske cone) v CU (površine osrednjih območij centralnih dejavnosti).
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6.	člen (območje urejanja)
(1)	Območje ureditve z OPPN se s tem aktom ne spreminja. Spremembe namenske rabe se nanašajo na območje PD2-A1 in PD1. Za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C se spremenijo podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev.
(2)	Spremembe in dopolnitve navedene v poglavjih VI. Pogoji in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje ter VII. Pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega urejanja se deloma nanašajo na celotno območje OPPN in deloma na posamezno ureditveno območje.
7.	člen
(vplivno območje prostorske ureditve)
S tem aktom predvidene ureditve ne bodo vplivala na sosednja območja zunaj območja OPPN. Pričakovani vplivi znotraj območja urejanja so prikazani na karti »2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.
IV.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
8.	člen
Četrti (4) odstavek 3. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
»(4) V obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektov v površini približno 4,2 ha - območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih, trgovskih, servisnih, gostinskih in nastanitvenih objektov v skupni površini približno 5,8 ha - območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.«
9.	člen
Deveti (9) odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Objekt 7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve ceste E ter objekt na parceli 47/49, k.o. Prihova zaradi ureditve območja Elkroj.«
10.	člen
V	drugem (2) odstavku 4. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Delno je območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na območjih že obstoječe individualne gradnje - obstoječi stanovanjski objekti (SD) ter v prenovljenih oziroma novih objektih na območju Elkroja (PD1).«
11.	člen
V	tretjem (3) odstavku 4. člena se spremeni tretja alineja in doda nova alineja tako, da se po novem glasita:
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1833
»PD1 - območje centralnih dejavnosti;
PD2-A1 - Območje centralnih dejavnosti.«
12. člen
V četrtem (4) odstavku se prva točka 5. člena spremeni tako, da se po novem glasi:
»01. predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in objektov (4,0 m). Izjema je objekt na podenoti PD2-A1, ki je lahko postavljen tudi na parcelno
mejo, vendar pa mora odmik od prometnice biti najmanj 4,00 m.«
13.	člen
V	drugem (2) odstavku 6. člena se črta točka 01.
14.	člen
V	8. členu odloka se določila za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B in PD2-C spremenijo tako, da se po novem glasijo:
»PD1 (Območje Elkroj)	1.	Dopustna gradnja Dovoljena je gradnja prizidkov k obstoječim objektom, rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnje novih objektov ter sprememba njihove namembnosti. Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je glede dovoljenih posegov v prostor in dejavnosti potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08). 2.	Tlorisni gabariti 2.1	Oblika pravokotna, prevladuje naj enostavni pravokotni volumen. 2.2	Tloris predvidenega prizidka obstoječega objekta ne sme presegati maksimalne širine obstoječega objekta. 2.3	Stavbni volumen ne sme presegati maksimalne višine obstoječega objekta. 2.4	Upoštevati je treba predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel. 2.5	Polkrožni izzidki ali stolpiči niso dovoljeni. 2.6	Tloris novega objekta naj sledi obliki in orientaciji obstoječih objektov. 3.	Etažnost 3.1 Objekti brez kleti. 3.2 Dopustna gradnja novih objektov je P+1+2. 3.3	Maksimalni višinski gabarit je 11 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom. 3.4	Minimalna višina kolenčnega zidu pri gradnji novih objektov in prizidkov je 1 m. 3.5	Maksimalna dolžina prizidka ne sme presegati predpisane gradbene linije objekta, to je 50 m od obstoječega objekta v smeri jugozahod. 3.6	Maksimalna dolžina novega objekta ne sme presegati predpisane gradbene linije, ki poteka 5 m od regionalne ceste v smeri jug. 3.7	Pritličje objekta naj se izvede vsaj 30 cm nad obstoječim terenom. 4.	Streha 4.1	Za obstoječe objekte so dovoljene ravne strehe, eno in dvokapnice; za nove objekte in prizidke obvezne ravne strehe z notranjim naklonom in notranjimi odtoki, izjemoma so lahko enokapnice z naklonom do 10°. 4.2	Ravne strehe novih objektov in prizidka morajo biti skrite za kolenčnim zidom. 5.	Materiali in barve 5.1	Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju prilagojene barve. 5.2	Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali. 5.3	Uporaba materialov mora biti poenotena. 6.	Nezahtevni in enostavni objekti: •	Nezahtevni in enostavni - pomožni, začasni in za lastne •	potrebe niso dopustni. 7.	Pozidanost in gradbene parcele: 7.1	Ob upoštevanju vseh omejitev znotraj posamezne parcele je dovoljena maksimalna pozidanost 95%. 7.2	Obvezna je ureditev oziroma zasaditev prostih zelenih površin. 8.	Varovanja: osrednji del enote se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, le ob skrajnih robovih (predvsem na severu in vzhodu) se nahaja v območju majhne in preostale poplavne nevarnosti (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov). Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo celotna enota nahajala v območju preostale poplavne nevarnosti.
PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C	1.	Dopustna gradnja: 1.1	Nova gradnja in gradnja prizidkov obstoječim objektom. 1.2	Dopustna je tudi postavitev žitnih silosov. Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je potrebno upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08). 1.3	Dopustna je faznost gradnje - v 1. fazi je dovoljena vzpostavitev parkirišča, v 2. fazi pa gradnja novega objekta. 2.Tlorisni	gabariti:
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1834
2.1	Maksimalni tlorisni gabarit objektov ne sme presegati predpisanih maksimalnih gabaritov, ki so vključno z manipulativnimi površinami (parkirišča, dovozi) 4,0 m od predvidenih prometnic in sosednjih parcel.
2.2	Maksimalni tlorisni gabariti so različni glede na tip objekta:
•	(OBJ 1) -raščen tloris (dva pravokotna tlorisa 27 x 53 m in 62 x 30 m, združena pod kotom),
•	(OBJ 2) - 46 x 52 m,
•	(OBJ 3 in OBJ 4) - 42 x 64 m,
•	(OBJ 5) - nepravilne oblike 50 x 63 m,
•	(OBJ 6) - 39 x 39 m,
•	(OBJ 7) - 42 x 39 m,
•	(OBJ 8) - 46 x 35 m,
•	(OBJ 9) - z južno stranico v dolžini 62 m, vzhodno stranico v dolžini 15 m, zahodno stranico v dolžini 53 m ter severno prisekano stranico, ki poteka vzporedno s Potokom 3.
2.3	Vse navedene dolžine so maksimalne dovoljene - objekti so lahko manjši. Tlorisi so lahko razgibanih oblik, vendar naj bodo skladni z ostalimi objekti v območju PD2.
2.4	Minimalna oddaljenost objektov od sosednjih parcelnih mej, prometnic in objektov je razvidna iz grafične priloge.
3. Etažnost:
3.1	Maksimalni višinski gabarit je 16,5 m, za objekte znaša maksimalni višinski gabarit 15,0 m; vse naprave na novih objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita in skrite za kolenčnim zidom.
3.2	Ostala določila glede etažnosti so enaka določilom iz enote PD1.
Za ostale elemente ureditve 4. Streha, 5. Materiali in barve, 6. Nezahtevni in enostavni objekti veljajo določila iz enote PD1.
8. Varovanja (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih razredov):
-	enota PD2-A1: osrednji del se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti, le manjši del na vzhodu enote se nahaja na območju srednje poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo manjši osrednji del enote nahajal v območju preostale poplavne nevarnosti.
-	enota PD2-A: severni in vzhodni del enote se nahajata v območju srednje poplavne nevarnosti. Le manjši del v osrednjem delu enote in ozki pasovi ob območjih s srednjo poplavno nevarnostjo, se nahajajo v območju majhne poplavne nevarnosti. V preostalem delu je območje preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bosta manjši območji na severu in vzhodu enote še vedno nahajali v območju srednje poplavne nevarnosti, kar je potrebno upoštevati pri zasnovi predvidenega objekta. Na severu in vzhodu predmetne enote se bosta nahajali območji majhne poplavne nevarnosti. V manjšem osrednjem delu in v pasovih ob območjih majhne poplavne nevarnosti bodo območja preostale poplavne nevarnosti.
-	enota PD2-B: vzhodna polovica enote se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se stanje predvidoma ne spremeni.
-	enota PD2-C: Skoraj celotna enota se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, manjši del na vzhodnem robu celo v območju velike poplavne nevarnosti. Ozek pas v severnem delu se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo večji del območja nahajal na območju preostale poplavne nevarnosti.«
15.	člen
Peti (5) odstavek 9. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
» (5) Ne glede na to ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in 8 v območju PD2-B. Dovoljeno pa je povečanje števila uvozov, v kolikor je to potrebno zaradi narave dejavnosti. V območju PD1 je dovoljena vzpostavitev uvoza z zahodne strani do predvidenega prizidka, v skladu z izdelano IDZ - strokovno podlago Priključevanje skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče (U1323-SDOPPN_fp7_DD2), ki je priloga k temu aktu.«
16.	člen
V 11. členu se dodajo novi, 12., 13. in 14. odstavek, ki se glasijo:
»(12) Za območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (IZVO-R d.o.o., št. G34-FR/14), ki so sestavni del tega odloka. Poplavna varnost se zagotavlja s fazno izvedbo protipoplavnih ukrepov opredeljenih v strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi so:
•	Uredijo se brežine Potoka 1 in izvede zapornice na Potoku 1 za preprečitev vdora visokih vod Savinje v zaledje.
•	Na Potoku 2 se izvede povezava s katero bi bilo možno ob 100-letnem pojavu odvajati viške vod, ki bi se ob zaprti zapornici zadržali v strugi. Za predmetni poseg je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija, v kateri je med Potokom 2 in Potokom 1 predvidena izvedba povezovalnega jarka.
•	Smiselna bi bila tudi ukinitev obstoječega prepusta 040 cm pod regionalno cesto na območju Pfeifer ter njegova prevezava v Potok 3.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1835
•	Priporočeno je tudi, da se makadamski plato v depresijo ob Potoku 2 nad regionalno cesto zatravi oz. uredi na način, da plato ne bo predstavljal več enega izmed virov sedimentov, ki se v nadaljevanju odlagajo v prepustu pod regionalno cesto.
•	Znotraj oboda regionalne ceste je potrebno očistiti oz. ponovno vzpostaviti obcestni jarek, ki se navezuje na strugo Potoka 2.
•	Na levem bregu nad prepustom pod regionalno cesto je potrebno nadvišati teren na koto 347.5 m.n.v. (kota cestišča na lokaciji prepusta). To se lahko izvede z nižjim nasipom ob strugi, v zaledju struge ali širšim površinskim nasutjem terena.
•	Na obravnavanem odseku Potoka 3 na območju uvoza Pfeifer bi bilo potrebno zamenjati cevni prepust z večjim B/H=3.5/1.5 m in dno potoka urediti v zveznem padcu od iznad regionalne ceste do izpod poškodovanega odseka struge pod poddimenzioniranim prepustom. Karakteristični prerez ureditve struge je v dnu širok 1m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:2 na odseku pod regionalno cesto, nad njo pa 1:1,75. Prav tako je potrebno strugo nad vtokom v prepust na regionalni cesti preoblikovati na način, ki zagotavlja čim manjše hidravlične izgube - zvezna konkavna brežina, ki se navezuje na rob prepusta.
(13) Možna je fazna izvedba omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti na posameznem območju in izven njega skladno z Uredbo. Možnost gradnje objektov znotraj OIC Prihova glede na izvedbo posameznih omilitvenih ukrepov:
•	Območja objektov št. 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 (podenote PD2-A1, PD-2A, PD-2C in PD3) so predvsem pod vplivom visokih vod Potoka 3. Za izboljšanje poplavne varnosti znotraj IOC Prihova je zato ključna zamenjava prepusta proti Dobelšku in izvedba pripadajočih ureditev na Potoku 3 (predhodno opisano). Blindiranje cevnega prepusta
0	40 pod regionalno cesto in izvedba vzporednega jarka z navezavo na Potok 3 nista nujno potrebni za celovito izboljšanje poplavne varnosti, sta pa priporočljivi.
•	Objekta 6 in 7 (podenota PD-2B) sta lahko pod vplivom visokih vod Savinje (preostala nevarnost). Z dvigom pritličja vsaj 0,5 m nad nasip ob Savinji se bo objektu bistveno izboljšala poplavna varnost tudi v primeru preplavitve nasipa. Za objekta 6 in 7 torej niso potrebni posebni ukrepi, smiselno bi bilo le, da okoliški teren ostaja nižji od pritličja.
•	Objekt 11 (prizidek k Elkroju) (zahodni del podenote PD1) je pod vplivom zalednih vod (Potok 2 in 3). Dotok teh vod (zatekajo po zaledju regionalne ceste) je možno zmanjšati z ureditvijo Potoka 3 (čiščenje in izvedba enakomernega pretočnega prereza) nad regionalno cesto in izvedbo blagega nasipa na levem bregu nad regionalno cesto. Poleg tega posega bi bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezen odvod zalednih vod Potoka 2 proti Potoku
1	oziroma proti nižje ležečemu terenu. Z izvedbo ureditev na Potoku 3 bo prekinjen dotok večje količine vod po zaledju regionalne ceste proti Potoku 2 in posledično Potoku 1 in s tem bistveno zmanjšana poplavna nevarnost obstoječih in načrtovanih objektov. Prva faza dopolnjene hidravlične analize je bila določitev vpliva izvedbe samo ureditev na Potoku 3 na vodni režim širšega območja. Pri tem je izdelovalec študije kot merodajni pojav privzel skrajno neugodne razmere, ko bi bile zaradi visokih vod Savinje zaprte že izvedene zapornice na izlivu Potokov 1 in 2 v Savinjo. Ob tovrstnem pojavu je možno pričakovati,
da se bodo struga in zadrževalne površine ob Potoku 2 zapolnile, viški vod, pa bi se prosto prelivali po terenu. Teoretično lahko pride do prelivanja že pri 10-letnem dogodku in sicer pri pojavih z dolgotrajnimi padavinami (12h, 24h), pri katerih se lahko akumulirajo večji volumni vode. Pri kratkotrajnih padavinah (do 6h) pri 10-letnem pojavu ni pričakovati razlivanja iz struge po širšem območju IOC Prihova. Poleg samega pojava v zaledju je razlivanje pri 10-letnem pojavu odvisno precej tudi od trenutka zapiranja zapornice na stiku s Savinjo. V kolikor je zapiranje sorazmerno pozno (Savinja že precej visoka), lahko strugo Potoka 2 v večji meri zapolnijo že vode Savinje s čimer je zmanjšana zadrževalna sposobnost za lastne vode. Po drugi strani pa je tudi zelo redek pojav, ko bi bila Savinja dlje časa tako visoka, da bi morala biti zapornica zaprta npr. 24 ur. Glede na navedeno je torej ob 10-letnemu pojavu na potoku 2 možno pričakovati odklone izhodišč v eno ali drugo smer, zato izdelovalec smatra, da je izbran pristop pri modeliranju (zaprta zapornica in sočasen maksimalni volumen vod iz zaledja; vmesni pojav med ekstremnimi vrednostmi), ustrezen.
•	Pri 10-letnem pojavu (in zaprtih zapornicah na Potoku 1 in 2) se vode, ki se ne zadržijo na zato omenjenih površinah, lahko prelijejo po delu IOC Prihova. Poplavljeno je lahko območje Elektra ter bližnje stanovanjske hiše ter območje trgovskega centra (bivši Elkroj). Zaradi zapolnitve struge Potoka 1 se del vod razlije tudi na regionalno cesto. Območje poplavljeno z 10-letnimi vodami je skladno z določili Uredbe uvrščeno v razred srednje poplavne nevarnosti.
•	Glede na načrtovano pozidavo območja so na vplivnem območju 10-letnih vod načrtovani objekti št. 3, 4, 5 in 11. Objekti 3, 4 in 5 se nahajajo na območju razlivanja, medtem, ko se načrtovani objekt št. 11 nahaja v pasu prehoda (toka) poplavnih vod. Z vidika potencialnega vpliva na režim vod, je tako najbolj problematičen načrtovani objekt št. 11, saj bi s postavitvijo objekta v prostor lahko preusmerili poplavne tokove na danes manj ogrožena območja.
•	Objekt št. 11 je načrtovan kot skladiščni objekt, ki je glede na določila Uredbe lahko v določenih pogojih grajen v razredu srednje poplavne nevarnosti. Načrtovan je kot prizidek obstoječemu skladiščnemu objektu. Za prost prehod poplavnih vod je potrebno pod objektom zagotoviti ustrezen pretočni profil (npr. 3 cevi O 70 cm oziroma ploščati prerez B/H-min. 2,5/0,45 m). Zunanje manipulativne površine bodo na severni strani objekta urejene do 30 cm pod koto sedanjega terena (zagotavljanje zadostne višine za dostop s kamionom). Depresija, ki bo s tem nastala, bo služila kot zbirno območje za prelite poplavne vode - vode se bodo raje zbirale v depresiji, kot tekle prosto naprej, kakor se to dogaja danes. Na stiku med obstoječim parkiriščem in poglobljenim delom bo izveden podporni zid, za katerega pa izdelovalec študije predlaga, da se na vzhodni strani izvede še cca. 20 cm nad nivo obstoječega terena. S tem bodo prelite poplavne vode dodatno preusmerjene proti prepustu pod objektom in stran od severnega pročelja obstoječih objektov. Pri 10-letnem pojavu tako predlagani sistem preusmeri vode na prepust, medtem ko so pri 100 in več-letnih pojavih gladine lahko previsoke in se preko zidu prelivajo na obstoječe parkirišče. Na obstoječe parkirišče lahko segajo tudi 10-letne poplavne vode, ki pa se na parkirišče razlivajo iz
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1836
druge smeri (iz J strani objekta po asfaltni poti ob Eurospinu na S strani).
•	Z namenom optimizacije odtoka s poplavnih površin na IOC Prihova, predlagamo, da se preuredi tudi teren na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1. Območje predstavlja glavno komunikacijsko pot za vode, ki odtekajo z območja IOC Prihova. S preoblikovanjem terena na območju nadstrešnice (odstranitev robnika, morebitnega skladiščnega materiala in poglobitev za 10-15 cm) bi se gladine v zaledju lahko znižale za okoli 20 cm.
•	Dodatno in tudi neodvisno od potrebnih ukrepov za postavitev objekta št. 11 pa tudi predlagamo, da se nova cesta, ki je od krožišča speljana proti stanovanjskemu objektu Prihova 41 zniža na nivo okoliškega terena ob objektu št. 11. S tem bo zmanjšana poplavna ogroženost stanovanjskega objekta, ki se nahaja v depresiji v zaledju ceste.
•	Objekti 3, 4 in 5, ki so delno načrtovani v razredu srednje poplavne nevarnosti (zaradi poplavnih vod Potoka 2) naj se izvedejo na način, da bo poleg izvedbe poplavno varnega platoja objekta, dopuščeno tudi čim bolj optimalno zadrževanje poplavnih (in padavinskih) vod. Izdelovalec študije predlaga, da se zeleni pas med regionalno cesto (oz. obcestnim jarkom) in načrtovanimi objekti in funkcionalnimi zunanjimi ureditvami ter pas med strugo Potoka 2 in objektom 5, kjer je le-to mogoče, uredi na koti 342,40 m.n.m. (ali nižji). Glede na razpoložljive geodetske podlage bo to pogojno možno le na območju objektov 4 in 5.
