GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU DECEMBRU 1981 1. INFORMACIJA O REZULTATIH GOSPODARJENJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU JANUAR-SEPTEMBER 1981 2. GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1981 S POSEBNIM POUDARKOM NA URESNIČEVANJU RESOLUCIJE 0 DRUŽBENO-EKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE ZA LETO 1981 3. PREDLOG RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA LJUBLJANA VIČ-RUONIK ZA OBDOBJE 1981-1982 ZA LETO 1982 4. PREOLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1982 5. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA VS-1 IN VS-2 -TRNOVO 6. PREDLOG SKLEPA ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAČINU UPORABE IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SOLIDARNOSTI Poleg zadev, objavljenih v delegatski prilogi občine, bodo zbori skupščine obravnavali tudi zadeve objavljene v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka. 06-3/78 Datum: 3/12-1981 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) ; sklicujem 37. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajev- nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 23. decembra 1981 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov skupščine 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. skupnega zasedanja zbo-rov 3. Obravnava informacije o rezultatih gospodarjenja v OZD v obdobju januar-september 1981 in ocene gospodarskega gi-banja v letu 1981 s posebnim poudarkom na uresničevanje resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občineza leto 1981 4. Obravnava in sprejem predloga resolucije o izvajanju družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1982. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE • j LJUBLJANA VIČ-RUDNIK r. Številka: 06-3/78 '¦¦¦¦ ' ' '¦'"#:'¦' Datum: 3/12-1981 ' ¦-':' VABILO v Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem : 33. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. decembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: - ". 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 32. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazi-dalnega otoka VS-1 in VS-2 - Trnovo 4. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK ZBORA: Emil Dolčič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 " . . • . Datum: 3/12-1981 ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41 člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem ')¦. 39. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 23. decembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: - 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 38. seje zbora 3./Obravnava in sprejem predloga dogovora o združevanju sred-stev za financiranje skupnih mestnih zadev za leto 1982 (gra-divo SML) 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa odbora podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazi-dalnega otoka VS-1 in VS-2 -Trnovo 7. Informacija o predlogih planov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1982 (bo podana na seji) 8. Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za udeležbo na seji 9. Vprašanja in predlogi delegatov PREDSEDNIK ZBORA ZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka. 06-3/78 Datum: 3/12-1981 .-' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 4i.člena poslovnika skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 40 sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 23. decetnbra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 39. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga dogovora o združevanju sred-stev za financiranje skupnih.mestnih zadev za leto 1982 (gra-divo SML) 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa odbora podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazi-dalnega otoka VS-1 in VS-2 - Trnovo 7. Obravnava gradiva za sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane in določitev delegatov za udeležbo na seji 8. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA ZBORA KS: Jožica Krištof, I. r. informacija O REZULTATIH GOSPODARJENJA v organizacijah združenega dela na območju občine Ljubljana Vič-Ru-dnik v obdobju januar-september 1981 Kljub neugodnim gospodarskim razmeram, ki so prisotne in pogojujejo poslovanje organizacij združenega dela, smo v devet-mesečniem obdobju 1981 v občini Ljubljana Vič-Rudnik dosegli relativno ugodne rezultate na nekaterih področjih, saj zasledu-jemo oziroma presegamo zastavljene cilje v resoluciji o družbe-noekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnik tako na področju ekonomskih odnosov s tujino, na področju zaposlo-vanja in na področju prcizvodnje, medtem ko pri delitvi dohodka in čistega dohodka še vedno zasledimo nizko akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Z izgubo je v gospo-darstvu zaključila poslovanje 00 Iskra Elektrozveze TOZD Antene in navigacije ter v negospodarstvu DO Zdravstveni dom Ljubljana TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Vič. V devetih mesecih 1981 je gospodarstvodoseglo 21,116,99,000 din. celotnega prihodka, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dosežena dinamika rasti celotnega prihodka v devetih mesecih letos je za 1 indeksno točko hitrejša od rasti v prvem polletju letos. Dosežena rast celotnega prihodka je visoka in je rezultat v pretežni meri delovanja povečanih cen ker v manjši meri rezultat fizičnega povečanja proizvodnje. Enako kot v polletju letos je tudi v devetmesečnem obdobju povečanje celotnega prihodka največje v industriji (IND 143) in trgovini (IND 142). Večje kot v navedenih področjih je povečanje celotnega prihodka le v področju gozdarstva (IND 154). V vseh drugih področjih rast celotnega prihodka zaostaja za poprečno rastjo v gospodarstvu, najbolj pa v gradbeništvu (IND 125), pro-metu (IND 127) in stanovanjsko-komunalni dejavnosti (IND 124). Za obdobje januar - september 1981 je gospodarstvo na ob-močju občine obračunalo porabljena sredstva v znesku 16.631.114 tisoč din ali za 42 odstotkov več kot so znašala porabljena sredstva v devetmesečnem obdobju lani. Dinamika rasti porabljenih sredstev je bila za 2 indeksni točki hitrejša od rasti celotnega prihodka. Na rast porabljenih sredstev je poleg visoke rasti cen surovin, materiala in storitev, deloma vplivala tudi vključitev več vrst izdatkov med porabljena sredstva. Tako so se med porabljena sredstva na novo vključili izdatki za prehrano delavcev, za nagrade vajencem, stroški za začasno ali občasno delo po pogodbah in druga dela po pogodbah za tekoče potrebe materialne proizvodnje. Portjembno pa je na velikost porabljenih sredstev v posameznih organizacijah vplival delež sredstev za financiranje reprodukcije elektrogospodarstva, ki se v letu 1981 všteva v ceno električne energije. Po posameznih področjih občinskega gospodarstva so porab-Ijena sredstva naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka le v gradbeništvu. Medtem ko je bila rast v industriji in kmetijstvu skladna z rastjo celotnega prihodka, so v drugih področjih občin-skega gospodarstva porabljena sredstva naraščala hitreje od celotnega prihodka. Na 100 din porabljenih sredstev je gospodarstvo na območju občine v devetmesčnem obdobju letos doseglo 127 din celotnega prihodka, to pa je za 1,9 din ali 1 odstotek manj kot v devetmeseč-nem obdobju leta 1980. Doseženi dohodek gospodarstva, v znesku 4.485.776 tisoč din, je za 33 odstotkov višji kot v devetmesečenem obdobju leta 1980. Po posameznih področjih je povečanje dohodka ugodnejše le v industriji (IND 142), kmetijstvu (IND 135) in gozdarstvu (IND 145). V drugih področjih je zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev, povečanje doseženega dohodka zaostajalo za poprečnim v go-spodarstvu. Najmanj se je dohodek povečal v gostinstvu (IND 111) in stanovanjsko komunalni dejavnosti (IND 110). Razporeditev dohodka po namenu (v tisoč din): I.—IX. 1980 l.-ll. 1981 IND Struktura 1980 1981 - za skupne družbene potrebe 609.628 , 820.836 138 18,0 18,3 - za sploš. družb. potrebe . 83.707 97.067 116 2,5 2,2 - za druge namene 572.005 . . 864.784 151 16,» ' 10,2 - začisteOD, skup. ' ¦ porabo in akumulacijo 2.120.326 2.712.059_______________128_____________.623______________603 Skupaj razporejeni dohodek 3.385.666 4.494.746 r 133 100,0 100,0 Skupaj doseženi dohod._______________3.364.557_________4.485.877 r___________133 ____________-________________- Izguba 1.109 8.869______________800__________' ________________- Enako kot že v prvem polletju letos se je tudi v devetmesečnem obdobju v razporeditvi dohodka zmanjšal delež za čiste osebne dohodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo. Ta delež v razporeditvi dohodka za devetmesečno obdobje letos znaša 60,3 odstotka, kar je za 2,3 strukturne točke manj kot je znašal v devetmesečnem obdobju lani. Na to so vplivala predvsem plačila za druge namene \z do-hodka, ki so se v tem obdobju največ povečala (IND 151). I -IX. I.-IX. IND Struktura Oelež v 1980 1981 1980 1981 razp. doh. 1980 1981 - za čiste osebne dohodke 1.064.514 1.371.919 129 50,2 50,6 31,4 30,5 - za skupno porabo delavcev 242.270 246.606 102 11,4 9,1 7,2 5,5 - za akumulacijo 813.542 1.093.543 134 38,4 40,3 24,0 24,3 SKUPAJ 2.120.326 2.712.059 133 100,0 100,0 62,6 60,3 Iz dohodka je gospodarstvo v devetmesečnem obdobju letos razporedilo za akumulacijo 1.093.534 tisoč din kar je za 34 odstotkov več kot v devetmesečnem obdobju lani. Ker so se razporejena sredstva za akumulacijo povečala le za 1 indeksno točko hitreje od dohodka, je njihov delež v razporejenem do-hodku le za 0,3 strukturne točke večji kot v enekem obdobju lani (od 24 odstotkov na 24,3 odstotke). Delež akumulacije v celotnem prihodku pa je v devetmesečnem obdobju znašal 5,2 odstotka in je za 0,1 strukturne točke manjši kot v enakem obdobju lani Glede na poprečno povečanje sredstev za akumulacijo je to ugodnejše v področju industrije (IND 152), kmetijstvu (IND 183), gozdarstvu (IND 156), gradbeništvu (IND 152) in v finančno po-slovnih storitvah (IND 137), medtem ko v drugih področjih za poprečnim povečanjem v gospodarstvu dokaj zaostaja. Tako kot v polletju letos je tudi v tem obdobju obseg razporejenih sredstev za akumulacijo znatno manjši v gostinstvu (za 67 odstotkov). Tudi v stanovanjskj komunalni dejavnosti obseg sredstev za akumula-cijo v devetmesečnem obdobju še vedno zaostaja za obsegom teh sredstev v enakem obdobju lani, vendar je to zaostajanje znatno manjše kot v prvem polletju letos. Tudi devetmesečno poslovno obdobje je sklenila z izgubo v gospodarstvu le organizacija združenega dela ISKRA IEZE TOZD Antene in navigacije. Višina izgube znaša 8.869 tisoč din in se nanaša na izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge ob-veznosti, ki niso krite s čistim dohodkom. Glede na višino izgube ob koncu prvega polletja letos je izguba ob koncu devetmeseč-nega obdobja višja za 1.587 tisoč ali 21,8 odstotka. Osnovni vzrok je po navedbi organizacije še vedno neenakomerna razporeditev prihodka iz sklenjenih pogodb za posebnega kupca. Znanstveno raziskovalne organizacije so v devetih mesecih letos dosegle 791.473 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so porabili za 292.756 tisoč in sredstev oziroma za 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ustvarjeni dohodek je znašal 498 717 tisoč din in je za 32 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Z izgubo v negospodarstvu je zaključila poslovanje 00 Zdrav-stveni dom Ljubljana TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Vič v znesku 261 tisoč din. Izguba je nastala zaradi nedoseženega dohodka. Na izpad dohodka so vplivali izredno povečani mate-rialni stroški, ki so nastali v zvezi z vzdrževalnimi deli na starih delih stavbe, ter nepodpisovanje sporazumov o neposredni me-njavi s strani uporabnikov obratnih ambuiant. Izguba v negospo-darstvu je v devetmesečnem obdobju za 75 odstotkov manjša kot v polletju letos. Fizičnl obseg industrijske proizvodnje, je v občini v obdobju januar - september 1981 v primerjavi z enakim obdobjem prete-klega leta porastel za 4,3 odstotka, kar je celo nad resolucijskimi predvidevanji (3,9 odstotka), vendar dosedanje analize v občini kažejo, da stopnja rasti industrijske proizvodnje po posameznih kvartalih pada. Večji porast industrijske proizvodnje je bil dose-žen le v mesecu septembru za 37 odstotkov v primerjavi s pred-hodnim mesecem, ko je bil čas dopustov. Proizvodnjo je povečalo v devetih mesecih letos v primerjavi z devetimi meseci lani 60 odstotkov analiziranih organizacij zdru-ženega dela. O aegativni rasti proizvodnje v obdobju januar -september 1981 v primerjavi z enakim obdobjem 1980 poroča 30 odstotkov organizacij Oskrba z domačim repromaterialom se je v tretjem tromesečju poslabšala, saj 65 odstotkov organizacij poroča o slabi oskrbi z domačim repromaterialom, vendar nobena organizacija o kritični oskrbi. Ostale organizacije pa imajo dobro oskrbo z domačim repromaterialom Prav tako se je poslabšala oskrba z uvoženim repromaterialom, saj 65 odstotkov organizacij poroča o slabi oskrbi z uvoženim repromaterialom, 22 odstotkov o kritični oskrbi in le 13 odstotkov organizacij o dobri oskrbi z uvoženim repromaterialom. Značilnosti blagovne menjave s tujino v gospodarskih OZD v občini se v devetih mesecih kažejo predvsem v prizadevanjlh za večji izvoz in v realizaciji resolucijskih izvoznih usmeritev za leto 1981 za območjp občine, prav tako pa se umirja uvoz, tako da se uresničuje z resolucijo začrtana politika zunanjetrgovinske me- njave v občini Ob teh ugodnih rezultatih pa je še vedno nezado-voljivo pokritje uvoza blaga in storitev iz zahodnih držav z izvo-zom blaga in storitev v zahodne države, saj je le-to 60,5 odstotno. V devetih mesecih letos je bilo z zunanjetrgovinskim poslova-njem ustvarjeno 837 527 tisoč din prometa, kar predstavlja 13,6 odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem januar- september 1980. To povečanje je pqsledica hitre rasti izvoza blaga in stori-tev. Izvoz se je v obdobju januar - september 1981 v primerjavi z obdobjem januar - september 1980 povečal za 30 odstotkov in dosegel vrednost 442.673 tisoč din. Vrednost izvoza predstavlja 2,1 odstotka v gtrukturi celotnega prihodka gospodarstva. Rast uvoza pa je v primerjalnem obdobju negativna, tako da je bil ustvarjen pozitiven saldo blagovne menjave v vrednosti 47,8 milijonov din in je odstotek pokritja uvoza z izvozom 112,1. V občini je v devetih mesecih letos od skupno 44 organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z uvozno-izvozno dejavnostjo, za lastne potrebe izvažalo 94 odstotkov organizacij združenega dela in pri tem ustvarilo 442.673 tisoč din. To predstavlja 52,9 odstotno udeležbo izvoza v celotni zunanjetrgovinski menjavi občine, ki se je v obdobju januar - september 1981 povečala za 14,5 odstotka. Najbolj so v tem obdobju povečale izvozno dejavnost DO IGO, DO Kolinska TOZD Vinocet, DO Tobačna tovarna Ljubljana TZO Vič Navedene organizacije so izvozile 24,3 odstotka skupnega izvoza občine. V devetih mesecih 1981 leta je uvažalo od skupno 44 organiza-cij združenega dela, ki se ukvarjajo z uvozno-izvozno dejavnostjo za svoje potrebe, 79,5 odstotka organizacij združenega dela. Organizacije so uvozile za 394.854 tisoč din blaga in storitev, kar je za 0,4 odstotka manj kot v obdobju januar - september 1980. leta. Največji porast uvoza je dosežen v DO Hoja TOZD Tesarstvo, TOZD Galanterija in TOZD Žaga Škofljica, v DO Iskra Elektro-zveze TOZD Antene in navigacije in TOZD Radijske zveze, v DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki ter v DO KIG. Te orga-nizacije so v devetih mesecih uvozile 19,3 odstotka od celotnega uvoza. V obdobju januar - september 1981 v primerjavi z enakim obdobjem lani je rast izvoza največja v države v razvoju in v vzhodnoevropske države, zaznan pa je padec rasti izvoza v zaho-dnoevropske države Enako razmerje rasti se kaže pri uvozu blaga in storitev. Čeprav se je pokritje uvoza blaga in storitev iz zahodnih držav z izvozom blaga in storitev v zahodne države izboljšalo, je še nezadovoljivo, saj je le 60,5 odstotno V izvozu blaga zavzema največji delež izvoza blago široke potrošnje (38,5 odstotkov), največjo rast v primerjalnem obdobju pa zasledimo pri izvozu investicijske opreme, katere izvoz se je povečal skoraj 3,5 krat in predstavlja 14,6 odstotka celotnega izvoza občine. Največ je bilo uvoženega reprodukcijskega materiala in suro-vin, prav tako se je povečal le uvoz omenjene vrste vlaga v obdobju januar - september 1981 v primerjavi z enakim obdob-jem lani. Zmanjšal se je uvoz blaga za široko potrošnjo, tako da v strukturi uvoza blaga občine predstavlja le 1,5 odstotka uvoza. Manjši je tudi uvoz investicijske oprerne (za 36 odstotkov), uvoz storitev (za 56 odstotkov) in uvoz višje oblike menjave (za 32 odstotkov). Linearno ni dosežen niti letni plan uvoza, niti letni plan izvoza. Letni plan izvoza je bil realiziran s 52,2 odstotka, letni plan uvoza pa z 41,6 odstotka Vzrok temu so še vedno nerealno