*	'
J LOGATEC	£
5 Kmetje bodo sami sadili smrečice. Po ukinitvi 5 S logaškega TOK najmanj 21 ljudi na zavodu za J
5 zaposlovanje.	stran 8 f
Popis "“»j prebivalstva
VSEM SVOJIM BRALCEM V

ILIRSKA BISTRICA
V v
Stran 7
ZAPLETI S SMETIŠČEM
r « i
i i
s&
I i 1
KOVINARSKA JUTRI.,,
Obšinska vlada ni sprejela razvojnih programov Kovinarske, ker jih niso podpisali vsi strokovni sodelavci direktorja Adija Pusta. Zakaj jih niso podpisali in kdaj bodo to storili, če sploh bodo, tega zaenkrat ne ve nihče. Kdaj in kdo bo podal celovito, realno in pošteno informacijo o tem, kaj se sploh dogaja v Kovinarski in za kakšne nesporazume med strokovnimi delavci gre?!
Stran: 10


LOGATEC, SOBOTA, 30. MARCA 1991
ŠT. 13. • LETO H • CENA 15 DIN
NOTRANJSKI
ČASOPIS
PRVI TEDNIK ZA ZDRUŽENO NOTRANJSKO
VELIKONOČNI PIRHI iii •85?.* IZ SUHORJA
VRHNIKA;
PLAČE FUNKCIONARJEV
Stran 10
POSTOJNA:	Stran 9
TURIZEM IN POLITIKA
V jami vse manj obiskovalcev
2 STRAN «30. MARCA
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
POŠTNI
PREDAL
SlSSi
iESS&zssfitsasssss:
Zato gospodje, če prej ne, se srečamo pred nasled
njimi volitvami, upam, da v res samostojni Sloveniji in
lliif
.__________Ghmbmt*
Podeželske šole - da ali ne
V četrtek je logaško občino obiskal slovenski minister za šolstvo Peter Vencelj, obiskal je rovtarsko šolo in šolo na Vrhu, potem pa na okrogli mizi o obstoju in pomenu
podeželskih in podružničnih šol sodeloval v razgovoru. Podrobneje bomo o tej tematiki spregovorili v prihodnji številki.
VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE DE VRHNIKA Štev.: S1./91 Datum: 6. 2. 1991
RAZGLAS
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1991 na območju SO Logatec po sledečem razporedu:
PONEDELJEK:	od 9.00 do 10.30 na dvorišču SO Logatec za
8.	4. 91	naselja: Čevica, Narodni dom, Martin hrib,
Mandrgo, Dolenji Logatec in Brod
od 11.00 do 11.30 pri Krmavnerju za Grča-
rovec
od 12.00 do 12.15 v Jakovici, od 12.30 do
13.00	v Lazah pred gostilno
od 14.00 do 15.00 v Hotedršici pri gostilni Turk
od 15.30 do 16.30 ponovno pred SO Logatec
TOREK:	od 9.00 do 9.30 pri zadružnem	domu na
9.	4. 91	Tratah, od 9.45 do 10.15 pri Kovaču za
Revtraske Žiberše, od 10.30 do 11.00 pri zbiralnici mleka za Petkovec, od 11.30 do
12.00	pri šoli na Vrhu - za Vrh, Hloviše, Hlevni vrh in Lavrovec, od 12.30 do 13.30 pri gostilni Rezka za Rovte, od 13.50 do 14.10 pri gostilni v Cestah.
SREDA:	od 9.00 do 10.30 pri zadružnem	domu za
10.	4. 91	Gorenji Logatec in to za naselje:	Gor. Lo-
gatec, Blekova vas, Kalce in Gorenja vas, od 11.00 do 11.30 pri serlaku v Logaških Žiberšah
SOBOTA:	od 8.00 do 10.00 ure za zamudnike cele
13. 4. 91	občine Logatec na dvorišču SO Logatec.
Za cepljenje, pasjo znamkico in registracijo psa se plača cepitelju taksa v znesku 190,00 din. Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od štirih mesecev. Kontrola cepljenja se bo vršila s strani veterinarskega higienika. Vse necepljene pse bomo pokončali, lastnike pa bomo predali v upravno-pravni postopek.
PSA NAJ NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA PRIPELJE ODRASLA OSEBA!!!
* Vodja enote Vrhnika: Ivan Kobal, dipl. vet.
Demosove stranke so krive
Predsednik Stranke demokratične prenove Ilirska Bistrica je v članku »Spregovorili so« v vašem časopisu NOČ dne 16. marca 1991 dejal, da so prenovitelji od predvolilnih obljub uresničili bore malo, predvsem zato, ker so bile te obljube naravnane na zmago njihove stranke. Ravnali so torej po svojem starem receptu, saj so s tem spet enkrat zavedli volilce, da bi ti zanje glasovali. Iz članka sledi, da programa svojega delovanja sedaj sploh nimajo, oziroma se obnašajo popolnoma neodgovorno do vsega dogajanja v novem družbenem sistemu, ki še kako čuti posledice načina delovanja in gospodarjenja pod oblastjo Komunističnega enoumja.
Trditve in obtožbe Jenko Zlatka, predsednika SP Ilirska Bistrica, ki izjavlja, da so stranke DEMOSA krive za katastrofalne posledice propada podjetij v Ilirski Bistrici, odkar se vmešavajo v gospodarstvo, so popolnoma neodgovorne, žaljive in celo zrele za kazenski pregon. Napisane so v znanem stilu obtoževanja in iskanja namišljenega krivca z namenom odvrnitve pozornosti od lastne nespo-stobnosti.
Politiko reševanja gospodarstva v občini Ilirska Bistrica je v svoje roke vzel občinski izvršni svet, ki je sestavljen iz članov vseh ostalih strank razen iz DEM0S-ovih, ki v občini Ilirska Bistrica delujejo kot opozicija.
Kdo je torej kriv za katastrofalno stanje gospodarstva v naši občini? Dobro bi bilo izbrskati iz pozabe tiste odgovorne »tovariše« ki so v Bistriškem gospodarstvu uvajali takšno tehnologijo, ki je sedaj katastrofalna v ekonomskem, še bolj pa v ekološkem pogledu. To dobro vemo vsi tisti, ki živimo tukaj, dihamo onesnaženi zrak in jemo zastrupljeno hrano. Še nekaj teh »tovarišev«, ki sedijo na odgovornih mestih v podjetjih in občinski upravi, pa se niti enemu ni skrivil niti las, kaj šele, da bi čutili posledice zaradi »čistk rdečih«. Ne mislimo metati vse v en koš, so tudi taki, ki so pošteni, delovni in sposobni, zato takšne ljudi podpiramo, smo pa odločno proti tistim, ki jih je postavila na položaje Komunistična partija, ki se sedaj sramuje svojega imena, ne sramuje pa se zlivati gnojnice na stranke DEMOS-a. Odločno smo proti takšnemu načinu medstrankarskega boja v novi parlamentarni demokraciji, posebno če v ta boj posegajo užaljeni direktorji.