(14) V primeru faznega izvajanja ukrepov pa je le-te možno razvrstiti v sledeče faze:
•	1. faza: ureditev Potoka 3: osnovni in nujno potrebni ukrepi za širjenje IOC Prihova in zaščito obstoječih objektov/dejavnosti (načrtovani objekti 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 so pod vplivom visokih vod Potoka 3)
•	2. faza: (ob predhodno izvedeni 1. fazi) izvedba povezovalnega kanala za prosti prehod poplavnih vod pod objektom št. 11, 20 cm nadvišanje zidu med obstoječim parkiriščem in načrtovano poglobitvijo terena
•	3. faza: dokončanje del na Potoku 1 (skladno s PZI)
•	4. faza: izvedba že načrtovanega povezovalnega jarka med Potokom 2 in Potokom 1
•	5. faza: izvedba povezovalnega jarka med Potokom 1 in Pahtinovim potokom
Ne glede na to, da izvedba 1. in 2. faze ukrepov že (ob upoštevanju določil Uredbe) pogojno dopušča gradnjo novih objektov znotraj IOC Prihova, pa se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so v širšem prostoru tudi drugi objekti in industrija, ki so lahko pod vplivom poplavnih vod Potokov 1 in 2 (npr. BSH). Zato je na območju IOC Prihova nujno potrebno izvesti vse predvidene ukrepe (faze) in s tem celovito izboljšati poplavno varnost poseljenemu območju na levem bregu Savinje. Poleg celovitih ukrepov predstavljenih po posameznih fazah, je na območju urejanja priporočena izvedba tudi drugih manjših ukrepov za lokalno izboljšanje poplavnih razmer oziroma ukrepov z ne tako bistvenim globalnim vplivom:
•	ukinitev prepusta O 40 cm pod regionalno cesto in izvedba jarka proti Potoku 3,
•	čiščenje obcestnega jarka vzdolž regionalne ceste znotraj IOC Prihova,
•	čiščenje prepusta O 100 cm pod regionalno cesto na Potoku 2,
•	sanacija parkirišča (makadamskih površin) nad zgoraj omenjenim prepustom O 100 cm,
•	znižanje dostopne ceste proti objektu Prihova 41,
•	preoblikovanje terena na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1,
•	aktiviranje zadrževalnih zelenih površin ob objektih 4 in 5.
Do izvedbe posameznih omilitvenih ukrepov je možna gradnja na območjih preostale poplavne nevarnosti, medtem, ko je na vseh preostalih območjih potrebno pred gradnjo zagotoviti sprejemljiv razred ogroženosti skladno z Uredbo. Investitor omilitvenih ukrepov na javnih površinah je občina, na zasebnih površinah pa investitor.«
17.	člen
V	drugem (2) odstavku 13. člena se spremeni zadnji stavek tako, da se po novem glasi:
»Preko notranje prometnice in dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.«
18.	člen
Sedmi (7) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
»(7) Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7 parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so lahko asfaltirane ali drugače tlakovane. Sicer pa je potrebno število parkirnih mest za vsako enoto v skladu z vrsto dejavnosti, obsegom uskladiti s tehničnimi normativi in drugimi predpisi.«
19.	člen
Enajsti (11) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
»(11) Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje zaradi predvidenih ureditev območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Predvidene ureditve prav tako ne smejo poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.«
20.	člen
Trinajsti (13) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
»(13) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti za plansko obdobje 20 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.«
21.	člen
V	13. členu se doda nov, 14. odstavek, ki se glasi: »(14) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal
ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v ureditvenem območju. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. Ukrepe varstva pred hrupom in drugimi morebitnimi vplivi izvede in financira investitor.«
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1837
22.	člen
V	24. členu se doda nov, 10. odstavek, ki se glasi:
»(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.«
IV. Prehodne in končne določbe
23.	člen
V	35. členu se doda nova točka 4, ki se glasi:
»Z dnem uveljavitve tega odloka se dopolni Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje (UG SO, št. 7/1995, 10/2008, 2/2010, 15/2011 in 11/2013). Za izvajanje posegov na obravnavanem območju je potrebno upoštevati določila tega odloka in vseh dosedanjih dopolnitev, s katerimi predmetni peti odlok o spremembah in dopolnitvah ureditev ne spreminja ali dopolnjuje.«
24.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko - obrtne cone Prihova -Nazarje začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007/2014-11 Datum: 17.12.2015
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
987. Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2016
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.
11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in 16.člena Statuta Občine Nazarje ( UG ZSO št. 2/2011-UPB1 in št. 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 11. seji, dne, 17.12.2015 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE NAZARJE ZA LETO 2016
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Nazarje za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.597.160
	TEKOČI ODHODKI (70+71)	1.945.133
70	DAVČNI PRIHODKI	1.647.025
700	Davki na dohodek in dobiček	1.384.635
703	Davki na premoženje	208.270
704	Domači davki na blago in storitve	54.100
706	Drugi davki	20
71	NEDAVČNI PRIHODKI	298.108
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	244.772
711	Takse in pristojbine	1.800
712	Globe in druge denarne kazni	1.000
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714	Drugi nedavčni prihodki	50.536
72	KAPITALSKI PRIHODKI	352.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	70.000
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	282.000
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	300.027
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	300.027
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	0
787	Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	3.152.651
40	TEKOČI ODHODKI	899.208
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	156.001
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	23.275
402	Izdatki za blago in storitve	674.632
403	Plačila domačih obresti	9.300
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1838
409	Rezerve	36.000
41	TEKOČI TRANSFERI	884.143
410	Subvencije	67.000
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	506.700
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	76.389
413	Drugi tekoči domači transferi	234.054
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	946.300
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	946.300
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	423.000
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	36.500
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	386.500
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-555.491
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	104.334
55	ODPLAČILA DOLGA	104.334
550	Odplačila domačega dolga	104.334
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-659.825
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-104.334
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	555.491
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	
9009	Splošni sklad za drugo	900.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- pod konta.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. Požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene po tem zakonu in drugi prihodki, ki jih določi občina
2.	Taksa za obremenjevanje voda
3.	Taksa za obremenjevanje okolja
4.	Prejeta sredstva državnega proračuna za investicije
5.	Prihodki od podeljenih koncesij
6.	Prejeta sredstva za vzdrževanje gozdnih cest
7.	Komunalni prispevki
8.	Najemnine prejete od oddaje infrastrukture v najem ( vodovod, toplovod, kanalizacija)
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1839
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2017 70% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1.	proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
2.	splošna proračunska rezerva
Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 25.000 eurov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.000,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
O uporabi splošne proračunske rezerve odloča župan.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen (odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov .
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 150.000 eur.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, v letu 2016 ne sme preseči skupne višine glavnic 76.465 eurov.
11.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2016 zadolžijo do skupne višine 150.000 eurov po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2016 ne smejo izdajati poroštev.
12 člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2016 zadolži do višine 5% zadnjega sprejeta proračuna.
6. Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2017)
V obdobju začasnega financiranja Občine Nazarje v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin .
Številka: 032-0007/2014-11 Datum: 17.12.2015
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
988. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2016
Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 3/99, 1/02 in 10/03) je občinski svet na svoji 11. redni seji, dne 17. 12. 2015 sprejel
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1840
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2016
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Nazarje v letu 2016 znaša 0,001513 €/m2.
2.	člen
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje.
Številka: 032-0007/2014-11 Datum: 17.12.2015
Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan
OBČINA PREVALJE 989. Statut Občine Prevalje
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF) je občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 17.12.2015 sprejel
STATUT OBČINE PREVALJE
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	Občina Prevalje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Belšak, Breznica, Dolga Brda, Jamnica, Kot pri Prevaljah, Leše, Lokovica, Poljana, Prevalje, Stražišče, Suhi vrh, Šentanel, Zagrad.
(2)	Sedež občine je na Prevaljah, Trg 2a.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
(1)	Na območju Občine Prevalje so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Prevalje so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2)	Imena in območja ožjih delov občine so:
•	-Krajevna skupnost Holmec,
•	-Krajevna skupnost Leše,
•	-Krajevna skupnost Šentanel. Območje Krajevne skupnosti Holmec obsega:
•	naselje Lokovica,
•	-del naselja Dolga brda, vse h št., razen 19 in 20,
•	-del naselja Belšak, h št. 1 do 8 in 11,
•	-del naselja Poljana, h.št. 8 do 31, razen h št.25. Območje Krajevne skupnosti Leše obsega:
•	-naselje Leše,
•	-del naselja Kot pri Prevaljah, h št. 10 do 13. Območje Krajevne skupnosti Šentanel obsega:
•	-naselje Šentanel,
•	-naselje Jamnica,
•	-del naselja Dolga brda, h št. 19 in 20,
•	-del naselja Suhi vrh, h št. 4 do 12 in 16 do 26,
•	-del naselja Belšak, h št. 10.
3.	člen
Občina Prevalje v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.
4.	člen
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
5.	člen
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani (v nadaljnjem besedilu: občani).
(2)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6.	člen
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2)	Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
(3)	Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(4)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
7.	člen
(1)	Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA PREVALJE, PREVALJE v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
(5)	Mesto Prevalje ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(6)	Ožji deli občine imajo svoj znak/oznako/insignijo, prapor in praznik katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
II. Naloge občine
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1841
8. člen
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	pripravlja in sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte,
•	pripravlja in sprejema proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna občine,
•	pripravlja in sprejema strategijo razvoja občine in druge razvojne programe občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
•	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti
•	sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,ipd.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o premoženjsko - pravnih poslih v katere vstopa,
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	pospešuje gospodarski razvoj,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine,
•	pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,kadar je to smotrno in možno,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov,
•	zagotavlja pogoje in pospešuje ter ohranja razvoj kmetijstva in celostni razvoj podeželja,
•	zagotavlja pogoje in pospešuje ter ohranja razvoj obrtništva, podjetništva in trgovine,
•	zagotavlja pogoje in pospešuje ter ohranja razvoj gostinstva in turizma.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje neprofitnega najemnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
•	sprejema in uresničuje dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
•	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
•	v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
•	sodeluje z državo, javnimi zavodi in javnimi skladi, ki sofinancirajo stanovanjsko gradnjo,
•	sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec) ter zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nad-standardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
•	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	lokalne javne ceste in druge javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1842
•	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
-	sprejema ustrezne splošne akte,
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
-	ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
-	organizira občinsko redarstvo,
-	izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
-	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
-	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
9.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
•	inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
•	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
•	določanje namembnosti urbanega prostora,
•	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
•	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
•	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
•	mrliško ogledno službo in
•	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
10.	člen
(1)	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2)	Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
III. Organi občine
1. Skupne določbe
11.	člen
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor občine.
(2)	Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
12.	člen
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin.
(4)	Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5)	Občinsko upravo vodi tajnik občine, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
13.	člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
14.	člen
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
15.	člen
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet šteje 17 članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1843
(4)	Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5)	Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih.
(6)	Članstvo predstavnikov občine v organih javnih zavodov, podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina, s potekom mandata občinskega sveta, ki je odločil o in njihovem imenovanju, ne poteče, ampak poteče s potekom mandatne dobe, za katero so bili imenovani.
16.	člen
(1)	Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2)	Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
17.	člen
(1)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine, ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
•	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
•	ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
•	nadzoruje delo župana glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
•	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen,
•	v skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine,
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
•	razpisuje referendum,
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
•	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18.	člen
(1)	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2)	Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3)	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ohrani vse pravice in pristojnosti člana občinskega sveta, razen pravice do glasovanja.
19.	člen
(1)	Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan ne glede na svojo prisotnost na seji ustno ali pisno pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan.
(3)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(4)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5)	Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(6)	Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1844
20.	člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
21.	člen
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3)	Vsak član občinskega sveta ali delovno telo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4)	Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje pred obravnavo zapisnika prejšnje seje.
(6)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7)	Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Predsedniku nadzornega odbora občine se pošlje vabilo na sejo, kadar je točka dnevnega reda povezana s pristojnostmi ali delovnim področjem nadzornega odbora občine.
(8)	O sklicu seje se obvesti javnost. Način obvestitve določi poslovnik.
(9)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
22.	člen
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4)	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5)	Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
23.	člen
(1)	Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
(2)	Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta so določeni z zakonom in se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
(3)	Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
(4)	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član
občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
(5)	Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v osmih dneh od prejema pisne odstopne izjave.
(6)	Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od preteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče odloči o tožbi meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
(7)	izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začnejo po poteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po poteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
24.	člen
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
25.	člen
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
•	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
•	pripravlja predloge za podelitev priznanj in nagrade občine,
•	opravlja naloge s področja obmejnega sodelovanja,
•	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
26.	člen
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	odbor za proračun in finance,
•	odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	odbor za družbene dejavnosti,
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1845
•	komisija za statut in pravna vprašanja.
(2) Odbori štejejo 7 članov, komisije pa 5 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
27.	člen
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
28.člen
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
29.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
30.	člen
(1)	Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3)	Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4)	Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
31.	člen
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
•	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge,
•	imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
32.	člen
(1)	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3)	Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4)	Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5)	Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
33.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1846
34.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35.	člen
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2)	Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
(3)	V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča tisti podžupan, ki ga določi župan. Če ga ne določi, nadomešča župana najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in druge naloge, za katere ga župan pooblasti .
(4)	Nadomeščanje župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ne vpliva na funkcijo podžupana, kot člana občinskega sveta. V tem primeru podžupan, ki nadomešča župana, ohrani pravico do posvetovanje in glasovanja na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles.
(5)	Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(6)	V soglasju z županom se lahko eden ali več podžupanov odloči, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije enega ali več podžupanov odloči občinski svet na predlog župana.
36.	člen
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
37.	člen
(1)	Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
38.	člen
(1)	Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2)	Razlogi za prenehanje mandata župana so določeni z zakonom in se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.
(3)	Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
(4)	Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
(5)	Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(6)	Postopki za izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
(7)	Če je župan imenovan na funkcije, položaje oziroma uradniška delovna mesta v državni upravi, ki po zakonu niso združljiva s funkcijo županu, mu po zakonu preneha mandat z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(8)	Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
39.	člen
(1)	V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Kadar ima občina več podžupanov opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev tisti podžupan, ki ga določi župan, razen, če je razrešen.
(2)	Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma, če je razrešen, imenuje občinski svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
(3)	V funkciji župana je podžupan (oziroma drug član občinskega sveta) tudi izvrševalec proračuna za tekoče proračunsko leto.
(4)	Podžupan oziroma drug član občinskega svet, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja pri odločitvah, ki jih sprejema občinski svet oziroma njegova delovna telesa.
4. Nadzorni odbor
40.	člen
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
41.	člen
(1)	Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
(2)	Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
(3)	Kandidati za člana nadzornega odbora mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem oziroma drugo bolonjsko stopnjo ter najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1847
(4)	Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5)	Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(6)	Član nadzornega odbora je razrešen:
•	če odstopi,
•	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
•	če postane trajno nezmožen za opravljanje nadzora,
•	če ne izpolnjuje več pogojev za člana nadzornega odbora.
(7)	Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve ali z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
42.	člen
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, sklicuje in vodi njegove seje.
(4)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(5)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine Trg 2a, Prevalje. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.
43.	člen
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu oziroma v istem koledarskem mesecu, ko je sprejet proračun občine.
(2)	V letni nadzorni program so vključeni nadzori, ki so določeni s statutom in drugi nadzori po odločitvi nadzornega odbora.
(3)	V okviru z zakonom določenih pristojnosti opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
•	pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo);
•	pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige);
•	ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj;
•	izdelovanje poročila s priporočili in predlogi;
•	obravnavanje pripomb strank v postopku;
•	obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti;
•	oblikovanje zahtev Računskemu sodišču RS za izvedbo revizij;
•	prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu;
•	druge naloge v skladu z določili tega statuta.
•	(4) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad:
•	namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev;
•	razpolaganjem s premoženjem občine,
•	- finančnim poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev, ki so določene z letnim nadzornim programom.
(5)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(6)	Nadzorni odbor mora posredovati pisno letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto, ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(7)	Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(8)	Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
44.	člen
(1)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
(4)	Stranka mora svoje obveznosti v postopku nadzorovanja opraviti v rokih, ki jih določi nadzorni odbor.
45.	člen
1. odst. se črta.
(1)	Član nadzornega odbora mora biti izločen iz posameznega postopka, če:
•	je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(2)	Član nadzornega odbora mora takoj, ko zve za katerega od izločitvenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, prenehati z nadaljnjim delom v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku nadzornega odbora.
(3)	Enako stori, če meni, da so podane kakšne druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost oziroma opravičujejo njegovo izločitev.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1848
46.	člen
(1)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih skladno z zakonom določi minister, pristojen za lokalno samoupravo.
(2)	Podrobno vsebino poročila določi nadzorni odbor s poslovnikom.
47.	člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora, ter o ukrepih obvestiti nadzorni odbor.
48.	člen
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Pri svojem delu je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(4)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
49.	člen
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
50.	člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
51.	člen
(1)	Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov .
(2)	Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
52.	člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5.1 Občinska uprava
53 člen
(1)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2)	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog tajnika občine določi župan.
54.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2)	Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
55.	člen
(1)	Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
(2)	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3)	O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4)	O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
56.	člen
(1)	Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občine po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
57.	člen
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
58.	člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
59.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
6. Drugi organi občine
60.	člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave,
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1849
določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
61.	člen
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. Ožji deli občine
62.	člen
(1)	Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti:
•	Krajevna skupnost Holmec,
•	Krajevna skupnost Leše in
•	Krajevna skupnost Šentanel.
(2)	Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3)	Pobudo za ustanovitev nove krajevne, vaške in četrtne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4)	Krajevne, vaške in četrtne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
63.	člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
•	predlagajo programe javnih del,
•	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.
64.	člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.
65.	člen
Svet krajevne skupnosti v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog pri izvajanju svojih odločitev zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov mora svet krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine za posamezne posle drugače določeno.
66.	člen
(1)	Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2)	Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3)	Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(4)	Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5)	Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
(6)	Funkcija člana sveta je častna.
67.	člen
(1)	Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2)	Predsednik sveta krajevne skupnostim, v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog pri izvajanju odločitev sveta krajevne skupnosti zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov mora predsednik sveta krajevne skupnosti pridobiti soglasje župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno.
(3)	Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(4)	Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov
(5)	Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(6)	Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(7)	Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1850
68.	člen
(1)	Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti.
(2)	Svet tudi:
•	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
•	daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
(3)	Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(4)	Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
69.	člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
70.	člen
(1)	Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2)	Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij, s plačili za storitve ter iz samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
(4)	Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
(5)	Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
71.	člen
(1)	Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(2)	Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(3)	Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(4)	Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(5)	Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(6)	Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(7)	Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
72.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
•	če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
•	če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
•	če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2)	Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
73.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
74.	člen
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
75.	člen
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1851
na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(2)	Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(3)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
76.	člen
(1)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2)	Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
77.	člen
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3)	Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
78.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
79.	člen
(1)	Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2)	Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3)	Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
80.	člen
(1)	Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4)	Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
81.	člen
(1)	Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2)	Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3)	Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4)	Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5)	Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
82.	člen
(1)	Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2)	Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3)	Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4)	Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
83.	člen
(1)	Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.
(2)	Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3)	Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1852
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
(4)	Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5)	Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
84.	člen
(1)	Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2)	Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
85.	člen
(1)	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2)	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3)	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3.	Svetovalni referendum
86.	člen
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4)	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.	Drugi referendumi
87.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
(3)	Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo prispevek uvedel.
