Kvalifikacijska in izobrazbena struktura
Glede na potrebe po nekvali-ficiranih in polkvalificiranih delavcih v ljubljanskem go-spodarstvu, prihajajo pretež-no le-ti v Ljubljano iz drugih republik. V letu 1974 je bilo med delavci 60 % nekvalif icira-nih in 13% polkvalificiranih ter razmeroma visok odstotek -15 % kvalif iciranih. Ti delavci imajo večinoma nepopolno ali popolno osemletko. 5% jih je doseglo srednješolsko, 0,6% pa visokošolsko izobrazbo. Tudi primerjava s stanjem na novo zaposlenih v letu 1977, ki jih je evidentirala SIS za zapo-slovanje v Ljubljani, kaže na skoraj povsem nespreme-njeno procentualno zastopa-nost nekvalificiranih in polk-valificiranih.
Po nekajletnem bivanju pri nas se stanje dokaj spremeni: občutno upada delež nekvali-f iciranih na račun polkvalifici-ranih, kvalificiranih in celo vi-sokokvalificiranih (polkvalifi-
ciranih ob prihodu 13%, ka-sneje 29%, kvalificiranih ob prihodu 15%, kasneje 26%, vi-sokokvalificiranih ob prihodu 1%, kasneje 6%). Iz tega lahko zaključimo, da vladajo znotraj mnogih OZD pozitivnitrendi v smeri boljše strokovne usposobitve delavcev, da pa je tudi v delavcih samih dovolj ambicij, volje in vztrajnosti, da se v priučevanje in študij za kvalifikacijo vključijo in da svoj cilj tudi dosežejo. Kot manj ugodno dejstvo, ki delno razvrednoti gornjo navedbo, naj navedemo, da so polkvali-fikacije v 20% primerov le in-ternega značaja, veljavne samo v delovni organizaciji, kjer je bila pridobljena. To kaže na interes delovne organi-zacije, dausposobinekvalifici-ranega delavca za specifično delovno operacijo, ne pa tudi skrb te delovne organizacije za vsesplošno boljšo strokovno usposobitev delavca, kar bi
mu odprlo pot do boljšega kruha tudi v primeru zame-njave delovnega mesta.
Omeniti je tudi, da med se-zonskimi delavci le redko za-sledimo pridobitev kakrš-nekoli polkvalifikacije.
Med panogami gospodar-skih dejavnosti, kjer se delavci iz drugih republik najintenziv-neje zaposlujejo, visoko od-stopata gradbeništvo s 45% in industrija s 30%, sledi komu-nala z 9%, nato trgovina in go-stinstvo z 8%, promet z 1 % itd. Podatki veljajo za leto 1974, vendar tudi podatki iz leta 1977, ki jih navaja Samo-upravna skupnost za zapo-slovanje v Ljubljani, nudijo enak razpored, dasiravno ni navedena procentualna za-stopanost v posameznih pano-gah. Ti podatki govore tudi o dokaj visoki stopnji (odstotek ni naveden) zaposlenosti žena v zdravstvu, zlasti kot strež-
niški kader v bolnicah. Omeni-ti je treba, da je to delo često hudo naporno zlasti spričo nočnih turnusov dela in dela v sobotah in nedeljah, zato je fluktuacija na tem področju precejšnja, tako nam vsaj zago-tavljajo zdravstveni delavci. Ob dejstvu, da so med delav-kami, zaposlenimi vtej panogi, ne le samska dekleta temveč tudi žene z otroki, je zapu-ščanje tovrstnega dela ra-zumljivo, verjetno so pa od-ločilnejši za menjanje zapo-slitve nizki osebni dohodki, ki so za zdravstvo nasplohznačil-ni. Ko že govorimo o fluktuaci-ji, naj podčrtamo to, da fluk-tuacija na delovnem mestu ne predstavlja v odnosu do slo-venskih delavcev bistvenega odstapanja. Najčešče jo za-sledimo med gradbenimi in komunalnimi delavci. Sklepa-mo, da so glavni motivi zanjo nizek osebni dohodek in težki pogoji dela. Večja jemedkvali-
ficiranimi   delavci   kot   med ostalimi.
Največ delavcev iz BiH
Dotok delavcev je naj večji iz republike Bosne inHercegovi-ne, saj jih je bilo v letu 1974 v Ljubljani kar 46%. Tem slede delavci iz Hrvatske s 34%, ostalih 20% pa je največ iz Srbije in v skromnem obsegu iz drugih jugoslovanskihrepu-blik in avtonomnih pokrajin. V letu 1977 se je odstotek delav-cev iz BiH še znatno okrepil, saj znaša po podatkih SSZ v Ljubljani 66%, 12% iz Hrvatske, 17% pa iz Srbije. Za-nimiva je ugotovitev, da delov-ne organizacije najraje zapo-slujejo delavce iz BiH. Iz za-htevkov, ki jih naslavljajo OZD na Samoupravno skupnost za zaposlovanje glede pridobitve delavcev, je to dobro razvidno. Uteme-ljitev: tradicija iskanja delav-
cev v BiH ie že dolgotrajna; skupnosti oziroma zavodi za zaposlovanje v BiH dobro de-lujejo in se uspešno povezujejo tako s tovrstno Ijubljansko kot tudi z drugimi slovenskimi ustanovami. Podatek je ne-dvomno pomemben tudi kot izhodišče za oblikovanje poli-tike na področju kulturnega življenja delavcev iz drugih re-publik v Ljubljani, pri čemer bo nujno upoštevati značil-nosti njihove nacionalne kul-ture in njihovih kulturnih potreb. Žeobstoječapovezava z nekaterimi zavodi za zapo-slovanje v BiH lahko vzpod-budi tudi širšo povezavo z dru-gimi dejavniki družbenopoli-tičnega življenjatistih občin, iz katerih se v Ljubljani zapo-sluje naj večj e število delavcev.