Če že gremo v tržno gospodarstvo, potem sta samo dva izhoda, ali uspeš ali pa propadeš, tretjega ni. Potrditev tega pa so dogajanja v razvitem svetu. Ko že g. Jenko govori o katastrofalnem položaju gospodarstva v Ilirski Bistrici, se ni vprašal, da bi ravno on s svojim nasilnim poizkusom transformiranja Kmetijske zadruge v trgovsko podjetje prispeval levji delež k propadu kmetijskega gospodarstva, pri čemer se sploh ni oziral na lastništvo sredstev, ki jih je nameraval vključiti v novo podjetje. Na vso srečo so se takemu početju zoperstavili poslanci občinske skupščine, ki so s polno odgovornostjo in zrelostjo izglasovali moratorij, ki bo veljal do sprejetja zakona o zadrugah. K taki odločitvi občinske skupščine je seveda pripomogla SKZ-LS, ki je ta problem poslancem občinske skupščine prikazala v pravi luči in zato so g. mgr. Zlatku Jenku DEMOS-ove stranke trn v peti, ker so nastopile enotno pri reševanju tega problema.
DEMOS ILIRSKA BISTRICA
Zveza odrinjenih
Obrača se leto, odkar so na oblastne pozicije (z našo pomočjo) prilezli tisti, ki so nam pred tem obljubljali napredek, demokracijo, pravno državo in civilno družbo. Od vsega navedenega imamo danes:
1. popolno razsulo v gospodarstvu in diktaturo v negospodarstvu,
2.	tajna dogovarjanja vodij strank v DEMOS-u o potezah, ki so vsesplošnega pomena za državljane R Slovenije ter stalne poizkuse vladajočih struktur, da prevzamejo kontrolo nad družbenim kapitalom, informativnimi sredstvi in sodstvom,
3.	samovoljna ravnanja strank in njihovih prvakov, pri čemer se ignorira Ustava R Slovenije, ponareja dejanske sklepe in razprave v skupščinskih zapisnikih ipd.,
4.	militarizacijo družbe, ki ji je glavni cilj obvladovati notranje socialne nemire (ti so pred vrati), ne pa obramba pred kakim zunanjim sovražnikom.
Malemu človeku tako postaja vse bolj jasno, da je prišel iz dežja pod kap (izpod rdečega pod belo enoumje), ki njemu ne prinaša ničesar od proklamira-nega. Prepuščen je samovolji oblastnih struktur, oropan rezultatov svojega dela in pravic iz pravkar minule - tako v nič devane - dobe, strahovan, brez garancij, da bo jutri sploh še lahko zagotavljal socialno varnost sebi in svojim bližnjim.
DELAVCEM, UPOKOJENCEM, ŽENSKAM in MLADINI grozi čas, ko se bodo morali kleče plaziti pred partijskim go-spodovstvom in se mu udinjati, če bodo želeli dobiti vsaj skorjico kruha za pod zob in vsaj minimum bivalnih pogojev za svoje' življenje.
JE TO TISTO, KAR SMO PRIČAKOVALI IN V KAR SMO UPALI?
NNNEEEEE!!!
ZDRUŽIMO TOREJ SVOJE SILE, da premagamo tako staro, kot novo enoumje in da sebi in svojim bližnjim zagotovimo prihodnost, ki ne bo odvisna od partijskih prvakov takšne ali drugačne barve.
ZA PRAVO SVOBODO v vseh
njenih dimenzijah,
ZA HUMANO DRUŽBO v kateri bo posameznik osrednja figura sistema dejansko in ne zgolj na papirju,
ZA DRUŽBO MIRU IN NENASILJA.
Branko Weixler
Podelitev nagrade Jožeta Udoviča (5. nadaljevanje)
Pričakoval sem, da bo moj članek pomagal razjasniti nekatere nejasnosti v zvezi z mojim prvim, anonimnim prispevkom o podelitvi nagrade Sklada Jožeta Udoviča, vendar očitno ni bilo tako. Še več, polemika je postala podobna tistim, ki jih vsako soboto lahko beremo v prilogi Dela.
Dejstvo je, da gospod Šuma-rada sam počne tisto, kar mi v svojem drugem prispevku očita - ne razume tistega, kar sem zapisal in mi zato preobrača besede.
In kje leži vzrok? Bodisi v tem, da - kot sem že omenil v svojem prvem odgovoru - nepozorno prebira prispevke ali pa je stavčna sintaksa v mojih člankih takšna, da je besedilo razumljivo samo meni. Če so bralci NOČ-a stavek »Sodeč po njegovem pisanju ga je najbolj razjezilo dejstvo, da se avtor ni podpisal s polnim imenom, tem-
več le z inicialkama, kar mu je omogočilo, da je pod okriljem le-teh brezkompromisno skriti-ziral celotno stvar« razumeli, kot ga je razumel gospod Šu-mrada, potem mi ne preostane drugega, kot da opustim pisanje in s tem preneham vznemirjati notranjsko javnost z dvoumnimi članki.
Resnica je pač pod vsakim klobukom drugačna.
P. S. Nihče ni nezmotljiv (četudi je starejši).
Matjaž Mišič
Škodljivi prepiri ob presihanju Cerkniškega jezera
V skupščini občine Cerknica so nedavno med drugimi bili iznesenim tudi zahtevek, da se v Cerkniškem jezeru vse vodne naprave, ki so jih ribiči napravili z zajezitvami pred požiralniki za gojitev rib po presihanju jezera, da se podrejo, ker za kmetijstvo so brez vrednosti in nepotrebni. Vse je bilo napravljeno, ne samovoljno, temveč z dovoljenjem občine, Sekcije za vodno gospodarstvo, pristali so pa tudi lastniki. Projekt za Rešeto je bil odboren tudi po pristojnih organih OLO Ljubljana in na terenu opravljen vodovodna razprava. Seveda je bilo pri tem upoštevano to, da projekt ne sme škodovati lastnikom jezerskih travniških in pašni-ških parcel in ovirati košnje jezerske trave po presahnitvi jezera, temveč je sedaj celo omogočeno živini, ki se pase, da se v strugi napije sveže vode. Vse to je lepo urejeno z usklajenimi ribiškimi in kmetijskimi gospodarskimi koristmi jezera, kljub temu pa nekateri na občini zahtevajo, da se vse te pridobitve, ki se že trideset let držijo, sedaj pa podrejo, vzroka pa ni?
Kako je prišlo do teh zajezitev je motiv v tem, ker spodnji del jezera, ki je pod upravo RD Cerknica, je bil ob vsakem presihanju jezera suh, nikjer nobene vode, le kmetje so imeli za pašno živino zajezeno Jelenšco in še eno mlako v Rešetu, vse drugo je bilo pa brez vode. Po presihanju
je bil spodnji del vedno brez vode, rezervati naravni so pa le na zgodnjem delu jezera, ki ga upravlja Zavod za ribištvo iz Ljubljane. Ob vsakem presihanju jezera je prišlo do tega, da so morali ob presihanju jezera in reševanju ribjega mladeža, ribiči spodnjega dela jezera, vse rešene ribe voziti v rezervate zavoda, se je rodila zamisel, da bi nekatere struge pred požiralniki zajezili, ribji mladež pa reševali - kar na svojem področju. Ta zamisel je tudi naredila, da je danes na spodnjem delu jezera po presihanju turistično kopališče in turističen ribolov, vendar so pa še nekateri, ki si želijo na staro.
Koncem koncev pa je le glavni povod, da je prišlo do teh vodnih naprav v tem, ker je jezero razdeljeno' na dva gospodarja. V slučaju, da bi na občini resnično dovolili, da podrejo te vodne naprave, naj se gornji del jezera, ki je sedaj pod Zavodom, dodeli RD Cerknica, ker sušni del jezera nima nobene vrednosti za obstoj več kot sto članskega društva RD Cerknica, slediti mora razpust družine, ker druge pomoči ni. Potok Cer-knišca in Rakov Škocjan, je premalo vode.