5.	Ljudska iniciativa
88.	člen
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
89.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. Občinske javne službe
90.	člen
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2)	Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
•	neposredno v okviru občinske uprave,
•	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
•	z dajanjem koncesij,
•	z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
91.	člen
(1)	Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
•	osnovnošolsko izobraževanje,
•	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
•	osnovno zdravstvo in lekarna,
•	osebna pomoč družini in
•	knjižničarstvo.
(2)	Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
92.	člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
93.	člen
(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
•	oskrbo s pitno vodo,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
•	zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
•	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
•	urejanje in čiščenje javnih površin,
•	urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
•	vzdrževanje občinskih javnih cest
•	in na drugih področjih, če tako določa zakon.
94.	člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
95.	člen
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1853
96.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
97.	člen
(1)	Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
98.	člen
(1)	Občina ima v svetu zavodov katerih (so)ustanoviteljica je, svoje predstavnike .
(2)	Člani svetov zavodov ki so imenovani s strani občine (v nadaljevanju: predstavniki občine):
•	morajo občinskemu svetu poročati enkrat letno o realizaciji programa dela, ki ga sprejme zavod ter o samem delovanju zavoda,
•	se morajo o pomembnejših zadevah, ki se bodo obravnavale v svetu zavoda, posvetovati in pridobiti mnenje oz. stališče občinske uprave in pristojnega delovnega telesa občinskega sveta, slednja pa sta o sprejetih odločitvah sveta zavoda dolžna poročati občinskemu svetu.
(3)	Predstavniki občine so upravičeni do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z sejami sveta zavoda.
(4)	Stroške iz tretjega odstavka tega člena predstavnikom občine izplača zavod katerega član sveta je predstavnik občine.
99.	člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. Premoženje in financiranje občine
100.	člen
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3)	Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem.
(4)	Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
(5)	Občinski svet se seznani z brezplačnim pridobivanjem nepremičnega premoženja. Brezplačna pridobitev nepremičnega premoženja ni mogoča, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve.
101.člen
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
102.	člen
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
103.	člen
(1)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
104.	člen
(1)	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu septembru. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
105.	člen
(1)	Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
106.	člen
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1854
nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
107.	člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
108.	člen
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
(3)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo za največ 1,5%.
(4)	Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v skladu z zakonom.
109.	člen
(1)	Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2)	O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
110.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
111.	člen
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
112.	člen
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
113.	člen
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
114.	člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. Splošni in posamični akti občine
1.	Splošni akti občine
115.	člen
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
116.	člen
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
117.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
118.	člen
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
119.	člen
(1)	S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
(2)	Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
120.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2.	Posamični akti občine
121.	člen
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
122.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1855
IX. Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti
123.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
124.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
125.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, na katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
126.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
127.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XI. Prehodne in končne določbe
128.	člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi občine Občine Ravne -Prevalje, če niso v nasprotju z zakonom in ustavo.
129.	člen
(1)	Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2006, 19/2006, 34/2007, 15/2010, 12/2013, 12/2013).
(2)	Določbe tretjega odstavka 41. člena ne veljajo za člane Nadzornega odbora, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega statuta.
130.	člen
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0005/2015-19 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
990. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje zaselka Pri postaji
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10, 12/13) je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji, dne 17. 12. 2015 sprejel:
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE ZASELKA PRI POSTAJI
1.	člen
V Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje zaselka Pri postaji (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2015 v nadaljevanju: odlok) se 1. člen odloka spremeni tako, da se glasi:
»1. člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so: obračunska območja komunalne opreme, skupni in obračunski stroški komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
Navedene podlage so podrobneje prikazane v Programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje zaselka Pri postaji, december 2015, ki je na vpogled na sedežu občine.«
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»3. člen (obračunsko območje)
Območje komunalnega opremljanja s kanalizacijskim omrežjem obsega parcele št. 503/0, 501/8, 501/2, 506/1, 516/2, 495/11, 495/7, 495/12 in 507/3 vse k.o. 884 -Farna vas.
Območje komunalnega opremljanja z vodovodnim omrežjem obsega parcele št. 516/2, 495/11, 495/7 in 495/12, vse k.o. 884 - Farna vas.
Območje in objekti, katerim se obračuna komunalni prispevek, so razvidni iz grafičnega dela Programa komunalnega opremljanja za območje zaselka Pri postaji na Prevaljah, december 2015.«
3.	člen
4.	člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»4. člen (skupni in obračunski stroški)
Prikaz skupnih [S] in obračunskih [OS] stroškov
obstoječe komunalne opreme:
postavka	S [€]	OS [€]
K - kanalizacijsko omrežje	38.979,47	11.164,80
V - vodovodno omrežje	3.645,17	3.438,10
SKUPAJ	42.624,64	14.602,90
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1856
4. člen
5. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »5. člen
(stroški opremljanja m2 gradbene parcele [Cp] in neto tlorisne površine objekta [Ct])
Stroški opremljanja m2 gradbene parcele in neto tlorisne površine objekta se obračuna z upoštevanjem naslednjih vrednosti:
obračunsko območje	Cpi [€/m2]	Cti [€/m2]
K -kanalizacijsko omrežje	8,43	6,40
V - vodovodno omrežje	7,74	4,92
5.	člen
(prehodne in končne določbe)
Občinska uprava Občine Prevalje je v skladu z Odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje zaselka Pri postaji (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/15) zavezancem že izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka do roka, navedenega v Programu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje zaselka Pri postaji.
Pri odločbah, ki so že pravnomočne in dokončne, se uskladitev s tem odlokom ne izvede. Pri odločbah, ki do dneva uveljavitve tega odloka še niso pravnomočne, pa se uporabi predmetna sprememba odloka.
6.	člen (začetek veljavnosti)
Ta Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje zaselka Pri postaji začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0002-1/2015-24 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
991. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2016
Na podlagi 17. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07 in 10/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06 - popr., 34/07, 15/10, 12/13) je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN OBČINSKIH TAKS V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2016
1.	člen
Vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2016 znaša 0,073 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2016 dalje.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v
Občini Prevalje za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/14).
Številka: 4261-0049/2015-25 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
992. Sklep o spremembah sklepa o povprečni gradbeni ceni in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Občini Prevalje
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10), 17. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), 17. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 18/06 in 19/06 - popr., 34/07, 15/10) je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH SKLEPA O POVPREČNI GRADBENI CENI IN OSNOVNI CENI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PREVALJE
I.
II. točka Sklepa o povprečni gradbeni ceni in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Občini Prevalje (UGSO, št. 41/2010) se spremeni tako, da se glasi:
»II.
Povprečna cena stanovanjske površine, s III. kategorijo opremljenosti na območju občine na dan 30.11.2015 za m2 koristne površine, znaša 961,51 EUR.«
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2016 dalje.
Številka: 478-0076/2015-19 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
993. Sklep o spremembah sklepa o načinu pridobivanja stvarnih pravic za potrebe izgradnje oziroma rekonstrukcije javnih cest, javnih poti in druge komunalne infrastrukture v Občini Prevalje
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10), 17. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), 17. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 18/06 in 19/06 - popr., 34/07, 15/10) je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 17.12.2015 sprejel
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1857
SKLEP
O SPREMEMBAH SKLEPA O NAČINU PRIDOBIVANJA STVARNIH PRAVIC ZA POTREBE IZGRADNJE OZIROMA REKONSTRUKCIJE JAVNIH CEST, JAVNIH POTI IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V OBČINI PREVALJE
I.
1. odstavek 6. člena Sklepa o načinu pridobivanja stvarnih pravic za potrebe izgradnje oziroma rekonstrukcije javnih cest, javnih poti in druge komunalne infrastrukture v Občini Prevalje (UGSO, 9t. 33/2011) se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Povprečna cena stanovanjske površine, s III. kategorijo opremljenosti na območju občine na dan 30.11.2015 za m2 koristne površine, znaša 961,51 EUR.«
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2016 dalje.
Številka: 478-0085/2011-19 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
994.
Sklep o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08 in 36/10), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05), 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11 in 14/13) in 16. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06 - popr., 34/07 in 15/10), je Občinski svet Občine Prevalje na 11. seji dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, ENOTI VRTEC PREVALJE
I.
Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje za celodnevni program (6 do 9 ur) od 01.01.2016 dalje
za	I. starostno skupino (od 1 do 3 let)	435,02 €
za	II. starostno skupino (od 3 let do vstopa v šolo)	337,42 €
Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu.
Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Plačilo staršev se določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v plačilne razrede, upoštevaje povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače. V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa. Starši plačajo največ 77% cene programa, v katerega je vključen otrok.
Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, šola izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.
IV.
Starši vpišejo otroka v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje praviloma za obdobje enega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto.
V.
Starši otrok lahko izpišejo otroka iz OŠ Franja Goloba Prevalje, Enote Vrtca Prevalje za neprekinjeno odsotnost iz Enote Vrtca Prevalje najmanj en in največ dva meseca, kadarkoli med letom. Starši otrok so odsotnost otroka dolžni OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca.
Staršem teh otrok se za obdobje, ko otroka izpišejo iz Enote Vrtec Prevalje ter ga nato ponovno vpišejo v vrtec, zaračunajo stroški, ki nastanejo z začasnim izpisom. Za čas, ko je otrok izpisan iz vrtca, se zaračuna 25% cene programa glede na izdano odločbo o višini plačila za program vrtca, znižano za stroške prehrane. Občina Prevalje krije razliko do polne cene programa za otroke s stalnim bivališčem v Občini Prevalje, ki so vključeni v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje.
Starši otrok, ki nimajo stalnega bivališča v Občini Prevalje, ob vpisu otroka v Enoto Vrtec Prevalje predložijo tudi pisno soglasje občine, zavezanke za plačilo razlike do polne cene programa, glede pokrivanja cene programa ob morebitnem izpisu otroka iz vrtca, v nasprotnem primeru se staršem obračuna polna cena programa.
Ob ponovnem vpisu otroka, OŠ Prevalje, Enota Vrtec Prevalje otroku ni dolžna zagotoviti mesta v isti enoti in isti skupini, kot jo je obiskoval pred izpisom.
VI.
Obseg pravic in obveznosti staršev se določi s pogodbo, ki jo starši pisno sklenejo z OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje ob vpisu otroka.
VII.
Za zamudno uro, ko starši ob zaključku poslovnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko Enota Vrtec Prevalje staršem zaračuna 7,70 € za vsako začetno uro.
Dnevni strošek prehrane za otroke, upoštevan v ceni
a)	malica	0,57 €
b)	kosilo	1,12 €
c)	dodatna popoldanska malica, ki ni vračunana v ceni programa	0,55 €
VIII.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2014).
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1858
IX.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati pa se začne s 01.01.2016.
Številka: 602-0003/2015-11 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
995.	Sklep o določitvi najemnin
Na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF in 17. člena Statuta Občine Prevalje (UGSO, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10, 12/13 (I), 12/13 (II)) je občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 17.12.2015 sprejel naslednji
SKLEP O DOLOČITVI NAJEMNIN
I.
Višina najemnine znaša:
Najem zemljišča za postavitev začasnih objektov.	3,33 EUR/m2/mesec
Najem vrtov Vrt v izmeri do 15 m2:	10,00 EUR
Vrt v izmeri od 15 m2 do 25 itP:	20,00 EUR
Vrt v izmeri od 25 m2 do 100 m2:	30,00 EUR
Vrt v izmeri nad 100 tP:	50,00 EUR
Najem dodatnega funkcionalnega zemljišča	
(Parkirna mesta, letni vrtovi, ipd.) Do 20 m2 : Nad 20 m2	15 EUR/mesec + 0,15 EUR/m2/mesec
Nezazidano zemljišče, ki je povezano s stanovanjskim/poslovnim objektom (npr. zelenice)	0,13 EUR/irf/leto
Pozidano zemljišče, ki je povezano s stanovanjskimi/ poslovnim objektom (npr. dvorišča)	0,13 EUR/irf/leto
Ekstenzivna in intenzivna kmetijska raba (travnik, sadovnjak, pašnik, njiva, ipd.)	96,45 EUR/ha/leto
Poslovni prostori (brez stroškov).	3,66 EUR/m2/mesec
Gospodarska poslopja.	0,71 EUR/m2/mesec.
Uporaba velike dvorane Družbenega doma	
Za kulturne, humanitarne, vzgojno izobraževalne in druge nekomercialne namene brez vstopnine.	100 EUR/dan oz. 4,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za kulturne, humanitarne, vzgojno izobraževalne in druge nekomercialne namene z vstopnino.	140,00 EUR/dan oz. 7,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo, komercialne koncerte, prodajne sejme in druge komercialne namene.	1.000,00 EUR/dan oz 50,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za družabne prireditve brez vstopnine.	
Za rekreativne namene z vadnino (zumba, aerobika, pilates, joga, itd.).	480,00 EUR/dan oz. 40,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Uporaba male dvorane Družbenega doma (sejna soba, poročna dvorana)	
Za kulturne, humanitarne, vzgojno izobraževalne in druge podobne primere brez vstopnine.	30,00 EUR/dan oz. 1,5 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za kulturne, humanitarne, vzgojno izobraževalne in druge podobne primere z vstopnino.	50,00 EUR/dan oz. 3,50 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za družabne prireditve, komercialne koncerte in druge komercialne namene.	100,00 EUR/dan oz. 5,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Za rekreativne namene z vadnino (zumba, aerobika, pilates, joga, itd.).	240 EUR/dan oz. 20,00 EUR/uro do 8 ur, če je več kot 8 ur, je najemnina na dan, saj se isti dan prostor ne more več koristiti.
Uporaba športne dvorane	
Za prireditev z uporabo povečane tribune.	750,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.
Za prireditev z uporabo tribune.	500,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom.
Za rekreativne namene in vadbo.	18,26 EUR/uro.
Uporaba male telovadnice	
Za prireditev (stojišča).	350,00 EUR.
Za rekreativne namene in vadbo.	9,13 EUR/uro.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1859
Uporaba velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči	
Za izvedbo treninga.	70,00 EUR/1,5 ure za uporabo celega igrišča; 40,00 EUR/1,5 ure za uporabo polovice igrišča; Ob uporabi razsvetljave se dodatno obračuna 10,00 EUR.
Za izvedbo tekme.	120,00 EUR, ob uporabi razsvetljave, se dodatno obračuna 10,00 EUR.
Uporaba malega asfaltiranega igrišča v Športnem Parku Ugasle peči	50 EUR/ uro.
Za najem velike in male dvorane se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura, v kolikor je predvidena uporaba manj kot šest (6) ur. obračunajo se polne ure, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali po poteku ure zaokroži navzdol, kar je več pa navzgor. V čas uporabe dvorane se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika (vaje, generalka, nameščanje in odstranjevanje ozvočenja, osvetlitve, scene, ipd...) s strani uporabnika.
Pri uporabi športne dvorane, male telovadnice ter velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura. Obračunajo se časovni intervali, kakor določeno s tem sklepom, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali preko intervala zaokroži navzdol, kar je več, pa navzgor. V čas uporabe teh objektov se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika.
II.
V zgoraj navedenih cenah davščine niso zajete.
Skladno z določbami 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 13/11 -uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) se DDV pri plačilu najemnine za najem nepremičnin/zemljišč ne obračunava.
Najemodajalec bo najemojemalcu za uporabo dvorane Družbenega doma, športne dvorane, male telovadnice, velikega in malega nogometnega igrišča izstavil fakturo z vračunanim DDV.
Brezplačna uporaba je mogoča samo za:
•	osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen za javna podjetja;
•	nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
•	mednarodne organizacije, katerih članica je RS in imajo na ozemlju RS svoj sedež, agencijo, oddelke, predstavništvo ali pisarno.
III.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne od dne 01.01.2016 dalje.
Številka: 4493-0062/2015-19 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
996. Sklep o začasnem financiranju Občine Prevalje v obdobju januar - marec 2016
Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110-2011-ZDIU12, 101/2013, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A) in 17. in 110. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/06, 19/06 - pop. 34/07, 15/2010, 12/2013, 12/2013 ) je župan Občine Prevalje dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PREVALJE V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2016
1.	Splošna določba
1.	člen (vsebina sklepa)
S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Prevalje (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2016 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja).
2.	člen
(podlaga za začasno financiranje)
Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2015. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 -ZFisP v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Prevalje za leto 2015 in njegovimi spremembami (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2015, 32/2015in 53/2015; v nadaljevanju: odlok o proračunu).
2.	Višina in struktura začasnega financiranja
3.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih:
	v €
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
Skupina/Podskupina kontov	Proračun januar- marec 2016
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.087.431
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	997.285
70 DAVČNI PRIHODKI	858.040
700 Davki na dohodek in dobiček	769.272
703 Davki na premoženje	42.987
704 Domači davki na blago in storitve	45.713
706 Drugi davki	68
71 NEDAVČNI PRIHODKI	139.245
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1860
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	70.447
711 Takse in pristojbine	816
712 Denarne kazni	2.200
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	8
714 Drugi nedavčni prihodki	65.774
72 KAPITALSKI PRIHODKI	4.655
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	4.655
73 DONACIJE	2.546
730 Prejete donacije iz domačih virov	2.546
74 TRANSFERNI PRIHODKI	82.945
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	82.945
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	0
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	0
782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	1.130.716
40 TEKOČI ODHODKI	526.249
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	81.936
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	14.251
402 Izdatki za blago in storitve	390.499
403 Plačila domačih obresti	25.293
409 Rezerve	14.269
41 TEKOČI TRANSFERI	434.962
410 Subvencije	185
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	276.095
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	4.401
413 Drugi tekoči domači transferi	154.281
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	168.040
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	168.040
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	1.465
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki	664
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	801
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	-
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
(750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	0
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	57.251
IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-57.251
X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-100.536
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+IX.-X.)	43.285
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.	101.000
V	obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju.
4.	člen (posebni del proračuna)
Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - podkontov .
3. Izvrševanje začasnega financiranja
5.	člen (uporaba predpisov)
V	obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije,
zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu.
6. člen
(prevzemanje in plačevanje obveznosti)
V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta.
Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna.
Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF.
4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1861
7.	člen
(obseg zadolževanja občine)
V obdobju začasnega financiranja se občina ne more zadolžiti.
5. Končna določba
8.	člen (uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje.