zastavljeni cilji zunanjetrgo-vinske menjave posameznih organizacij združenega dela. V obdobju januar - september 1981 se je blagovna menjava s tujino znanstveno-raziskovalnih organizacij glede na enako ob-dobje lani poveiala za 3,9 odstotka in znaša 33.730 tisoč din. Znanstveno-reziskovalne organizacije so v obravnavanem ob-dobju izvozile za 12.004 tisoče din blaga in storitev, kar jeza80,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Izvoz so povečale vse znanstveno-raziskovalne organizacije. Obravnavane organizacije so v devetih mesecih letošnjega leta uvozite za 21.726 tisoč din blaga in storitev, kar je za 15,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vse znanstveno-raziskovalne organizacije so obdržale uvoz na ravni iz lanskega devetmesečja oziroma so ga zmanjšale. Negativni saldo blagovne menjave znanstveno-raziskovalnih orgamzacij se je v obdobju januar-september 1981 glede na enako obdobje lani zmanjšal za 9.464 tisoč din. Pokritje uvoza z izvpzom je v obravnavanem obdobju 55 odstotno, medtem ko je bilo v lanskih devetih mese-cih le 25 odstotno. V devetih mesecih letošnjega leta so znanstveno-raziskovalne organizacije realizirale letni plan blagovne menjave 32 odstotno in sicer letni plan izvoza 72 odstotno in letni plan uvoza 21 odstotno, kar je posledica nerealno postavljenih planov uvoza znanstveno-raziskovalnih organizacij. Večji del zunanjetrgovinske menjave so znanstveno-razisko-valne organizacije v obravnavanem obdobju realizirale z drža-vami EGS, saj so v te države izvozile 40 odstotkov blaga in storitev in iz teh držav uvozile 59 odstotkov blaga in storitev. Preostali del izvoza inštitutov je bil realiziran z državami v ra-zvoju, uvoza pa z državami EFTA in ostalimi razvitimi državami. Glede na strukturo izvoza blaga in storitev so znanstveno raziskovalne organizacije v obravnavanem obdobju izvozile 54 odstotkov storitev in 46 odstotkov repromateriala in surovin, medtem ko 98 odstotkov celotnega uvoza odpade na uvoz repro-materiala, surovin in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje. Konec meseca avgusta je bilo v organizacijah združenega dela zaposlenih 17.932 delavcev, od tega v gospodarstvu 12.188 de-lavcev, v negospodarstvu pa 5.744 delavcev. Trend naraščanja števila nezaposlenih pa 5.744 delavcev. Trend naraščanja števila nezaposlenih v letošnjem letu se nadaljuje tako, da je konec meseca avgusta prijavljenih nezaposlenih v občini 335 delavcev, kar je za 16 oseb več kot v mesecu decembru 1980. V obdobju januar-avgust 1981 je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 v združenem delu 0,7 odstotka več zaposle-nih, od tega v gospodarstvu 0,1 odstotka, v negospodarstvu pa 2,1 odstotka več delavcev. Predvidevanja o počasnejši rasti zapo-slenih v letošnjem letu se realizirajo, saj z resolucijo za leto 1981 predvidena 1,5 odstotna rast zaposlenih ni dosežena. V odboju januar-avgust 1981 je bil v občini izplačan poprečni osebni dohodek na zaposlenega v višini 12.029 din, kar je za 29,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Navedeno poprečje je nominalno, ob upoštevanju porasta živ-Ijenjskih stroškov v Ljubljani za 44,1 odstotka pa ugotovimo, da je poprečni realni osebni dohodek v občini v obdobju januar-av-gust za 10,3odstotka nižji kotvenakem obdobju lani, medtem ko je bila z resolucijo za leto 1981 predvidena 0,5 odstotna realna rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v občini. V primerjavi s poprečjem leta 1980 je poprečni osebni dohodek dosežen v združenem delu v obdobju januar-avgust nominalno porastel za 22,8 odstotka od tega v gospodarstvu za 24,5 od-stotka v negospodarstvu pa za 19,6 odstotka. GOSPODARSKA GIBANJA v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1981 s posebnim ozirom na uresni-čevanje resolucije o družbenoeko-nomski politiki in razvoju občine za leto 1981 Že v letu 1980, ko so potekale zadnje priprave usklajevanja ter dokončno ugotovljene možnosti gospodarskega razvoja v sred-njeročnem obdobju 1981-1985 se je predvidelo, da gospodarska gibanja v letu 1981, kot prvem letu tegasrednjeročnegaobdobja, ne bodo ugodna oziroma takšna, kot smo jih beležili v preteklih letih. Predvidelo se je zaostrovanje odnosov v nekaterih sektorjih družbenoekonomskega razvoja, pri čemer smo si temu primerno zastavili cilje, kateri kljub vsem okoliščinam niso skromni in vsekakor njihovo doseganje pomeni pomemben napredek na-šega nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Gospodarska aktivnost, tako v republiki kot v občini, je bila v začetku leta 1981 neugodna. Tako smo v mesecu januarju in februarju beležili slabe razultate. Fizični obseg industrijske proi-zvodnje je bil pod pričakovanji, beležili smo hitro rast vseh cen, kar je delno tudi posledica prenosa iz preteklega leta, rast živ-Ijenjskih stroškov se ni zmanjšala, beležili smo izpad izvoza in prehitro rast uvoza, terminsko opredeljena projekcija devizno plačilne bilance se ni uresničevala. Gospodarske organizacije so se srečevale s tekočimi problemi poslovanja, hkrati pa so kljub že prisotni nelikvidnosti še vedno izvajale določene pritiske na pre-malo usmerjeno in vse preveč razdrobljeno investicijsko porabo Na osnovi rezultatov gospodarjenja v prvih dveh mesecih je že kazalo, da nekaterih globalnih ciljev resolucije v družbenoeko-nomski politiki in razvoju ne bo moč doseči brez ustreznih ukrepov, katerih cilj je spremeniti neugodna gospodarska giba-nja. Ukrepi so bili zastavljeni predvsem v smeri zagotovitve čim boljše oskrbe industrije s surovinami in reprodukcijskimi mate-riali iz domačih in tujih virov, v smeri zmanjševanja pritiska na rast cen z uveljavljanjem skupnosti za cene, pričela se je priprava na selektivnem in diferenciranem priznavanju spodbudnejših izvoznih stimulacij na račun skupne in splošne porabe, kar se izvaja od meseca septembra. Hkrati so se pripravljali in že realizi-rali ukrepi tudi na področju restriktivnega odnosa do potrošni-ških in kratkoročnih kreditov ter ukrepi na področju zmanjševa-nja investicij. Vsi omenjeni in drugi ukrepi so bili postopoma sprejeti že v prvi polovici letošnjega leta, dalje v mesecu juliju, ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino pa v mesecu septembru. Hkrati velja omeniti, da je tudi izvršni svet skupščine občine predlagal skupščini 22/4 1981 ustrezne ukrepe oziroma bolje rečeno program aktivnosti vseh subjektov v občini s ciljem, da se neugodna gibanja v prvih mesecih spremenijo ter da bodo vsi poglavitni cilji, ki smo jih zastavili v občinski resoluciji, realizi-rani. Sprejeti ukrepi in že sama njihova priprava so ob prizadevanju organizacij združenega dela pozitivno vplivali na nadaljnja go-spodarska gibanja. Tako ugotavljamo ugodnejša gospodarska gibanja delno že v mesecu marcu, predvsem pa v aprilu in maju, tako da ob devetmesečju v globalu in ob upoštevanju vseh težav beležimo relativno ugodne rezultate, kar pa jasno ne velja za vsa področja. V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 smo si zastavili naslednje pomembne cilje na področju gospodarstva: >- rast družbenega proizvoda 3,5 , - rast izvoza 7 - rast uvoza 1 - rast zaposlovanja 1,5, v industriji 1,2 - realni OD 0,5 - kaličinski obseg industrijske proizvodnje 3,9 (vse je realno). Na področju sektorja porabe smo predvideli v skladu z resolu- cijo in dogovori 5 odstotno nižjo rast sredstev za osebne do-hodke od rasti dohodka, dalje 10 odstotno zaostajanje rasti sredstev za skupno porabo ter 15 odstotno zaostajanje rasti sredstev za splošno porabo. Hkrati so organizacije združenega dela planirale za prvih devet mesecev 4,355 milijarde din dohodka. Na osnovi podatkov o poslovanju gospodarskih OZD v devetih mesecih letošnjega leta je ocena realizacije poglavitnih ciljev naslednja: Gospodarske organizacije so povečale dohodek za 33 odstot-kov in je znašal 4.485 milijarde dinarjev. Cilj planiranega dohodka v letu 1981 uresničujemo in je hkrati tudi pričakovati, da ga bomo tudi dosegli. Omeniti velja, da uresničujemo dinamiko planirane rasti dohodka, kar še posebej velja v gozdarstvu, prometu, obrti, stanovanjsko komunalni dejavnosti in gostinstvu Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti dohodka se je umirila, saj ugotav-Ijamo, da se je hitrejša rast porabljenih sredstev v primerjavi z rastjo dohodka v obdobju januar-september 1981 glede na prvo polletje letos zmanjšala za 2 indeksni točki Glavna nosilca nadaljnjega gospodarskega razvoja in pridobi-vanja dohodka oziroma družbenega proizvoda v občini sta še vedno industrija in trgovina, dalje finančno poslovne storitve, drobno gospodarstvo, promet, pomemben delež jasno ob izre-dnem pomenu rezultatov dela pa imajo v prispevanju k rasti dohodka tudi znanstveno raziskovalne organizacije. Na tem me-stu velja izpostaviti skromno udeležbo kmetijstva - družbenega sektorja. Na osnovi podatkov za devet mesecev izhaja, da je kmetijstvo ustvarilo le 2,2 odstotka celotnega prihodka, 1,5 od-stotka dohodka in 1,1 odstotka akumulacije celotnega gospodar-stva. O tezi, ki \o zasledimo v več gradivih, »da je občina Vič-Rudnik občina s kmetijskim zaledjem, sicer pa z manjšim gospo-darskim potencialom, itd.« se velja zamisliti in jasno ustrezno pričeti delovati, še posebej tudi glede na trenutno in pričakovano stanje na področju kmetijstva. Delitev dohodka gospodarskih organizacij je relativno ugodna. 36 odstotkov je bilo namenjeno za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, 40 odstotkov za splošno in skupno porabo ter 24 odstotkov za akumulacijo. V občini Ljubljana Vič-Rudnik se že nekaj let ne srečujemo z večjimi problemi oziroma z večjim številom OZO, ki bi poslovale z izgubo. Tako je v devetih mesecih sklenila poslovanje z izgubo le ena gospodarska organizacija v višini 8.869 tisoč dinarjev, kar je posledica morebitne programske zgrešenosti ali tržne nezanimi-vosti po izdelkih te organizacije. Tako je v občini bolj zaskrblju-joče, da je ob devetmesečju 13 gospodarskih organizacij od 111 kolikor jih je v občini, ustvarilo manj kot 1,5 odstotka akumulacije v primerjavi z doseženim celotnifri prihodkom, pri čemer je to povprečje za celo obfiino 5,2 odstotka. Izviršni svet občine je podrobneje obravnaval investicijsko ak-tivnost organizacij združenega dela, ki investirajo v občini in tudi izven območja občine v mesecu jufiju. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo od planiranih investicij v obCini na dan 30/9 1981 175 investicij v teku v skupni predračunski vrednosti 2,7 milijarde dinarjev, kar ob upoštevanju maloštevilnih večjih investicijskih projektov in tudi sicer kaže na veliko razdrobljenost. Investicijska aktivnost se je nekoliko umirila, saj so bili že v letu 1980 okvirno znani zaostreni pogoji glede kriterijev in virovfinanciranja, hkrati pa je bil v letošnjem letu sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za investicijske na-mene. Ocenjujemo, da plan investicij ne bo dosežen, pri čemer se je od 21 pomembnejših gospodarskih investicij opredeljenih v občinski resoluciji realiziralo po planu le 8. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v osmih mesecih v občini je znašal 12.029 dinarjev, kar je 29% več kot v enakem obdobju lani. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospo-darsku v občini pa je znašal 11.419 din, kar je za 30,5% več kot v enakem obdobju lani. Ob upoštevanju, da so življenjski stroški v Ljubljani porastli za 44% beležimo padec realnih OD za približno 10 %. Ocenjujemo, da začrtanega cilja realne rasti OD ne bomo dosegli in bomo kljub morebitni še ugodnejši rasti dohodka od predvidenga dosegli padec realnih osebnih dohodkovza najmanj 5%. Ko že govorimo o osebnih dohodkih, moramo vsekakor izpo-staviti, da tako kot v letu 1980 tudi v devetih mesecih 1981 gospodarske OZD v globalu spoštujejo določila dogovora o druž-beni usmeritvi razporejanja dohodka (v obdobju januar - septem-ber bi lahko razporedile še za 1 indeksno točko več za osebne dohodke). V devetih mesecih je 27 odstotkov OZD s področja gospodarstva prekoračilo dogovorjeno rast osebnih dohodkov, s področja negospodarstva pa 18 odstotkov OZD. Večina sedanjih kršiteljev že ukrepa in tudi predvideva, da jim bo predvideni dohodek omogočal v skladu z resolucijo začrtano politiko oseb-nih dohodkov v letošnjem letu brez bistvenih sprememb tudi realizirati. Ne gletie na to pa lahko rečemo, da je aktivnost o vprašanjih delitve sredstev za OD v OZD v primerjavi z lanskim letom popustila, pri čemer bodo morale OZD temu problemu, predvsem z vidika nagrajevanja po rezultatih dela, posvetiti večjo pozornost. Zaposlovanje v občini je v skladu s predvidevanji še nadalje umirjeno, pri čemer se je število zaposlenih v obdobju januar -september glede na enako obdobje iani v poprečju povečalo za 0,7%. Hkrati še nadalje zasledujemo, da se tudi v letošnjem letu zaposlovanje v negospodarskih organizacijah združenega dela povečuje hitreje kot v gospodarstvu, kar je sicer delno posledica aktiviranja nekaterih novih kapacitet (otvoritev otroških vrtcev, šol, zdravstvenega doma, doma srednjih šol itd.), vendar bo temu problemu potrebno predvsem z dolgoročnega vidika posvetiti večjo pozornost. Zaskrbljujoča je nizka stopnja rasti zaposlova-nja v gospodarstvu, ki je v devetih mesecih znašala 0,1%, kot pa dosežena stopnja v negospodarstvu, ki je znašala 2,1%. Pri proučitvi politike zaposlovanja oziroma širše kadrovske politike bo potrebno posvetiti pozornost in odpraviti, da večina OZD ureja kadrovske probleme od danes na jutri, malo pa je dolgoročnega načrtovanja in pravočasnih priprav na kadrovske menjave. Na razgovorih, ki jih je opravil izvršni svet z organizacijami v mesecu juniju in juliju letošnjega leta je namreč bil v precejšnjem številu OZO izpostavljen problem pomanjkanja kadra določenih kvalifikacij, na drugi strani pa v manjšem številu organizacij z visoko starostno strukturo delavcev nimajo ustreznih zamenjav za tiste, ki odhajajo v pokoj. Res je sicer, da je prav v tem času pričakovati določen priliv mladine iz šol, vrnitev iz odslužitve vojnega roka, kar bo delno ublažilo že kritično stanje, vendar je to kratkoročna rešitev. Industrijske organizacije združenega dela so v obdobju januar - september glede na enako obdobje lani dosegle 4,3% večji količinski obseg industrijske proizvodnje. Glede na znano dina-miko gibanja količinskega obsega proizvodnje med letom v pre-teklih letih, ki je v občini intenzivnejša v prvih kvartalih leta in se niža proti koncu ocenjujemo, da bomo planirani 3,9% povečan količinski obseg industrijske proizvodnje dosegli, jasno, v kolikor ne bo izjemnih težav v proizvodnji. Ko govorimo o količinskem obsegu industrijske proizvodnje se večkrat zaključuje, da je višji količinski obseg dosežen zaradi večje proizvodnje za izvoz. Za občino Ljubljana Vič-Rudnik ta trditev ne velja. Namreč izvoz gospodarstva je v devetih mesecih znašal 443 milijonov dinarjev, kar je le 2,1 % celotnega prihodka celotnega gospodarstva. Delež izvoza v celotnem prihodku samo industrijskih organizacij zdru-ženega dela, ki realizirajo večino izvoza, pa je 6,6%. Ob ugotavljanju in prikazovanju doseženih gospodarskih re-zultatov v obdobju januar - september 1981 z ocenami, oprede-Ijujemo namenoma na koncu ekonomske odnose s tujino.ki so kot je znano, še nadalje naša skupna najpomembnejša naloga in obveza. V občini smo v devetih mesecih realizirali kot že ome-njeno 443 milijonov din izvoza, ki se je povečal za 29,9%. Letni plan izvoza je dosežen le z 52,2%. Uvoz, ki je znašal 395 milijonov dinarjev se je zmanjšal za 0,4%. Letni plan uvoza je dosežen 41,6%. Stopnja pokrttja uvoza z izvozom je 112,1. Relativni podatki kažejo ugodno sliko, vendar je še vedno nezadovoljivo pokritje uvoza blaga in storitev iz zahodnih držav z izvozom blaga in storitev v zahodne države, saj je le-to le 60,5 odstotno. Podatki o regionalni usmerjenosti našega izvoza ter njegovo povečanje v devetih mesecih v primerjavi z lanskim enakim ob-dobjem so: struk.tura 80 81 - zahodne države zmanjšanje za 5% 65 45 - vzhodnoevropske državepovečanje za 99% 32 47 - dežele v razvoju povečanje za 203% 3 8 Izhaja, da je zmanjšan delež izvoza v zahodne države, hkrati pa se je povečal delež izvoza v vzhodnoevropske države in države v razvoju. Na drugi strani podatki o uvozu: struk.tura 80 81 - zahodne države ( zmanjšanje za 14% 98 85 - vzhodnoevropske državepovečanje za 596% 2 15 - dežele v razvoju povečanje za 59% 0,1 0,1 Res je sicer zaslediti pri uvozu analogno enaka gibanja kot v izvozu, vendar ne glede na to, da ne kaže obravnavati usklajeno-sti regionalne usmerjenosti izvoza in uvoza izključno samo v občini, več kot očitno izbija regionalna neusklajenost blagovne menjave v zahodne države. Za razliko v letu 1980, kot je bila strukturna neusklajenost med izvozom in uvozom v zahodne države 33 strukturnih točk je le-ta razlika v letu 1981 znašala 40 strukturnih točk. Največji delež uvoza s 84 odstotki tvori reprodukcijski material, 10% oprema, uvoz višje oblike menjave 3,6%, ter uvoz blaga široke potrošnje 1,5%. ZAKLJUČEK: Na podlagi podatkov o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-september ugotavljamo, da se zastavljeni cilji v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1981 uspešno izvajajo in dajejo spodbu-dno osnovo za nadaljnjo aktivnost v letu 1982 ter so upoštevani tako v Izhodiščih za pripravo resolucije kot v Osnutku Resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v( obdobju 1981-1985 za leto 1982. stališče predlagatelja Izvršni svet je na svoji 129. seji dne 18/11-1981 in na 130. seji dne 2/12-1981 posvetil posebno pozornost analizi rezultatov go-spodarjenja OZD ter oceni gospodarskih gibanj do konca leta kot osnovi za dokončno oblikovanje globalnih usmeritev nadaljnjega razvoja v letu 1982. Izvršni svet ugotavlja: - da so kljub večjim težavam v začetku leta doseženi rezultati relativno ugodni in da bodo osnovni cilji razvoja z nekaterimi izjemami do konca leta doseženi, - da kljub ugodnim gibanjem na področju ekonomskih odno-sov s tujino v zadnjih mesecih letošnjega leta organizacije zdru-ženega dela ne bodo v celoti nadomestile manjše rasti izvoza v prvem polletju, pri čemer je pravzaradi tega izvršni svet vzpodbu-dil še večjo aktivnost v vseh organizacijah za uspešnejše in učinkovitejše vključevanje v mednarodne delitve dela kot osno-ven dejavnik razvoja. Intenzivirati je potrebno še posebej napore za večji izvoz na konvertibilno področje in za preusmeritev nega-tivnih trendov regionalne usmerjenosti ekonomskih odnosov s tujino, - da organizacije združenega dela vlagajo velike napore za učinkovitejše gospodarjenje, kljub temu pa je še premalo premi-kov v organizacijah, ki že dalj časa poslujejo na meji rentabilnosti (krepitev proizvodnih, delovnih in poslovnih povezav ter vzdrže-vanje dela in sredstev in uveljavljanje dohodkovnih odnosov). Izvršni svet predlaga, da vse organizacije združenega dela poglobljeno in kritično ocenijo dosežke in lastne napore za uresničevanje svojih planskih nalog, saj le tak pristop zagotavlja učinkovito spreminjanje razmer in tudi uresničevanje planskih usmeritev in nalog v letu 1982, ki bodo postavljene v skladu z dosedanjimi gibanji in razvojnimi možnostmi. Izvršni svet predlog Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) ter v skladu s 174 členom Statutaobčine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitič-nega zbora dne.....sprejela RESOLUCIJO o izvajanju družbenega plana ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982 OSNOVNI CILJI DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1982 Poglavitna usmeritev je doslednejše doseganje politike eko-nomske stabilizacije ob nadaljnji krepitvi družbeno-ekonom-skega razvoja, delegatskega sistema in socialističnega samou-pravljanja. Hkrati je potrebno bolje izkoriščati komparativne pre-dnosti občine, ki so razpoložljiva, vse premalo izkoriščenazemlji-šča in znanstveno raziskovalne organizacije. , V letu 1982 bomo: - dosegali gospodarski razvoj z uveljavljanjem kvalitetnih de-javnikov razvoj s poudarkom na večanju udeležbe produktivnosti in na izvozno usmerjeni dejavnosti terdoslednim uresničevanjem družbeno sprejetih investicijskih kriterijev. - dosegali nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti v okviru mate-rialnih možnosti ter v okviru srednjeročnih planskih usmeritev s poudarkom na racionalizaciji poslovanja z družbenimi sredstvi in na dokončanju investicij \z sredstev samoprispevka II. po spreje-tem terminskem planu; - dosegali skladni prostorski razvoj s poudarkom na varovanju kmetijskih zemljišč in racionalni rabi prostora; - dosegali upočasnjeno rast osebne, skupne in splošne po-rabe, ki bo sledila rasti dohodka v dogovorjenih razmerjih v cilju krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva; - nadaljevali z izdelavo dolgoročnega plana s posebnim pou-darkom na njegovem prostorskem delu in urbanističnem načrtu; - stalno in dosledno izvajali ukrepe za varovanje življenjskega okolja. I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA 1. Ocene možnega razvoja v letu 1982 kažejo, da bomo lahko dosegli, v primerjavi z doseženo v letu 1981, relativno nizko gospodarsko rast. Omejena investicijska aktivnost in omejitve na področju uvoza bosta osnovna dejavnika počasnejše gospodar-ske rasti. Cilj bo doseči vsaj 2,5 odstotno realno rast družbonega proizvoda občine. Pospeševali bomo razvoj predvsem tistih de-javnosti oziroma organizacij združenega dela, ki bodo izvozno usmerjene in bodo izvajale investicijsko aktivnost v skladu s sprejetimi družbenimi kriteriji ter tiste, ki bodo uvajale lastne inovacijske in raziskovalne dosežke v proizvodni in poslovni proces ter tiste organizacije, ki se bodo ustrezno prestrukturirale. Skupaj z znanstveno raziskovalnimi organizacijami bo strokovno delo v organizacijah usmerjeno v snovanje ustreznih proizvodnih programov in v učinkovitejšo organizacijo dela in poslovanja. Učinkovitejše gospodarjenje, izkoriščanje notranjih rezerv pa bo doseženo le z mobilizacijo vseh delavcev v OZD na osnovi hitrej- šega in doslednejšega uveljavljanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in utrjevanju proizvodnih, delovnih in po-slovnih povezav. Glede na planirano rast dohodka bodo največ prispevale k doseganju planirane rasti družbenega proizvoda, naslednje orga-nizacije združenega dela: Tobačna tovarna, tozdi DO Iskre, Hoja, Igo, Tovil, Kovinska industrija Ig in Ilirija-Vedrog. 2. Področju ekonomsklh odnosov s tujino bo posvečena po-sebna pozornost. Vse organizacije, kjer obstoje zmogljivosti in možnosti plasmaja izdelkov in storitev na tuja tržišča, bodo morale vse sile usmeriti v nadaljnjo rast izvoza, še posebej na konvertibilno področje. Organizacije bodo v okviru proizvodno-tehničnih izboljšav zagotavljale izvoz proizvodov višje stopnje predelave. Uveljavila se bo udeležba v skupno ustvarjenem deviz-nem prilivu. Visoke stopnje rasti izvoza bodo dosegle industrijske organizacije tako, da bo dosežena 15 odstotna realna rast Izvoza, predvsem na računa povečanja izvoza na konvertibilno področje. Največje povečanje izvoza bodo realizirale naslednje organiza-cije; tozdi DO Iskre, Hoja, Tobačna tovarna, KolinskaTOZD Vino-cet, Plutal TOZD Zapiralne embalaže, Tovil, Kovinska industrija Ig in Ilirija-Vedrog. Uvoz bo na ravni doseženi v letu 1981, kar bo med drugim doseženo tudi z nadomeščanjem uvoza. Pri uvozu, ki bo selekti-ven, bo imel prednost uvoz repromateriala, potrebnega za proi-zvodnjo blaga namenjenega za izvoz ter za nadomeščanje uvože-nih izdelkov visoke stopnje predelave. Isti kriteriji bodo veljali za uvoz opreme, pri čemer pa je naloga vseh organizacij, dd se v čim večji meri oskrbujejo z domačo opremo. Vendar bo potrebno omogočiti vsaj minimalno obnavaljanje opreme raziskovalnih organizacij, kar v letu 1981 ni bilo možno. Uvoz blaga široke potrošnje bo omejen na minimum. 3. Zaposlovanje se bo v poprečju povečalo za največ 1,0 odstotka. Zaradi otvoritve novih objektov iz področja družbenih dejavnosti (otroško varstvo, socialno skrbstvo ter vzgoja in izo-braževanje) bo stopnja rasti v področju družbenih dejavnosti višja kot v gospodarstvu, pri čemer bo stopnja novega zaposlova-nja 1,2 odstotna. Organizacije združenega dela s področja druž-benih dejavnosti bodo z racionalizacijo poslovanja, boljšo orga-nizacijo dela z notranjimi prerazporeditvami med organizacljami, ter z ustreznim organiziranjem strokovnih služb vseh samouprav-nih interesnih skupnosti, zagotovile, da ta stopnja ne bo višja. Zaposlovanje v gospodarstvu se bo povečalo za 0,9 odstotka. Vse organizacije združenega dela bodo uresničevale politiko racionalnega zaposlovanja tako, da bo delovni prispevek vsakega novega zaposlenega v ustvarjenem dohodku ali količinskem ob-segu proizvodnje najmanj enak povprečnemu delovnemu pri-spevku že zaposlenih delavcev. Prednost pri zaposlovanju bo imela proizvodnja namenjena izvozu in nadomeščanju uvoza ter dohodkovno učinkovita proi-zvodnja na osnovi dosežkov urejanja lastnega znanja. Vse organizacije bodo omejile nesprejemljive oblike dopolnil-nega dela, pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanja upokojencev. Organizacije bodo po kadrovsko-izobraževalnih planih pričele izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih tako, da bodo usmerjale delavce k izobraževanju ob delu in iz dela. Zagotovile bodo vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s po-sebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi ter bodo v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi omogo-čale večje število kadrovskih štipendij predvsem za proizvodne pokiice. 4. Organizacije združenega dela in skupnosti bodo izvajale politiko osebnlh dohodkov, ki bo v skladu z dogovorjenimi krite-riji, ki bodo opredeljeni v Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Organizacije bodo dograjevale sistem delitve osebnih dohodkov po delu in rezulta-tih dela s tem, da bodo delavci v vseh organizacijah uveljavljali stimulativnejše vrednotenje ustvarjalnega in proizvodnega dela. V okviru razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke bodo organizacije zagotovile hitrejšo rast osebnih dohodkov tistim delavcem, ki dosegajo boljše delovne rezultate. 5 Organizacije združenega dela bodo izvajale lnvestlcl)e,ki bodo ustrezale sprejetim kriterijem iz dogovora o temeljih druž-benega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 in ki se bodo finansirale predvsem iz lastnih in združenih sredstev. Cilj bo zmanjšati razdrobljenost investicij ter jih vrednostno omejiti na raven doseženo v letu 1981. Prosta razpoložljiva sredstva bodo organizacije združevale za izvajanje razvojnih programov v tistih organizacijah, s katerimi so delovno, proizvodno ali dohodkovno povezane. Glede na to, da bodo v prihodnjem letu še nadalje v veljavi omejitve, ki jih določa zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za finansiranje negospodarskih in neproi-zvodnih investicij, bodo te investicije skrajno omejene. Nadalje-vala se bo le izgradnja objektov družbenega standarda iz sred-stev samoprispevka II, hkrati pa se bo pospešeno pripravljalo in zagotovilo vse potrebne pogoje za izvedbo programa samopri-spevka III. Posebno pozornost bomo posvetili izvajanju investicij prostor-ske infrastrukture. Programe bomo uskladili z materialnimi mož-nostmi razvoja, pri čemer se bo izvajala gradnja infrastrukture na najbolj deficitarnih območjih občine ob čim večji udeležbi po-moči krajariov. 6. Pri delitvi družbenega prolzvoda oziroma dohodka je za leto 1982 postavljena zahteva o nadaljnjem naraščanju materialne osnove združenega dela. To zahteva uskladitev vseh oblik porabe - osebne, skupne in splošne - ki bo zaostajala za rastjo dohodka v razmerjih in bodo opredeljena v SR Sloveniji. Hkrati bodo OZD podvzele varčevalne ukrepe in neposredno vplivale na relativno zmanjševanje porabljenih sredstev. Tiste organizacije združe-nega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti morajo izdelati program dolgoročnih ukrepovza izboljšanje poslovanja, oziroma v okviru proizvodno-dohodkovnih povezavah, poiskati ustrezne rešitve 7. Globalnl kazalci razvoja v letu 1982 v občini so: - družbeni proizvod 2,5 - povprečnoštevilozaposlenih - 1,0 gospodarstvo • 0,9 družbenedejavnosti + ¦ > : ' 1,2 - Izvoz ; ' s-¦'¦¦¦¦ ¦'¦-.¦'" 15 - uvoz 0 - produktivnostvgospodarstvu , ¦¦-'.. •"-' 1,6 - količinska proizvodnja 3 - delež produktivnosti v rasti DP ' *•"¦•'- 164 + novo zaposlovanje II. TEMEUNE NALOGE PO PODROČJIH A. GOSPODARSTVO 1. Industrljtke organizaclje združenega dela bodo tudi v letu 1982 nosilec gospodarskega razvoja občine, pri čemer bodo nosilke prestruktuiranja gospodarstva tiste industrijske organiza-cije, ki se bodo v letu 1982 nadpovprečno vključevale v izvoz. Ob 1-odstotni stopnji rasti zaposlovanja bo dosežena 3-od-stotna rast količinskega obsega proizvodnje in 3,2-odstotna rast družbenega proizvoda. Produktivnost se bo povečala za 1,9 od-stotka Industrijske organizacije združenega dela bodo dosegle plani-rane stopnje zaradi večjega vključevanja na tuja tržišča, boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivogti, boljšega izkoriščanja delov-nega časa, surovin in reprodukcijskih materialov, večjega vklju-čevanja raziskovanja vseh vrst v proizvodne in delovne procese ter z odpravljanjem ozkih grl v proizvodnem procesu, manj pa na rafiun povečanja novih proizvodnih zmogljivosti. 2. V skladu s programom razvoja bomo izkoristili vse možnosti za nadaljnji pospešen razvoj najbolj deficitarne obrti s poudar-kom na storitvenih dejavnostih in sicer: popravljanje in vzdrževa-nje gospodinjskih aparatov in strojev, vse vrste inštalaterstev, servisiranje kmetijske mehanizacije ter druge dejavnosti po pla-nih krajevnih skupnosti. Hkrati bomo pospeševali razvoj tistih dejavnosti, ki dopolnju-jejo industrijsko proizvodnjo, ki proizvaja proizvode za izvoz oziroma za nadomeščanje uvoženega blaga. V ta namen se bo vodila ustrezna politika pridobivanja zemljišč ter cenovna in davčna politika. Še v večji meri bomo pospeševali razvoj izvozno zanimive domače obrti. 3. Osnovna naloga trgovinske dejavnosti v letu 1982 je nada-Ijevanje dosedanje usmeritve, to je, družbeno organizirana pre-skrba občanov z osnovnimi živili in bo morala zajeti tista območja občine, kjer je preskrba najslabša. Pospešile se bodo priprave za izgradnjo novih objektov trgovine osnovne preskrbe, hkrati pa bodo trgovinske organizacije zagotavljale zadostne količine osnovnih živil v okviru dohodkovnih povezav, kar bo zagotavljalo izboljšano preskrbljenost. Glede na manjše investicijske možnosti bomo zagotovili, kjer obstajajo pogoji in zanimanje, izvajanje preskrbe prebivalstva z vključevanjem osebnega dela in sredstev občanov. 4. Zaradi premajhne rasti akumulativne in reprodukcijske spo-sobnosti gostlnstva v letu 1982 na tem področju ne bo večjih naložb v nove kapacitete. Združeno in osebno delo bosta zagotovila kvalitetnejše stori-tve. Na področju kmečkega turlzma se bo nadaljevala aktivnost za pridobivanje novih kapacitet v sodelovanju s pospeševalnimi službami kmetijskih organizacij. V ostalih aktivnostih na področju gostinstva in turizma bo dan poudarek predvsem na poživitvi in dopolnitvi obstoječih gostin-skih kapacitet, ki se vključujejo v izletniški turizem o Polhograjski dom, Iški vintgar, Kurešček. 5. V skladu s temeljnimi cilji razvoja je naloga za leto 1982 povečati km«tij*ko prolzvodnjo za 4 odstotke. Največji porast bo dosežen pri proizvodnji in odkupu mleka in bo znašal 7,2 milijona litrov ter v poljedelski proizvodnji usmerjeni v zagotavljanje lastne krmne baze. Na območju občine bo izvršen odkup 130ton pšenice ter pospešen organiziran odkup krompirja in povrtnin. Skladno z investicijskim programom predstavlja farma Brest po-membno pridobitev na področju kmetijstva v občini, zato je potrebno v letu 1982 pospešiti vse priprave in pričeti z izgradnjo farme Brest. Hkrati bomo v še večji meri podpirali razvoj konje-roje, pri čemer bodo vsi tržni viSki usmerjeni v izvoz. Za dosego teh ciljev bodo v kmetijskih organizacijah'poglobili in razširili uveljavljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, tako v odnosih z združenimi kmeti, kakor v odnosih s predeloval-nimi organizacijami, intenzivirale in povečale lastno primarno kmetijsko proizvodnjo, povečale obdelovalne površine in število združenih kmetov vključenih v organizirano tržno proizvodnjo. S prizadevanji za uresnlčevanje sklenjenih sporazumov o pospeše-vanju razvoja kmetijske proizvodnje bodo organizacije zagotav-Ijale temeljne materialne pogoje za vlaganja v intenziviranje kme-tijske proizvodnje. Organizacije bodo usmerjale naložbe predv-sem v povečanje osnovne črede, selekcijo krav v smeri povečanja mlečnosti in plodnosti krav, izboljševanje kmetijskih zemljišč z izvršenimi agro in hidromelioracijami, povečano prirejo konj, gradnjo in adaptacijo stojišč za povečan stalež živine pri združe-nih kmetih ter oblikovanje in opremljanje proizvodnih skupnosti na območju obfiine. Organizacije bodo izvajale izobraževalne programe za kmete in deiavce v organizacijah s področja kmetij-stva in zagotavljale sredstva za štipendije in štipendiranje kadrov. K realizaciji navedenih nalog bo s povečano aktivnostjo pripomo-gla tudi samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva, ki bo za razvoj pospeševalne službe, regresiranje nabave plemen-ske živine, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, nabavo umetnih gnojil ter za druge oblike pospeševanja kmetijstva na-menila 4 milijone din sredstev. Dohodkovni položaj kmetov se bo v še večji meri izboljševal tudi z razvojem kmečkega turizma in domače obrti, vendar ne na račun zmanjšanja osnovne kmetijske proizvodnje. Kmeti|tka zemljlika skupnost bo zaščitila kmetijska zemljišča z opredelitvijo trajnih kmetijskih zemljišč v kmetijskem delu pro-storskega dela dolgoročnega plana občine, izvajala bo ukrepe za obdelavo tistih neobdelanih zemljišč, na katerih je kmetijska proizvodnja v spremenjenih pogojih kmetovanja še smotrna, kar bo med drugim doseženo tudi z izvajanjem manjših komasacij. Z agromelioracijami (ureditev poti, krčenje zarasti, planiranje povr-šin) bo v hribovitih predelih občine izboljšanih 200 ha kmetijskih zemljišč, v nižinskih predelih občine pa bo preko proizvodno-melioracijskih skupnosti z odvodnjavanjem izboljšano 250 ha zamočvirjenih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost bo za izva-janje hidro in agromelioracij zagotovila, iz odškodnine pridob-Ijene zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, 4 milijone din sredstev. 