Cerkniško jezero je svetovni izjemen pojav, če pomislimo, da je poplavljeno jezero pod upravo ribičev in športnikov, po presihanju pa kmetov s košnjo in pašo.
Lojze Mikše
-	varjenje barvnih kovin
-	varjenje glave motorja, motornih blokov in ostala popravila in varjenja
-	strojna obdelava
-	avtomobilski zglobi
-	premonihalne roke
NAŠE GESLO JE KAKOVOST
OTO PREBIL, Lošca 48,
61360 VRHNIKA, tel. (061) 752-170
vof<|olonl
IN DAN
Sobota 23. marca 91
V ospredju je bila Planica, ki so jo poleg večtisočglave množice obiskali tudi Kučan, Tudman in Mesič ter garniturica politikov, ki je že zatonila.
Sicer pa so tudi to soboto padali streli. Tokrat na al-bansko-jugoslovanski meji. Albanski graničarji so streljali na svoje državljane, ki so hoteli v »obljubljeno deželo.«
Iz »tehničnih razlogov« ni izšel Notranjski časopis.
Nedelja.24. marca
V Zagrebu so se sešli predstavniki jugoslovanske opozicije. Končali so se poleti v Planici - brez pričakovanega svetovnega rekorda.
Končala se je vaja slovenske TO, Premik 91.
Predsednik vlade Peterle je vrnil obisk dunajskemu županu Zilku. V Ljubljani se je mudila delegacija kanadskega parlamenta.
Ponedeljek 25. marca 91
Sestala sta se Miloševič in Tudman.
Lojze Peterle je na Dunaju izjavil, da bo Slovenija do konca junija dosegla neodvisnost.
Jugoslavijo je obiskala delegacija ameriškega kongresa ...
Slovenijo pa skupina harvardskih strokovnjakov - specialistov za reševanje gospodarskih in političnih sporov po mirni poti.
Torek 26. marca 91
Tudi Narodna banka Črne gore je poskušala vdreti v jugoslovanski denarni sistem.
V Nemčiji se širi val nezadovoljstva in demonstranti v vzhodnem delu zahtevajo odstop kanclerja Kohla.
Sreda 27. marca 91
V	Ljubljani se je začelo zasedanje skupščine Republike Slovenije, v glavnem o proračunu.
V	Beogradu je opozicija organizirala miting, ki je tokrat minil brez incidentov.
Četrtek 28. marca
V Splitu so se sešli predsedniki jugoslovanskih republik in se dogovorili o ničemer.
Slovenska skupščina je nadaljevala z delom. Poslanci so zavrnili predlog socialnih demokratov, da bi razpravljali o osamosvojitvi, oziroma odcepitvi Slovenije.
Guverner NBJ je izjavil, da bo inflacija v marcu manjša kot 4 odstotke.
Petek 29. marca
Nekatere	novinarske
agencije so, po vsem sodeč, že pričele s prvoaprilskimi šalami. V časopisih se je namreč pojavila vest, da bo novi predsednik Zvezne vlade - Dagmar Šuster.
NOTRANJSKA IN OSTALI SVET
30. MARCA »STRAN 3
Naša bodočnost v časovni zanki
ČAS SE IZTEKA!
Zgodilo se je nenadoma in čisto nepričakovano. Morda je bil temu kriv Jovičev odstop, ali pa konstelacija planetov in nume-rološke pasti. Te sestavljale! horoskopov namenoma zanemarjajo, saj zanje številke dobijo pravi pomen šele z označbo DEM, US$ ali SFR. Kakorkoli Že, vendar sam nikdar nisem pripadal ezoteričnim skupinam stražnih stolpov ali polnočnih poslušalcev bitja peščenih ur, še manj pa reinkarniranim oboževalcem nihajočih verižic. Tudi posteljo imam menda postav-
ljeno pravokotno na podzemno reko Stiks. Kljub vsemu temu negativnemu odnosu do blestečih in nedvoumnih izdankov praznanosti izginulih skrivnostnih nadcivilizacij, se je to ravno meni pripetilo!
V časovni zanki neenakomerno oscilirajočega vesolja se je poleg mene v modrikastem cigaretnem dimu znašel jasnovidec, prerok, dr. honoris causa
etc, sam gospod Nostradamus, par excellence!
Iz ortodoksnega znanstvenega vidika sem ga hotel kar prezreti.
Toda njegov prepričljiv materialni glas, ki je hudo žejno odmeval, sem moral akceptirati.
»Mi daš za dva deci?«
»Dam ti za tri, če mi malo po-šlogaš!«
»Zvit si, vendar moram najprej poplakniti kozmični prah, ki sem ga prečkal pri penetrira-nju v sedanji čas.«
Prav človeško ga je zvrnil in pocmokal z jezikom. »Letnik 1983,« je rekel in se naslonil na pult.
»Razumeti me moraš, da se ne bom spuščal v podrobnosti minljivega individuuma. Ponudil ti bom le par globalnih pogledov v preteklo bodočnost.«
Zadrževal sem dih in ušesa so se mi samodejno skledasto usločila.
»Miloševič bo odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Igranje z ognjem mu bo prizadejalo močne opekline. Armada bo pripravljala puč, a ga ne bo mogla izpeljati, ker bo že prej vse fuč. Kadijevič bo postal kadija v Kninskem sultanatu z omejenim jamstvom. Vendar je balkanska politika tako nemogoča, da se lahko tudi tisto, kar se je v bodočnosti že zgodilo, popolnoma drugače obrne.«
Nostradamus, ki se mu starost sploh ni poznala, je znova poznavalsko srknil in nadaljeval:
»Na slavnem Ušču bo zgrajen velikanski azil za duševno prizadete pod pokroviteljstvom svetovne zdravstvene organizacije. Na Rogli pa bo mednarodni izobraževalni center za politike. Tam bodo opravljali doktorske dizertacije iz odbijanja žogic. Nekaj slovenskih podjetij se bo močno opomoglo. Elan bo sklenil posel stoletja s Centralno afriško republiko. Prodali jim bodo 50.000 parov skakalnih smuči. Crvena zastava pa bo začela izdelovati rezervne dele za avtomobilčke, ki jih proizvaja tovarna igrač Mehano. Evropska cestna komisija bo slovenskim cestam dodelila status .Evropska peš pot' in .Safari ceste1.«
Naenkrat se je zanka razvezala in gospod Nostradamus se je skoznjo neslišno zmuznil. Žal se je z njim zmuznila tudi moja denarnica, v kateri sem za vsak slučaj hranil nekaj »lip«. Kdo ve, kaj jim je namenila bodočnost, da si jih je vzel za popot nico«
Sagittarius
Vstajenje za vsakdanjo rabo
Velika noč in pirhi, velika noč in žegnanje - to so tiste osnovne, folklorne in domače misli, ki nas ob velikonočnih praznikih najbrž prevevajo. Kaj lahko vstajenje pomeni dnašnjemu človeku? Kaj pomeni vernemu, kaj tistemu, ki o tem ne razmišlja na tak način? Vsekakor je vstajenje neka skrivnostnost, o kateri gotovo ne razmišljamo vsak dan. Morda jo razumemo kot naravo, kot nekaj takega, kar se razodeva ob pomladnem prebujenju življenja. To je tisto, kar gotovo plemeniti duha, kar daje še tako preprosti miselnosti dokaz večne lepote. Kot pravi krščanska filozofija - zrno, ki ga posa-
dimo v zemljo, mora umreti, da požene novo rastlino. V smrti je torej življenje in vstajenje. V osnovi te misli ni nobene nujne religioznosti, gre preprosto za krog življenja in smrti, le razlaga ponovnega rojstva je razumljena kot vstajenje.