Številka: 4100-0003/2015-15 Datum: 17.12.2015
Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
997. Odlok o spremembi Odloka o proračunu za leto 2015
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2 in naslednji), 29 in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list Rs, št. 11/11-UPB4, 101/13 in 55/15 ZFiSP) in 20. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/13) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 11. redni seji, dne 23. 12. 2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 2015
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/15) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
	v €
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans leta 2015
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	15.584.680
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	8.905.475
70 DAVČNI PRIHODKI	7.489.036
700 Davki na dohodek in dobiček	5.489.576
703 Davki na premoženje	1.586.107
704 Domači davki na blago in storitve	413.353
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.416.439
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	959.997
711 Takse in pristojbine	6.000
712	Denarne kazni 713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	12.691 9.191
714 Drugi nedavčni prihodki	428.560
72 KAPITALSKI PRIHODKI	980.294
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	680.294
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	300.000
73 PREJETE DONACIJE	2.000
730 Prejete donacije iz domačih virov	2.000
74 TRANSFERNI PRIHODKI	5.696.911
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.719.055
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	3.977.856
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	16.702.378
40 TEKOČI ODHODKI	3.338.332
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	679.245
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	101.336
402 Izdatki za blago in storitve	2.318.772
403 Plačila domačih obresti	98.000
409 Rezerve	140.979
41 TEKOČI TRANSFERI	4.505.474
410 Subvencije	35.172
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.046.296
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	668.166
413 Drugi tekoči domači transferi	1.755.840
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	8.628.858
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	8.628.858
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	229.714
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	229.714
III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)	-1.117.698
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1862
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	114.904
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	-114.904
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans leta 2015
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	1.530.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	468.244
IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	1.061.756
X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-170.846
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0013/2015 Datum: 23. 12. 2015
Občina Ravne na Koroškem Dr. Tomaž Rožen, župan
OBČINA RUŠE
998. Pravilnik o dodeljevanju pomoči de minimis in drugih ukrepov za razvoj podjetništva, inovativnosti in turizma v Občini Ruše
Na podlagi 6. člena Statuta Občine Ruše (UGSLO, št. 25/11, 34/12), 4. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 20/11, 57/12), 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04, 57/12, 17/15), v zvezi z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Ur. l. RS, št. 102/07, 57/12,82/13 in 17/15) in Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 37/04) je Občinski svet Občine Ruše na 9. redni seji dne 17. decembra 2015, sprejel PRAVILNIK
O DODELJEVANJU POMOČI DE MINIMIS IN DRUGIH UKREPOV ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA, INOVATIVNOSTI IN TURIZMA V OBČINI RUŠE
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, pogoje, ukrepe in postopek za dodeljevanje nepovratnih sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva, inovativnosti in turizma v Občini Ruše (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem:
•	povečevanja možnosti za ustanavljanje, rast in investiranje podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest,
•	pospeševanja izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,
•	vzpostavljanja ugodnega podjetniškega in inovativnega okolja za razvoj podjetništva, gospodarstva in turizma v občini,
•	spodbujanje raznih oblik povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom,
•	pospeševanja in razvoja turizma ter vzpodbujanja turistične prepoznavnosti občine,
•	pomoči podjetjem, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3.	člen
Pomoči po tem pravilniku so:
•	ukrepi, usklajeni s pravili za dodeljevanje državnih pomoči - pomoči de minimis za podjetja;
•	ukrepi, usklajeni s pravili za dodeljevanje državnih pomoči - pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena;
•	drugi ukrepi, ki ne sodijo med državne pomoči -pomoči de minimis.
4.	člen
Sredstva za pomoči in druge ukrepe po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto. Sredstva se lahko pridobivajo tudi iz drugih virov.
II. Pomoči de minimis za podjetja
5.	člen
Pomoč de minimis je pomoč, za katero se šteje, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali ne grozi, da bo izkrivila konkurenco, in zato ne sodi v člen 87(1) Pogodbe ter ni potrebna uradna priglasitev iz člena 88(3) Pogodbe.
Vse pomoči po pravilu de minimis, ki jih izvaja občina, morajo biti priglašene na pristojnem ministrstvu.
6.	člen
Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12. 2013, str. 1), ki se uporablja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.
Določila tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za druge ukrepe opredeljene v veljavnih predpisih občine, ki ustrezajo opredelitvi pomoči de minimis.
7.	člen
Upravičenci do pomoči de minimis so:
•	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve,
•	podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine in izvajajo investicijo na območju občine,
•	podjetja, ki imajo poslovni sedež izven območja občine, vendar imajo oz. bodo po zaključku investicije imele v občini poslovno enoto in investirajo na območju občine.
Za podjetja se po tem pravilniku štejejo:
•	samostojni podjetnik posameznik,
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1863
•	mikro podjetje (ima manj kot 10 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 2 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 2 milijonov eurov),
•	malo podjetje (ima manj kot 50 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 10 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 10 milijonov eurov),
•	srednje veliko podjetje (ima manj kot 250 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 50 milijonov eurov oziroma letna vrednost aktive pa ne presega 43 milijonov eurov).
8.	člen
Do pomoči de minimis za podjetja po tem pravilniku niso upravičena:
•	podjetja oz. pomoči, ki sodijo med izjeme opredeljene v prvi točki 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne, 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24. 12. 2013, str. 1),
•	podjetja, ki so v postopkih prisilnega prenehanja, postopkih zaradi insolventnosti po veljavnih predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij oz. so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C244, 1. 10. 2004),
•	podjetja, ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine oz. katerih lastniki nimajo poravnanih obveznosti do občine.
9.	člen
Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o:
•	že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, ter o kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči,
•	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
•	o povezanih družbah ter o združitvi ali razdelitvi podjetij.
Prejemnik de minimis pomoči bo pisno obveščen, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije 1407/2013 in o znesku de minimis pomoči.
Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca in se ne smejo podeljevati pod pogojem, da se domačim proizvodom daje prednost pred uvoženimi. Prav tako pomoči de minimis niso namenjene nabavi vozil za komercialni cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo dejavnost tovornega prometa.
10.	člen
V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES).
•	pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo
Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012.
•	pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz. 100.000 EUR).
11.	člen
Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 eUr v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede nato, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali unije oziroma 100.000,00 EUR, če gre za podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu.
''Enotno podjetje'' za namene tega pravilnika pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka in drugih dajatev.
12.	člen
Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki denarne dotacije, subvencioniranje obrestne mere ali olajšave.
13.	člen
Pomoč, odobrena po pravilu de minimis lahko pokriva do 100 % upravičenih stroškov. Z vsakokratnim razpisom se določi maksimalna višina pokrivanja stroškov za posamezno proračunsko leto.
Dajalec pomoči bo hranil evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
III. Ukrepi pomoči de minimis za podjetja
14.	člen
Nepovratna sredstva po tem pravilniku so namenjena spodbujanju investicij v podjetjih, kadar ta sredstva predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Pomoč se dodeli samo, če:
•	ima stimulativni učinek in ni namenjena samo zmanjševanju stroškov podjetja,
•	pozitivni učinki pomoči prevladujejo nad negativnimi učinki, ki jih ima ta na konkurenco.
Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, se pomoč dodeli za naslednje ukrepe pomoči:
1.	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,
2.	sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja,
3.	sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1864
4.	sofinanciranje zagona novih podjetij,
5.	sofinanciranje stroškov promocije,
6.	sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih,
7.	sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja,
8.	sofinanciranje investicij, pomembnih za razvoj občine.
15.	člen
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij
Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 7. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:
-	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine,
-	stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
-	stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov,
-	stroški nakupa nove opreme namenjene posodobitvi dejavnosti in celovita obnova obstoječe proizvodnje,
-	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.
Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:
-	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme,
-	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika. Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 20 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta.
16.	člen
Sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja
Namen pomoči je sofinanciranje stroškov podjetjem pri svetovanju:
•	za pripravo in izvajanje strateških razvojnih projektov podjetja,
•	v fazi nastajanja in rasti podjetja,
•	za razširjanje znanja za krepitev konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti podjetja,
•	za prijavo podjetja na mednarodne javne razpise.
Upravičeni stroški so:
•	stroški svetovanja zunanjega svetovalca oziroma zunanje institucije,
•	stroški zunanjih svetovalcev oziroma izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na mednarodni razpis, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem prijavitelja na razpis.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika.
V primeru iz zadnje alinee prvega odstavka 16. člena so upravičenci podjetja, ki na razpise iz mednarodnih virov prijavijo projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem in so administrativno ustrezni, kar dokažejo s potrdilom razpisovalca, ki je objavil mednarodni javni razpis. V kolikor se na mednarodni razpis prijavi več podjetij, ki so sklenila dogovor o sodelovanju, je vlagatelj vloge nosilno podjetje skupnega projekta.
17.	člen
Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest
Namen pomoči je povečevanje števila in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti.
Upravičeni stroški so:
•	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 10 minimalnih mesečnih plač,
•	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.
Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 3 mesece prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe.
Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so upravičenci iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovno enot in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe s stalnim bivališčem na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev.
Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 18 mesecev.
18.	člen
Sofinanciranje zagona novih podjetij
Namen pomoči je ustanavljanje novih tehnoloških in inovativnih podjetij.
Upravičeni stroški so:
•	stroški zaščite intelektualne lastnine (zaščita patenta, blagovne znamke),
•	stroški izdelave prototipa,
•	stroški razvoja novega proizvoda in/ali storitve,
•	stroški raziskave tržišča,
•	stroški specializirane opreme, ki je potrebna za razvoj novega proizvoda in/ali storitve,
•	stroški dela redno zaposlenih v višini do 10 minimalnih mesečnih plač.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 7. člena tega pravilnika, ki s svojim poslovnim načrtom dokažejo, da gre za novo tehnološko zahtevnejšo in/ali inovativno proizvodnjo oziroma storitveno dejavnost.
19.	člen
Sofinanciranje stroškov promocije
Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetij na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev.
Upravičeni stroški so:
•	najetje, postavitev in delovanje stojnice na strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1865
20.	člen
Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih
Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij.
Upravičeni stroški so:
•	stroški inštruktorja/mentorja,
•	potni stroški inštruktorjev/mentorjev in tistih, ki se usposabljajo.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, ki imajo izdelane strateške razvojne dokumente podjetja, vključno z letnim programom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov.
21.	člen
Sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja
Namen pomoči je spodbujanje:
•	povezovanja med podjetji in z institucijami znanja za prenos in ustvarjanje novih znanj,
•	izboljšanja konkurenčnih prednosti in tržnega položaja povezanih podjetij,
•	razvoja novih skupnih proizvodov in/ali storitev, ki jih bodo imela podjetja kot del svoje ponudbe,
•	razvoja skupne blagovne znamke.
Upravičeni stroški so:
•	stroški za svetovanje pri pripravi skupnih programov za povezovanje podjetij,
•	stroški za svetovanje in razširjanje specifičnega znanja za potrebe izvajanja skupnih programov,
•	stroški za raziskave in razvoj novih skupnih proizvodov in/ali storitev,
•	stroški za promocijo novih skupnih proizvodov in/ali storitev,
•	stroški za posebno usposabljanje podjetnikov in zaposlenih za pripravo in izvajanje skupnih programov,
•	stroški vodenja skupnega programa povezovanja.
Upravičenci do pomoči so podjetja iz prve in druge
alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, ki se povezujejo z najmanj dvema podjetjema in vsaj eno institucijo znanja ter so v zvezi s tem sklenila dogovor o sodelovanju. Upravičenci izberejo nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj. Stroški podjetij, ki ne sodijo med upravičence iz 7. člena tega pravilnika, vendar sodelujejo v povezovanju, niso upravičeni stroški za sofinanciranje na podlagi tega pravilnika.
22.	člen
Sofinanciranje investicij pomembnih za razvoj občine
Namen pomoči je vzpodbujanje novih investicij srednje velikih podjetij iz 7. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih investicij.
Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč za gradnjo novih poslovnih prostorov,
•	stroški pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo novih poslovnih prostorov,
•	stroški nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje.
Upravičenci do pomoči so srednje velika podjetja iz 7. člena tega pravilnika, imajo izdelano strategijo razvoja,
izpolnjujejo okoljske zahteve (minimalni vplivi na okolje) in zagotavljajo ohranitev obstoječih delovnih mest in/ali nastanek novih delovnih mest.
Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 60 % lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 5 let.
IV.	Drugi ukrepi
23.	člen
Ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči, so:
•	sofinanciranje programov institucij, ustanovljenih za pospeševanje razvoja podjetništva in turizma,
•	sofinanciranje podjetniških, inovacijskih in tehnoloških inkubatorjev, parkov, mrež in con,
•	nagrade za podjetniške uspehe, inovacijske predloge, turistična priznanja ipd.,
•	podjetniško izobraževanje mladih,
•	podpora disperzije informacij in povečanje informiranosti o podjetništvu, inovacijah in turizmu v občini,
•	skupni regijski programi več občin na področju pospeševanja podjetništva, inovativnosti in turizma,
•	projektno financiranje razvojnih projektov za pospeševanje razvoja podjetništva in turizma ter izgradnja razvojne infrastrukture,
•	sofinanciranje dejavnosti območnih razvojnih partnerstev ter društev s področja spodbujanja podjetništva in turizma.
V.	Način dodeljevanja
24.	člen
Za ukrepe, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi.
25.	člen
Merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
26.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
•	naziv in sedež občine,
•	pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
•	predmet javnega razpisa,
•	okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa,
•	pogoje za kandidiranje in merila za izbor upravičencev,
•	pogoje in merila za odločanje o višini dodeljenih sredstev po javnem razpisu,
•	navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,
•	rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,
•	naslov za vložitev vlog,
•	datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,
•	rok, v katerem bodo prosilci obveščeni o izidu javnega razpisa,
•	osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije oziroma dvignejo razpisno dokumentacijo.
Ob navedenih obveznih vsebinah razpisa se glede na predmet razpisa lahko navedejo še drugi podatki.
27.	člen
Razpisna dokumentacija mora biti brezplačno dostopna zainteresiranim vlagateljem. V razpisni dokumentaciji
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1866
morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitve sredstev in vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, da se vloga šteje kot formalno popolna.
Razpisna dokumentacija mora vsebovati zlasti:
•	podrobnejše podatke o predmetu razpisa,
•	okvirna višina sredstev z navedbo postavk v proračunu občine, kjer so sredstva planirana,
•	navedbo potrebnih dokumentov in dokazil, ki jih je potrebno priložiti k vlogi,
•	merila in druge pogoje za izbor in določitev deleža sredstev posameznemu prejemniku,
•	navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo odloči o pritožbi zoper ta sklep,
•	vzorec pogodbe.
V razpisni dokumentacijo so lahko navedeni tudi drugi podatki.
28.	člen
Javni razpis in pripadajoča razpisna dokumentacija morata biti objavljena na spletni strani občine in na krajevno običajen način, lahko pa sta objavljena tudi v drugih medijih.
29.	člen
Postopek za dodelitev sredstev vodi petčlanska strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Člani komisije s prejemniki sredstev ne smejo biti interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali v izvenzakonski skupnosti. V primerih, pri katerih bi bil član komisije interesno povezan s potencialnim prejemnikom sredstev, se pri odločanju o njegovi vlogi izloči.
30.	člen
Komisija pregleda in oceni popolne vloge na osnovi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji, ter o tem sestavi uradni zapisnik.
Komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga predloži v odločanje županu oziroma od njega pooblaščeni osebi za odločanje.
31.	člen
Župan ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe izbranim prejemnikom sredstev.
Prejemnikom sredstev se s sklepom o dodelitvi sredstev pošlje vabilo za podpis pogodbe in določi skrajni rok za podpis pogodbe. V kolikor se prejemnik ne odzove v 8 dneh od prejema vabila oziroma ne podpiše pogodbe v določenem skrajnem roku se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
32.	člen
Vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, se v roku navedenem v javnem razpisu obvesti o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi za takšno odločitev.
Podatki o dodeljenih sredstvih in prejemnikih so javni.
33.	člen
Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo, ki mora vsebovati najmanj:
•	naziv in naslov občine in prejemnika sredstev,
•	namen za katerega so bila sredstva dodeljena,
•	navedbo javnega razpisa,
•	višino dodeljenih sredstev,
•	dolžnost občine, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev,
•	določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
34.	člen
Na sklep o dodelitvi sredstev je v roku 15 dni po prejemu
možna pritožba pri županu občine.
Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih
je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti
postavljena merila za ocenjevanje vlog.
Župan mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom.
Odločitev župana je dokončna.
Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
35.	člen
V	primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.
V	primeru nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena prejemnik ne more kandidirati še na dva zaporedna razpisa sredstev občine za namene iz tega pravilnika po ugotovitvi navedenih nepravilnosti.
V	primeru, da je prejemnik sredstev prenehal z dejavnostjo za katero je prejel sredstva po tem pravilniku, ker je njegovo podjetje zašlo v težave ali zaradi drugih vzrokov, je dolžan vrniti sorazmerni del sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.
36.	člen
Občina mora hraniti dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s pravili o hranjenju dokumentarnega gradiva oz. skladno z drugimi predpisi, če je tako določeno.
37.	člen
Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja občinska uprava.
Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja občinska uprava.
VI. Pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena
38.	člen
Sredstva po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (v nadaljevanju: podjetja SSGP), se po tem pravilniku razdeljujejo skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26. 4. 2012, str. 8).
39.	člen
Upravičenci do pomoči de minimis po tem pravilniku so podjetja SSGP, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in oskrbujejo prebivalstvo občine z javnimi dobrinami in storitvami ter jim je za to dodeljena izključna ali posebna pravica oz. pooblastilo občine v smislu člena 106(2) Pogodbe.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1867
40.	člen
Do pomoči de minimis za podjetja SSGP po tem pravilniku niso upravičena:
•	podjetja oz. pomoči, ki sodijo med izjeme opredeljene v drugi točki 1. člena Uredbe Komisije (ES) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. L 114, 26. 4. 2012, str. 8),
•	podjetja, ki so v postopkih prisilnega prenehanja, postopkih zaradi insolventnosti po veljavnih predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij oz. so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah,
•	podjetja, ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine.
41.	člen
Skupni znesek pomoči dodeljen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki jo prejme upravičeno podjetje SSGP, ne sme presegati 500.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka ali drugih dajatev.
42.	člen
Zgornja meja pomoči se izrazi v pregledni obliki, kot je denarna dotacija ali subvencija ali nadomestilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki se izračuna po odgovarjajočih pravilih pomoči.
43.	člen
Odločitev o dodelitvi pomoči de minimis za podjetja SSGP sprejme občinski svet na predlog župana. Predlog mora vsebovati najmanj višino pomoči, namen pomoči in prejemnika pomoči (podjetje SSGP).
44.	člen
Podjetje SSGP se pisno obvesti o nameravani pomoči in predvidenem znesku za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.
Pred dodelitvijo pomoči se od podjetja SSGP pridobi pisno izjavo o kakršnikoli drugi prejeti pomoči de minimis, dodeljeni v zadevnem proračunskem letu ali v obdobju dveh prejšnjih proračunskih let na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 360/2012 z dne 25. 4. 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26. 4. 2012, str. 8) ali katerekoli druge uredbe de minimis.
Pomoč se dodeli, če se z dodelitvijo pomoči ne preseže zgornja meja pomoči iz 41. člena tega pravilnika.
VII. Prehodni in končna določba
45.	člen
Do uveljavitve novih predpisov na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se pomoč opredeljena v 18. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše (MUV, št. 22/00, 28/03, 3/07), šteje kot pomoč de minimis in se dodeljuje skladno z določili tega pravilnika.
46.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči de minimis za podjetja v Občini Ruše (UGSO, št. 43/12).
47. člen
Ta pravilnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0007/2015 Datum: 17. 12. 2015
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
999. Pravilnik o porabi proračunskih sredstev za delo krajevnih odborov v Občini Ruše
Na podlagi 21 . in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 6. in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, št. 25/2011 in 34/2012) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 9. redni seji dne 17. decembra 2015 sprejel
PRAVILNIK
O PORABI PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA DELO KRAJEVNIH ODBOROV V OBČINI RUŠE
1.	člen (vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se urejajo pravice in dolžnosti krajevnih odborov Občine Ruše, o porabi finančnih sredstev, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Ruše (v nadaljevanju: občina).