6. Gozdarske organizacije bodo zagotovile blagovno proi-zvodnjo 49.000 m3 lesa, od tega 36.400 m3 iglavcev, 9.200 m3 listavcev in 3.400 m3 ostalega lesa, kar bo doseženo s povečano sečnjo v družbenem sektorju za 8 odstotkov, v zasebnem sektorju pa za 16 odstotkov. Predvidena blagovna proizvodnja za leto 1982 je usklajena z bilančnim etatom po gozdno gospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organizacije s sedežem na območju občine bodo združevale sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo goz-dnobiološke sfere, izvajala se bodo gojitvena dela, ki obsegajo pripravo tal ter dognojevanje. Poleg investicij gozdnobiološkega karakterja bodo organizacije vlagale v gozdne komunikacije. V rekonstrukcijo cest bodo organizacije vložile 1 milijon din sred-stev, za gradnjo posameznih odsekov cest Siva dolina, Mali gozd, ter cesto Osoje pa bo vloženo 4 milijone din. 7. Raziskovalne organizacije bodo v sodelovanju s proizvo-dnimi organizacijami izvajale naloge, ki bodo vodile k prestruk-tuiranju gospodarstva, zmanjševanju uvoza, nadomeščanju uvo-ženih surovin z domačimi, uvajanju tehnologij in proizvodov, ki so plod domačega razvoja ter uspešnejšemu nastopu na zunanjih tržiščih. B. SOCIALNI RAZVOJ 1. Na področju otroškega varstva bo Skupnost otroškega varstva občine zagotovila program za predšolske otroke. Program zajema pripravo šestletnih otrok na osnovno šolo (mala šola) v obsegu 120 ur neposrednega vzgojnega dela z vsemi otroki, ki niso vključeni v VVO, 4 do 5 fetne otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo pa bo vključevala v 80 urni vzgojni program. Hkrati bo izvedena vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v enem razvojnem oddelku v VVE Murgle Program dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok bodo VVO izvajale po enakih izhodiščih na podlagi enotnega samou-pravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih svobodne menjave dela v Ljubljani. Razvijali bomo varstvo otrok v starosti do 3 let v varstvenih družinah, kar bo omogočalo še večje vključevanje teh otrok v organizirano varstvo. Dogovorjene naloge dodatnega programa se bodo v letu 1982 izvajale v enakem obsegu kot doslej. K nabavi kakršnekoli opreme pa se bo pristopalo zelo selektivno. Skupnost otroškega varstva bo uresničevala program denarnih pomoči enotno na osnovi vzajemnosti in solidarnosti v občinah Ljubljane. Obseg in višina denarne pomoči se ne bosta spreminjala. Varstvo matere in novorojenca bo izvajano v skladu s samou-pravnim sporazumom o izvajanju pravic do porodniškega dopu-sta. Iz sredstev samoprispevka II bomo v letu 1982 dokončali vzgoj-novarstvene objekte v Rožni dolini s kapaciteto 120 mest v vrednosti 40.322.000 din in v Krim-Rudniku s kapaciteto 160 mest v vrednosti 54.072.000 din. Hkrati bomo pričeli z izgradno objekta v Trnovem s kapaciteto 140 mest v vrednosti 47.200.000 din. V letu 1982 bodo tekla vsa pripravljalna dela za gradnjo vzgojno-varstvenih objektov, ki se bodo začela po programu Samoprispevka III graditi v letu 1983, ti so: VVO Brdo, VVO Viško polje in VVO Ig. Hkrati bodo potekale tudi priprave za gradnjo ostalih objektov iz programa. 2. Na področju Izobraževanja bo občinska izobraževalna skup-nost uresničevala prednostne naloge iz svojega programa, pri čemer bo dan poudarek na smotrnem gospodarjenju v vseh oblikah vzgojno izobraževalnega dela. V letu 1982 bosta zgrajeni iz sredstev Samoprispevka II. Osnovna šola Krim-Rudnik s 16 učilnicami , 1 veliko in 2 malima teiovadnicama ter Osnovna šola škofljica s 16 učilnicami in 1 telovadnico. V letu 1982 se bo po programu Samoprispevka III začela gradnja glasbene šole in bodo tekla vsa pripravljalna dela za gradnjo Osnovne šole Kolezija, ki se bo začela graditi v letu 1983. Hkrati bodo potekale tudi priprave za gradnjo ostalih dveh objektov iz programa. 3. Program zdravstvenega varstva bo občinska zdravstvena skupnost v letu 1982 izvajala na ravni leta 1981. V skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi bo na področju zdravstvenega varstva posvečena posebna pozornost zmanjševanju bolezenskih izostankov delavcev v združenem delu. Organizacije združenega dela v letu 1982 ne bodo zaposlovale novih zdravstvenih delavcev z visoko izobrazbo in delavcev za opravljanje administrativnih del, zmanjševale bodo dopolnilno delo v zdravstvu, hkrati pa bodo z boljšo organizacijo zagotovile boljše funkcionalne povezave med osnovnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom. Občinska zdravstvena skupnost v letu 1982 ne bo iz lastnih sredstev izvajala investicij. V letu 1982 se bo začela po programu Samoprispevka III pre-nova Mladinskega zdravstvenega centra Rakitna ter bodo pote-kala vsa pripravljalna dela za gradnjo Zdravstvene postaje Velike Lašče, ki se bo začela graditi v letu 1983. Hkrati bodo tekla pripravljalna dela za gradnjo Zdravstvene postaje Škofljica. 4. Na področju razlskovalnega dela bo občinska raziskovalna skupnost skupaj z združenim delom na osnovi dogovarjanja opredelila program dela, v okviru katerega se bo zagotovilo in podpiralo izvajanje aplikativne raziskovalne dejavnosti, ki bo ustvarjala pogoje za hitrejši razvoj gospodarstva. 5. Na področju kulture bo kulturna skupnost pospeševala kul-' turno dejavnost v občini, ki se bo izvajala tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih preko kulturnoumet-niških društev in komisij za kulturo. Povezovalec in neposredni organizator kulturne dejavnosti na območju občine bo Zveza kulturnih organizacij občine. Občinska kulturna skupnost in Občinska zveza bosta v letu 1982 iz združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje pri Ijub-Ijanski kultumi skupnosti omogočili ureditev tistih prostorov za kulturo, ki so navedeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1981-1985. Hkrati pa bo zagotovila ureditev tistih prostorov za kulturo, katerih obnova je nujna za normalno uporabo, vendar niso nave-deni v tem dokumentu. Pogoj za to pa je, da bodo zagotovile sofinanciranje tudi krajevne skupnosti. Glede na stopnjo poprav-Ijenosti pridejo v letu 1982 v poštev naslednji objekti: Kulturni dom šentjošt, ureditev knjižnice v gasilskem domu Brezovica, Kulturni dom Podpeč, Zadružni dom Notranje gorice, Kulturni dom Ig, ureditev prostorov za kulturo v Domu družbenih organi-zacij Iška vas. 6. Skupnost sbcialnega skrbstva bo še nadalje zagotavljala v okviru socialno-varstvenega sistema socialno vamost občanov in delovnih Ijudi. Skupnost bo s svojo strokovno službo Centrom za socialno delo še nadalje dograjevala in vodila usklajevalno poli-tiko na nivoju občinamesto ob upoštevanju solidarnosti in vzaje-mnosti. V letu 1982 bodo organizacije izvajale naslednje investicije: sanacija stare stavbe Doma na Bokalcih pri čemer se bo adapta-cija izvajala postopno, finančna sredstva v višini 50 milijonov din pa bo zagotovila Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja ter pričetek izgradnje Zavoda za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu, katere investicijska vrednost je 187 milijonov din. 7. Na področju telesne kulture bo Samoupravna interesna skupnost v skladu z akcijskim programom za hitrejše uresničeva-nje sklepov s področja telesne kulture posvetila posebno pozor-nost množičnosti. Skupnost bo postopoma ustanavljala v vsaki krajevni skupnosti športno društvo, v krajevnih skupnostih kjer društva že obstajajo pa bo pristopila k njihovi reorganizaciji. Rekreacijska tekmovanja, trimske akcije, planinske izlete in druge oblike rekreacije, v katere bo zajeto najmanj 12.000 udele-žencev, bodo izvajale občinske telesno-kulturn« '.-rcanizacijo. V okviru rednih telesno-kulturnih aktivnosti pa bodo te organiza- cije zajele 7 500 aktivnih udeležencev Samoupravna telesno-kulturna skupnost bo aktivno sodelo-vala pri že začeti akciji reorganizacije vrhunskega športa, kjer se bo predvidoma zmanjšalo število selekcioniranih športnikov, zmanjšalo se bo število prioritet Omogočeni bodo pogoji kvali-tetnega strokovnega dela in pogoji za uvedbo regionalnih tekmo-valnih sistemov. Tako bo v letu 1982 večja pozornost posvečena temeljnim selekcijam, ki so zasnova vrhunskega športa. Ob upoštevanju deficitarnosti telesno-kulturnih objektov v ob-čini, bo samoupravna telesno-kulturna skupnost sofinansirala izgradnjo univerzalnih ploščadi, ki jih bodo gradili krajani s svojimi prlspevki in lastnim delom in sicer v krajevnih skupnostih Kozarje, Pijava Gorica in v otroškem letovišču Pacug. Pridobila bo vso potrebno dokumentacijo in sofinansirala iz-gradnjo večnamenskih ploščadi v krajevnih skupnostih: Barje, Vnanje gorice, Rakitna in Kolezija. Za sofinansiranje omenjenih ploščadi ter za obveznosti in kritje podražitev pri izgradnji telova-dnice Krim-Rudnik bo skupnost namenila 10.000.000 din. 8. Na področju socialnega varstva bo skupnost socialnega varstva v okviru celovite politike izvajala program zagotavljanja socialne varnosti delovnih Ijudi in občanov. Glede na zaostrene pogoje bo skupnost posvetila posebno pozornost problematiki zaposlovanja, aktivno se bo vključevala in vplivala na oblikovanje sprejemljivih cen oskrbnega dne v splošnih socialnih zavodih. Sodelovala bo pri izmenjavi počitniških kapacitet za predšolske in šolske otroke iz Ijubljanskega področja ter pri oblikovanju kriterijev in meril za dodeljevanje solidarnostih stanovanj. Glede na izpolnjene pogoje in potrebe bo skupnost pristopila k ustreznejši samoupravni organiziranosti Skupnosti socialnega varstva. C. PROSTORSKI RAZVOJ ' •••¦•¦ '' 1. Na področju priprave urbanistične dokumentaclje bomo nadaljevali pripravo vse potrebne dokumentacije za nemoten potek planirane stanovanjske gradnje s spremljajočimi objekti, industrijske in obrtne gradnje. Izdelovali bomo naslednje zazi- dalne načrte: VS-8 Kozarje, VS-103 Murgle (dopolnitev), VS 103/2 Trnovo(dopolnitev), VS-101 Krakovo, RS-105 Ižanska ce-sta, RS-4 llovica, RS-103 Vinterca, RS-110 Lavrica, RS-5 Lavr-nica, VVV-203 Turjak, VS-254/1 del Gradež VS-220/1 Radna, VS 220/2 Brezovica. VP-6 del Brdo, VS-206 Srednja vas. Hkrati bomo izvedli vse potrebno za spremembo skupinske lokacijske doku-mentacije za zazidalne otoke S 9-1, S 9-2, S 10-1 in S 11 v zazidalni načrt Poleg tega bo izdelana novelacija zazidalnih načrtov za VS-6 Vič, VS-5 Rožna dolina, VS-106 Bobenčkova ulica ter dokončan urbanistični načrt za Velike Lašče 2 Stanovanjska graditevv občini se bo odvijala predvsem na lokacijah, ki so že začete: VS-1 Trnovo. VS-103 Murgle, VS-3 Žičnica, VS-6/3 Grba Kot nove soseske pa se bodo začele VS-7 Brdo in RS-1,2 Jurčkova (zadružna gradnja). Skupaj bo zgrajenih 865 novih stanovanjskih enot. Prenova stanovanj v letu 1982 bo obsegla pridobitev sanacij-skih načrtov za predel ob Eipprovi ulici ter organizacijo soinvesti-torjev za izvedbo prenove. Za področje Krakovega bo dokončan programski del zazidalnega načrta ter izdelan sanacijski projekt. V letu 1982 bomo na področju gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini poleg drugih realizirali naslednje pomembne naloge: prešli na nov način poslovanja na področju gospodarje-nja s stanovanjskimi objekti v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, nadaljevali bomo s prehodom na ekonomske sta-narine po sprejotem samoupravnem sporazumu, dvignili bomo najemnine za poslovne prostore na planirano višino po samou-pravnem sporazumu, itd. Na področju družbene pomoči bo samoupravna interesna sta-novanjska skupnost nadaljevala aktivnosti v skladu s srednjeroč-nimi planskimi dokumenti. Pri tem bo dodeljevala stanovanja upravičencem uvrščenim na listo IV. natečaja solidarnosti. Dopolnila bo pravilnika o subvencioniranju in realizaciji sub-vencij za tekoče leto ter sodelovala pri odpravljanju barak ter stanovanj VI in VII. kategorije. STANOVANJSKA GRADITEV PO LOKACIJAH, ŠTEVILU IN VRSTI GRADNJE V LETU 1982 NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Lokacija-vrstagradnje . , Predvidena realizacija , V gradnji predvid. Skupaj vsa vletu1982 zarealiz. aktivlrana Planleta1982 Prenos iz plana I. Skupaj dokončano v plana v I 1983 in graditevv I 1982 1981 I 1982 1984 bl. i.skupaj bl. i.skupaj bl. i.skupaj bl. i.skupaj bl. i.skupaj 1 '¦" ' ' '¦¦ 2 3 4 = 2-3 5 6 7 = 5-6 8 9 10=4-7 11 1213=11-12 14 1515=10-13 1. VS-1 TRNOVO: 355 355 355 355 243 243 598 598 «D- .133 . . , »A« ¦ ¦ 222 ¦ : ..B« _________________________________'________________________243______________________________ 2. VS-3ŽIČNICA: B, . B2 260 68 68 124 260 260 260 3 VS-7 BRDO (Zadruga) 64 64 64 64 25 25 89 89 4. RS1.2JURČKOVAPOT (zadruga) 200 200 200 200 100 100 300 300 5. VS6/3GRBA(zadruga)______________________________178 178_________178 178 6. VS-103MURGLE ______126 126__________60 60 186 186__________________________186 186 7. Zunanje lokacije (Podpeč, Vnanje Gorice) 60 60 60 60 60 60 120 120 355 390 745 120 120 355 510 865 503 363 866 858 873 1731 3. Na področju urejanja stavbnih zemljišč bo Zavod za ureja-nje stavbnih zemljišč vložil v pridobitev zemljišč, pripravo zem-Ijišč in opremo zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami 439.168.412 din. Skladno z usmeritvami vlaganj v urejanje in predvidenimi viri financiranja se bodo dela odvijala v naslednjih soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica. VS-6/3 Grba, VS-225/1 Kamnik pod Kri-mom in VS-103/1 Murgle, VS-103/2 Zeleni log, RS-1,2, Jurčkova pot, RS-103 Vinterca, RS-103 Pot na Grič, VS-4 Bonifacija, VS-7 Vrhovci, VS-7 Brdo, VS-109 Podvozna pot, RS-4 tlovica, RS-105 Ižanska cesta, RS-102/2 Rakova jelša, VS-102 Trnovo, VS-260 Velike Lašče, VS-227 Škrljevec VS-213/1 Horjul, VS-245/7 Škof-Ijica, RS-5, RS-110 Lavrica, VS-201/1 Gabrje in v zazidalnih otokih v krajevni skupnosti Ig. Poleg tega bo urejal naslednje industrijske in obrtne cone: VM-4 Kozarška gmajna, RS-3/3 Ra-kovnik, VP-6 Brdo, VP-3/3 Vič, RM-1 Dolenjska cesta, RP-2/1 in RP-2/2 Rudnik ter VP-4 Plutal. Potekala bodo še urejevalna dela za Pot spomina in tovarištva, za gradnjo Južne obvoznice in za rekonstrukcijo Tržaške ceste. 4. Na področju komunale bo samoupravna interesna komu-nalna skupnost na osnovi usklajenega plana za leto 1982 zago-tavljala gradnjo potrebnih komunainih vodov in napravza plani-rano stanovanjsko gradnjo v okviru razpoložljivih finančnih sred-stev. V območju vodarne Brest je potrebno izvesti sanacijo kana-lizacije prve in druge varstvene cone in pričeti s pripravljalnimi deli na vzhodni in zahodni zanki vodovonega omrežja. Nadalje se bo vključilo v gradnjo vse potrebne komunalne infrastrukture za objekte, ki se bodo gradili iz sredstev drugega samoprispevka. Na področju cest iz obstoječih virov ne bo novih investicij, ker bodo vsa sredstva angažirana za odplačilo sprejetth obveznosti iz leta 1981 ter za realizacijo 10-letnega programa gradnje cest v Ljubljani. V kolikor pa bo združeno delo sprejelo predlog spre-memb in dopolnitev samoupravnega spofazuma o temeljih plana komunalne skupnosti za področje cest, se bo gradnja cestnega omrežja nadaljevala po programu iz tega dokumenta. Mestni potniški promet bo sledil razvoju komunalne ureditve in stanovanjske opremljenosti. 5. Na področju PTT de|avnostl se bo program izgradnje PTT objektov izvajal po programu območne skupnosti za PTT promet, kjer bodo vključene krajevne skupnosti preko svojih delegacij. 6. Na področju elektrogospodaratva bodo osnovni investitorji DO DES Elektro Ljubljana-mesto, okolica in Elektro Kočevje, DO DES Elektro Ljubljana-mesto bo izvajal naslednje investicije: - TP Cesta v Mestni log s priključnimi kabli. - TP Podvozna pot s prikljufinimi kabli, - TP Črna vas s priključnimi kabli, - Obnovitev NN omrežja po Galjevici in Jurčkovi poti, - predelave omrežja po cesti v Mestni log, - 1 KV kabel pod DV na Bokalcah, - TP Lipe II s Priključki, - TP Opekarska II s priključki, - TOP Črna vas IV s priključki, - Rekonstrukcija DV Barje. - 10 KV kabelska povezava RTP Vič-RS 1-2, - TP Gornji Rudnik s priključki, Prednost pri gradnji b bodo imeli objekti, kl so bili planiranl že v letu 1981, a zaradi pomanjkanja materiala, izvajalcev in nepra-vočasne priprave investicijskotehnične dokumentacije niso bili izvedeni. Navedeni objekti so zajeti v prvih sedmih postavkah. Poleg navedenih gradenj bo organizacija obnavljala dotrajano prostovodno in kabelsko neizkonapetostno omrežje na območju občine Vič-Rudnik, DO DES Elektro Ljubljana-okolica pa bo izvedla naslednje investicije: - izgradnjo TP Polhov Gradec-Zavrh, Babna gorica, Notranje gorice-Žabnica, Ig-naselje. 