Ob tem se najbrž mnogim po« stavlja vprašanje, ali je nujno, da skozi trpljenje pridemo do takih spoznanj. Del človeštva zagotovo, ni pa nujno. Sprejemati radosti življenja in s tem tudi narave, je tisto osnovno izhodišče, iz katerega lahko razumemo vstajenje.
Vsak dan se rodi nekje na Zemlji novo življenje. Poglejmo
predvsem to. Notranja bogatitev torej izhaja iz spoznanja, da je življenje večno, da se obnavlja in je torej del narave.
Zakaj so sploh potrebne misli o vstajenju danes, ko se pehamo za vsakdanjo eksistenco, ko mnogi ne vedo, ali bo prihodnost prinesla boljše ali slabše življenje. Ali je to zatekanje v prepričanje krščanskega pojmovanja posmrtnega življenja? Da, mnogim je prav to lahko zatočišče. Tistim, ki pa v to ne verujejo, pa vstajenje le imenujejo z drugačno besedo. Mnoge praznike, zapovedane, državne ali družinske, porabimo tudi za to, da razmišljamo o sebi. In če se bomo le za hip ob takih trenutkih dokopali do kakega spoznanja o sebi, smo doumeli vstajenje.
Kras
Glede na razmere - še zadovoljivo
Gospodarjenje v občinah Postojna in Ilirska Bistrica
Gospodarjenje postojnskega in ilirsko bistriškega gospodarstva v letu 1990 je pač bilo enkrat v znamenju ostre monetarne politike Markovičeve vlade, v drugi polovici leta pa se je ta ostrina »prelevila« v gospodarjenje po potrebah. Takšne razmere so se neposredno zrcalile v dejstvu, da je postojnsko gospodarstvo zabeležilo zmerno rast prihodka. Zmerno pač zato, ker je bila rast manjša od rasti cen. Značilno je, da so nasprotno temu stroški poslovanja in osebni dohodki rastli hitreje. Podobne značilnosti opazimo
tudi v poslovanju gospodarstva v občini Ilirska Bistrica. V Postojni so zabeležili 58 milijonov dinarjev izgube, za dober milijon več pa jo je bilo v gospodarstvu Ilirske Bistrice. V Postojni so izgubo »pridelali« v 19 podjetjih, v Ilirski Bistrici pa je izgubarjev bilo 13. Za obe občini seveda velja, da med izgubarji iz znanih razlogov najdemo največje izvoznike.
Omeniti velja še zasebna podjetja, ki so v letu 1990 tako v občini Postojna kot v občini Ilirska Bistrica praktično šele nastajala in ne pomenijo kakšne
večje gospodarske moči. Skupna značilnost je tudi, da se velika večina zasebnih podjetnikov v obeh občinah ukvarja predvsem s finančno tehničnimi storitvami in svetovanjem ter trgovino. Sklep je torej preprost: liberalnejši uvoz je vzpodbudil predvsem razraščanje zasebne trgovine, ki pa kot vemo ne prispeva bistveno k občinskim prihodkom, še manj pa žel k zmanjševanju števila brezposelnih v obeh občinah.
Branko Dobranič
v.v.v.v.

Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v republiki Sloveniji v letu 1991
Skupščina Republike Slovenije je v marcu 1990 sprejela Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. Popis sodi v redni 10-letni ciklus glede na določila in sklepe mednarodnih statističnih organizacij.
Izvršni svet SO Logatec je na svoji seji v začetku leta 1991 imenoval občinsko popisno komisijo. Občinska popisna komisija pripravi, organizira in izvede popis v občini.
Občina Logatec je razdeljena v 56 popisnih okolišev. Občinska popisna komisija je določila 6 občinskih inštruktorjev in 44 popisovalcev.
Popis bo trajal od 1. aprila do
15.	aprila 1991. Podatki pa se bodo zbirali glede na stanje 31. marca 1991 ob 24. uri. Ta trenutek se imenuje »kritični trenutek popisa«.
Pri popisu prebivalcev so na popisnici tudi vprašanja, na katera je treba posebej opozoriti.
Ta vprašanja so:
-	narodnostna pripadnost,
-	veroizpoved,
-	materni jezik in
-	pogovorni jezik v družini in v okolju.
Po določilih zakona o popisu, popisovalec ali katerakoli druga oseba ne sme kakorkoli vplivati na izjavo osebe na ta vprašanja.
Vprašalnik za stanovanje in gospodinjstvo vsebuje nekatera osnovna vprašanja v zvezi s sta-
novanjem v katerem popisana oseba živi.
Osnovni podatki, ki naj bi jih s popisom pridobili, so:
-	skupna površina stanovanja v m2,
-	število sob v stanovanju,
-	površina kuhinje v m2,
-	ali je kopalnica in WC v stanovanju,
-	način oskrbe z vodo, elektriko,
-	način ogrevanja v zadnji kurilni sezoni,
-	leto zgraditve stavbe.
Podatki o gospodinjstvu najemajo tudi površino zemljišča v lasti članov gospodinjstva in sicer obdelovalna in neobdelo-valna zemljišča in število živine.
Vprašalnik za kmečko gospodarstvo ima naslednja poglavja:
-	zemljišče, ki ga gospodinjstvo zdaj uporablja,
-	kmetijski stroji in prevozna sredstva,
-	število sadnih dreves in vinskih trt,
-	agrotehnika v letu 1990 in
-	kmetijske stavbe in drugi objekti.
S popisom zbrani podatki so osnova številnim znanstvenim raziskovanjem in analizam pa tudi načrtovanjem bodočega razvoja.
Naj na koncu vse občane opo-1 zorimo, da se bodo zbrani podatki uporabljali samo v statistične namene in da je zajamčena tajnost podatkov.
Slavko Širca, dipl. oec.
foto: Andrej Žigon
0000000000000000000000000000000000000000000000000*000 riMMi/nn0*00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 \
DRAGOTIN KETTE	pesnik
li
Neznani znani Notranjci

llliilt

rtodil se je 1.1876 na Premu nad Ilirsko Bistrico, kjer je na tamkajšnjem gradu njegov oče služboval kot učitelj. Komaj štirileten je Dragotin ostal brez matere, pri petnajstih letih pa je izgubil še očeta. Očetova smrt je bila zanj najhujši življenjski udarec, saj je ostal sam. Mačeha zanj ni skrbela, odvisen je bil od pomoči materinih sorodnikov, ki so živeli v Trnovem (II. Bistrica). Sorodniki, ki so zanj skrbeli, so želeli, da bi postal duhovnik, zato so ga poslali v gimnazijo. Šolanje je začel v Ljubljani, toda zaradi neljubih zapletov ob
njegovem pesniškem udejstvovanju je moral šolo sredi šeste gimnazije zapustiti. Več kot leto dni je nato živel v silni revščini v Ljubljani. Jeseni 1. 1896 je odšel v Novo mesto, kjer je tudi končal gimnazijo. Po maturi je želel nadaljevati študij prava, predvsem pa ga je na Dunaj vlekla njegova literarna druščina - prijatelja Ivan Cankar in Oton Župančič. Po opravljeni maturi 1. 1898 je moral k vojakom v Trst, kjer bi moral ostati tri leta. Vendar je bil zaradi prevelikih naporov, obupa in jetike, kmalu odpuščen. Zatekel se je k svojemu prijatelju Josipu Murnu v ljubljansko Cukrarno, kjer je 26. aprila 1899 umrl, star komaj triindvajset let.