2.	člen (krajevni odbori)
(1)	Krajevni odbori so posvetovalna telesa, ki nimajo pravice odločanja.
(2)	Na območju Občine Ruše delujejo naslednji krajevni odbori:
•	Krajevni odbor Bistrica ob Dravi (obsega naselje Bistrica ob Dravi in Log),
•	Krajevni odbor Bezena (obsega naselje Bezena),
•	Krajevni odbor Ruše (obsega naselje Ruše in Lobnica),
•	Krajevni odbor Smolnik (obsega naselje Smolnik in Fala).
(3)	Krajevni odbori, razen zakonsko določenih nalog, samostojno opravljajo naslednje naloge:
•	neposredno sodelujejo z občani v svojem okolju,
•	ugotavljajo interese in potrebe krajanov ter jih predlagajo v kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane dela,
•	pospešujejo delo krajevnih društev in organizacij, ki niso financirana iz drugega vira občinskega proračuna,
•	po odločitvi občinskega sveta ali župana lahko neposredno vodijo krajevne akcije,
•	oblikujejo delovne skupine za posamične akcije,
•	dajejo mnenja občinskemu svetu, kadar ta s svojim odločanjem bistveno posega v interese, življenje in okolje prebivalcev na območju posameznih krajevnih odborov,
•	občinskemu svetu in občinski upravi dajejo svoja stališča in predloge v zvezi s proračunom občine.
3.	člen
(pravica do porabe sredstev)
Krajevni odbori imajo pravico do porabe sredstev, ki so v proračunu občine v proračunskem letu namenjena za posamezne krajevne odbore.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1868
4.	člen
(ravnanje s finančnimi sredstvi)
Krajevni odbori so dolžni s sredstvi iz prejšnjega člena tega pravilnika ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati v skladu z določbami tega pravilnika.
5.	člen
(določitev višine finančnih sredstev in finančni načrt porabe sredstev)
(1)	Občinski svet Občine Ruše določi višino finančnih sredstev za delo krajevnih odborov z Odlokom o proračunu Občine Ruše za tekoče leto.
(2)	Krajevni odbori so dolžni v 15 dneh po objavljenem Odloku o proračunu Občine Ruše za tekoče leto županu predložiti finančni načrt porabe sredstev po namenih porabe.
6.	člen
(poraba proračunskih sredstev)
Finančna sredstva za delo krajevnih odborov se vodijo za vsak krajevni odbor posamezno po stroškovnih mestih. Izplačila iz proračuna se vršijo na podlagi zahtevkov in na podlagi verodostojne knjigovodske listine, upoštevajoč veljavno zakonodajo.
7.	člen (namen porabe sredstev)
Sredstva se lahko uporabljajo za naslednje namene:
•	nakup pisarniškega in potrošnega materiala ter drobnega inventarja,
•	plačilo materialnih stroškov prireditev, ki jih organizira krajevni odbor in niso financirana iz drugega vira občinskega proračuna,
•	reprezentančni stroški (protokolarne pogostitve), neposredno povezani z delom krajevnega odbora.
8.	člen (postopek naročila)
(1)	Predsednik krajevnega odbora poda pisni predlog za porabo sredstev za namene iz 7. člena pravilnika, ki mora biti skladen s predloženim finančnim načrtom porabe sredstev, odredbodajalcu. Predlog se poda na obrazcu Zahtevek, ki je priloga tega pravilnika. Odredbodajalec uporabo sredstev odobri z naročilnico. Postopek naročila se izvede v skladu s predpisi o javnem naročanju.
(2)	Odredbe za uporabo finančnih sredstev izdaja župan, ki za izdajanje odredb za uporabo finančnih sredstev lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno v občinski upravi.
9.	člen
(namenska poraba finančnih sredstev)
(1)	Sredstva iz 5. člena tega pravilnika se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem pravilnikom, proračunom občine in predloženim finančnim načrtom porabe. Če krajevni odbor sredstev, ki jih prejema iz proračuna občine, ne uporabi za namene, določene s tem pravilnikom, se mu zmanjša pravica porabe v tekočem oziroma naslednjih letih za znesek nenamensko porabljenih sredstev.
(2)	Nadzor nad porabo sredstev opravi javni uslužbenec občinske uprave, ki skrbi za proračunsko postavko.
10.	člen
(poraba finančnih sredstev in poročilo)
(1) Krajevni odbori so dolžni odredbodajalcu podati letno poročilo o uporabi finančnih sredstev iz proračuna občine po namenih porabe iz 7. člena pravilnika. Poročilo mora obvezno vsebovati tudi primerjavo s predloženim finančnim načrtom porabe. Poročilo je treba oddati najkasneje do konca meseca februarja za preteklo leto.
(2) Krajevnemu odboru, ki ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se financiranje iz proračuna občine začasno ustavi. Finančna sredstva se ponovno začnejo nakazovati z dnem izpolnitve obveznosti.
11.	člen
(neporabljena finančna sredstva in prenehanje prejemanja finančnih sredstev)
Ob zaključku proračunskega leta se neporabljena finančna sredstva, namenjena za delovanje krajevnih odborov, ne prenašajo v proračun naslednjega leta.
12.	člen
(nadzor nad finančnim poslovanjem)
Krajevni odbori so dolžni med letom omogočiti nadzor nad izvajanjem porabe iz 7. člena tega pravilnika in nadzor nad finančnim poslovanjem v zvezi z namensko porabo dodeljenih sredstev Nadzornemu odboru Občine Ruše.
13.	člen (začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0023/2015 Datum: 17. 12. 2015
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
Priloga: • zahtevek
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1000. Odlok o predmetu in pogojih opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah/ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 21. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/15), 6. člena Odloka o načinu opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/15) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 9. redni seji, dne 10.12.2015 sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH OPRAVLJANJA OBVEZNIH LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1869
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljnjem besedilu: občina). (2) S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	Predmet javne službe
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
Javna služba po tem odloku obsega:
•	zbiranja komunalnih odpadkov,
•	obdelave mešanih komunalnih odpadkov in
•	odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
III.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju občine.
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejtimi predpisi.
IV.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
5.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe na območju občine z oceno stroškov.
V.	Javna pooblastila koncesionarju
6.	člen (javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.
VI.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VII.	Obseg monopola
8.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIII.	Začetek in čas trajanja koncesije
9.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 15 let.
IX.	Viri financiranja javne službe
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	Način plačila koncesionarja
12.	člen (koncesijska dajatev)
(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1870
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo občinski svet, župan in občinska uprava.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje občinska uprava.
XII.	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII. Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent izbere koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona o javnem naročanju.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
(4)	Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:
•	navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka,
•	ime in sedež občine,
•	predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,
•	začetek in predviden čas trajanja koncesijskega razmerja,
•	postopek izbire koncesionarja,
•	kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
•	kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,
•	zahteve glede vsebine vlog,
•	pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 5. členu tega odloka ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	pogoje za predložitev skupne vloge,
•	merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
•	naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
•	rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2)	V času objave javnega razpisa imajo zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1871
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti visokošolsko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 20. člena tega odloka mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan.
(2)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.
(3)	Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom v skladi z določili prejšnjega člena.
(4)	Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primerja. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.
(5)	Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.
(6)	Po odločitvi, da je dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga in jih pozove, da predložijo končne ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.
(7)	Javni partner sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskrimonatorni učinek.
(8)	Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
XIV.	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
XVI.	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
1. Prenos koncesije
25.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občina v nepredvidljivih okoliščinah. Razmerje v zvezi z načinom izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen (začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1872
XVII. Končna določba
31. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 0341-2/2015 Datum: 10. 12. 2015
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan
OBČINA VOJNIK
1001. Odlok o poračunu Občine Vojnik za leto 2016
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je
Občinski svet Občine Vojnik na 10. seji dne, 17.12.2015 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE VOJNIK ZA LETO 2016
1.	Splošna določba
1.člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Vojnik za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	v eurih
	D. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	6.983.149
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	6.079.412
70	DAVČNI PRIHODKI	5.146.000
700	Davki na dohodek in dobiček	4.659.680
703	Davki na premoženje	342.370
704	Domači davki na blago in storitve	143.950
71	NEDAVČNI PRIHODKI	933.412
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	741.062
711	Takse in pristojbine	6.500
712	Globe in druge denarne kazni	16.650
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	7.200
714	Drugi nedavčni prihodki	162.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	80.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	80.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	823.737
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	810.841
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	12.896
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	7.280.394
40	TEKOČI ODHODKI	2.303.798
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	744.259
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	108.692
402	Izdatki za blago in storitve	1.299.847
403	Plačila domačih obresti	48.000
409	Rezerve	103.000
41	TEKOČI TRANSFERI	2.648.017
410	Subvencije	83.100
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.034.462
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	254.284
413	Drugi tekoči domači transferi	1.276.171
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	2.222.080
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.222.080
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	106.500
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	36.000
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	70.500
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	-297.246
	E. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	98.369
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	98.369
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1873
750	Prejeta vračila danih posojil	98.369
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	11.545
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	11.545
440	Dana posojila	11.545
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	86.824
	F. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	156.000
50	ZADOLŽEVANJE	156.000
500	Domače zadolževanje	156.000
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	280.000
55	ODPLAČILA DOLGA	280.000
550	Odplačila domačega dolga	280.000
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-334.422
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-124.000
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	296.246
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	
9009	Splošni sklad za drugo	336.427
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava - splošne zadeve, Občinska uprava - finance, Občinska uprava - družbene dejavnosti, Občinska uprava - komunala, Občinska uprava - urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava - občinsko premoženje, Občinska uprava -požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava - kmetijstvo, Občinska uprava - gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava - elementar, Skupna občinska uprava - Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Skupna občinska uprava občin Dobrna, Vitanje in Vojnik, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu ,
•	državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve,
•	turistična taksa,
•	lastna sredstva krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti,
•	prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,
•	donacije,
•	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
•	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
•	koncesijske dajatve od upravljanja pokopališča, lovstva in izkoriščanja gozdov,
•	najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.
Občina je imela na dan 31.12.2014 oblikovana sklada neporabljene okoljske dajatve v višini 143.511 € in sklad zadržanih sredstev za investicijo vrtec Mavrica in telovadnica Vojnik v višini 193.910 €, katerih sredstev v letu 2015 ni porabila in se upoštevajo kot sredstva na računu na dan 31.12.2015, zanje sta planirani proračunski postavki v posebnem delu proračuna.
5. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1874
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2017 40 % navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoč in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8.	člen (proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1.	proračunska rezerva, oblikovana po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 73.000 €. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
2.rezervni	sklad neprofitnih stanovanj v višini v višini 10.000 €, oblikovan po 119. Členu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2003).
4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Prav tako lahko župan odobri sredstva do višine 400 €.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev
občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 156.000 €. Navedeni znesek pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2015 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (veza zadnji odstavek 4. Člena odloka), ki so planirana na proračunskih postavkah 4030950 (izgradnja nizkoenergetskega vrtca Vojnik), 4030964 (investicija telovadnica OŠ Vojnik) ter 4040239 (okoljska dajatev namenjena izgradnji kanalizacije) in predvidoma v letu 2016 ne bosta realizirani.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije - zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 2.000 €, so brez soglasja župana nični. Podpisovanje pravnih poslov krajevnih skupnosti, ki bi imeli finančne posledice pri upravljanju premoženja, so brez soglasja nični.
11.	člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij
ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2016 zadolžijo do skupne višine 0 eurov.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2016 zadolžijo do skupne višine 0 eurov in izdajo poroštva do skupne višine glavnic 0 eurov.
Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
12.	člen
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega premoženja)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2016 lahko zadolži do višine 676.000 €.
6.	Prehodne in končne določbe
13.	člen
(začasno financiranje v letu 2017)
V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0035/2015-3 Datum: 17. 12. 2015
Občina Vojnik
Branko Petre, župan
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1875
Priloga:
• Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
1002. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v občini Vojnik
Na podlagi določil 43., 99. in tretjega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, št. 3/07, 23/07-popr., 41/07-popr., 122/07-Odl. US: U-I-11/07-45, 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS in 57/12), 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS št. 45/10) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na 10. seji dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O IZDAJI SOGLASJA K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI VOJNIK
I
Občina Vojnik daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč na domu, v višini 17,78 € na uro in 19,59 € na uro na dan praznika oz. nedelje.
II
Ob upoštevanju subvencije Republike Slovenije in Občine Vojnik znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve pomoči na domu 3,80 €. Enak prispevek uporabnika velja tudi na dan praznika oziroma nedelje.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2016.
Številka: 032-0022/2015/3 Datum: 17. 12. 2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
1003. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Vojnik
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-UPB 1, 103/07, 99/13 in 46/14) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 10. redni seji, dne 17.12.2015 sprejel
SKLEP
O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI VOJNIK
I. Financiranje političnih strank
Občina Vojnik financira politične stranke za vsak dobljeni glas, ki so ga prejele na lokalnih volitvah 5. oktobra 2014 v Občinski svet. Stranka lahko pridobi
sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti. Upravičene politične stranke se financirajo v višini 0,40 € mesečno na glas volivca, ki je glasoval za listo politične stranke. Financiranje poteka polletno v mesecu juniju in decembru.
Financiranje političnih strank se izvaja po naslednjem razdelilniku:
Zap. št.	POLITIČNA STRANKA	ŠTEVILO GLASOV ZA OS	ZNESEK €/LETO
1.	SLS	542	2.601,60
2.	SDS	560	2.688,00
3.	SMC	648	3.110,40
4.	NSi	426	2.044,80
5.	DeSUS	176	844,80
6.	SD	308	1.478,40
	SKUPAJ	2660	12.768,00
II. Prehodna in končna določila
Sklep o financiranju političnih strank in neodvisnih list Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 56/2014), ki je bil sprejet na 4. redni seji Občinskega sveta Občine Vojnik dne 18. 12. 2014, preneha veljati 31.12.2015.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja od 1. 1. 2016 dalje.
Številka: 032-0022/2015/4 (1) Datum: 17. 12. 2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
OBČINA ZREČE
1004. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Škalce -Stanojevič
Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO ZAZIDAVO ŠKALCE -STANOJEVIČ
I. Splošni določbi
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1)	S tem Odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenske Konjice za območje občine Zreče v letu 2009 (Uradni list RS, št. 37/12) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko zazidavo Škalce - Stanojevič (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2)	Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d.o.o. Celje, pod številko projekta 764/15.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1876
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2)	Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini Zreče.
II.	Opis prostorske ureditve
3.	člen
(predmet podrobnega načrta)
Na območju prostorskega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
•	izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
•	izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje,
•	izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske objekte,
•	odstranitev obstoječega pomožnega objekta,
•	ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
4.	člen
(območje podrobnega načrta)
(1)	Območje prostorskega načrta se nahaja jugovzhodno od naselja Zreče. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter prometni, energetski, teleprenosni in komunalni infrastrukturi (gospodarska javna infrastruktura - GJI) in predstavlja nepozidani del soseske »Dobrava 1«. V naravi je območje travnik in dovozna pot.
(2)	Območje podrobnega načrta obsega parcele št.: 279, 281/1, 282/11 in 282/16, vse k.o. 1105 - Škalce. Površina območja meri približno 0,73 ha.
(3)	Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve ter obsegajo najmanj parcele št. 274/6, 274/5, 278/1 (trasa novega TK voda), 282/9 (trasa novega NN elektro voda) in 280/1 (meteorna kanalizacija), vse k.o. 1105 - Škalce.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5.	člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1)	Območje obravnave se nahaja južno od naselja Zreče, nad dolino, po kateri poteka regionalna cesta RII 430 Celje - Slovenske Konjice. Severno, južno in vzhodno je obstoječa pozidava individualnih stanovanjskih hiš. Na vzhodu je travnik, ki se strmo spušča proti dolini. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja povezano preko obstoječih cest in poti.
(2)	V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno
območje obsega zemljišča v območju podrobnega načrta.
(3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
IV. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor
6.	člen
(namembnost območja podrobnega načrta)
Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture.
7.	člen (dopustni posegi)
(1)	Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:
•	izgradnja šest (6) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,
•	odstranitev obstoječega pomožnega objekta,
•	odstranitev obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture v povezavi z odstranjenimi objekti,
•	izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture,
(2)	Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta.
8.	člen (odstranitve objektov)
Na območju podrobnega načrta se odstrani obstoječi nestanovanjski objekt na parceli št. 282/16, k.o. 1105 -Škalce.
9.	člen
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1)	Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih podlag.
(2)	Umestitev objektov in naprav je določena:
•	z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za vsak objekt posebej,
•	z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
•	z gradbeno linijo (GL), na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti z enim robom -najmanj s 70% dolžine ene stranice fasade,
•	s horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
•	s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
•	z višinskimi kotami terena in objektov.
10.	člen
(pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Velikost posameznih objektov je določena z:
•	gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele in z gradbenimi linijami, na katero morajo biti postavljeni načrtovani objekti vsaj z 70% dolžine ene stranice fasade,
•	dimenzijami horizontalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem,
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1877
•	dimenzijami vertikalnih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: K klet, P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje, IP izkoriščeno podstrešje ter P podstrešje,
•	točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo,
(2)	Načrtovani objekti so osnovne tlorisne dimenzije 11,00 x 8,00 m in prizidek tlorisne dimenzije 8,00 x 3,00 m povečani ali zmanjšani za dopustno toleranco ± 10%. Objekti so zasnovani kot dvo ali tri etažni in imajo vkopano klet (K), pritličje (P), nadstropje (P+1) in podstrešje (P) ali vkopano klet (K), pritličje (P) in izkoriščeno podstrešje (IP). Prizidki so pritlični, lahko so podkleteni (K+P). Strehe objektov so simetrične dvokapnice naklona 35° - 45°.
(3)	Klet objektov je v celoti ali delno vkopana tako, da je na nižjem delu parcele kota kleti na terenu, na višjem delu parcele pa je klet po višini najmanj 80% vkopana. Kota pritličja je največ 60 cm nad koto terena.
(4)	Za vse objekte se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani vzporedno s plastnicami terena. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive.
(5)	Dopustna je izvedba frčad v strešini objekta ali drugo odpiranje strešin, skupna dolžina zidov frčad v posamezni strešini ne sme preseči polovice dolžine objekta. Dopustna je izvedba osnovnega objekta z aneksi poljubnih oblik kjerkoli znotraj maksimalno dovoljenih tlorisnih dimenzij objekta. Strešine nad aneksi in strešine frčad so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine objekta.
11. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1)	Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba - garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve.
(2)	Vrsta enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni in nezahtevni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega plana.
(3)	V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter celotno površino gradbene parcele, ne sme presega 0,4.
(4)	Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha
bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.
12.	člen
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1)	Na gradbenih parcelah predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine.
(2)	Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so ozelenjene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 1,20 m. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonski, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni.
(3)	Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja mora biti živa meja ali žična ozelenjena ograja, dopustna je lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do 1,50 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.
(4)	Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi.
13.	člen
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme)
(1)	Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:
•	elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje),
•	elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
•	svetilke, usmerjevalne in obvestilne table.
(2)	Vsa oprema je oblikovno enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani, skladno z urbano opremo naselja.
V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
14.	člen
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1)	Prometno se območje navezuje na lokalno cesto št. 383021 Slovenske Konjice - Dobrava - Zreče, ki se navezuje na širše prometno omrežje.