7. Na področju požarne varnostl bo SIS za varstvo pred poža-rom izboljšal požarno-varnostne razmere s finansiranjem dejav-nosti občinske gasilske zveze (nabava opreme, usposabljanje gasilskih enot, preventivni požarno-varnostni pregledi v družbe-nem in zasebnem sektorju) in s finansiranjem gradnje ozlroma adaptacije petih gasilskih domov. V pripravi je gradnja devetih gasilskih domov in gradnja dislocirane enote Poklicne gasilske brigade. 8. Na področju vodnega gospodarstva bo Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava iz združenih sredstev finansirala in izvajala na območju Ljubljana Vič-Rudnik naslednja večja vodno-gospodarska dela: - nadaljevanje regulacije Malega grabna v vrednosti 40.000.000 din; s - regulacija Zgornjega Galjevca v vrednosti 47.000.000 din; - nadaljevanje ureditvenih del na šujici za potrebe melioracij v vrednosti 6.395.000 din; - redno vzdrževanje vodotokov in osnovne odvodne mreže na Barju ter drugih melloriranih zemljišč po programu, ki bo dogo-vorjen z uporabniki za leto 1982; - redno vzdrževanje objektov in nadaljevanje urejanja hudour-nikov v Polhograjskih Dolomitih, kar bo dogovorjeno z uporab-niki za leto 1982. D. DRUGA PODROČJA 1. Na področju Ijudske obrambe bomo, zato, da bi jo čim bolj podružbljali, izvajali osnovne elemente obrambnih priprav, ki jih mora občina izvajati po veljavnih predpisih in statutu občine Ljubljana Vič-Rudnik in zagotavljajo kontinuiteto obrambnih pri-prav. Najnujnejši pogoj za učinkovito obrambo obfiine je zagoto-vitev nadaljnjega razvoja obrambnih priprav skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter družbenopolitičnih organizacij in ra-zvoja teritorialne obrambe. Nadaljevati se bo morala vzgoja za obrambo in zaščito prebi-valstva, štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti ter združenega odreda civilne zaščite občine. Enote in štabe v kra-jevnih skupnostih ter združene odrede civilne zaščite bomo ustrezno opremljall ter soflnansirali priprave pokrajinskih odbo-rov in Stabov teritorialne obrambe Ijubljanske pokrajine. V letu 1982 bodo razvojna prizadevanja na področju civilne zaščite usmerjena predvsem v akcijo za dvig množičnosti ter strokovnega usposabljanja In opremljanja enot civilne zaščite Temeljna naloga vzgoje in izobraževanja preblvalstva za obrambo in zaščito v naslednjem obdobju bo nadaljevanje izo-braževanja občanov in delovnih Ijudi (25.000) za uspešno zaščito pred vojnimi ufiinki in drugimi naravnimi nesrečami ter za druž-beno samozaščito. Usposabljanje kadrov za obrambo in zaščlto bo teklo v temeljnih organlzacijah združenega dela, upravnlh organih, družbenopolitifinih organizacijah in druglh skupnostih. Za izvajanje nalog teritorialne obrambe bomo nabavili sredstva oborožitve in vojaške opreme, strokovno vzgojili in urili občinski štab, poveljstva in štabe v krajevnih skupnostih tar vzdrževali orožje in vojaško opremo in izvajali ostale naloge. 2. Družbeno-politične organlzacije v občini, krajevnih skupno-stih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih se morajo vključiti v organizlrano delovanje za po-družbljanje druzbtn« •amozaičlt* Pri tem bodo v komiteju za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnlh skupnostih in organizacijah združenega dela ustanavljall enote narodne zaščite (tam kjer jih še ni) in bodo sprejemali ustrezne dokumente ter s samoupravnlml sporazuml uskladili delovanje enot narodne zaSčite med krajevno skup-nostjo in organiracijami združenega dela. Nadaljevali bomo z usposabljanjem načelnikov. namestnikov In članov narodne za-ščite (predvldoma 1.800 članov narodne zaščite). Zagotovili bomo, da bodo enote narodne zaščlte v krajevnih skupnostlh in organizacijah združenega dela, kl so vitalnega pomena za Ijud-sko obrambo In družbeno samozaSčlto, bile ustrezno oborožene in usposobljene za delovanje z orožjem. Zagotovili bomo varovanje družbenega in zasebnega premože-nja in osebno varnost delovnih Ijudi ter občanov. Razširjali bomo s primernimi oblikami množične vzgoje varnostno kulturo med občani ter nudlli pomoč državnim organom in službam pri izpol-njevanju njihovih nalog. Dajali bomo pobude pristojnim organom in službam za reševanje problemov varnostl. PRILOGA - GOSPODARSKE INVESTICIJE V TEKU, V PRIPRAVI IN NA NOVO EVIDENTIRANE INVESTICIJE 1. DO TOVIL - Investicijska vlaganja v proizvodno halo v skupni predračunski vrednosti 221.168.000 dln. Investicija bo zaktjučena v letu 1982. Za dokončanje investicije bo vloženo 19.000.000 din. 2. DO EMONA MERKUR TOZD PEKARNA CENTER - rekon- strukcija in modernizacija centralnega obrata v skupni vrednosti 63 161 000 din V letu 1982 je predvidena dograditev ekspedita, adaptacija obstoječih prostorov in izgradnja najnujnejših infra-strukturnih objektov v vrednosti 16.956.000 din. 3. DO ISKRA COMMERCE TOZO SERVIS - dokončanje nove zgradbe servisa, adaptacija stare zgradbe in nabava opreme V letu 1982 je predviden zaključek del v vrednosti 45.000.000 din. 4. DO KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Karlovici. Celotna vrednost investicije znaša 9 000 000 din, od tega v letu 1982 5.000.000 din. 5 DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - rekonstrukcija obrata za proizvodnjo utifola Vrednost celotne investicije znaša 49.780.000 din. V letu 1982 predvidevajo napeljavo vodovodnih in elektro instalacij, ter nabavo in montažo sušilnice za furnir v vrednosti 8.868.450 din. 6. DO SGP GROSUPLJE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - do-končanje obrata za proizvodnjo armatur, pri čemer bodo v letu 1982 vložena sredstva v vrednosti 19.502.000 din. 7. DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ - v letu 1982 zaključek ureditve gostinskega vrta v poslovni enoti gostilne VIS v vredno-sti 2.000.000 din in ureditev slaščičarne v poslovni enoti gostilna Pod vrbo v vrednosti 2.000.000 din. 8. DO KEMOFARMACIJA - nadaljevanje gradnje skladiščnih in spremljajočih prostorov v vrednosti 245.644 760 din. V'letu 1982 so predvidena notranja obrtniška dela in zunanja ureditev ob-jekta. 9. DO ZASTAVA AVTO TOZD SERVIS ZASTAVA VIČ - začetek širitve prodajno servisnega objekta v vrednosti 300.000 000 din. Obseg dela v letu 1982 je odvisen od možnosti finansiranja. 10. DO PLUTAL TOZD ZAPIRALNE EMBALAŽE - gradnja proi-zvodno skladiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo kronskih in navojnih zapork. Vrednost investicije znaša 95.156.000 din in bo predvidoma zaključena v letu 1982. 11. DO MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG - rekonstrukcija strojne opreme v vrednosti 20.000.000 din. V letu 1982 je predvi-dena postavitev in dokončanje nove proizvodne hale za strojno obdelavo lesa. 12. DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG - začetek gradnje večna-menske proizvodne hale v vrednosti 654.000.000 din. V letu 1982 je predvidena priprava zemljišča in transportnih poti, postavitev montažne hale in izvedba inštalacij 13. DO IGO - gradnja skladišča gotovih izdelkov in ureditev proizvodnje v prejšnjem skladišču v vrednosti 45.600.000 din. Začetek in konec je predviden za leto 1982. 14. DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFUICA - gradnja centralne lupilne postaje, postavitev energetskega objekta, sušilnice in decimirnice Vrednost celotne investicije znaša 131 000.000 din, od tega v letu 1982 30 000.000 din. 15. SOZD MERCATOR DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - gradnja trgovine osnovne preskrbe na Rakovniku. Vrednost celotne inve-sticije znaša 81 619.200 din, od tega v letu 1982 70 000 000 din, ko bo izvršenih 80% gradbenih in investicijskih del ter nakup in montaža opreme. 16. DO AVTOMONTAZA, TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV-gradnja proizvodne hale, predračunska vrednost investicije je 64.800.000 din 17 DO MERCATOR TOZD KONDITOR - gradnja proizvodnega obrata v predračunski vrednosti 140.000 000 din V letu 1982 je predviden začetek in dokončanje investicije. 18 SEMENARSKI KOMBINAT SEMENARNA - gradnja pro-dajno oskrbnega centra v vrednosti 656.248 000 din, od tega I. faza (proizvodni del) 461.372.000 din. V letu 1982 predvidevajo odkup zemljišča, izdelavo projektne dokumentacije in 2/3 grad-benih del v skupni vrednosti 235.000.000 din. 19. DO MERCATOR TEHNA TOZD SPECTRUM - gradnja proi-zvodne hale v vrednosti 57.000.000 din Za leto 1982 so predvi-dene geološke raziskave terena, priprava tehnične dokumenta-cije in pridobitev gradbenega dovoljenja. 20. DO POLIKEM, TOZD CHEMO - gradnja blagovnega tran-sportnega centra kemije. Predračunska vrednost celotne investi- cije znaša 1,05 milijarde din, vrednost I. faze znaša 280.000.000 din. V letu 1982 predvidevajo izdelavo tehnične dokumentacije za I. fazo, dela na konsolidaciji terena ter začetna dela na infrastruk-turi cone RP-2 Rudnik. Vrednost del. opravljenih v letu 1982, znaša ca 200 000 000 din 21. DO AUTOCOMMERCE TOZD VOLAN - razširitev skladišč-nih in maloprodajnih zmogljivosti na Brezovici v predračunski vrednosti 187 000.000 din V letu 1982 se predvideva priprava zemljišča. 22. DO AGROTEHNIKA - GRUDA TOZD AGROMEHANIZACIJA - gradnja prodajnih prostorov v coni RP-2. V letu 1981 se bo delalo na pripravi zemljišč. 23. DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD RADIJSKE ZVEZE -moderhizacija proizvodnje in razširitev kapacitet. Predračunska vrednost je 94.000.000 din. 24. DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD ANTENE IN NAVIGACIJA razširitev programa navigacij. Predračunska vrednost 116.000.000 din. 25. DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SEM - razširitev in mo-dernizacija proizvodnih filtrov. 26. DO ISKRA ELEKTROZVEZE TOZD SEM - razširitev in mo-dernizacija proizvodnih rotacijskih preklopnikov. 27. DO KOLINSKA TOZD VINOCET - povečanje kapacitet za proizvodnjo žvečilnega gumija. Predračunska vrednost je 40.300.000 din. 28 SAP VIATOR TOZD TOVORNI PROMET- nadomestna grad-nja baze tovornega prometa. Predračunska vrednost prve faze znaša 260.000.000 din. 29. DO SLIKOPLESK - TERMOPLAST - gradnja proizvodno skladiščnega objekta v coni VP-3/2, predračunska vrednost je 79.344.000 din. 30. DO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA -izgradnja farme Brest. Predračunska vrednost je 60.000.000 din. statišča predlagatelja Izvršni svet je na svoji 131. seji dne 2/12-1981 obravnaval vse pripombe in dopolnitve na Osnutek Resolucije o izvajanju druž-benega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982. Izvršni svet je ugotovil, da je široka razprava in velik odziv temeljnih nosilcev planiranja dalo pomembne dopotnitve in spre-membe, ki jih je predlagatelj upošteval in jih v večini vključil v predlog resolucije. Javna razprava je pokazala enotnost in pod-poro osnovnim usmeritvam in ciljem družbenoekonomskega ra-zvoja v občini v letu 1982 in potrdila, da jih bo kljub njihovi zahtevnosti, s skupno aktivnostjo in še večjo angažiranostjo vseh subjektov v občini možno uresničiti. Izvršni svet predlaga delegatom vseh treh zborov skupščine občine predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982 v obrav-navo in sprejem. Izvršni svet predlog Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS,"št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na.....". . seji zbora združenega dela, dne.......in na.......seji zbora krajevnih skupno- sti, dne.......sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 Lčlen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1982 znašajo: - 354,266.000 din od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 272,280.000 din - za tekočo proračunsko rezervo 2,700.000 din - zazdruževanjesredstev vLjubljani 64,580.000 din - za intervencije v gospodarstvu 14,706.000 din 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o zdru-ževanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 19% od vseh tekočih prihod-kov, razen turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitar-jev in prihodkov upravnih organov ter se prazni do zneska 64,580.000 din. 4. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se evidenčno izkazu-jejo v proračunu in v celoti odvajajo na poseben račun za zdrav-stveno varstvo živali. 5. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turi-stične dejavnosti. 6. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 3, ki jih obračunava mesto. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enako-memo med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prlhodkov Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 8. člen Če prihodki ne pritekajo tako. kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu \z prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spre-membo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet pre-nese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. ra-zen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 10. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 11. člen \z razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune na-slednjim uporabnikom: - upravnim organom občine, mesta in regije - pravosodnim organom - družbenopolitičnim organizacijam in društvom - krajevnim skupnostim. Sredstva \z tega člena in našteta v 3. členu tega odloka, se ne uporabljajo neposredno \z proračuna. . ¦..., . 12. člen Organizacije, skupnosti in organi, morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki prese-gajo zneske, določene za leto 1982, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače 13. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena 14. člen ¦ Izplačila iz sredstev za delo raznih komisij skupščine in izvrš-nega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 15. fiten Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 16. člen ; Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občin-skega proračuna, - o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb vdružbenopoli-tičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din, - o uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb. 17. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvrš-nega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je predsednik izvršnega sveta, oziroma podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 18. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 19. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Številka: 400-9/81 Skupščina občine Ljubljana Predsednik Datum: Vič-Rudnik Vili Belič PREGLED PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA Vrsta pnhodka 1 2 Prihodki Skupaj št. glav. namena 224.294.000 01 02 102 159.000 03 8847000 04 5 531000 07 13.435.000 08 09 10 11 12 16 17 Razpored prihodkov Skupaj Davki od osebnega dohodka in na dohodek Prometni davek, davek na premož. in na doh. od premoženja Takse Prihodki po posebnih predpisih Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 18 Dejavnostorg. družbenopol. skupnosti 121.442.200 Ljudska obramba 5.178.000 Dejavnost družbenopol. org. in društev 15.136.500 Negospodarske investicije 38.594.400 Kulturno-prosvetna dejavnost 1.200.000 Socialno skrbstvo 15 703.100 Zdravstvenovarstvo , 240.000 Komunalnadejavnost 22.240.000 Dejavnost krajevnih skupnosti 18.260000 Prispevek prorač. drugih družbenopol. skupnosti 64.580.000 Intervencijevgospodarstvu 31.497.800 Tekoča prorafi. rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 2 700.000 Krediti. vezana in izločena sredstva 17.494.000 SKUPAJ 354.266,000 SKUPAJ 354.266.000 obrazložitev Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predložil v razpravo osnutek proračuna občine za leto 1982, ki je objavljen v delegatski prilogi Naše komune št. 10 z dne 10. 11. 1981. Osnutek proračuna občine za leto 1982 vsebuje izhodišča splošne porabe z ustrezno razlago financiranja ter primerjalno bilanco prihodkov in razpored prihodkov. Zaradi tega v tem gradivu vsebine ni potrebno ponavljati. O osnutku proračuna občine je skupščina občine razpravljala na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne25. 11. 