Dragotin Kette za časa svojega življenja ni izdal nobene pesniške zbirke. Leto dni po njegovi smrti sta Fran Govekar in Anton Aškerc zbrala in uredila del njegove pesniške zapuščine ter jo izdala v zbirki Poezije. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je to le manjši del pesnikove dediščine (tisti del, ki jo je imel s seboj pri vojakih v Trstu), precej njegovih del je ostalo pri sorodnikih v Trnovem, v Novem mestu, pa tudi pri njegovih prijateljih, ki jirfTje svoja dela pošiljal v oceno (predvsem pri Murnu, Cankarju in Župančiču). Danes so Kettejeva dela v veliki meri shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, precej pa se jih je porazgubilo.
»... pesnikov se sploh ne da in se jih ne sme razlagati; če je poet razlage potreben, ne more biti mnogo prida.
Kar je v pesniku najimenitnejšega, se ne da prijeti, uživa se kakor duh cvetic. Tako je torej nepotrebno, da bi pravil posebej, zakaj se mi zdi ta ali ona pesem Kettejeva lepša od vseh drugih njegovih in lepša od vseh, kar so jih zapeli do danes slovenski poeti. Čisto nepotrebno je, da bi dokazoval, da v naši literaturi ni umotvorov, kakor so npr. Kettejeve pesmi V samotah, Zaprta so njena okenca, Misli starca, Zašlo je žarko sonce, Meglica vso vas že pokrivala je, Tam zunaj je sneg, Jagned, Na trgu, Večer itd. V teh pesmih je vse edinstveno, dovršeno; ne da se ločiti oblika od vsebine in občutja; delujejo neposredno in celotno, s tisto sladko, nerazumljivo silo, kakor delujejo melanholični napevi belokranjskih narodnih pesmi... Ni mi bilo mogoče, da bi govoril o vseh pesmih Kettejevih in o vseh njih lepotah. Pisati bi moral o vsaki pesmi odstavek, in o vsakem sonetu poglavje. Tako nisem omenil posebej pesmi na Na molu San Carlo, sonetov Na izprehodu, Slovo in Spomin; a kdor je te umotvore čital, pozna njih vrednost. Govoril sem splošno, o vseh Kettejevih delih kot celotnem umotvoru; nepotrebno in brez pomena bi bilo, da bi brskal po posameznih kiticah ter opozarjal na bisere, ki jih vidi vsako oko, če je zmožno, da jih vidi. Ako tega ni zmožno, tedaj je boljše, da pusti Ketteja pri miru...«
To je le nekaj misli, ki jih je ob prvi obletnici Kettejeve smrti napisal njegov prijatelj Ivan Cankar.
začel v Ljubljani, toda zaradi neljubih zapletov ob ce je poet razlage potreoen, ne more oiu mnogo piiua. j
NOČ
4 STRAN*30.MARCA
I. STANOVANJSKE HIŠE-PRIVATNA LAST
16.
17.
Klemenčič Silvij, Platiševa 1 (rušenje dotrajanega objekta) 732.600 din Mlakar Franc, Platiševa 3 (rušenje dotrajanega objekta) 1.053.000 din Bončina Vikca, Platiševa 5 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov in temeljev ter krpanje ometov)	176.672 din
Kržišnik Jože, Platiševa 7 (rušenje dotrajanega objekta)	1.377.000 din
Štravs Silvij, Platiševa 9 (rušenje dotrajanega objekta)	1.579.500 din
Lazar Ivan, Platiševa 12 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov in temeljev, sanacija temljev ter krpanje ometov)	257.310	din
Cigale Bernard, Platiševa 16 (rušenje dotrajanega objekta)	288.000 din
Milost Alojzija, Platiševa 27 (rušenje dotrajanega objekta)	612.900 din
Majnik Franc, Platiševa 31 (izdelava horizontalnih vezi, sanacija temeljev, injektiranje zidov in temeljev, drenaža temeljev ter ureditev odvodnjava-nja meteornih voda)	549.995	din
10.	Lipušček Milena, Kosovelova 4 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
razpok ter krpanje ometa)	85.370	din
11.	Dremelj Beba, Kosovelova 15 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok, podbetoniranje temeljev, krpanje ometov ter popravilo okolice)
433.040
12.	Jereb Mitja, Carl Jakoba 1 (rušenje dotrajanega objekta) 1.584.000 din
13.	Slokar Natalija, Carl Jakoba 3 (rušenje dotrajanega objekta) 724.500 din
14.	RŽS, Carl Jakoba 5 (rušenje dotrajanega objekta)	567.000 din
15.	Likar Marija, Carl Jakoba 11 (drenaža temeljev, horizontalne jeklene cevi, injektiranje razpok, krpanje ometov ter podbetoniranje temeljev)
143.605 din
Pelhan Franc, Carl Jakoba 7 (rušenje dotrajanega objekta) 1.188.000 din Pelhan Franc, Carl Jakoba 7, gospodarsko poslopje (rušenje dotrajanega objekta)	64.800 din
18.	Kacin Vinko, Carl Jakoba 10 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov in temeljev, odvodnjavanje potoka ter krpanje ometov) 130.580 din
19.	Vodno gospodarstvo - KS Idrija, Carl Jakoba (ureditev in kanaliziranje
potoka, ureditev pregrad, dreniranje bližnjega terena ter obnovitev mostov)	1.403.000	din
20.	Smuk Albina in Komar Marija, Carl Jakoba 9 (izdelava horizontalnih
vezi, injektiranje zidov in temeljev ter krpanje ometov)	118.016 din
21.	Smuk Albina in Komar Marija, Carl Jakoba 9, gospodarsko poslopje
(rušenje dotrajanega objketa)	97.875	din
22.	Martini Plinio, Bazoviška 1 (injektiranje razpok ter krpanje ometov)
21.232 din
23.	Lazar, Bazoviška 13 (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje zidov ter krpanje ometov)	311.420	din
24.	Kermavnar Ingrid, Bazoviška 3 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
zidov, obnova opornih zidov in tlakov v okolici, ureditev odvodnjavanja okolice ter krpanje ometov)	277.200	din
25.	Paglavec Marijan, Rožna 15 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
zidov ter krpanje ometov)	63.340	din
26.	Paglavec Marijan, Rožna 22 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
, razpok ter krpanje ometov)	59.480 din
27.	Bogataj, Rožna 24 (injektiranje razpok ter krpanje ometov)	12.840