(2)	Na obravnavanem območju se uredi nova dovozna cesta. Na severu se navezuje na lokalno cesto št. 383021 Slovenske Konjice - Dobrava, in poteka v smeri sever jug do križišča T oblike, od tu pa v smeri proti zahodu in v smeri proti vzhodu. Širina normalnega profila ceste znaša 5,00 m, vključno z 0,50 m obojestransko bankino.
(3)	Predvidena dovozna cesta se asfaltira.
(4)	Parkirne površine se zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov. Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi ploščami.
15.	člen (pešpoti in kolesarske steze)
Na obravnavanem območju peš in kolesarski promet poteka po cestah, zato se omeji hitrost vozil na največ 30 km/h.
16.	člen
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1878
in elektronsko komunikacijske naprave in objekti -gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2)	Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se kablira.
(3)	Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(4)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
17.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Za oskrbo stanovanjskih objektov s pitno vodo se zgradi nov javni vodovod. Nov vodovod se priključi na obstoječ javni vodovod premera 80 mm, ki se nahaja severno od območja, ob lokalni cesti Slovenske Konjice -Dobrava - Zreče.
(2)	Vodovod je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena.
(3)	Za izgradnjo vodovoda se uporabijo cevi polietilen DN/OD 32 mm - 10 barov. Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipskih toplotno izoliranih vodomernih jaških. Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
(4)	Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
18.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju podrobnega načrta mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena, fekalna in meteorna kanalizacija.
(2)	Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se zgradi fekalno kanalizacijo, ki se začasno priključi na skupno malo čistilno napravo (MČN), po izgradnji javne
kanalizacije pa se priključijo na javni kanalizacijski sistem.
(3)	Za odvod meteornih vod se zgradi meteorno kanalizacijo z iztokom v površinski odvodnik. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v vodotoke se izvedejo ukrepi skladno z republiškimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko meteorne kanalizacije v površinski odvodnik Koprivnica. Iztok mora biti oblikovan tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka zavarovani pred vodno erozijo.
(4)	Kanalizacijo je treba načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah oziroma locirani tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(5)	Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija predana v upravljanje.
(6)	Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom - postopek L.
19.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za napajanje predvidenih objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se zgradi novo nizkonapetostno (NN) električno omrežje, ki se izvede preko obstoječega NN 0,4 kV izvoda iz obstoječe transformatorske postaje TP t-626 Žeče 5.
(2)	Novo NN elektro omrežje za napajanje predvidenih objektov je izvede s kabli NN 0,4 kV, do priključnih omaric predvidenih objektov in naprav in do novega prižigališča javne razsvetljave (JR). Kabli se položijo v kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi površinami in pri manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah od druge GJI, bo izvedena kabelska kanalizacija.
(3)	Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
20.	člen (javna razsvetljava)
(1)	Na območju OPPN se ob predvideni dovozni cesti uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo v zelenici ob cesti na kandelabrih višine približno 5 m. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji.
(2)	Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
21.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK omrežje.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1879
(2)	Novi TK vodi se uredijo iz obstoječega omrežja ob meja gradbenih parcel cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(3)	Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
22.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju, preko katerega poteka obstoječe srednjetlačno (0,5 bar) distribucijsko plinovodno omrežje. Za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov s plinom se zgradi nov priključni plinovod, ki se priključi na obstoječ plinovod, ki poteka v cestišču lokalne ceste Slovenske Konjice - Dobrava -Zreče.
(2)	Sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, to je v trasi dovozne ceste, pri čemer se upošteva vse vzporedne in vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s področja tehničnih pogojev za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter skladno s smernicami upravljavca.
23.	člen (ogrevanje)
(1)	Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka, uplinjeni les in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki urejajo način ogrevanja na območju Občine Zreče ter se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2)	Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
24.	člen
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)
(1)	Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Zreče.
(2)	Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se nahaja ob objektih. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja). Natančna lokacija zbirnih in odjemnih mest se določi v tehnični dokumentaciji za posamezen objekt ali skupino objektov.
(3)	Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture ter pri gradnji novih objektov, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Na območju OPPN ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov.
(4)	Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
VI. Merila in pogoji za parcelacijo
25.	člen (parcelacija)
(1)	Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje ter v skladu s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del tehnične dokumentacije ter skladno s projektno dokumentacijo ter mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2)	Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
26.	člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Na ureditvenem območju podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(2)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline.
VIII.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
27.	člen (pogoji ohranjanja narave)
Načrtovane ureditve ne posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
28.	člen (varstvo zraka)
(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
•	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
•	preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala; ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1880
gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
•	upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
•	če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,
•	zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi virov energije.
29.	člen (varstvo tal)
(1)	Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2)	Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
30.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.
(2)	V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
31.	člen (varstvo voda)
(1)	Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(2)	Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode.
(3)	V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke. Zaradi geoloških lastnosti ponikanje ni dopustno.
32.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1)	Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določil, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2)	Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3)	Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4)	Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
33.	člen
(varstvo pred poplavo in erozijo)
(1)	Območje podrobnega načrta je po podatkih RS MKO ARSO o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno.
(2)	Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
34.	člen (varstvo pred potresom)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, pospeške tal je do 0.125. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg.
35.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(2)	Na ureditvenem območju podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.
(3)	Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu.
36.	člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2)	Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1881
zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3)	Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4)	Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
IX.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
37.	člen (etapnost izvedbe)
(1)	Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov.
(2)	Gradnja in obnova gospodarske javne infrastrukture (GJI) se izvaja pred ali sočasno z gradnjo objektov. Pred uporabo objektov je obvezna priključitev na meteorno in fekalno kanalizacijo in čistilno napravo. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.
(3)	Nova fekalna kanalizacija se zgradi v dveh etapah. V prvi etapi se priključi na malo čistilno napravo, v drugi etapi, po izgradnji kanalizacijskega omrežja naselja in čistilne naprave, pa se preklopi na javno kanalizacijsko omrežje.
X.	Drugi pogoji in zahteve za izvajanje
38.	člen (drugi pogoji in zahteve)
(1)	Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2)	Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.
(3)	Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte je potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
XI.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
39.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	OPPN določa okvirne tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
(2)	Kot tolerance so dovoljene:
•	sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev,
•	povečanje načrtovanih objektov so + 10%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so + 5%,
•	zmanjšanje načrtovanih objektov so - 20%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so - 5%,
•	na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
•	spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca.
XII. Končne določbe
40.	člen (vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice.
41.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
42.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0005/2014-71 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1005. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu obstoječe vrstne hiše Nova Dobrava Zreče (ZNvhND) - za gradnjo objekta
Na podlagi 61. člena ter v povezavi s 46. in 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBSTOJEČE VRSTNE HIŠE NOVA DOBRAVA ZREČE (ZNvhND) - ZA GRADNJO OBJEKTA
I. Splošni določbi
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1882
1.	člen (namen odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu obstoječe vrstne hiše Nova Dobrava Zreče (Uradni list RS, št. 68/97, 43/01, 95/04 -popravek,16/05 in 40/11) (v nadaljevanju: odlok o ZN).
Sestavni del odloka o ZN je elaborat št. 05/15-ZN/SP, julij 2015, ki ga je izdelal BIRO 2001, Maksimilijana Ozimič Zorič s.p., Slovenska Bistrica.
2.	člen (vsebina odloka)
Odlok o ZN iz 1. člena vsebuje:
I.	Tekstualni del
II.	Grafični del
III.	Smernice in mnenja
IV.	Priloge
II.	Meja območja urejanja
3.	člen (območje urejanja)
Območje obravnave se nahaja v skrajnem jugozahodnem delu naselja individualnih stanovanjskih hiš v Zrečah, ob Ulici Jurija Vodovnika, na parc. št. 886/42, k.o. 1100 - Zreče. Meja obdelave poteka po mejah zemljiške parcele, ki so urejene. Površina obdelave meri 437 m2.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor z oblikovalskimi pogoji
4.	člen (funkcija območja)
Funkcija območja ostane stanovanjska z možnostjo turistične dejavnosti (gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev). Predmet obdelave v odloku o ZN je spremenjena parcelacija in umestitev ter oblikovanje objekta.
5.	člen (lokacijski pogoji)
Objekt je vzporedno oddaljen 1 m od meje s sosedom parc. št. 886/39, k.o. 1100 - Zreče in leži izven varovalnega pasu javne poti v osrednjem delu zemljiške parcele.
Objekt je tlorisno sestavljen iz treh zamaknjenih pravokotnikov velikosti 11.05 m x 4.30 m, z nadstrešnico na dvoriščni strani širine 2.70 m in na cestni strani pri vhodu 1.50 m, s toleranco ±0.50 m v razpoložljivih smereh znotraj zazidalnega območja.
Etažnost lamele objekta je P+M, višina objekta v slemenu je 7.00 m ±0.50 m nad koto pritličja in ne sme višinsko odstopati od sosednjih objektov.
Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki od ceste, komunalnih vodov in sosedov.
Ob objektu se zagotovi prostor za parkiranje vozil.
6.	člen
(usmeritve za projektiranje)
Stanovanjski objekt bo sodobno arhitekturno oblikovan, ob upoštevanju tradicionalnih sestavin in oblikovanj značilnih za to področje, s streho dvokapnico z dvema naklonoma kot na sosednjih objektih 180 - 450. Kritina na strehi je opečna ali podobna kritina v rdeče rjavi oz. sivo črni barvi.
Parkirni prostor se lahko nadkrije skladno s predpisom, ki ureja gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe. Streha je lahko tudi ravna oz. oblikovno podrejena strehi na objektu.
7.	člen
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov)
Možna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, skladno z veljavnim predpisom.
IV. Zasnova projektnih rešitev prometne,
energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture
8.	člen
(promet)
Območje obravnave leži ob Ulici Jurija Vodovnika, parc. št. 886/44, k.o. 1100 - Zreče, ki je kategorizirana kot JP 985651 Ulica Jurija Vodovnika.
Predvidena parkirna mesta ležijo v varovalnem pasu javne poti, ki znaša 4 m.
Za vsak poseg v varovalni pas ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa oz. moteno redno vzdrževanje.
9.	člen (vodovod)
Na območju občine Zreče morajo biti objekti priključeni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema. Priključevanje je možno ob upoštevanju Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 53/13) in Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 104/01).
Parcelo prečka vodovodni vod 0125, ki ga je potrebno pred gradnjo poglobiti in položiti v zaščitno cev. Način im mesto izvedbe se določi v projektnih pogojih.
10.	člen
(kanalizacija in odvodnjavanje)
Odpadne komunalne vode bo možno priključiti na ločen kanalizacijski sistem Zreče, ki je urejen v ulici. Padavinske vode bo možno priključiti na ločen kanalizacijski sistem Zreče.
Priključitev na ločen kanalizacijski sistem Zreče bo možen pod pogoji, katere bo izdal Režijski obrat Občine Zreče - NOE. Projektno je potrebno obdelati priključevanje objekta na ločen sistem kanalizacije. Upoštevati je potrebno tudi Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 75/10).
11.	člen (elektrika)
Na območju obravnave ni elektroenergetskih vodov in naprav v lasti Elektro Maribor, d.d..
Priključna moč predvidenega objekta je 1*17 kW (3*25 A).
Pri pripravi Občinskih prostorskih načrtov je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati naslednje predpise:
•	Energetski zakon /EZ-1/ (Uradni list RS, št. 17/14);
•	Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 - EZ-1);
•	Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07, 1/08 - popr., 37/11 - odl. US in 17/14 - EZ-1 );
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1883
•	Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije s prilogami (Uradni list RS, št. 41/11);
•	Tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981).
Za izvedbo napajanje objekta z električno energijo je potrebno:
•	zgraditi ustrezni nizkonapetostni priključek od obstoječega NN omrežja (I-03 Nova Dobrava+HP) obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Križevec (t-612) do predvidenih objektov (traso določiti skupaj v sodelovanju z OE Slovenska Bistrica). Trasa je predvidena iz NN kablovoda na parc. št. 886/45 k.o. Zreče, na katerem se postavi razvodna (razdelilna) omara, iz katere bo možno napajati objekt. Odjemno mesto se uredi v stebričku ali omarici na fasadi objekta.
•	pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN razvod,
•	pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala trasa novega NN razvoda.
12.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
Na parceli ni vodov TELEKOM.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.
Glede na pozidavo oz. komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi oz. prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije, d.d.
S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije, d.d. možnost priključitve na obstoječe.
Za trase novih TK vodov, ki bodo omogočali sprejem TV programov v klasični in HD kakovosti, dostop do interneta, klasične in IP telefonije in drugih tehnoloških omrežij, naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije, d.d.
13.	člen (KRS sistem)
Kabelska kanalizacija KKS na območju predvidenih posegov še ni izvedena. Neposrednih vplivov na obstoječe omrežje s predvideno gradnjo ni. Investitor pri načrtovanju posegov v ta prostor nima posebnih obveznosti varovanja omrežja KKS.
Pri načrtovanju gradbenih posegov naj investitor (projektant) upošteva, da je priključitev predvidenega objekta na KKS možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo 0 50 mm. Do točke priklopa na obstoječ sistem bo potrebno izgraditi cevno kabelsko kanalizacijo. Točka priklopa je obstoječa KKS omarica, ki se nahaja vzhodno od obravnavanega objekta na parc. št. 886/41, k.o. 1100 - Zreče. Končno izvedbo določi Telemach, d.o.o.
14.	člen (plin)
Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Zrečah je Mestni plinovodi, d.o.o., ki določi pogoje priključevanja.
Na območju obravnave poteka nizkotlačno (20 mbar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina, cev PEHD 0
125 mm pod cestiščem. Potrebno je predvideti priključek na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom za objekt.
Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02) in Tehnične zahteve operaterja distribucijskega sistema (april 2012).
Izgradnjo priključnega plinovoda lahko izvaja le operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščene inštitucije. Ostali pogoji so razvidni iz smernic št. 06-15 ZR.
15.	člen
(ogrevanje in priprava sanitarne tople vode)
Za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode se predvidi energent plin oz. alternativno druga vrsta obnovljivega vira energije (lesna biomasa ali toplotna črpalka (zrak : voda) ob upoštevanju energetsko varčne gradnje.
V.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja
16.	člen (varovanje voda)
Lokacija objektov se ne nahaja v vodovarstvenem območju ali v neposredni bližini vodotoka in trajno ali začasno ne vpliva na vodni režim ali stanje voda.
Kanalizacijski sistem bo v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na javni komunalni čistilni napravi.
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list Rs, št. 64/12).
Po podatkih iz atlasa okolja Agencije RS za okolje, je iz opozorilne karte erozije razvidno, da se obravnavana parcela nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov. Potrebno je izdelati geološko poročilo, ki bo vključevalo način temeljenja objekta in zmožnost morebitnega ponikanja, ob gradnji pa je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor.
V skladu z 49.b členom ZGO-1, si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
Iz geotehničnega mnenja št. ZZ-11/15, julij 2015 je razviden način temeljenja objekta. Koeficient prepustnosti zemljin k = 1.0E-11 m/sec (glinaste zemljine težko gnetnih koncistenc) ne omogoča ponikanja vode. V skladu s smernicami Režijskega obrata Občine Zreče je možen odvod meteornih vod v javno kanalizacijo.
17.	člen (komunalni odpadki)
Investitor objekta je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzioniran prostor za zbiranje in odvoz odpadkov. Ureditev prostora mora zadostiti določilom veljavnega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zreče. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje koncesionarja za ravnanje z odpadki.
VI.	Etapnost izvedbe in dopustna odstopanja
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1884
18.	člen (etapnost izvedbe)
Izvedba prostorske ureditve je možna v več medsebojno neodvisnih fazah.
Gospodarska javna infrastruktura: komunalne ureditve (prestavitev vodovoda) ter ostala infrastruktura se izvedejo pred ali sočasno z gradnjo objekta. Lamele se lahko gradijo v več etapah.
19.	člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
Pri izvedbi prostorske ureditve so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
VII. Končne določbe
20.	člen (vpogled odloka)
Odlok o ZN je stalno na vpogled na sedežu Občine Zreče in UE Slovenske Konjice.
21.	člen (nadzorstvo)
Nadzorstvo nad tem odlokom o ZN izvaja pristojna inšpekcijska služba.
22.	člen (veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0004/2015-24 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1006. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče - 1
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15-ZIPRS1617), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 29/95 - ZPDF, 44/97 - ZSZ in 27/98 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US in 57/12), je Občinski svet Občine Zreče na 8. seji, dne 16.12.2015, sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ZREČE - 1
I. Splošne določbe
1. člen
V Občini Zreče se plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta Občine Zreče določena kot stavbna zemljišča in na območjih, ki jih določa ta odlok, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2.	člen
Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorskim izvedbenim aktom (v nadaljevanju PIA) določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
3.	člen
Nadomestilo se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oz. poslovne površine stavbe. Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kakor tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, premoga, pepela in žlindre, odprte športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, javna parkirišča, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina in podobno.
Nadomestilo se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal dovoljenje za poseg v prostor.
4.	člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik oziroma najemnik, zakupnik ali užitkar stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1885
uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: pristojni urad).
Pristojni urad Ministrstva za finance začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje pristojnemu uradu Občinska uprava občine Zreče. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi Občine Zreče nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oz. po nastali spremembi.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala.
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Zreče, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
5.	člen
Pravne in fizične osebe plačujejo nadomestilo v dveh obrokih.
II. Območja, kjer se plačuje nadomestilo
6.	člen
Območja, kjer se plačuje nadomestilo, so:
I. območje: center naselja Zreče (Cankarjeva ulica, Cesta na Roglo do vključno hišne št. 59, Cesta pod hribom, Cesta talcev, Dobroveljska cesta, Dravinjska cesta, Ilirska pot, Kratka pot, Kovaška cesta, Mladinska ulica, Ob gozdu, Obrtniška cesta, Obvozna cesta, Ogljarska ulica, Pohorska cesta, Prešernova cesta, Rudniška cesta, Slomškova ulica, Strma cesta, Šarhova ulica, Šolska cesta, Štajerska ulica, Tovarniška cesta, Ulica Borisa Vinterja, Ulica bratov Mernik, Ulica Janeza Koprivnika, Ulica Jurija Vodovnika, Ulica Pohorskega Bataljona, Ulica 12. oktober, Vinogradna cesta, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta)._
II. območje: ostali del naselja Zreče razen Borka (Breg, Brinjeva gora, Zlakovška cesta, Jamniška cesta, Cesta na Gorenje, Cesta na Roglo od hišne št. 60 dalje), Bezovje nad Zrečami, Boharina, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zlakova, Rogla, Stranice, Bukovlje, Gornja vas, Križevec, Lipa, Polajna, Spodnje Stranice, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič._
III. območje: Bork, Čretvež, Mala gora, Skomarje, Resnik, Planina na Pohorju, Padeški vrh, Koroška vas na Pohorju, Zabork._
7. člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafičnih listih (TTN in PKN karte v merilu 1:5000) veljavnih prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Zreče in so na vpogled pri pristojni službi Občine Zreče.
III. Merila za določitev višine nadomestila 8. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in dejanskimi možnostmi priključitve na te objekte in naprave, namen uporabe in lega stavbnega zemljišča, druga stavbna zemljišča.