Primer Velike Kladuše v BiH je v tem pogledu dokaj vzpod-buden; prišlo je do obiska predstavniko v političnega živ-ljenja tega mesta v Ljubljani, folklorna skupina pa je svoje občane, ki živijo v Ljubljani, počastila s kulturno priredi-tvijo, ki je bila v velikem števi-lu in z navdušenjem obisitana.
Starostna struktura
Starostna struktura delav-cev iz drugih republik kaže na velik odstotek zelo mladih de-lavcev: 40% jih je mlajših od 25 let, med 25-35 let jih je30%, skupina od 35-45 leta je za-stopana z 21% itd. Podatki se nanašajo na leto 1974 in ne kažejo bistvenih odstopanj v preteklem letu, dasiravno s povsem točnimi razmerji na tem področju ne razpolaga-mo. Za nas je nadvse po-membno dejstvo, da je med delavci visoko število zelo mladih ljudi, željnih aktivno-sti, dinamike in udejstvova-nja na raznih področjih. Teh notranjih sil nima jo možnosti v zadostni meri usmerjati v druge aktivnosti razen v delo in v zaposlitev, zato prihaja v njih samih do neskladnosti, ki se včasih izražajo tudi v asocialnih oblikah obnaša-nja. Nujno bo usmeriti mla-dostno zagnanost in energijo teh 1 judi v zdrave tokove živ-ljenja in delovanja.
Glede na spol so delavci iz drugih republik v pretežni ve-čini moški. Po podatkih iz leta
1974 je med vsemi delavci iz drugih republik v Ljubljani kar 89% moških. Vendar se ta odstotek dokaj hitro manjšana račun žensk, ki si prihajajo, bodisi kot samske delavke iskat zaposlitev v Ljubljano ali pa se presele k možu, zapo-slenemu v Ljubljani in se tudi same tudi tu zaposle. Skoraj brez izjeme se mlade žene tu zaposlujejo, tudi če doma niso bile zaposlene in je to njihova prva redna zaposlitev in v pri-merih, ko imajo enega ali celo več otrok. Iz poročila Samo-upravne skupnosti za zapo-slovanje za leto 1977 izhaja, da se je zaposlilo 22% žensk in 78% moških. V okviru že ome-njenih 44% delavcev, ki so si iskali zaposlitev sami preko SIS za zaposlovanje pa je delež žensk mnogo višji (63% žensk in 37% moških).
Stanovanjska problematika
Gotovo je eden najtežj ih pro-blemov, ki prizadeva Številne delavce iz drugih republik, sta-novanjsko   vprašanje,   saj   v
krizi, ki jo predstavlja to vpra-šanje za prebivalstvo Ljub-ljane v celoti, delavci iz drugih republik ne morejo bitiizjema.
Podatki za leto 1974 govore o stanovanjskih pogojih delav-cev iz drugih republik sledeče: 34% jih je bivalo v samskih domovih, 27,5% jih je imelo družbeno ali lastno stanova-nje, kar 20 % pa je živelo v bara-kah. Zaljudiiztekategorije.do neke mere tudi za podnaje-mnike, ki jih je bilo 18,5% in za delavce brez stanovanja, ki jih je bilo 1%, lahko rečemo, da žive v kritičnih bivalnih pogo-jih. Brez vsakega dvoma je, da pomeni bivanje v zasilnih bi-vališčih v barakarskih naseljih na obrobju Ljubljane ne le ne-primerno,           nehigiensko,
zdravju škodljivo in ogrožujo-če življenje, temveč tudi ra-zvrednotenje človeka, njegovo degradacijo. Tega se je naša družba vselej zavedala, zato so bili njeni napori usmerjeni v odstranjevanje pojavov bara-karstva. Dolgoletna prizade-vanja družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij in skupnosti se v pogledu reševa-
nja teh težav postopno ure-sničujejo. Aprila 1977 je bil sprejet Družbeni dogovor o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stano-vanj 6 in 7 kategorije v Ljub-ljani, do konca leta 1978. V ta namen so bili pri izvršnih svetih občin oblikovani poseb-ni štabi za odravo barak. Ob-činski sindikalni sveti so ak-tivno vključeni v te štabe. Vsaka občina ifna do podrob-nosti izdelane sanacijske pro-grame, ki bodo v začrtanem roku dosegli odstranitev bara-karskih naselij in namestitev vseh prebivalcev barak v ustrezna bivališča: odstra-njeno je že bilo barakarsko na-selje v Dečkovi ul., občina Be-žigrad; ljudem iz barakarskega naselja ob Tovarniški c, v ob-čini Moste-Polje je bilo zago-tovljeno bivanje v prikolicah, ko je naselje zgorelo, jeseni 1977 pa je bilo zanje zgrajenih 92 stanovanj v Zgornjem Kašlju; za stanovalce barakar-skega naselja vTomačevem bo na Crnuški gmajni do spo-mladi 1978 vseljivih 72 stano-vanj.