28.	Jurman Jože in Henrik, Rožna 25 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
razpok ter krpanje ometov)	126.560	din
29.	Tratnik Franc, Rožna 27 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok
ter krpanje ometov)	51.190	din
30.	Didič Ivan in Mojca, Staneta Rozmana 39 (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje zidov ter krpanje ometov)
„ ,	538.950	din
31.	Koler Ivana m Simnovčič Marija, Vodnikova 6 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok, izravnava tlakov ter krpanje ometov) 393.300
32.	Jereb Franc, Vodnikova 5 (rušenje dotrajanega objekta) 1.053.000 din
33.	Poljanšek Vika - RŽS Idrija, Vodnikova (rušenje dotrajanega objekta)
34.	Čerin Alojz, Vodnikova 16 (rušenje dotrajanega objekta) 1.587.600 din
35.	Tušar Milka, Vodnikova 20 (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje
temeljev, injektiranje razpok ter krpanje ometov)	116 .460 din
36.	Kumar Albin, Vodnikova 22 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
zidov in temeljev ter krpanje ometov)	•	115.920
37.	Hvala Bernarda, Prešernova 3 (podbetoniranje temeljev, izdelava horizontalnih vezi, krpanje ometov ter injektiranje razpok)	272.176 din
38.	Habe Olga, Prešernova 5 (podbetoniranje temeljev, izdelava horizontalnih
vezi, krpanje ometov ter injektiranje razpok)	307.100 din
39.	Polanc Bruno, Prešernova 7 (podbetoniranje temeljev, izdelava horizontalnih vezi, krpanje ometov ter injektiranje razpok)	266.976 din
40.	Uršič Ivan, Prešernova 9 (podbetoniranje temeljev, izdelava horizontalnih
vezi, krpanje ometov ter injektiranje razpok)	278.004 din
41.	Kosmač Karel, Prešernova 10 (izdelava horizontalnih vezi, podbetonira-
nje temeljev, injektiranje razpok, krpanje ometov, izdelava opornega zidu za objektom)	539.815 din
42.	Klemenčič Marija in Avgust, Prešernova 12 (rušenje dotrajanega objekta)
1.321.920 din
43.	Primožič Denis, Prešernova 16 (injektiranje razpok, ojačitev opornih
zidov ter krpanje ometov)	44.520 din
44.	Poljanec Ivan, Prešernova 13 (izdelava horizontalnih vezi,, injektiranje zidov in temeljev, popravilo kanalizacije ter krpanje ometov) 97.935 din
45.	Troha Julijan, Prešernova 17 (rušenje dotrajanega objekta) 1.603.800 din
46.	Cmobmja Viktor, Prešernova 15 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
razpok, ojačitev podpornega zidu, odvodnjavanje meteornih voda, ojačitev kletnega zidu ter krpanje ometov)	315.550 din
47.	Poljanec Janko, Prešernova 18 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
razpok ter krpanje ometov)	112 .400 din
48.	Štefančič Marija, Prešernova (rušenje dotrajanega objekta) 172.800 din
49.	Lapajne Štefanija, Prešernova 25 (rušenje dotrajanega objekta) 1.240.200
50.	Puc Ivanka, Prešernova 27 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov
in temeljev, obnova opornih zidov, dreniranje meteornih voda ter ureditev potoka ob objektu)	394.190 din
51.	Kosmač Avgust, Prešernova 29 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
zidov ter krpanje ometov)	191.960 din
52.	Kogovšek Erna in Ciril, Cankarjeva 13 (injektiranje razpok ter krpanje
ometov)	17.260	din
53.	Lazar Irena in Poženel Mirko, Cankarjeva 11 (izdelava horizontalnih vezi,
injektiranje razpok, drenaža ter krpanje ometov)	55.095 din
54.	Mrak ivanka, Cankarjeva 3 (krpanje ometov)	14.892 din
55.	Beričič Marijan, Cankarjeva 4 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
temeljev in zidov, podbetoniranje temeljev, drenaža meteornih voda ter krpanje ometov)	324.075	din
56.	Velikajne Ignacij, Cankarjeva 5 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
razpok ter krpanje ometov)	45.440	din
57.	Murovec Stanko, Cankarjeva 7 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje
temeljev in zidov ter krpanje ometov)	127.980
58.	Bogataj Ciril - starejši, Cankarjeva 6 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok, podbetoniranje temeljev ter krpanje ometov) 255.560 din
59.	Škvarča Marija, Cankarjeva 9 (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje zidov ter krpanje ometov)	315.550	din
60.	Pišlar Ignacij - RŽS Idrija, Cankarjeva 8 (rušenje dotrajanega objekta
1.127.160 din
61.	Mrak Ivanka - RŽS Idrija, Cankarjeva 10 (rušenje dotrajanega objekta)
594.000 din
STANOVANJSKE HIŠE - ZASEBNIKI SKUPAJ	28.225.377 din
n. OPORNI ZIDOVI
1.	Cankarjeva ulica, ob poti proti Smuku (rušenje dotrajanega in izdelava
novega zidu, izdelava koritnice, popravilo cestišča)	127.203 din
2.	Prešernova ulica, na Zemlji (rušenje dotrajanega in izdelava novega zidu,
izdelava koritnice, popravilo cestišča)	464.100 din
3.	Prešernova ulica, na Zemlji (injektiranje zidu, fugiranje stikov, izdelava
armiranobetonskega krovnega venca, izdelava	koritnice ter drenaža za
zidom)	194.868 din
4.	Prešernova ulica, na Zemlji (dobetoniranje novega armiranobetonskega
zidu obloženega z naravnim kamnom, ureditev brežin ter izdelava cestne odbojne ograje)	345.600 din
5.	Prešernova ulica, na Zemlji (rušenje dotrajanega in izdelava novega zidu,
izdelava koritnice ter drenaža za zidom, humuniranje in zatravitev ter popravilo cestišča)	188.545 din
6.	Vodnikova ulica, Lenštat pod Rakami (čiščenje zidu, injektiranje razpok
in fugiranje stikov, izdelava novega armiranobetonskega venca ter izvedba lahke ograje)	'559.684 din
7.	Vodnikova ulica, Lenštat (rušenje dotrajanega in izdelava novega zidu,
21.