9. člen
(Opremljenost stavbnega zemljišča)
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in
1)	dostop:	
	a) makadamska cesta	10 točk
	b) asfaltna cesta ali ulica s hodniki za pešce	20 točk
	c) asfaltna cesta ali ulica brez hodnikov za pešce	15 točk
2)	urejene javne parkirne površine	5 točk
3)	urejene zelene in rekreacijske površine	5 točk
4)	odvodnjavanje	
	a) urejena cestna kanalizacija	10 točk
	b) površinsko odvodnjavanje	5 točk
5)	kanalizacija	10 točk
6)	vodovod	10 točk
7)	električno omrežje	10 točk
8)	toplovodno ali plinsko ogrevanje	15 točk
9)	telefonsko naročniško omrežje	10 točk
10)	javna razsvetljava	10 točk
11)	kabelska TV	10 točk.
Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinej prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega zemljišča. Razdelki a, b in c prve točke ter razdelka a in b četrte točke se pri točkovanju opremljenosti stavbnega zemljišča med sabo izključujejo.
10.	člen
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
•	priključka na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno, telefonsko, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 60 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
•	uporaba javne razsvetljave, parkirišč, pločnikov, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 60 m.
11.	člen
(Namen uporabe in lega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe stavbnega zemljišča: • za stanovanjske objekte oz. prostore se po tem odloku štejejo stanovanja v blokih, družinske hiše, samski domovi, domovi za starostnike ter drugi objekti ali prostori, ki so namenjeni stalnemu prebivanju (v nadaljevanju: stanovanjski namen);
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1886
•	za počitniške objekte oz. prostore se po tem odloku štejejo počitniške hišice (vikendi), počitniška stanovanja, počitniški domovi, počitniški apartmaji, stanovanjske hiše, stanovanja in drugi prostori, ki so namenjeni začasnemu prebivanju (v nadaljevanju: počitniški namen);
•	za poslovne objekte oz. prostore se po tem odloku štejejo objekti in prostori v katerih se opravlja kakršnakoli poslovna, storitvena ali gospodarska dejavnost ter prostori v družinskih in kmečkih hišah, ki so namenjeni oddajanju prenočevanja turistov.
12. člen
Namen in lega se ovrednotita z naslednjimi točkami:
Namen uporabe		Lega stavbnega zemljišča - območje:		
		I.	II.	III.
1.	Stanovanjski objekti	30	20	10
2.	Počitniški objekti	230	230	230
3.	Poslovni objekti			
	• gospodarska dejavnost, industrija turizem, gostinstvo trgovina, storitvena dejavnost	120	100	80
	• bančništvo, pošta, upravna dejavnost, zavarovalnica, menjalnica	320	280	240
4.	Nezazidano stavbno zemljišče v sklopu PIA	120	120	120
5.	Gradbene parcele izven zgradb, ki so namenjene poslovni dejavnosti	18	18	18.
13. člen (Druga stavbna zemljišča)
Peskokopi, glinokopi, kamnolomi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo ne glede na lego in komunalno opremljenost po naslednjih kriterijih, kolikor ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture:
Dejavnost	Število točk
Peskokopi, kamnolomi	1 3 0
Bencinski servis	800
14. člen
Površine peskokopov in kamnolomov, od katerih se obračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča so površine pisarn, površine za skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti, ter druge urejene površine, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno gradbeno parcelo bencinskega servisa.
Površine objektov kabelsko razdelilnega sistema so površine razdelilnih omaric s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in tlorisne površine drugih objektov kabelsko razdelilnega sistema s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
IV. Oprostitev plačila nadomestila
15.	člen
Nadomestilo se ne plačuje:
•	za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,
•	za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
•	za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
•	za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in bivanje,
•	za sakralne objekte in za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika,
•	poslovne prostore občinskih organov,
•	poslovne prostore, ki jih uporabljajo za svoje delo organi krajevne skupnosti,
•	objekte ali prostore, ki jih uporablja javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina,
•	za prostore, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije in društva, ki delujejo v javnem interesu,
•	za prostore, ki jih uporabljajo kulturna, športna in druga društva, ki se financirajo iz občinskega proračuna,
•	logarnice, ki služijo izključno za gozdarske namene.
Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili
novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in se uvede na zahtevo občana.
Če občani prejemajo denarni dodatek ali denarno pomoč kot edini vir preživljanja so oproščeni plačila nadomestila. Pri oprostitvi se upoštevajo merila in pogoji, ki jih določa zakonodaja na področju socialnega varstva.
Občina Zreče lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost, ...) oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za eno leto.
Zavezanci, ki prevzamejo opuščene kmetije v last, najem, zakup, uživanje z namenom opravljanja kmetijske dejavnosti, so oproščeni plačila za dobo petih let.
16.	člen
Pisno zahtevo za oprostitev plačila ter dokazila (pogodba o nakupu, odločba o stroških komunalne opreme, potrdilo socialne službe.) za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 31.1. za tekoče leto, na Občino Zreče.
O oprostitvi plačila nadomestila odloči Občinska uprava občine Zreče.
V. Določanje višine nadomestila
17.	člen
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 9., 12. in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži z vrednostjo točke za izračun nadomestila in s:
•	stanovanjsko, počitniško ali poslovno površino zavezančevega objekta ali
•	površino gradbene parcele izven zgradbe, ki je namenjena poslovni dejavnosti ali
•	površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1887
18.	člen
Nadomestilo odmeri pristojni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Zreče, ki ga sprejme Občinski svet občine Zreče.
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Zreče, sprejme do konca leta, za naslednje leto Občinski svet Občine Zreče s sklepom. Če Občinski svet Občine Zreče ne sprejme sklepa o vrednosti točke za naslednje leto, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin, za preteklo leto.
19.	člen
Vsa sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Zreče in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v občinsko lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč in investicij v komunalno infrastrukturo na območju vseh naselij v občini.
Sredstva se porabijo praviloma na območju krajevne skupnosti v kateri so bila zbrana.
VI.	Kazenske določbe
20.	člen
Z denarno kaznijo 625 eur se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne vloži prijave za odmero nadomestila po četrtem odstavku 4. člena tega odloka ali če v prijavi navede neresnične podatke.
Z denarno kaznijo do 125 eur se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 417 eur se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 125 eur se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojen organ Uprave Občine Zreče.
VII.	Prehodne in končne določbe
22.	člen
Odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati se začne s 1.1.2016.
Z dnem začetka uporabe tega odloka, se preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 37/03, 131/03, 125/04, 4/13, 56/14 in 58/14 - popravek).
Številka: 007-14/2015-7 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1007. Odlok spremembi Odloka o javnem redu in miru v Občini Zreče
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in
16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
ODLOK
SPREMEMBI ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI ZREČE
1.	člen
V Odloku o javnem redu in miru v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 57/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/13) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(1)	Lastniki zgradb ob javnih površinah morajo skrbeti, da so zunanji deli (pročelja, balkoni, vrata, okna in podobno) redno vzdrževani, tako da ne ogrožajo uporabnikov javnih površin.
(2)	Lastniki, najemniki ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb so dolžni na pripadajočem zemljišču poskrbeti, da so ta zemljišča vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave (od maja do septembra) najmanj enkrat mesečno pokošena.
(3)	Lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč so dolžni poskrbeti, da so ta zemljišča vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave najmanj dvakrat pokošena, prvič najkasneje do konca junija.
(4)	Lastniki, najemniki ali uporabniki zemljišč, na katerih je deponiran ali odložen gradbeni ter drugi material, so dolžni skrbeti, da ne kvarijo videza okolice. Material je potrebno zakriti s postavitvijo ograje ali s posaditvijo žive meje. Če ograjo zaradi posega v varovalni pas javne infrastrukture ni možno postaviti, je potrebno material odstraniti.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0011/2015-2 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1008. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2015
Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15-ZFisP), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12), je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2015
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/14, 23/15 in 58/15) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi:
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1888
»Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov	določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			v EUR
Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto			Proračun leta 2015
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)			7.172.421,26
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			5.640.332,21
	70 DAVČNI PRIHODK		4.521.320,00
		700 Davki na dohodek in dobiček	3.348.382,00
		703 Davki na premoženje	591.800,00
		704 Domači davki na blago in storitve	562.238,00
		706 Drugi davki	18.900,00
	71 NEDAVČNI PRIHODKI		1.119.012,21
		710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	304.337,00
		711 Takse in pristojbine	3.000,00
		712 Denarne kazni	9.500,00
		713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	564.804,32
		714 Drugi nedavčni prihodki	237.370,89
	72 KAPITALSKI PRIHODKI		651.318,36
		720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	84.018,36
		721 Prihodki od prodaje zalog	0,00
		722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	567.300,00
	73 PREJETE DONACIJE		45.000,00
		730 Prejete donacije iz domačih virov	45.000,00
		731 Prejete donacije iz tujine	0,00
	74 TRANSFERNI PRIHODKI		835.770,69
		740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	459.595,51
		741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU	376.175,18
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)			6.950.568,26
	40 TEKOČI ODHODKI		2.585.738,29
		400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	465.858,00
		401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	70.695,00
		402 Izdatki za blago in storitve	1.870.079,61
		403 Plačila domačih obresti	83.105,68
		409 Rezerve	96.000,00
	41 TEKOČI TRANSFERI		2.286.263,13
		410 Subvencije	109.648,00
		411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.512.650,11
		412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	244.165,10
		413 Drugi tekoči domači transferi	419.799,92
		414 Tekoči transferi v tujino	0,00
	42 INVESTICIJSKI ODHODKI		1.997.588,94
	1 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev		1.997.588,94
	43 INVESTICIJSKI TRANSFERI		80.977,90
		431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki	71.463,00
		432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	9.514,90
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)			221.853,00
1 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)			
B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto \ Proračun leta 2015			
IV. PREJETA VRAČILA			
DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)			
	75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		0,00
		750 Prejeta vračila danih posojil	0,00
		751 Prodaja kapitalskih deležev	0,00
		752 Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V. DANA POSOJILA			
IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)			
	44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		0,00
		440 Dana posojila	0,00
		441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0,00
		442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
		443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA			
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0,00			
C. RAČUN FINANCIRANJA			
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto \ Proračun leta 2015			
VII. ZADOLŽEVANJE (500)			
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1889
	50 ZADOLŽEVANJE		0,00
	| 500 Domače zadolževanje		0,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)			
	55 ODPLAČILA DOLGA		285.435,00
	| 550 Odplačila domačega dolga		285.435,00
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH			
(I.+IV.+VII.-II		-V.-VIII.)	-63.582,00
X. NETO ZADOLŽEVANJE			
(VII.-VIII.)			-285.435,00
XI. NETO FINANCIRANJE			
(VI.+VII.-VIII.		-IX.)	-221.853,00
		STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA	
		9009 Splošni sklad za drugo	63.582,00
2.	člen
Spremeni se drugi odstavek 10. člena tako, da se glasi: »Proračunska rezerva se v letu 2015 oblikuje v višini 86.000,00 EUR.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4100-0001/2014-10 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
Priloga:
• Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
1009. Odlok o proračunu Občine Zreče za leto 2016
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 IN 55/15-ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne 16.12.2015 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ZREČE ZA LETO 2016 1. Splošni določbi
1. člen
S tem odlokom se za Občino Zreče za leto 2016 določajo struktura in višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	člen
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:
•	davčne prihodke,
•	nedavčne prihodke,
•	kapitalske prihodke in
•	transferne prihodke.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:
•	tekoče odhodke,
•	tekoče transfere,
•	investicijske odhodke in
•	investicijske transfere.
V	računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih naložb ter odhodki iz naslova povečanja finančnih naložb.
V	računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanja, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
3.	člen
V	splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni šest-mestnih kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			v EUR
Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto			Proračun leta 2016
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)			6.582.857,11
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			5.536.854,71
	70 DAVČNI PRIHODK		4.481.054,00
		700 Davki na dohodek in dobiček	3.422.554,00
		703 Davki na premoženje	579.500,00
		704 Domači davki na blago in storitve	452.000,00
		706 Drugi davki	27.000,00
	71 NEDAVČNI PRIHODKI		1.055.800,71
		710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	217.921,00
		711 Takse in pristojbine	2.000,00
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1890
		712 Denarne kazni	6.200,00
		713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	668.965,00
		714 Drugi nedavčni prihodki	160.714,71
	72 KAPITALSKI PRIHODKI		780.000,00
		720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	120.000,00
		721 Prihodki od prodaje zalog	0,00
		722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	660.000,00
	73 PREJETE DONACIJE		0,00
		730 Prejete donacije iz domačih virov	0,00
		731 Prejete donacije iz tujine	0,00
	74 TRANSFERNI PRIHODKI		266.002,40
		740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	233.202,40
		741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU	32.800,00
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)			6.362.707,11
	40 TEKOČI ODHODKI		2.722.348,11
		400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	493.714,00
		401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	72.305,00
		402 Izdatki za blago in storitve	1.991.429,11
		403 Plačila domačih obresti	83.900,00
		409 Rezerve	81.000,00
	41 TEKOČI TRANSFERI		2.284.573,00
		410 Subvencije	123.400,00
		411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.454.750,00
		412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	242.330,00
		413 Drugi tekoči domači transferi	464.093,00
		414 Tekoči transferi v tujino	0,00
	42 INVESTICIJSKI ODHODKI		1.320.786,00
		420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.320.786,00
	43 INVESTICIJSKI TRANSFERI		35.000,00
		431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki	35.000,00
		432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	0,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)			
| (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)			220.150,00
B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto \ Proračun leta 2016			
IV. PREJETA VRAČILA			
DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)			
	75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		0,00
		750 Prejeta vračila danih posojil	0,00
		751 Prodaja kapitalskih deležev	0,00
		752 Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V. DANA POSOJILA			
IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)			
	44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		0,00
		440 Dana posojila	0,00
		441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0,00
		442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
		443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA			
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)			0,00
C. RAČUN FINANCIRANJA			
Skupin a/Podskupin a konto v/Kon to/Podkon to			Proračun leta 2016
VII. ZADOLŽEVANJE (500)			
	50 ZADOLŽEVANJE		0,00
	| 500 Domače zadolževanje		0,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)			
	55 ODPLAČILA DOLGA		265.150,00
	| 550 Odplačila domačega dolga		265.150,00
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH			
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | -45.000,00			
X. NETO ZADOLŽEVANJE			
(VII.-VIII.) | -265.150,00			
XI. NETO FINANCIRANJE			
(VI.+VII.-VIII.-IX.)			-220.150,00
| 1 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA			45.000,00
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1891
9009 Splošni sklad za drugo
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zreče. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
4.	člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.
5.	člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	prihodki požarne takse po Zakonu o varstvu pred požarom,
2.	prihodki turistične takse po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma,
3.	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
4.	prihodki od prodaje oziroma zamenjave stvarnega premoženja,
5.	prihodki od komunalnega prispevka,
6.	prihodki od najemnin in kupnin za stanovanja,
7.	prihodki krajevnih skupnosti (Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje),
8.	prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest,
9.	prejeta sredstva za sofinanciranje projektov,
10.	prihodki od najemnin od oddaje javne infrastrukture,
11.	drugi prihodki.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun.
6.	člen
V proračunu so zagotovljena sredstva za naslednja
področja:			
Program. Klas.	Opis	2016	Delež
01	POLITIČNI SISTEM	92.830,00	1,40%
	EKONOMSKA IN		
	FISKALNA		
02	ADMINISTRACIJA	36.660,00	0,55%
	ZUNANJA		
	POLITIKA IN		
	MEDNARODNA		
03	POMOČ	5.000,00	0,08%
	SKUPNE		
	ADMINISTRATIVNE		
	SLUŽBE IN		
	SPLOSNE JAVNE		
04	STORITVE	184.400,00	2,78%
	ZNANOST IN		
	TEHNOLOŠKI		
05	RAZVOJ	1.000,00	0,02%
	LOKALNA		
06	SAMOUPRAVA	759.711,00	11,46%
	OBRAMBA IN		
07	UKREPI OB	105.650,00	1,59%
- ali 0 ali +
	IZREDNIH DOGODKIH		
08	NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST	13.500,00	0,20%
10	TRG DELA IN DELOVNI POGOJI	30.000,00	0,45%
11	KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO	74.000,00	1,12%
12	PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN	11.050,00	0,17%
13	PROMER, PROMETNA INFRASTRUKTURE IN KOMUNIKACIJE	852.863,11	12,87%
14	GOZDARSTVO	141.500,00	2,13%
15	VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE	330.380,00	4,98%
16	PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST	1.361.460,00	20,54%
17	ZDRAVSTVENO VARSTVO	56.000,00	0,84%
18	KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE	377.250,00	5,69%
19	IZOBRAŽEVANJE	1.471.523,00	22,20%
20	SOCIALNO VARSTVO	292.830,00	4,42%
22	SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA	349.250,00	5,27%
23	INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI	81.000,00	1,22%
	SKUPAJ ODHODKI	6.627.857,11	100,00%
7.	člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu).
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna predvidoma v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji.
8.	člen
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1892
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
9.	člen
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
10.	člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 73.000,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
11.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR na posameznega dolžnika.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
12.	člen
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 0,00 EUR.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, v letu 2016 ne sme preseči skupne višine glavnic 20.000,00 EUR.
Posredni uporabniki občinskega proračuna in druge pravne osebe,v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2016 zadolžijo do skupne višine 20.000,00 EUR.
13.	člen
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2016 lahko zadolži do višine 0,00 EUR.
14.	člen
Vsaka posamezna krajevna skupnost na območju Občine Zreče lahko samostojno sklene pravni posel, za katerega so zagotovljena sredstva v proračunu in katerega skupna vrednost ne presega 10.000,00 EUR, v nasprotnem primeru je za sklenitev pravnega posla potrebno soglasje župana. Če župan soglasja na sklenitev pravnega posla ne poda, je le-ta ničen.
6. Prehodne in končne določbe
15.	člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Zreče v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem slovenskih občin.
Številka: 4100-0001/2015-4 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
Priloga:
• Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
1010. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Zreče
Na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF in 63/13), 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 - ZUJF in 90/12), 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 -ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne 16.12.2015 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O
ORGANIZIRANJU ŠOLSKIH PREVOZOV IN POVRAČILU STROŠKOV PREVOZA V OBČINI ZREČE
1. člen
V Pravilniku o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2015) se za prvim odstavkom 7. člena dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Do konca šolskega leta 2015/2016 se zagotavljajo šolski prevozi na relaciji Krajevna skupnost Stranice -OŠ Pod goro Slovenske Konjice oziroma OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice in na relaciji Krajevna skupnost Dobrovlje - OŠ Pod goro Slovenske Konjice oziroma OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice.«
»(3) Od vključno šolskega leta 2016/2017 dalje se organizirata dva brezplačna odvoza iz Osnovne šole
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1893
Zreče do Krajevne skupnosti Skomarje, Krajevne skupnosti Resnik, Krajevne skupnosti Gorenje, Krajevne skupnosti Stranice in Krajevne skupnosti Dobrovlje.« Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0005/2015 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1011. Pravilnik o uporabi športne dvorane in telovadnice pri Osnovni šoli Zreče ter telovadnice pri podružnični šoli Stranice
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/15 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) ter skladno z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP in 15/03 - ZOPA) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne 16.12.2015 sprejel
PRAVILNIK
O UPORABI ŠPORTNE DVORANE IN TELOVADNICE PRI OSNOVNI ŠOLI ZREČE TER TELOVADNICE PRI PODRUŽNIČNI ŠOLI STRANICE
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	Ta pravilnik določa namen uporabe, upravičence do uporabe in njihove obveznosti, način in pogoje oddaje športne dvorane in telovadnice pri Osnovni šoli Zreče, telovadnice pri podružnični šoli Stranice (v nadaljnjem besedilu: športna dvorana in/oz. telovadnici), način določanja uporabnine ter možnosti oglaševanja v športni dvorani pri Osnovni šoli Zreče.