1981. Na sejah posameznih zborov, delegacij in drugih subjektov, so bili dani številni predlogi in pripombe, kar je izvršnemu svetu služilo kot nadaljnje izhodišče za sestavo predloga proračuna občine za leto 1982. Predlogi in pripombe se nanašajo predvsem na višino sredstev oz. na način financiranja - voljenih in imenovanih funkcionarjev, financiranje upravnih organov občine in teritorialne obrambe, - pravosodnih organov ter skupnosti slovenskih občin in skupnosti Ijubljanske regije, - negospodarskih investicij, financiranje komunalne dejavno-sti, - družbenopolitičnih organizacij in Naše komune, - ter na financiranje intervencij v gospodarstvu. Vsem predlogom in pripombam v predlogu proračuna ni bilo mogoče ugoditi, ker ni razpoložljivih finančnih sredstev oz. mnogi predlogi izdatkov po vsebini ne sodijo v splošno porabo in zato tudi ne v občinski proračun. V občinski proračun ne sodi financiranje, kar je bilo rned predlogi nekaterih delegacij; sofi-nanciranje izgradnje transformatorja in PTT omrežja; sofinanci-ranje stanovanj za prosvetne in kulturne delavce; adaptacija osnovnih šol in financiranje telesno kulturne dejavnosti. Financi-ranje teh nalog spada v skupno porabo in druga področja. Izvršni svet skupščine občine. je v razpravi posvetil določeno pozornost financiranju krajevnih skupnosti. To vprašanje so iz-postavile 4 delegacije krajevnih skupnosti, ki odpirajo vprašanje, primernosti meril, po katerih krajevne skupnosti dobivajo sred-stva za financiranje svoje dejavnosti ter vprašanje nivoja financi-ranja krajevnih skupnosti na sploh vstrukturi občinskega prora-čuna in v odnosu do krajevnih skupnosti v mestu Ljubljani. Izvršni svet sodi, da obstajajo v zvezi s financiranjem krajevnih skupnosti določena odprta vprašanja, ki so nastopila predvsem z nastankom novih krajevnih skupnosti, pri oblikovanju delegacij v krajevnih skupnostih ob volitvah v prihodnjem letu pa bodo verjetno nastopili novi problemi. Zato je izvršni svet sklenil, da bo po volitvah financiranje krajevnih skupnosti treba celovito rešiti oz. storiti v merilih določene korekture in prilagoditve novo nastalim razmeram. Za ta namen bo izvršni svet imenoval po-sebno komisijo, da pripravi gradivo za razpravo. Do takrat naj financiranje krajevnih skupnosti ostane v mejah in obsegu kot je urejeno v osnutku in s predlogom proračunaza leto 1982vceloti povzeto. Sredstva za osebne dohodke delavcev upravnih organov so izračunana po enotnih izhodiščih Ijubljanskih občin in upravnih organih mesta ter se realizirajo po enotno sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki temelje na zakonu o sistemu državne uprave. Ugotoviti pa je, da osebni dohodki v upravnih organih bistveno zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu že nekaj let, n. pr. v I. polletju letošnjega leta karza 11%. Pri globalnem izračunu mase osebnih dohodkov pa lahko v posameznih družbeno političnih skupnostih nastopajo različni indeksi povečanja v letu 1982 na maso osebnih dohodkov v letu 1981. Na nivo in raznolikost indeksov pri uporabi istih meril vplivajo ralični faktorji: dinamika gibanja osebnih dohodkov, porast ali znižanje zaposlenih med letom, kvalifikacijska struk-tura zaposlovanja itd. V izhodiščih za financiranje splošne porabe je določeno, da se sredstva za osebne dohodke povečajo za 16,5% na sedanje stanje zaposlenih in sredstva za materialne izdatke za 20% Ta izhodišča so bila upoštevana pri izračunu sredstev za delo uprav-nih organov občine in za voljene in imenovane funkcionarje glede na sedanje število delavcev in osebnih dohodkov za mesec oktober 1981. Oktobrsko stanje nivoja osebnih dohodkov (pove-čanje - valorizacija od 1. 7. 1981), število zaposlenih, struktura zaposlenih, aplicirano nacelo leto 1981 daje večjo osnovo, kot pa je odobrena masa sredstev za osebne dohodke v letu 1981. Na oktobrsko izhodiščno stanje preračunano za celo leto 1981 in tako povečana masa za 16,5% da indeks 124,3 na odobreno maso 1981. Izvršni svet je v predlog proračuna za leto 1982 uspel vključiti naslednje konkretne spremembe: zvišanje znižanje 18 - Temeljno javnotožilstvo •• 220.300 19 - Temeljno sodišče 1.348.600 20 - Sodiščezdruženegadela 70.100 21 - Družbeni pravobranilec samoupravljanja 48.700 26 - Skupnostslovenskihobčin 20.800 27 - Skupnost občin Ijubljanske regije 5.700, 39 - Zveza združenj borcev NOV 10.000 44-50 Občinski odbormedvojnih aktivistovOFindomicili ' 10.000 62 - Sofinanciranje kulturneprireditve v Velikih Laščah ob 150-let. rojstva F. Levstika 1.500.000 59 - SofinanciranjeizgradnjeMuzeja revolucije 400.000 133 - Kritjerazlikvceni dnevnikov 1.747.000 134č - Integral Ljubljana-pokritje razlikv ceni prevozov 2,062.200 134e - Začasnaomejitevproračunske porabe 2,608.00 aplikativni model - III. varianta 61.000 38 - Izdajanje glasila Naša komuna . 170.000 Skupaj 5.141.200 5.141.200 Za dejavnost pravosodja je predvideno povečanje sredstev za 26%, na 98% doseženo realizacijo prvotno predvidenih sredstev, če bi bila sredstva realizirana tako, kot je bilo predvideno s proračunom 1981 (rebalans je znižal sredstva za 2% zaradi izva-janja gospodarskih ukrepov v letu 1981) pa bi znašalo povečanje 124,3. Za organizacijo republiške proslave ob 150-letnici rojstva Frana Levstika v Velikih Laščah je potrebno zagotoviti v prora-čunu 1982 še zriesek 1.500.000 kot obveznost, ki jo je dolžan proračun zagotoviti v letu 1982. V osnutku proračuna niso bila zagotovljena sredstva za kritje razlik v ceni dnevnikov, ki jih občine zagotavljajo na podlagi družbenega dogovora o medse-bojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skup-nostmi, ustanovitelji dnevnikov in TOZD, ki sodelujejo v proizvod-nji dnevnikov. V proračunu za leto 1982 sosredstvaza kritje razlik v ceni dnevnikov predvidena s 15% povečanjem glede na realiza-cijo 1981. Predlagamo zvišanje sredstev za izdajanje občinskega glasila »Naša komuna« v znesku 170.000, zaradi znatnega zviša-nja stroškov tiska in papirja. V predlogu proračuna je upoštevan predlog Občinskega odbora ZB NOV, na podlagi temeljnega izračuna bi za svoje delovanje potrebovali najmanj 1,566.400, razlika v znesku 10.000 je upoštevana. V predlog odloka o proračunu je vključen tudi znesek din 64.580.000 za financiranje skupnih mestnih potreb v letu 1982, temetji pa na dogovoru o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982. Osnutek dogovora je bil sprejet na zadnji seji občinske skupščine. Za intervencije v go-s,fodarstvu so namenjena presežna sredstva, ki se bodo zbrala v proračunu nad dovoljeno porabo za leto 1982 in znašajo 14,706.000 din. Po temeljni proučitvi osnutka glede na pokrivanje nekaterih izdatkov, ki v osnutku niso bili zajeti, oz so predvideni premalo, je izvršni svet sklenil znižati naslednje postavke: 59 - Sofinanci-ranje izgradnje Muzeja revolucije za znesek 400.000, oz na in-deks 150, 134 č - Integral Ljubljana pokritje razlik v ceni prevozov za znesek 2.062 200 Izvršni svet meni, da je potrebno dosledno izvajati sprejeti sklep, ki je bil sprejet, tako, da je po 9 mesecih obratovanja potrebno napraviti analizo, na osnovi katere se oceni potek prevozov, nakar se predvidijo potrebni ukrepi Prav tako pa predlagamo na predlog občinskega odbora ZB NOV združitev postavk za domicile in delovanje občinskega od-bora medvojnih aktivistov OF v znesku 471 000 din, kar je za 10 000 manj kot je bilo predvideno v osnutku Sklep o razdelitvi sredstev za posamezne domicile in občinski odbor medvojnih aktivistov OF bo na predlog občinskega odbora ZB NOV sprejel izvršni svet. V osnutku proračuna za leto 1982 je bila pod zaporedno šte-vilko 134 e izkazala 1% začasna omejitev proračunske potrošnje v višini 2,608.000. Zavod za družbeni plan mesta Ljubljane je napravil več variant, kako naj se začasno zadržana sredstva v občinskih proračunih razdelijo Izvršni svet ja na svoji seji sprejel 3 varianlni predlog aplikativnega modela (enako kot ostale Ijub-Ijanske občine), po katerem se dovoljena poraba našega prora-čuna poveča za 61.000 din. Tako znaša dovoljena poraba 1982 -260.905 000 din, prištejejo pa se še sredstva, ki so planirana za turistične takse (15.000), takse na> romet parkljarjev in kopitarjev (1.985.000), prihodki upravnih organov (12.075.000), zato se v proračunu razporedi skupaj 274.980.000 din. Skupaj ssredstvi, ki jih proračun namenja za skupne mestne potrebe (64.580 000) in intervencije v gospodarstvu (14.706.000), pa so razdeljeni skupaj predvideni prihodki v znesku 354 266.000 din. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni listSRS, št. 2-81/78) ter 10. člena družbenegadogovorao načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidamosti za odpravo posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.....1981 sprejela SKLEP o sprejemu sklepa odbora podpi-snikov družbenega dogovora o na-činu uporabe in upravljanja s sred-stvi solidarnosti i. Sklep odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti sprejet na 6. seji odbora dne 16/10-1981 in sklep 2. korespondenčne seje odbora dne 9/11-1981 se sprejmeta v besedilu, ki je bilo posredovano skupščini občine v sprejem. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, I. r. obrazložitev Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav-nih nesreč, predlaga podpisnikom družbenega dogovora v spre-jem dva sklepa, ki jih je odbor sprejel na 6. seji dne 16/10-1981 in drugi korespondenčni seji dne 9/11-1981. Predložena sklepa je odbor pripravil na osnovi zahtevkov skup-ščin občin Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Zagorje ob Savi. Sredstva se namenijo za odpravo posledic naravne nesreče: neurja s poplavami, zimske in spomladanske pozebe in vdora vode in mulja v jamo Kotredež. Narava del narekuje takojšen pristop k sanaciji zato odbor predlaga podpisnikom takojšen sprejem predloženih sklepov. Za delno kritje stroškov odprave posledic naravnih nesreč v občinah Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj se dovoli uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje po-sledic naravnih nesreč, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije vvišini 131.144.840 din, kar predstavlja 21% vseh sredstev solidarnosti v letu 1981, s tem dase vobčinah Šentjur pri Celju, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj ^uporabijo vsa še nevpoklicana sredstva solidarnosti obračunana za leto 1981. Sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč se v naštetih občinah uporabijo v naslednjih zneskih: Občina Šentjur pri Celju Občina Gornja Radgona Občina Ljutomer Občina Ormož Občina Ptuj SKUPAJ V občini Šentjur pri Celju je ocenjena celotna škoda, ki jo je povzročilo neurje s poplavami v dneh od 9-13 oktobra 1980 v višini 63.756.000 din. V občinah Gornja Radgona, Ljutomer, Or-mož in Ptuj pa znaša škoda po zimski in pomladanski pozebi v letu 1981 skupaj 1.030.090.000 din. V navedenih občinah so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 3. člena družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki določa, da je uporaba sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravne nesreče mogoče uporabiti, če škoda presega 3% druž-benega proizvoda v preteklem letu. V skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarno-sti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ter skladno s skle-pom 80. seje IS SR Slovenije z dne 29/10-1981 se občini Zagorje ob Savi za delno kritje škode, ki je nastala zaradi vdora vode in mulja ter potopitve 7. in 8. obzora jame Kotredež 15/7-1981 in znaša 474 755.000 din odobri uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic in sicer vvišini 71.216.000 din kar predstav-Ija 11,87% vseh sredstev solidamosti v letu 1981, s tem da se v občini Zagorje ob Savi uporabijo vsa še neodpoklicana sredstva solidarnosti obračuna za leto 1981. Celoten znesek potrebnih sredstev za sanacijska dela po inve-sticijskem programu bodo zagotovili soinvestitorji: Interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Plansko poslovna skup-nost za premog, Sklad skupnih rezerv občine Zagorje ob Savi in v skladu s sklepom odbora v navedeni višini podpisniki družbe-nega dogovora. dm % škode v DP 8.925.840 6,5 39.629.000 13.0 13.724.000 5,2 31.634.000 27,7 37.232.000 7,8 131.144.840 Povzročena škoda znaša 43,5% družbenega proizvoda občine Zagorje ob Savi Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je obravnaval predložena sklepa odbora podpisnikov nasvoji 130. seji dne 25/11-1981 in ga posreduje občinski skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 15. člena Zakona o urbanistifinem planiranju (Ura-dni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, Št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Budmk na seji zbora združenega dela dne ........... na seji zbora krajevnih skupnosti dne....... ter na seji družbenopolitičnega zbora dne........sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za ob-močje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102-Trnovo. Lčlen S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev zazidal-nega nafirta, ki je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-102, Trnovo (Uradni list SRS, št. 27/72) za območje med podaljškom Titove ceste-Gorupove ceste, Gradaščico. Karunovo in Ziherlovo ulico. ¦ 2. člen Spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta je izdelal Ljub-Ijanski urbanistični zavod pod št. 2911 v septembru 1981 ter obsega programski in tehnični del v smlslu 8 člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta js na vpogled pri upravnih organih pristojnih za urbanizem SOb Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščine mesta Ljubljane. Geodetski upravi Skup-šCine mesta Ljubljane in LjubljanskerrTurbanističnem zavodu. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Štev.: 350-12/64 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: Vili BELIČ obrazložitev Izvršni svet Skupščine občine je na seji dne 1 7 1981 obravna-val problematiko gradnje objekta VVZ po sprejetem zazidalnem načrtu Trnovega in ob tem sprejel sklep o novi lokaciji v območju poleg obstoječe šole in vzgojnovarstvenega zavoda. Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki ga je za območje med podaljškom Titove ceste, Gradaščico, Karunovo in Ziherlovo ulico izdelal Ljubljanski urbanistični zavod je obrav-naval Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 30. 9. 1981 in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Javna razgrnitev v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih Krajevne skupnosti Trnovo je bila končana dne 26. 11. 1981. V času javne razgrnitve je bila podana le pripomba tov. Cirila Staniča, ki se s predvideno lokacijo VVZ strinja, ne strinja pasez navezavo objekta na podaljšek Titove ceste in ugovarja podaljšku Titove ceste. Podaljšek Tltove-Gorupove ceste je določen z Ge-neralnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane od leta 1966 in je upoštevan v vseh kasnejših izdelanih urbanističnih dokumentih. Utemeljitev tov. Staniča izvira iz predpostavke, da bo v priho-dnosti zmanjšan motorni promet v centru mesta Ljubljane In zahteve očuvanja večje zelene površine ob Gradaščici. Predlog tov. StaniSa torej predstavlja spremembo GUP-a oziroma širše prometne ureditve Ljubljane delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK 36. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo v sredo, 25. novembra 1981 s pričetkom ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov je na podlagi statuta občifle sklical in vodil predsednik skupščine občine, Vili Belič. Na predlog predsednika skupščine je bil soglasno sprejel na-slednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2 Odobritev skrajšanega zapisnika 35skupnega zasedanja zborov skupščine, 3 Poročilo o izidu referenduma o uvedbi samoprispevka III ter obravnava predloga odloka SML o uvedbi samoprispevka za sofinanc.iranje gradnje objektov družbenega standarda na ob-močju mesta Ljubljane, 4 Obravnava osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana v obdobju 1981-1985 za leto 1982: a. občine Ljubljana Vič-Rudnik, b. mesta Ljubljane, . • c. SR Slovenije, 5. Predlogi volitev in imenovanj. K točki 1. Na podlagi oddanih pooblastil delegatov zbora krajevnih skup-nosti in zbora združenega dela ter na podlagi prezenčne liste za delegate družbenopolitičnega zbora, je predsednik skupščine objavil naslednjo prisotnost delegatov: - od 29 delegatov družbenopcjlitičnega zbora je bilo prisotnih 20 delegatov, - od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti je bilo prisotnih 28 delegatov in - od 48 delegatov zbora združenega dela je bilo prisotnih 35 delegatov. Sklepčnost je bila podana in zbori so nadaljevali z delom po sprejetem dnevnem redu. K točki 2. Skrajšan zapisnik 35.skupnega zasedanja družbenopolitič-nega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine z dne 28oktobra 1981 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. Ktočki3. Poročilo občinske volilne komisije ter predlog odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane, je bilo delegatom predlo-ženo v pisni obliki na skupnem zasedanju. Predsednica občinske volilne komisije, Darinka Kalan je poro-čala, da je bil na referendumu za uvedbo samoprispevka III, dne 22. novembra 1981, na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovljen naslednji izid glasovanja: - skupno število upravičenih glasovalcev 52807, - od tegajeskupaj glasovalo 45420 ali 86,0% - za predlog referenduma glasovalo 30584 ali 57,9 % - proti predlogu glasovalo 13960 ali 26,4 % - neveljavnih glasovnic je bilo 876 ali 1,7 % Na območju mesta Ljubljane pa so bili ugotovljeni naslednji izidl glasovanja: - v volilni imenik je bilo vpisanih 216.995 glasovalcev, - od tega glasovalo 187.507 glasovalcev ali 86,41 %, - za uvedbo samoprispevka se je izreklo 128.278 ali 59.13%, - proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 55.521 ali 25,59% glasovalcev, - neveljavnih glasovnic je bilo 3.614 ali 1,69 %, - glasovanja se ni udeležilo 29.488 glasovalcev ali 13,59%. K poročilu o izidu glasovanja na referendumu 22. novembra 1.1 delegati niso imeli vprašanj ali pripomb. Predsednica operativnega štaba za izvedbo referenduma v občini, Tatjana Brank je podala krajše pojasnilo k predlogu odloka skupščine mesta Ljubljane o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na ob-močju mesta Ljubljane Predlog odloka določa način zbiranja sredstev, obdobje, v katerem se sredstva zbirajo ter program, za katerega se zbirajo. Predlog odloka temelji na sklepu o razpisu referenduma za uvedbo tretjega samoprispevka, ki je bil obravnavan na skupnem zasedanju zborov naše skupščine dne 28. oktobra 1981 in sprejet na seji vseh zborov skupščine mesta Ljubljane dne 5. novembra 1981. Delegati k predlogu odloka niso imeli vprašanj ali pripomb in so pooblastili delegate, delegirane na seje zborov skupščine mesta, da za sprejem odloka glasujejo. K točki 4. Uvodno poročilo k osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik, mesta Ljubljane in SR Slove-nije za leto 1982 je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Janko Japelj. Poudaril je, da osnutki resolucij temelje na družbenem planu za obdobje 1981-1985, na oceni izvajanja plana za leto 1981 ter na oceni možnosti razvoja za leto 1982. Osnutek občinske resolucije je v globalnih usmeritvah in izho-diščih v glavnem usklajen z izdelanimi dokumenti na republiški in mestni ravni, hkrati pa v največji meri skuša upoštevati plane oziroma nameravane aktivnosti osnovnih nosilcev planiranja na območju občine v prihodnjem letu. V razpravi so Sodelovali: Štefan Klement, delegat KSGaljevica, Janez Cerk, delegat KS Podpeč-Preserje, Petar Antunovič, dele-gat KS Murgle, Marjan Žgombič, delegat DK št. 11 Ilirija-Vedrog, Janez Čebulj, delegat DPZ, Franci Zalar v imenu OK ZKS, Marija Dobovišek, delegatka KS Malči Belič, Pavle Zdešar, delegat KS Horjul in Vili Belič. Tovariš Klement je podal naslednje pripombe: 1. str. 6. tč. 7 - telesna kultura, zadnja alinea Vsota, ki je namenjena za sofinanciranje športnih ploščadi in telovadnice naj bo ločeno prikazana za obe investiciji, prav tako naj se pri telovadnici doda »pri izgradnji telovadnice, ki naj se izgradi v projektiranem obsegu«, 2. str. 7, tč. 4 - komunala: Pri realizaciji 10-letnega programagradnjecestv Ljubljani niso navedene posamezne investicije, ki se bodo v letu 1982 izvajale na območju naše občine, 3. str. B, priloga - investicije v teku ... Doda naj se trgovina RO Sljeme ob VVZ na Orlovi ulici. Za to investicijo so zagotovljena sredstva in znani vsi potrebni podatki. 