nove koritnice, ureditev brežine ter cestišča)	483.644 din
8.	Vodnikova — Prešernova ulica, Lenštat (rušenje dotrajanega in izdelava novega zidu, ureditev brežine in drenaža za zidom ter cestišča) 130.954 din
9.	Vodnikova - Prešernova ulica, Lenštat (rušenje dotrajanega in izdelava
novega zidu, ureditev drenaže in koritnice)	282.511 din
10.	Vodnikova ulica, nad Mejco (dobetoniranje novega armiranobetonskega
zidu ter ureditev brežine)	191.594 din
11.	Prešernova ulica, nad avtobusno postajo (čiščenje obstoječega zidu, injek-
tiranje z dobetoniranjem novega zidu obloženega z naravnim kamnom, fugiranje, ureditev koritnice ter cestišča)	2.792.530 din
12.	Ulici Carl Jakoba, nad Prešernovo ulico pod Barbari (čiščenje obstoječega
kamnitega zidu, injektiranje, fugiranje, izdelava novega armiranobetonskega venca in izdelava lahke ograje)	380.302 din
13.	Ulica Staneta Rozmana, nad parkiriščem pod Barbari (čiščenje obstoječega kamnitega zidu, dobetoniranje novega armiranobetonskega zidu obloženega z naravnim kamnom ter izdelava lahke ograje) 821.860 din
14..	15. Vodnikova ulica, za avtobusno postajo (čiščenje obstoječega kamnitega zidu, dobetoniranje novega armiranobetonskega zidu obloženega z naravnim kamnom, izdelava odbojne cestne ograje ter ureditev cestišča)
1.477.820 din
16..	17. Vodnikova - Prešernova ulica, Lenštat (čiščenje obstoječega zidu in
dobetoniranje novega armiranobetonskega zidu, ureditev brežine in zatravitev)	_	1.244.780 din
18.	Vodnikova ulica - Lenštat (rušenje obstoječega kamnitega zidu, izdelava
novega armiranobetonskega zidu, izdelava koritnice, ureditev brežine ter cestišča)	664.522	din
19.	Vodnikova ulica - Lenštat, pot v Mejco (rušenje obstoječega zidu, izdelava novega armiranobetonskega zidu, izdelava koritnice, ureditev cestišča)
207.075 din
20.	Ulica Staneta Rozmana (rušenje obstoječega kamnitega zidu, izdelava
novega armiranobetonskega zidu obloženega z naravnim kamnom, humu-ziranje in zatravitev ter popravilo cestišča)	1.098.821	din
Ulica Carl Jakoba, pod Barbari (čiščenje zidu, injektiranje razpok, figura-nje stikov, izvedba novega armiranobetonskega venca ter izdelava lahke ograje)	330.634	din
22.	Ulica Staneta Rozmana, pri bloku št. 9-13 (rušenje obstoječega kamnitega
zidu, izdelava novega kamnitega zidu, izdelava lahke ograje ter obnovitev pločnika)	323.363	din
23.	Ulica Carl Jakoba, pod Komunalo (čiščenje zidu, dobetoniranje novega
armiranobetonskega zidu obloženega z naravnim kamnom, izdelava cestne ograje, ureditev koritnice ter cestišča)	1.119.812	din
24.	Ulica Carl Jakoba, pod Komunalo (čiščenje obstoječega zidu, injektiranje
razpok ter izdelava novega armiranobetonskega venca)	25.370	din
25.	Kosovelova ulica, v potoku Nikova (rušenje obstoječega kamnitega zidu in izdelava novega armiranobetonskega zidu obloženega z naravnim kamnom, izdelava cestne odbojne ograje, ureditev potoka Nikova ter cestišča)
1.551.810 din
26.	Platiševa ulica (rušenje obstoječega zidu, izdelava novega armiranobetonskega zidu, izdelava lahke ograje, izdelava koritnice ter ureditev cestišča)
236.432 din
27.	Platiševa ulica (rušenje obstoječega zidu, izdelava novega armiranobetonskega zidu, humuziranje in zatravitev ter ureditev cestišča)	131.206 din
28.	Platiševa ulica (rušenje obstoječega zidu, izdelava novega armiranobeton-
skega zidu, izdelava koritnice, humuziranje in zatravitev ter ureditev cestišča)	305.341 din
OPORNI ZIDOVI SKUPAJ	15.680.358 din
ra. VODOVODNO OMREŽJE
1.	Vodovodno omrežje od jaška pri hiši Cankarjeva ulica št. 1 do hiše
Prešernova 25 - cesta mimo trafo postaje pri Čerinovšu)	448.400 din
2.	Vodovodno omrežje od hidranta pred jaškom Delo v Prešernovi ulici po
dvorišču jaška Delo	106.600 din
3.	Vodovodno omrežje od jaška pri hiši Cankarjeva 1 po Cankarjevi ulici do
rezervoarja Kalvin	609.600 din
4.	Vodovodno omrežje od rezervoarja Kalvin do potrošnikov v Cankarjevi
ulici	213.200	din
5.	Vodovodno omrežje od jaška pri hiši Cankarjeva 1 po Prešernovi ulici
proti avtobusni postaji do hiše Prešernova št. 12	282.100 din
6.	Vodovodno omrežje od hiše v Prešernovi ulici št. 12 po Prešernovi ulici
mimo hiše št. 3 do jaška v Vodnikovi ulici	227.500 din
7.	Vodovodno omrežje od jaška v Vodnikovi ulici pri avtobusnih garažah do
hidranta pri bloku Vodnikova ulica št. 14	154.800 din
8.	Vodovodno omrežje od jaška v Vodnikovi ulici pri avtobusnih garažah do
jaška na zelenici pri kiosku Tobak pred športnim centrom v ulici Staneta Rozmana	212.400	din
9.	Vodovodno omrežje od jaška na zelenici pri kiosku Tobak pred športnim
centrom do ulice Staneta Rozmana	22.800	din
10.	Vodovodno omrežje po cesti Staneta Rozmana od blagovnice Mercator do
jaška pri mostu čez potok Nikava ter po	Kosovelovi	ulici	do hidranta pod
novim opornim zidom	1.502.200 din
11.	Vodovodno omrežje po Kosovelovi ulici od hidranta pod novim opornim
zidom do hiše Kosovelova ulica št. 27	1.537.000	din
12.	Vodovodno omrežje od hidranta v Kosovelovi ulici pri hiši št. 3 - Antonov
rov do dvorišča Komunale Idrija v ulici Carl Jakoba	183.300 din
13.	Vodovodno omrežje iz Kosovelove ulice od hiše št. 17 do Platiševe ulice
hiša št. 2	58.800	din
14.	Nepredvidena dela na vodovodnih	objektih	in	omrežju (objekti in
omrežja, ki niso bistveno poškodovana)	20%	vrednosti	postavk od 1. do
13.	1.111.740	din
VODOVODNO OMREŽJE SKUPAJ	6.670.440 din
IV. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
1.	Kanalizacijsko omrežje od Cankarjeve ulice št. 6, 9 ter Prešernove ulice št. 14 in 16 do pokrite grape na zelenici pri hiši Prešernova ulica št. 10
513.000 din
2.	Kanalizacijsko omrežje iz Prešernove ulice - hiše št, 3, 5, 7, 9 do Vodnikove
ulice ter iztoka v reko Idrijco	280.500 din
3.	Kanalizacijsko omrežje iz Vodnikove ulice — garaže SAP do priključitve na
glavno kanalizacijsko omrežje v ulici Staneta Rozmana - pri blagovnici Mercator	_	325.500 din
4.	Kanalizacijsko omrežje po ulici Staneta Rozmana od blagovnice Mercator
do mostu čez potok Nikova pri gostilni Soča)	998.400 din
5.	Kanalizacijsko omrežje po potoku Nikova od Kosovelove ulice hiša št. 4 do
vodnega rova -pri bloku ulica Staneta Rozmana 15-19	1.584.000 din
6.	Nepredvidena dela na kanalizacijskem omrežju (omrežje, ki ni bistveno
poškodovano) 20% vrednosti postavk od 1. do 5	740.000 din
KANALIZACIJSKO OMREŽJE SKUPAJ
V. CESTE
4.441.400 din
. Asfaltacija Cankarjeve ulice - preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (cesta od hiše Cankarjeva ulica št. 1 do hiše Cankarjeva ulica št. 9 ter odcep do hiše Prešernova ulica št. 14)	425.250 din
Asfaltacija Prešernove ulice - preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (na posameznih mestih rušenje obstoječega asfalta ter pripravo nove podlage cestišča) (od križišča Prešernove ulice z ulico Staneta Rozmana do trafo postaje v Prešernovi ulic na cesti na Čerinovše)
2.200.000 din
Asfaltacija Vodnikove ulice - preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (cesta od križišča Vodnikove ulice z ulico Staneta Rozmana do elektrarne na Lenštatu)	884.250 din
Asfaltacija ulice Staneta Rozmana - preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (na posameznih odsekih rušenje obstoječega asfalta ter pripravo nove podlage cestišča) (od blagovnice Mercator do mostu čez potok Nikova pri gostišču Soča)	1.078.000 din