(2)	Lastnica športne dvorane in telovadnic je Občina Zreče (v nadaljnjem besedilu: lastnik), upravljavec športne dvorane in telovadnic pa Osnovna šola Zreče (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). Upravljavec imenuje osebo, ki skrbi za izvajanje hišnega reda in drugih nalog, povezanih z uporabo športnih objektov.
(3)	V času pouka, interesnih dejavnosti in razširjenega programa interesnih dejavnosti od 8.00 do 13.00 ure uporabljata športno dvorano oz. telovadnici Osnovna šola Zreče in Vrtec Zreče. V izjemnih primerih lahko športno dvorano oz. telovadnici v navedenem času uporabljajo tudi drugi, če se tako dogovorita Občina Zreče in Osnovna šola Zreče.
(4)	Upravljavec s soglasjem lastnika sprejme hišni red uporabe športnih objektov.
2.	člen
(1) Športna dvorana in telovadnici se uporabljajo za naslednje namene:
1.	izvajanje pouka športne vzgoje šoloobveznih otrok in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca),
2.	redno vadbo otrok, mladine in članov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
3.	športno rekreacijo športnih društev in klubov ter njihova športna tekmovanja,
4.	športno rekreacijo drugih domačih društev in rekreativnih skupin,
5.	redno vadbo, rekreacijo in treninge društev in klubov s sedežem izven Občine Zreče,
6.	prireditve Občine Zreče,
7.	vadbo in treninge tujih društev in klubov.
(2) Športna dvorana in telovadnici se lahko uporabljajo tudi za namene, kot so koncerti, zabavno-glasbene prireditve oziroma komercialno-kulturne prireditve, razstave, sejme in druge prireditve pridobitne narave.
3.	člen
(1)	Uporabniki odgovarjajo za red in disciplino ter pravilno uporabo športnih objektov v času njihove uporabe, na javnih prireditvah pa mora organizator športne oziroma druge prireditve poskrbeti zlasti za varnost vseh udeležencev in gledalcev, zagotoviti nujno medicinsko pomoč ter poskrbeti za vse druge ukrepe, ki jih določajo veljavni predpisi in hišni red.
(2)	Uporabniki športnih objektov morajo v času uporabe le-teh v športne namene uporabljati športno opremo v skladu s sprejetimi predpisi. Za stanje opreme in naprav, v času uporabe športnih objektov, odgovarjajo uporabniki prostorov materialno, povzročeno škodo pa so dolžni povrniti ali odpraviti.
(3)	Uporabnik je odgovoren za celotno vsebino programa, ki se odvija v športni dvorani oz. v telovadnicah. Pri tem mora zagotoviti spoštovanje predpisov in hišnega reda.
(4)	Lastnik športne dvorane in telovadnic ter upravljavec si pridružujeta pravico, da dvorane oz. telovadnice ne oddata v uporabo, kolikor je iz vsebine programa, ki jo namerava uporabnik izvesti v športni dvorani oz. telovadnicah, razvidno, da ni skladna z namenom, za katerega se športna dvorana oz. telovadnici uporabljajo (prevelike obremenitve dvoran, moralno in etično sporna vsebina ipd.).
II. Pogoji in način oddaje športne dvorane in telovadnic v uporabo
4.	člen
(1)	Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu:
1.	Osnovna šola Zreče za izvajanje programa izobraževanja in vzgoje šoloobveznih otrok,
2.	Vrtec Zreče za izvajanje programa izobraževanja in vzgoje predšolskih otrok,
3.	izvajalci Letnega programa športa Občine Zreče, ki za izvajanje odobrenega programa potrebujejo športno dvorano,
4.	druga športna društva, klubi in rekreativne skupine, ki v program, za katerega se športna dvorana uporablja, vključujejo najmanj 50 % posameznikov s stalnim prebivališčem v Občini Zreče,
5.	drugi uporabniki.
(2)	Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena lahko upravljavec kateremukoli uporabniku, razen uporabnikoma iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, odpove posamezne termine uporabe športnih objektov ali prestavi termine na druge proste termine, če so takšni termini na razpolago, zaradi potreb športnega turizma, izvedbe prireditev občinskega pomena ali izjemoma tudi zaradi oddaje v komercialne namene.
(3)	Rok za odpoved termina je praviloma 14 dni.
5.	člen
(1)	Uporabniki morajo pred pričetkom uporabe športne dvorane oz. telovadnic z upravljavcem podpisati pogodbo o uporabi športne dvorane oz. telovadnice. Sestavni del pogodbe je hišni red športne dvorane oz. telovadnice.
(2)	Če pogodbe ne podpišejo v roku osem dni po prejemu le-te, se šteje, da so odstopili od pogodbe.
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1894
6.	člen
(1)	Podpisana pogodba je osnova za izstavitev računa za plačilo uporabe. Sestavni del pogodbe je navedba uporabnika športne dvorane oz. vadbene enote, datum uporabe, število ur uporabe, površina uporabe športne dvorane oz. telovadnice in veljavna cena ure uporabe.
(2)	Upravljavec športne dvorane oz. telovadnic na podlagi podpisane pogodbe uporabnikom redno izstavlja račune.
(3)	Uporabnik je dolžan plačati račun za uporabnino v roku 30 dni po pravilno izstavljenem računu. Če uporabnik v roku ne poravna računa, izgubi pravico uporabe objekta do poravnave računa. V primeru zamude plačila računa za več kot 60 dni, se razveljavi pogodba o uporabi športne dvorane oz. telovadnice.
7.	člen
(1)	Pogodba, sklenjena z uporabnikom športne dvorane oz. telovadnic, se lahko pred njenim iztekom sporazumno prekine, če se tako dogovorita upravljavec in uporabnik.
(2)	Pogodbo o uporabi lahko upravljavec prekine enostransko v naslednjih primerih:
•	če uporabniki ne uporabljajo športne dvorane oz. telovadnic v terminih, za katere so sklenili pogodbo;
•	če kršijo določila hišnega reda športne dvorane oz. telovadnic, pogodbe o uporabi in drugih predpisov glede uporabe;
•	če ne poravnajo računov za uporabo športne dvorane oz. telovadnic.
(3)	Uporabnik lahko enostransko odpove pogodbo o uporabi z enomesečnim odpovednim rokom.
III.	Način določanja uporabnine
8. člen
Osnova za določitev uporabnine je ekonomska cena uporabe. Ekonomska cena uporabe je sestavljena iz materialnih stroškov, stroškov upravljanja in sredstev za investicijsko vzdrževanje.
a)	Višina letnih materialnih stroškov:
•	stroški za ogrevanje,
•	stroški za električno energijo,
•	stroški za komunalne storitve,
•	ptt stroški,
•	stroški za potrošni material, ki so potrebna za redno obratovanje objekta (čistila, žarnice,
•	brisačke...),
•	stroški za pisarniški material,
•	stroški za zavarovanje,
•	stroški čiščenja okolice,
b)	Stroški upravljanja,
c)	Sredstva za investicijsko vzdrževanje.
IV.	Uporabnina
9. člen
(1)	Uporabnina za uporabo športne dvorane in telovadnic v lasti Občine Zreče se obračuna v skladu z veljavnim cenikom, ki ga sprejme in spreminja občinski svet. Veljaven cenik uporabe športne dvorane in telovadnic v lasti Občine Zreče se objavi na uradni spletni strani Občine Zreče in oglasnih mestih športne dvorane in telovadnic v lasti Občine Zreče.
(2)	Uporabo telovadnice se iz proračuna Občine Zreče sofinancira vsem društvom oziroma klubom s sedežem v občini Zreče, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	kandidirajo na razpisu, ki ga objavi občina Zreče za sofinanciranje programov športa,
b)	organizirano izvajajo vadbo športne vzgoje za otroke in mladino usmerjene v kakovostni in vrhunski šport.
10.	člen
Sredstva (prihodke, odhodke) je upravljavec dolžan voditi na posebnih kontih ali stroškovnih mestih/nosilcih.
11.	člen
Sredstva, iz uporabnin športne dvorane in telovadnic v lasti Občine Zreče mora upravljavec porabiti za kritje stroškov obratovanja in vzdrževanja, dvig standarda pogojev za šport in investicijsko vzdrževanje dvorane in telovadnic, za druge namene pa le, s soglasjem lastnika športne dvorane in telovadnic.
12.	člen
(1)	Društva oziroma skladi ki delujejo v javnem interesu in javni zavodi ki imajo sedež v Občini Zreče, so za prireditve, ki jih organizirajo v športni dvorani na podlagi vloge oproščeni plačila uporabnine.
(2)	O oprostitvi odloča občinska uprava z odločbo.
V.	Oglaševanje
13.	člen
Uporaba površin za oglaševanje se trži. Z oglaševalci se sklene pogodba o oglaševanju. Podpisana pogodba je osnova za izstavitev računa za oglaševanje. Sestavni del pogodbe je navedba velikosti oglasa ter čas trajanja oglasa.
14.	člen
Cena oglaševanja se obračuna v skladu z veljavnim cenikom, ki ga sprejme in spreminja občinski svet. Veljaven cenik oglaševanja se objavi na uradni spletni strani Občine Zreče in oglasnih mestih športne dvorane in telovadnic v lasti Občine Zreče.
15.	člen
Sredstva, pridobljena z oglaševanjem v športni dvorani, se lahko porabijo za kritje stroškov obratovanja in vzdrževanja, dvig standarda pogojev za šport in investicijsko vzdrževanje dvorane in telovadnic, za druge namene pa le, s soglasjem lastnika športne dvorane.
VI.	Ostala določila
16.	člen
V skladu z veljavno zakonodajo mora upravljavec lastniku športne dvorane in telovadnic enkrat letno predložiti plan potreb po:
•	letnih in srednjeročnih vzdrževalnih delih,
•	investicijskem vzdrževanju,
•	nabavi opreme,
kar je temeljna osnova za planiranje obsega in višine potrebnih sredstev za sofinanciranje športne dvorane in telovadnic.
17.	člen
(1)	Upravljavec mora lastniku najkasneje do konca februarja predložiti podatke o vseh prihodkih in odhodkih športne dvorane in telovadnic v preteklem letu ter odprte terjatve.
(2)	V primeru negativnega poslovanja pri oddaji športne dvorane in telovadnic v uporabo poda upravljavec lastniku športne dvorane in telovadnic predlog ukrepov, katera le-te obravnava in poda soglasje k sprejemu ustreznih ukrepov (prekinitev pogodbe o upravljanju in vzdrževanju športne dvorane, povečanje deleža za sofinanciranje stroškov, povečanje cen uporabe...), ki bi vodili k pozitivnemu poslovanju.
VII.	Nadzor nad uporabo
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1895
18. člen
(1)	Nadzor nad uporabo športne dvorane in telovadnic izvaja upravljavec, ki tudi skrbi za čiščenje in vzdrževanje športnih objektov.
(2)	Nadzor se opravlja s posebno evidenco uporabe športne dvorane in telovadnic, iz katere morajo biti razvidni zlasti naslednji podatki:
•	naziv uporabnika,
•	odgovorna oseba uporabnika oziroma vodja (trener),
•	čas uporabe,
•	površina uporabe športne dvorane oz. telovadnic,
•	število udeležencev,
•	ugotovitve o morebitnih pomanjkljivostih oziroma poškodbah na objektu in opremi po zaključku uporabe.
(3)	Upravljavec športnih objektov je dolžan lastniku športne dvorane in telovadnic posredovati evidenco uporabe iz prejšnje točke tega člena najkasneje do konca februarja za tekoče leto.
VIII. Končna določba
19. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016.
Številka: 007-0006/2015-1 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1012. Pravilnik o razveljavitvi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Zreče
Na podlagi Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
PRAVILNIK
O RAZVELJAVITVI PRAVILNIKA O DODELJEVANJU POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ZREČE
1.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 15/96).
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 300-0001/2015-2 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
Na podlagi 1. in 6. člena Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (Uradni list Rs, št. 57/15), 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12), je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji, dne 16.12.2015 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VIŠINE ODPUSTA DOLGOV V OBČINI ZREČE
1.	člen
S tem sklepom se določi višina, do katere lahko javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Zreče, ter režijski obrat Občine Zreče, odpustijo dolgove v skladu z določili in pogoji Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov.
2.	člen
Javni zavodi in režijski obrat iz 1. člena tega sklepa lahko odpustijo dolgove v skladu z veljavno zakonodajo do največ 160,00 EUR na posameznega dolžnika.
3.	člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 671-0003/2015 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1014. Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja v Občini Zreče v letu 2016
Na podlagi 16. člena Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/1988, 8/1989, SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990 in Uradni list RS, št. 48/1990, 8/1991, 10/1991, 17/1991-I-ZUDE, 14/1992, 7/1993, 13/1993, 66/1993, 12/1994, 1/1995, 77/1995, 18/1996-ZDavP, 77/1996, 80/1997, 86/1998, 91/1998, 1/1999-ZNIDC, 7/1999, 28/1999, 110/1999, 116/2000, 117/2006-ZDVP, 117/2006-ZDDD in 24/2008), Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 3. odstavka 22. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 61/1999), Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 22/14) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 57/12) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 8. seji, dne 16.12.2015 sprejel
SKLEP
O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN DAVKA OD PREMOŽENJA V OBČINI ZREČE V LETU 2016
1.	člen
Vrednost točke za izračun davka od premoženja iz 1. in 2. točke 14. člena Zakona o davkih občanov v letu 2016, znaša 1,87 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za izračun davka od premoženja v letu 2016.
1013. Sklep o določitvi višine odpusta dolgov v Občini Zreče
3. člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o vrednosti točke za izračun davka od premoženja
Št. 63/20.11.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1896
v Občini Zreče v letu 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/14).
Številka: 4221-1/2015-5 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1015. Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2016
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 37/97, 54/99, 125/04 in 34/06) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O USKLADITVI VREDNOSTI TOČKE ZA KOMUNALNO TAKSO V OBČINI ZREČE ZA LETO 2016
1.	člen
Vrednost točke za izračun komunalne takse iz 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Zreče v letu 2016 znaša 0,089 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2016 dalje.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o uskladitvi vrednosti točke za komunalno takso v Občini Zreče za leto 2015 (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 56/14).
Številka: 42601-0021/2015-1 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1016. Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2016
Na podlagi 2. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, ceni za stavbna zemljišča in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Ur. list RS, št. 16/04) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Ur. list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na 8. redni seji dne, 16.12.2015 sprejel
SKLEP
O VIŠINI POVPREČNE GRADBENE CENE KORISTNE STANOVANJSKE POVRŠINE V OBČINI ZREČE ZA LETO 2016
1. člen
Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšane za povprečne stroške urejanja in vrednost stavbnega zemljišča znaša na dan 01.01.2016 za območje Občine Zreče 845,03 EUR/m2.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za izračun povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v letu 2016.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati ugotovitveni Sklep o višini povprečne gradbene cene koristne stanovanjske površine v Občini Zreče za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/14).
Številka: 422-0001/2015-6 Datum: 17. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
1017. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odločba US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 -Odločba U, 57/12 in 110/13) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 8. redni seji dne 16.12.2015 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA JAVNO DOBRO
1.	člen
Ukine se status grajeno javno dobro, za naslednjo nepremičnino:
- parc. št. 313/3 z ID znakom 1089-313/3-0, k.o. 1089 -Resnik, v izmeri 15m2.
2.	člen
Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča - javno dobro lokalnega pomena. Po izbrisu zaznambe javno dobro nepremičnina ostane v lasti Občine Zreče, Cesta na Roglo 13/b, 3214 Zreče, MŠ: 5883342000.
3.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-57/2015-4 Datum: 16. 12. 2015
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
Št. 70/24.12.2015
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1897
OBČINA NAZARJE
986.	Odlok o peti spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne cone Prihova -Nazarje
987.	Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2016
988.	Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2016
OBČINA PREVALJE
989.
990.
991.
992.
993.
994.
995.
996.
Statut Občine Prevalje Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje zaselka Pri postaji
Sklep o določitvi vrednosti točke za
izračun občinskih taks v Občini
Prevalje za leto 2016
Sklep o spremembah sklepa o
povprečni gradbeni ceni in osnovni
ceni stavbnega zemljišča v Občini
Prevalje
Sklep o spremembah sklepa o načinu pridobivanja stvarnih pravic za potrebe izgradnje oziroma rekonstrukcije javnih cest, javnih poti in druge komunalne infrastrukture v Občini Prevalje
Sklep o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje Sklep o določitvi najemnin Sklep o začasnem financiranju občine Prevalje v obdobju januar -marec 2016
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
997.	Odlok o spremembi Odloka o proračunu za leto 2015
OBČINA RUŠE
998.	Pravilnik o dodeljevanju pomoči de minimis in drugih ukrepov za razvoj podjetništva, inovativnosti in turizma v Občini Ruše
999.	Pravilnik o porabi proračunskih sredstev za delo krajevnih odborov v Občini Ruše
Stran 1831
1837 1839
Stran 1840 1855
1856
1856
1856
1857
1858
1859
Stran 1861
Stran 1862
1867
OBČINA ZREČE
Stran
1004.	Odlok o Občinskem podrobnem 1875 prostorskem načrtu za stanovanjsko zazidavo Škalce - Stanojevič
1005.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1881 Odloka o zazidalnem načrtu obstoječe vrstne hiše Nova Dobrava
Zreče (ZNvhND) - za gradnjo objekta
1006.	Odlok o nadomestilu za uporabo 1884 stavbnega zemljišča v Občini Zreče
- 1
1007.	Odlok spremembi Odloka o javnem 1887 redu in miru v Občini Zreče
1008.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1887 Odloka o proračunu Občine Zreče
za leto 2015
1009.	Odlok o proračunu Občine Zreče za 1889 leto 2016
1010.	Pravilnik o spremembah in 1892 dopolnitvah Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini
Zreče
1011.	Pravilnik o uporabi športne dvorane 1893 in telovadnice pri Osnovni šoli Zreče
ter telovadnice pri podružnični šoli Stranice
1012.	Pravilnik o razveljavitvi Pravilnika o 1895 dodeljevanju	posojil za pospeševanje malega gospodarstva
v Občini Zreče
1013.	Sklep o določitvi višine odpusta 1895 dolgov v Občini Zreče
1014.	Sklep o vrednosti točke za izračun 1895 davka od premoženja v Občini
Zreče v letu 2016
1015.	Sklep o uskladitvi vrednosti točke za 1896 komunalno takso v Občini Zreče za
leto 2016
1016.	Sklep o višini povprečne gradbene 1896 cene koristne stanovanjske površine
v Občini Zreče za leto 2016
1017.	Sklep o ukinitvi statusa zemljišča 1896 javno dobro
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Stran
1000. Odlok o predmetu in pogojih 1868 opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta trojica v Slovenskih goricah
OBČINA VOJNIK
1001.	Odlok o poračunu Občine Vojnik za leto 2016
1002.	Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v občini Vojnik
1003.	Sklep o financiranju političnih strank v Občini Vojnik
Stran 1872
1875
1875