4. Resolucija prav tako ne vsebuje podatkov glede mestnega potniškega prometa, 5. Delegacija KS opozarja na težnje PTT, da že usklajene planske postavke iz plana 1981-85 preusmeri v breme potencial-nih telefonskih naročnikov. Le-ti naj bi plačali zvezni kabel KDIC-Jurčkova pot, kabelsko kanalizacijo in krajevno kabelsko omrežje, poleg samega telefonskega priključka. V kolikor pa krajani ne bi mogli kriti 3 stare miiijarde sredstev za razširjeno reprodukcijo, bodo ostali brez telefonov vsaj 10 let Tovariš Cerk je opozoril, da je bilo že v letu 1978 v planskem dokumentu določeno, da bo organizirana družbeno usmerjena individualna gradnja 40 hiš v Kamniku pod Krimom. Isto je bilo v planu za leto 1979, za leto 1980 in tudi v predloženem. Zato delegacija KS Podpeč-Preserje ostro protestira proti neodgovor-nemu ravnanju inštitucij, ki so zadolžene za urejanje zazidalnih površin, kritično pa se obrača tudi na občinske organe, ki so premalo storili za to, da bi se taki problemi bolj ažurno reševali v korist krajanov. Tovariš Antunovič je podal naslednje predloge in pripombe: 1. str. 6, tč. 7 - telesna kultura Za dograditev univerzalne ploščadi kot najnujnejšega dela športno rekreacijskega parka ob Malem grabnu bi potrebovali sredstva v višini 60 S milijonov. Delegacija KS pričakuje, da bodo ta sredstva zagotovljena iz skladov telesnokulturne skupnosti, delno pa tudi iz sredstev občinskega proračuna, 2. str. 7, tč.4 - komunala • Cestno področje bi bilo v resoluciji potrebno enako podrobno obdelati, kot je to storjeno pri tč.5 - elektrogospodarstvo Po-trebno je narediti seznam prioritetnih gradenj v občini. Na področju komunale je treba ločiti tudi ostala področja in jih posebej opredeliti, to je ceste, kanalizacija, meteorni odvodi, odvoz odpadkov, itd. Končno je delegat postavil še vprašanje, kaj je s cesto od avtobusnega postajališča proge št 6 do križišča v Murglah. Osnutek resolucije ponovno izpušča asfaltiranje te ceste. Tovariš Žgombič je v imenu DK št. 11 in 12, llirija Vedrog podal naslednje pripombe in predloge: 1 glede na predlagano obvezno povečanje izvoza za 15% v letu 1982, konferenci delegacij opozarjata, da je imela llirija Vedrog po usklajenem planu SISEOT obvezo konvertibilnega izvoza 118 milj. din v letu 19B1. Obveza je bila previsoko postavljena in delovni organizaciji praktično vsiljena. Poleg tega pa niso bili izpolnjeni tudi osnovni pogoji za realizacijo tako visoke izvozne obveze. Rezultat takih okoliščin pa je, da bo realizacija izvoza v letu 1981 15% nižja kot je bila planirana na SISEOT in bo znašala 100 milj. din. Zato je delovna organizacija že predlagala SISEOT, da se nedoseganje plana opraviči kot posledica objektivnih okoli-ščin in da se realizacija izvoza upošteva kot startna osnova za plan izvoza 1982. Delovna organizacija llirija -Vedrog bo storila vse, da poveča izvoz v letu 1982 za 15%, kot to ) redvideva osnutek resolucije, vendar v odnosu na realiziran izvoz v letu 1981. Ob tem pa velja poudariti, da delovna organizacija za tako povečan izvoz še vedno nima trdnih osnovnih pogojev.'S planom za leto 1982 je predvidela močno znižanje uvoza surovin, in sicer za približno 20%, kar je nedvomno tudi velik prispevek 2. na področju zaposlovanja dajeta konferenci delegacij pri-pombo na predlagano rast zaposlovanja (negospodarstvo 2,5% v primerjavi z gospodarstvom 0,9%). Tudi negospodarstvo bi se moralo obnašati čimbolj racionalno glede zapostovanja. Potrebno je pospeševati upokojitev delavcev, ki izpolnjujejo pogoje. V republiški resoluciji ni opredeljeno zaposlovanje pripravni-kov, ali je to fluktuacija ali nadomeščanje upokojenih delavcev, 3 ali bo stanovanjsko gospodarstvo sledilo z v republiški resoluciji predvideno rastjo cen 15% DK podpirata mestno reso-lucijo, v kateri je predvideno sankcioniranje gradbenih podjetij na območju mesta, ki zamujajo z roki izgradnjfc stanovanj za več kot 10%, 4. Konferenci delegacij dajeta pripombo na predvideno rast družbenega proizvoda v višini le 0,2% v republiški resoluciji; predvidena rast je prenizka in tak porast ni v prid stabilizacije našega gospodarstva, 5. Nujno potrebno je zavreti nadaljnji padec realnih OD v letu 1982 Tovariš Čebulj je seznanil skupščlno s stališči in predlogi občinskega sveta zveze sindikatov, in sicer: 1 resolucije naj bodo realen samoupravni akt, ki ga bo mogoče i. dosledno izvrševati, j 2. tudi v resoluciji je potrebno opredeliti dogovor o družbenem * usmerjanju razporejanja dohodka, .* 3 ponavljamo večkrat podano pobudo za spremembo metodo-logije izračunavanja produktivnosti, in sicer na osnovo fizičnega obsega dela. Ob tem pa je potrebno uveljaviti tudi enotne kriterije in merila za vrednotenje enakih ali podobnih del in nalog, da bi uveljavHi načelo za enako delo enako plačilo in s tem pripomogli k dvigu delovne produktivnosti, 4. zaposlovanje - potrebno bi bilo uskladiti zakonodajo s tem; kar je navedeno v republiški resoluciji za področje zaposlovanja (omejitev pogodbenega in nadurnega dela, itd). Stopnjo zaposlovanja je potrebno bolj fleksibilno določiti, 5. prizadevati si je potrebno za zmanjševanje režijskega in splošno administrativnega dela, bodisi v OZD ali DPS in akcijo, ki je pričeta, pospešeno izvajati, 6. investicije - proučiti, ali ne bi kazalo opustiti naštevanje ¦¦' investicij in navesti le, katerim panogam na področju investicij bo dana prednost, 7. skupaj s predlogom resolucije za leto 1982 se naj obravnava tudi informacija o planih SIS družbenih in gospodarskih dejavno-sti v občini in mestu, 8. izhodišče za razpravo in odločanjeo resoluciji za leto 1982 je ocena izpolnjevanja plana v letu 1981 V delegatski prilogi se naj objavi globalna ocena izvajanja plana za letošnje leto Tovariš Zalar je v razpravi poudaril, da se je občinska konfe-renca ZKS aktivno vključila v obravnavo osnutka resolucije. Obli-kovala je vrsto pripomb in predlogov, ki bodo v pisni obliki posredovane izvršnemu svetu. Kljub temu pa je podal naslednje pripombe: 1. področje kmetijstva v resoluciji ni ustrezno obdelano. Glede ' na pomen, ki ga ima, bi ga morali uvrstiti na drugo mesto in mu tako dati ustrezen poudarek. 2. Bolj ambiciozno, v skladu s sprejetimi stališči, bi morali krepiti družbeni sektor kmetijstva kot osnovo razvoja kmetijstva v -občini, 3. Kljub nekaterim odklonom, se naj v resolucijo ponovno vključi potrebo po izgradnji farme Brest in tudi predvidi, da se prične s postopkom združevanja KZ na širšem Ijubljanskem po-dročju, ki naj pripomore k enotnejši politiki KZ v Ijubljanskem prostoru. Tovarišica Doboviškova je poročala, da delegacija KS podpira zahtevo osnovne šole Bičevje, da se v resolucijo vključi izgradnja prizidka k OŠ Bičevje in to iz sredstev samoprispevka III. Doku-mentacija za gradnjo je izdelana, urejeno je tudi zemljiško stanje. Zato bi kazalo narediti terminski premik z osnovno šolo Kolezija, ki bi ne mogla uporabiti odobrenih sredstev. Hkrati je tovarišica Doboviškova obvestila skupščino, da bo delegat delegacije KS postavil na mestni skupščini vprašanje v zvezi z mestnim prometom. Tovariš Zdešar je podal nekaj načelnih, pa tudi nekaj konkret-nih pripomb in predlogov. Tako je med drugim postavil vpraša-nje, zakaj sodi gasilni dom Brezovica pod kulturno dejavnost (str. 6, tč.5); zakaj kulturni dom v Horjulu ni naveden v resoluciji, čeprav je bil v samoupravnem sporazumu SIS za kulturno dejav-nost zajet že lani; kdaj bo na že zgrajenih območjih in naseljih komunalna skupnost zagotavljala gradnjo komunalnih naprav in \ vodov (str. 7, tč.4); v področje požarne varnosti (str. 8 tč. 6) naj se vključi tudi dom na Vrzdencu, ki je pod streho in po možnosti gasilski dom v Podolnici; zakaj je predvideno tolikšno povečanje sredstev za nadomestila OD voljenim in imenovanim funkcionar-jem SO in IS in državnim organom. Pisne predloge in pripombe pa so na zasedanju oddali: delega-cija KS Milan Česnik, DK št. 8 - TOVIL, DK št. 1 - inštitut Joief Stefan. Poleg teh pa so pisne predloge in pripombe posredovale sekre-tariatu skupščine oKiroma komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo še: DK št. 46 in 48 - zasebni kmetje in KZ Ljubljana, KS Horjul, DO Slikoplesk-Termoplast, KS Ig, Predsedstvo OK SZDL, DK št. 8 - TOVIL, Svet za družbenoekonomsko odnose, razvoj in planiranje pri POK SZDL. SKLEP: Skupščina je sprejela osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine v obdobju 1981-1985 za leto 1982 z zadolžitvijo, da izvršni svet skupščine občine, vse podane pri-pombe in predloge k osnirtku resolucije prouči, jih v okviru možnosti vključi v resolucijo, na vse pripombe in predloge ki jih ne bo mogoče upoštevati, pa poda pojasnilo. Končno je bilo tudi sklenjeno, naj se za zasedanje zborov 23.12.1981 objavi celotno besedilo ptdloga resolucije. Predlogi in pri) ombe, ki se nanašajo na republiški in mestni osnutek resolucije bodo posredovani skupščini mesta oziroma skupščini SRS. K točkl 5. Podpredsednik izvršnega sveta Franc Krumberger je v imenu predsednika izvršnega sveta predlagal skupščini nasled-nje kadrovske spremmbe v izvršnem svetu: - razrešitev Antona Bregarja funkcije predsednika komitejaza družbene dejavnosti, - razrešitev Cirila Viranta funkcije člana izvršnega sveta, - izvolitev Tatjane Brank za članico izvršnega sveta ter imeno-vanje tovarišice Brankove za predsednico komiteja za družbene dejavnosti. SKLEP: Skupščina je brez razprave soglasno sprejela: 1. sklep o razrešitvi Antona Bregarja funkcije predsednika komiteja za družbene dejavnosti, 2. sklep o razrešitvi Cirila Viranta funkcije člana izvršnega sveta, 3. sklep o izvolitvi Tatjane Brank za članico izvršnega sveta ter sklep o imenovanju Tatjane Brank za predsednico komiteja za družbene dejavnosti. Delegatom in delegacijam je bi! v pisni obliki posredovan predlog za izvolitev poklicnega in nepoklicnih sodnikov sodišča združenega dela v Ljubljani ter za izvolitev sodnikov temeljnega sodišča v Ljubljani. Uvodno poročilo k tem predlogom ni bilo podano. Predlogi so bili objavljeni v delegatski prilogi. SKLEP: Skupščina je brez razprave soglasno sprejela: 1. sklep o izvolitvi Naste Katušin za poklicnega sodnika Sodi-šča združenega dela v Ljubljani, 2. sklep o izvolitvi 189 nepoklicnih sodnikov Sodišča združe-nega deia v Ljubljani, 3. sklep o izvolitvi Majde Lokošek in Mitje Šinkovca za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Delegacija krajevne skupnosti Stane Sever je sklenila. da na skupnem zasedanju zborov postavi naslednje delegatsko vpraša-nje: Zakaj se za območje republike Slovenije ne izdelajo tipski projekti za šole in vrtce, ki bi bili obvezni za vse investicije? Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 17 35 uri. Zapisnik izdelala: Predsednik skupščine: MarjaMihelič, l.r. ' Vili Belič, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 32. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 25. novembra 1981 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Sejo družbenopolitičnega zbora je na podlagi statuta in poslov-nika skupščine, sklical in vodil predsednik zbora, Emil DOLČIČ. Predsednik Dolčič je delegatom zbora predlagal tudi razširitev dnevnega reda, ki je bil predlagan s sklicem seje. z dodatno točko, in sicer: - obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin Predlagana razširitev dnevnega reda je bila osvojena in delegati so nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31. seje zbora, 3. Obravnava in sprejem: • a) osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982, b) osnutka dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982, 4. Obravnava in sprejem predloga družbenega dogovora o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, 5. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Predsednik zbora je razglasil sklepčnost zbora, ker je na seji prisotnih 20 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 delegatov zbora. Izostanek s sej6 so opravičili: Anton Černivec, Ema Durjava, Marjana Kobe, Jože Modic, Brane Pečan, Gabrijel Trček. Brez opravičila pa so s seje izostali: Cilka Rakar, Anica Slobo- dnik, Stane Tesner. Na seji družbenopolitičnega zbora so bili navzoči tudi: podpred- sednik izvršnega sveta Franc Krumberger, članica izvršnega sveta Tatjana Brank in sekretar sekretariata za proračun in občo upravo, Belko Bovcon. K točkl 2. Skrajšan zapisnik 31. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine z dne 28. oktobra 1981 ie bil soglasno odobren. K točkl 3. V razpravi o osnutku odloka o proračunu občine za leto 1982 ter o osnutku dogovora o združevanju sredstev za firanciranje skup- nih mestnih zadev v letu 1982 so sodelovali: Nataša Kovač, Franc Malovrh, Milan Buh, Emil Dolčič, Mile Škabar, Dušan Mole, Alojz Dolničar, Betka Vrančič, Ivan Košak, Ivo Starin, Franc Krumber- ger, Tatjana Brank in Belko Bovcon. Na podlagi razprave je družbenopolitični zbor sprejel: 1. osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 z zadolžitvijo, da se predlagatelju posreduje vprašanja in predloge iz razprave, 2. glede na to, da se v okviru občinske konference SZDL usklaju-jejo programi občinskih družbenopolitičnih organizacij zatekoče leto, naj predsedstvo OK SZDL poda družbenopolitičnemu zboru oceno programov družbenopolitičnih organizacij za leto 1982, 3. sestavni del predloga dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982, glede na določbo 8. člena, bi moral biti tudi program prireditev v prihodnjem letu, ki naj upošteva priporočila o izvajanju varčevalnih ukrepov tudi pri organizaciji proslav in prireditev. Obseg prireditev naj bi bil čim manjši, predvsem pa naj bi imele proslave in prireditve delovni značaj. K točki 4. Družbenopolitični zbor je o osnutku družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin razpravljal na seji 27. maja t I. Že tedaj je bilo ugotovljeno, da spremembe in dopolnitve družbenega dogovora narekujejo spre- jeti sistemski zakoni (zakon o sistemu družbenega planiranja, zakon o usmerjenem izobraževanju) in spremembe in dopolnitve republiškega družbenega dogovora o kadrovski politiki, prav tako pa tudi neposredna družbena praksa. Družbenopolitični zbor je brez razprave soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob- močju Ijubljanskih občin. K točki 5. Delegati so v razpravi opozorili, da bi bilo dejansko potrebno izvajati varčevalne ukrepe pri tiskanju skupščinskega gradiva, predvsem pa naj bi se racionalizirala dostava mestnega in repu- bliškega gradiva. Seja je bila zaključena ob 19. uri. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK ZBORA: MarjaMihelič, 1. r. Emil Dolčič, 1. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 38. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki je bila 25. novembra 1981 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, STOJAN GOMEZELJ. Soglasno je bil sprejet naslednji ' DNEVNI RED: N ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 7. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Obravnava in sprejem a) osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 b) osnutka dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 (gradivo SML), 5. Delovanje Ijubljanskega mestnega prometa (gradivo SML), 6. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatovza udeležbo na seji, 7. Vprašanja in predlogi delegatov K točki 1.) Na podlagi oddanih pooblastil je predsednik zbora razglasil sklepčnost, ker je bilo od 49 delegatov na seji prisotnih 35 delegatov zbora združenega dela. Seje se niso udeležili delegati naslednjih delegatskih konferenc: DK št. 4 - Iskra TOZD SEM DK št. 6 - IGO DK št. 9 - Iskra Horjul DK št. 13 - Kemijski inštitut Boris Kidrič DK št. 14 - Slovenijales Žičnica DK št. 16 - Hoja TOZD Galanterija Podpeč DK št. 19-Zmaga DK št. 20 - Slovenijales TOZD Lesni in gradbeni material DK št. 21 - Inštitut za celulozo in papir DK št. 23 - SOZD Mercator DK št. 25 - HP Kolinska Vinocet DK št. 29 - IB Elektroprojekt DK št. 43 - ZD TOZD osnovno zdravstvo Vič DK št. 45 - Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo K točki 2.) Skrajšan zapisnik 37 seje zbora združenega dela z dne 28. oktobra 1981 je bil brez pripomb sprejet soglasno. K točkl 3.) Uvodno obrazložitev k osnutku odloka o spremembah in dopolni-tvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutku sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 je podal JANKO JAPELJ, predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Ker ni bilo pripomb na osnutek odloka o spremembah in dopolni- tvah odloka o proračunu občine za leto 1981, kakor tudi ne k osnutku sprememb dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981, so delegati na predlog predse- dnika zbora, tov. Gomezelja, sprejeli soglasno SKLEP: Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1981 ter osnutek sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 se prekvalificira v PREDLOG. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli oba obrav- navana dokumenta. Ktočki4.) x K osnutku odloka o proračunu občine za leto 1982 ter k osnutku dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mest- nih potreb za leto 1982 je podal JANKO JAPELJ, predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. SKLEP: Delegati zbora združenega dela so brez razprave sogla- sno sprejeli - osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 ter - osnutek dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982. K točki 5.) Krajši uvod k problematiki nadaljnjega razvoja mestnega potni-škega prometa je podal MARJAN KRMAVNER, predsednik komi-teja za varstvo okolja in urejanje prostora. V razpravi so sodelovali: - BOGOMIL BERDAJS - delegat DK št. 2, ki je menil, da je TOZD Mestni potniški promet v svojem poročilu nanizal kopico aktualnih vprašanj in dal nekaj predlogov za rešitev problemov, vendar se delegatska konferenca v celoti s tem ne more strinjati. Moti jih že sam prikaz rentabilnosti po posameznih progah. Če TOZD MPP opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, potem je njegova prvobitna naloga, da zagotavlja kvaliteten in kulturen prevoz občanov vseh starosti in profilov, ne glede na to, v katerem delu mesta kdo stanuje. DK meni, da je logično, da vse proge ne morejo biti enakomerno obremenjene, v celoti gledano, pa gotovo pride do izravnave, zato so proti skrajševanju prog in redčenju voznih redov. Predlagajo, da naj TOZD MPP prouči smiselnost sedanje orga-nizacije mesečnih vozovnic. Delavske vozovnice naj se uredijo po principu dijaških, ki veljajo za vse proge. Tako delavec ne bi bil prisiljen čakati, da pripelje njegova »številka«, ker v isto smer vozita dve drugi. MPP se mora prilagajati potrebam občanov in prisluhniti tudi željam krajevnih skupnosti, ne pa da se občani s peš hojo, stopničastim delovnim časom ipd. Menijo tudi, da za razširjeno reprodukcijo ni primerno dodatno obremenjevati komunalnih skupnosti. - STANE VIDMAR - delegat DK št. 44 je pripomnilo, da če je TOZD MPP organizacija posebnega družbenega pomena, potem naj v svojo dejavnosl ne vključuje tudi turizma in gostinstva. - MARTIN PEVEC - delegat DK št. 15 je poudaril, da delegat-ska konferenca ni zadovoljna z odgovorom na delegatsko vpra-šanje glede ureditve mestnega potniškega prometa na progi št. 1 in zahtevajo ponoven konkreten odgovor. Ponovno zahtevajo od odgovornih dejavnikov, da pretehtajo upravičenost zahtevka pe-tih organizacij združenega dela, da avtobus na progi št. 1 vozi preko Bavarskega dvora, in da je s tem omogočen delavcem, ki se vozijo na tej relaciji pravočasen prihod na avtobus oziroma vlak. SKLEP: Delegati zbora združenega dela so se z vsemi poda-nimi pripombami strinjali ter zadolžili sekretariat skupščine, da jih že pred sejo skupščine mesta posreduje vsem delegatom, ki bodo delegirani na 52. sejo zbora združenega dela SML in tudi skupščini mesta. :<' K točki 6. * K ostalemu sejnemu gradivu zasejoskupščine mesta Ljubljane so bile sprejete naslednje pripombe oziroma stališča: |,; - Bogomil Berdajs - delegat DK št. 2 je podal pripombo k »Energetski politiki v Ljubljani« zaradi čedalje večjih težav pri • oskrbi s toplotno energijo. Menijo, da je zato toliko bolj umestna zahteva po čimboljši toplotni izolaciji bodisi pri starih stavbah, predvsem pa pri modernih novogradnjah, kjer je lahko prihranek še večji. DK št. 2 je že večkrat opozarjala na velike toplotne izgube pri pomanjkljivo zaščitenih stavbah, vendar brez pravega odziva. Izolacijski material se je celo podražil Nadalje menijo, da pomenijo nova strnjena naselja emisijsko obremenitev mesta, zlasti tam, kjer toploto uravnavajo z odpira-njem oken. Zato se jim zdi nerazumljivo, da še do danes nismo uspeli zagotoviti toplotnih števcev in termostatskih ventilov pri-merne kvalitete Je naša industrija res zatajila ali morda ni bilo prave pobude? K osnutku proračuna za leto 1982 postavlja DK št. 2. vprašanje glede na velika sredstva in dolgoročnost sanacije Ijubljanskega gradu, kakšna dela bodo opravljena v letu 1982 in kateri bodo izvajalci. Zanima jih tudi, kolikšen delež je nemenjen za restavri-ranje Robbovega vodnjaka - Po krajši uvodni obrazložitvi k predlogu družbenega dogo-vora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o obli-kovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, ki jo je podala Tanja JELEN, vodja kadrovske službe, je zbor združenega dela brez razprave soglasno sprejel predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin. - Nadalje je bila na predlog predsednika zbora sprejeta po-buda, da delegati na SML predlagajo, da se predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovolje-vanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skup-nostih prekvalificira v osnutek. Za udeležbo na 53. seji zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 3. decembra 1981 so bili soglasno določeni naslednji delegati. za področje gospodarstva: - Mirko Sever - DK št. 7 - Minka Jeretina - DK št. 26 - Slavica Leskovšek - DK št. 30 - Martin Pevec - DL št. 15 za področje kulture in prosvete: - Stašo Briški - DK št. 37 - Konrad Lenasi - DK št. 39 v za področje zdravstva in sociale: . - Marija Gaberšek - DK št. 42 za področje obrti: ' . - Stane Vidmar - DK št. 44 ¦ za področje kmetijstva: . ; - Franc Žitko - DK št. 48 K točki 7. Pismeno delegatsko vprašanje je posredovala DK št. 49 in sicer sprašuje, kako se izvršuje samoupravni sporazum o ustanovitvi sklada za gradnjo telesnokulturnih objektov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Vdelegatski prilogi 13/14 zdne 12. decem-bra 1978 je bil podan ta sporazum. S tem sporazumom naj bi ustanovitelji sklada dajali 6% sredstev od čistega dohodka za ta sklad. V zvezi s tem postavljamo delegatsko vprašanje, kako poteka realizacija tega sporazuma, za kaj so porabljena sredstva oziroma če je ta sporazum sploh sproveden v življenje in ali so ga podpisniki sploh podpisali? S tem je bila seja zbora združenega dela zaključena ob 18.30. uri. Zapisnik izdelala: PredsednikZZD: Andrejka Novak, I. r. Stojan Gomezelj, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 39. seje zbora krajevnih skupnosli skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ki je bila v sredo, dne 25. novembra 1981 po konča-nem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skupno-sti, Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji . . DNEVNI RED: ' . 1. Ugotcvitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 38. seje zbora 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembah in do-polnitvah odloka o proračmu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 4. Obravnava in sprejem: a osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 b osnutka dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 5. Delovanje Ijubljanskega mestnega prometa 6. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za udeležbo na seji 7. Vprašanja in predlogi delegatov. K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora Na podlagi oddanih pooblastil se ugotovi, da je od 38 delegatov zbora krajevnih skupnosti prisotnih na seji 29 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti: Barje, Lavrica, Pijava gorica, Rob, Rudnik, Turjak, Vnanje gorice, Zeleni log in Želimlje. K točki 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 38. seje zbora Skrajšan zapisnik 38 seje zbora krajevnih skupnosti je bil soglasno sprejet. K točki 3. Obravnava in sprejem osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter osnutka sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981. V razpravi so sodelovali: član IS Ivan Lovše, Ki je podal uvodno poročilo k osnutku odloka, delegat KS Vrhovci Vinko Došen je izrazil kritične pripombe in zahteval pojasnila k nekaterim po-stavkam osnutka odloka, kot na primer: na povečanje števila zaposlenih v upravi, stroške proslave občinskega praznika, nego-spodarske investicije, za stroške geodetskega urejanja. Dele-gatka KS Malči Belič - Marija Dobovišek je želela pojasnilo kako je s sofinanciranjem toplovoda ŠC za KMP. Delegat KS Murgle -Peter Antunovič pa je bil mnenja, da KS Murgle čakajo enaki prostorski problemi kot ostale krajevne skupnosti. Delegatom je odgovoril na posamezna vprašanja član IS Ivan Lovše. Delegati so bili z odgovori in pojasnili zadovoljni. V raz-pravi je sodeloval tudi Vili Belič predsednik skupščine občine. Ker se k razpravi nihče od prisotnih delegatov ni več priglasil, je predsednica zbora Jožica Krištof predlagala zboru, da glasuje o prekvalifikaciji osnutka odloka v predlog odloka, kar so dele- gati scglasno sprejeli. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 ter predlog sprememb k dogo-voru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981. K točki 4. Obravnava in sprejem: a osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 b osnutka dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982 Uvodno poročilo k obema osnutkoma je podal član IS Ivan Lovše, ki je obrazložil glavne značilnosti osnutkov. V razpravi so sodelovali delegat KS Horjul - Pavle Zdešar, ki ga je zanimalo zakaj je predvideno povečanje OD funkcionarjem po indeksu 123% in delavcem uprave po indeksu 124%, zaposlenim delavcem pa za 15-16%. Pismene pripombe so podale tudi delegacije KS Škofljica, Galjevica, KS Kolezija, KS Ig, Peruzzi, KS Polhov Gradec in KS Milan Česnik ter so sestavni del tega zapisnika. Delegatom je na vprašanja odgovarjal član IS Ivan Lovše. V razpravi pa je sodeloval tudi predsednik skupščine Vili Belič, ki je predlagal, da se ugotovi, zakaj protislovne številke v osnutku proračuna, ki govore o povečanju OD, delegatom pa v preprosti obliki odgovoriti na prihodnji seji zbora. Ostale delegatske pri-pombe in stališča pa se posredujejo predlagatelju proračuna, da jih po možnosti upošteva. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel: a. osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1982 skupaj s pripombami in stališči delegacij b. osnutek dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982. K točki 5. Delovanje Ijubljanskega mestnega prometa V razpravi so sodelovali delegat KS Trnovo-Gorazd Gorkič, ki je predlagal uvedbo racionalnejše vožnje na nekaterih progah ob določenem času, da se uvede namesto običajnih vozil »mini-buse«, ki bi zmanjševali stroške prometa in reševali promet v konicah. Delegat KS Kozarje - Marjan Stanovnik ugotavlja, da so avto-busi mestnega prometa ob konicah prepolni in da bi ta problem lahko reševali avtobusi primestnega prometa, ki običajno niso polno zasedeni, vendar pa na postajah ne ustavljajo. Pripombe na prezasedenost avtobusov je imel tudi delegat KS Stane Sever - Peter Tepina. V razpravi je sodeloval tudi član IS Albin Stritar, ki je poudaril potrebo po uvajanju stopničastega delovnega časa v Ljubljani. Delegati so soglasno sprejeli predlog predsednice zbora, da delegacija, ki se bo udeležila zasedanja zbora občin SML, pri-pombe in stališča z zasedanja zbora prenese na zasedanje skup-ščine mesta Ljubljane. K točki 6. Obravnava ostalega gradiva za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin SML Na predlog predsednice zbora se sprejme naslednja sklepa: a. delegacija zbora KS se pooblasti, da glasuje za predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin b. delegacija zbora KS se pooblasti da ne glasuje za »predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov« temveč, da predlaga, da se predlog družbenega dogovora spre-meni v osnutek. Za 48. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane, ki bo 3. decembra 1981, se določi naslednjih 6 delegatov: 1 KSGolo-Zapotok VladoGanoni 2. KS Kozarje Marjan Stanovnik 3. KS Milan Česnik Jožica Krištof 4. KS Malči Belič Marija Dobovišek 5. KS Pijava gorica Pal Antonija 6. KS Rudnik "N ¦' Rudi Veselič. Predvidoma se za 49 sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane določi delegate iz naslednjih krajevnih skupnosti: Barje, Brdo, Črni vrh, Lavrica, Murgle in Rožna dolina. K točki 7. Vprašanja in predlogi delegatov 1 KS Iška vas: V zvezi z odlokom o zaščiti podtalnice vodarne Brest zahteva, da se ukine odlok o prepovedi gradnje, ki povzroča dosti nezado-voljstva med občani, ki je popolnoma upravičeno, saj je bil odlok sprejet brez sodelovanja in informiranja krajanov Še večje neza-dovoljstvo pa povzroča dejstvo, da krajani ne smejo popravljati že dotrajane kmetije, medtem ko je neki Ljubljančan v poletnem času zgradil počitniško hišo na prepovedanem območju, pa kljub zahtevi KS ni nihče ukrepal, tudi inšpekcijske službe ne. Ponovno se postavlja zahteva občinskim upravnim organom (prva zahteva je bila podana 22. 4 1981), da čimpreje pristopijo k reševanju tega problema 2. KS Polhov Gradec: - zakaj je v Resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1982 izpadla rekonstrukcija republiške ceste štev. 376/II na odseku Polhov Gradec-Briše, čeprav je bila ta investicija predvidena že v letu 1980 in 1981? Po čigavi krivdi se planirane naloge ne izvršijo in zakaj po nekaj letih popolnoma izpadajo iz programov"? - zakaj še vedno ni urejeno vprašanje financiranja KS - sred-stva za delovanje delegatskega sistema? Zakaj se nedoslednost prenaša še v leto 1982' V letih 1980 in 1981 sredstva niso bila dodeljena po sprejetih kriterijih - dana pa so bila zagotovila, da se bodo storjene napake popravile ob prehodu na nov način financiranja KS v letu 1982. Sedanji predlog predvideva linearno povečanje sredstev za 15,2%, ne glede na nepravilne osnove iz prejšnjih let; - delegacija apelira na pristojne upravne organe, da posredu-jejo pri Republiški skupnosti za ceste za takojšnja zavarovalna dela na odseku republiške ceste Ljubljana-Polhov Gradec-Be-lica. Navedeni odsek spodjeda Gradaščica in obstaja stalna ne-varnost, posebno še v zimskem času. S strani RSC so bila dana zagotovila, da bo to storjeno že v oktobru, vendar ni bilo ničesar storjenega Za isti cestni odsek se predlaga, da se nivo cestišča zviša in na ta način odpravi nevarnost stalnega poplavljanja. 3 KS Peruzzi: - Kaj je z izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja od Ižanske ceste do Lavrice? Težnja PTT je, da že usklajene planske postavke Jz plana 1981-1985 prevali v breme potencialnih telefonskih naročnikov. Le-ti naj bi plačali zvezni telefonski kabel KDIC Jurčkova pot, kabelsko kanalizacijo in krajevno kabelsko omrežje še poleg telefonskega priključka, - delegacija ponovno zahteva, naj se proga številka 3 mestnega prometa vrne na staro traso in zajame postajališče Bavarski dvor. 4 KS Murgle: Delegacija ugotavlja, da je del njihovega naselja nerazsvetljen. S tem v zvezi so postavili vprašanje pristojnim organom, vendar do sedaj niso dobili nobenega odgovora Kdaj se bo razrešilo vprašanje javne razsvetljave v Murglah? Seja zbora krajevnih skupnosti je bila končana ob 19 15. Tajnik zbora KS: Predsednica zbora KS: Jure Pretnar, I. r. JOŽICA KRIŠTOF, I. r.