Asfaltacija Kosovelove ulice — preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (na posameznih odsekih rušenje obstoječega asfalta ter pripravo nove podlage cestišča) od križišča Kosovelove ulice z ulico
Staneta Rozmana do hiše Kosovelova ulica št. 27 oz. do bloka v ulici H. Freyerja št. 4)	1.293.600 din
Asfaltacija ulice Carl Jakoba - preplastitev obstoječega asfalta z grobim in finim asfaltbetonom (od križišča ulice Carl Jakoba in Kosovelove ulice pri Antonovem robu do vhoda na dvorišče Komunale Idrija)	204.750 din
CESTE SKUPAJ
VI. PARKIRIŠČA
1.	Ureditev parkirišča pri avtobusni postaji
2.	Ureditev parkirišča v ulici Staneta Rozmana - pod Barbari
3.	Ureditev parkirišča v Kosovelovi ulici - pri Lipuščku
6.085.850 din
189.000	din
652.000	din 51.750 din
PARKIRIŠČA SKUPAJ:	892.750	din
vn. PLOČNIKI
1.	Pločnik iz Prešernove ulice okoli avtobusne postaje do Vodnikove ulice
(rušenje dotrajanega pločnika ter ureditev novega)	247.500	din
2.	Pločnik v ulici Staneta Rozmana - ob zelenici pri športnem centru iz
Vodnikove ulice do ulice Staneta Rozmana (rušenje dotrajanega pločnika in ureditev novega)	93.000	din
3.	Pločnik v Ulici Staneta Rozmana - od blagovnice Mercator do mostu čez
potok Nikova pri gostišču Soča (rušenje dotrajanega pločnika in ureditev noveŠa)	763.000	din
PLOČNIKI SKUPAJ:	~1.103.500	din
Vm. DRUŽBENI OBJEKTI
1.	Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Kosovelova 3 - Antonijev rov (izdelava
horizontalnih vezi, injektiranje zidov, obnova opornih zidov ter obnova tlakov okolice)	101.600 din
2.	Komunalna Idrija, Carl Jakoba 4 - skladiščni prostori (izdelava horizon-
talnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje zidov ter krpanje ometov)	85.480 din
3.	Komunala Idrija, Carl Jakoba 4 - poslovno proizvodni objekt (izdelava
horizontalnih vezi, injektiranje zidov, krpanje ometov, sanacija opornih zidov ter tlakov)	333.140	din
4.	Komunala Idrija, Carl Jakoba 4 - delavnice (izdelva horizontalnih vezi,
podbetoniranje temeljev, sanacija opornih zidov in tlakov, krpanje ometov)	410.840	din
5.	Stanovanjsko gospodarstvo Idrija. Staneta Rozmana 3 - stara pošta (izdelava dodatnih horizontalnih vezi, injektiranje zidov ter krpanje ometov)
129.660 din
6.	Kolektor Idrija, Staneta Rozmana 5 - za staro pošto (rušenje dotrajanega
Objekta)	450.000	din
7.	Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Staneta Rozmana 9-13 (injektiranje
zidov, krpanje ometov, popravilo pločnika)	413.720	din
8.	Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Staneta Rozmana 15-19 (sanacija JV
vogala stavbe, injektiranje razpok ter krpanje ometov)	3.750.804 din
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
36.
37.
Mercator-Idrija, Staneta Rozmana 25 - blagovnica (injektiranje zidov ter krpanje ometov)	66.376 din
Temeljna telesna kulturna skupnost Idrija, Staneta Rozmana 12 športni center (injektiranje razpok, krpanje ometov, popravilo kanalizacije in tlakov)	643.596	din
Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Rožna 5-7 a (sanacija temeljev, injektiranje zidov ter popravilo ometov)	3.574.602	din
Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Rožna lOa-lOc (injektiranje zidov ter krpanje ometov) _	ZOl.zzodin
Kolektor Idrija, Rožna 18 (izdelava horizontalnih vezi, injekciranje zidov, krpanje ometov ter obnova tlakov okolice)	115.486	din
RŽS Idrija, Bazoviška ulica - jašek Borba (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov ter krpanje ometov)	815.520	din
Dom učencev Nikolaj Pirnat, ulica IX. Korpusa (injektiranje zidov, podbetoniranje temeljev, popravilo tlakov in kanalizacije, izdelava drenaže ter krpanje ometov)	1.757,156	din
Integral SAP Ljubljana, Vodnikova 2 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok, popravilo kanalizacije in asfaltnih površin ter krpanje ometov)	1.291.830	din
Integral SAP Ljubljana, Vodnikova 4 (izdelva horizontalnih vezi, injektiranje razpok, popravilo tlakov in kanalizacije ter krpanje ometov)
506.500 din
Temeljna telesna kulturna skupnost Idrija, Vodnikova ulica - športno igrišče (izdelva novega igrišča)	1.721.250	din
Stanovanjsko gospodarstvo Idrija, Vodnikova 14 (izdelava horizontalnih vezi, obnova opornih zidov, injektiranje zidov ter krpanje ometov)
0 „	, ,	132.980	din
Soške elektrarne Nova Gorica, Vodnikova ulica, hitroelektrarna s strojnico (popravilo predelanih sten, tlakov ter ureditev okolice) 120.908 din Soške elektrarne Nova Gorica, Vodnikova ulica, tlačni cevovod (zamenjava tlačnega cevovoda)	702.000	din
RŽS Idrija — Mestni muzej Idrija, Kamšt v Mejci (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov, fugiranje kamnitih zidov, obnovitev kamnitih nosilnih sten)	241.268	din
Soške elektrarne Nova Gorica, Vodnikova ulica, dovodni kanal - Rake (sanacija kanala z utrditvijo terena in ureditvijo okolice) 7.552 500 din RŽS Idrija, Prešernova ulica - Olimp (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov m temeljev ter krpanje ometov)	111.360 din
RŽS Idrija, Prešernova ulica - kompresorska postaja (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje razpok ter krpanje ometov)
652.720 din
KAS Idrija, Prešernova ulica - reševalna postaja (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov, sanacija	dimnika,	popravila tlakov ter krpanje
ometa)	332.245 din
Elektro Pnmorska, Prešernova 23 (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov, podbetoniranje temeljev, krpanje	ometov)	470.080 din
RŽS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - kovačija (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov in temeljev, krpanje ometov ter popravilo ^ehe)	244.792 din
RZS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - pomožni objekti (rušenje dotrajanega objekta)	430.200 din
RZS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - trafo postaja (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje razpok, popravilo tlakov ter krpanje ometov)
.	102.300	din
RZS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - upravna stavba (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov, popravilo kanalizacije in tlakov ter krpanje ometov)	523.766	din
RZS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - izvozna stavba (delno rušenje objekta, izdelava horizontalnih vezi, izdelava novega ostrešja, injektiranje zidov, podbetoniranje temeljev ter krpanje ometov)	1.700.000 din
RŽS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - stara obratna zgradba (rušenje dotrajanega objekta)	175.500	din
RŽS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - garderobe (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov, popravila temeljev, tlakov, kanalizacije ter klanje ometov)	1.557.362	din
RŽS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - strojnica (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, popravilo tlakov ter krpanje ometov)
206.080 din
RŽS Idrija, Prešernova ulica, jašek Delo - prizivnica in lampama (izdelava horizontalnih vezi, podbetoniranje temeljev, injektiranje razpok ter krpanje ometov)	551.400	din
RŽS Idrija, Ulica Carl Jakoba, Barbare (izdelava horizontalnih vezi, injektiranje zidov ter krpanje ometov)	32.770	din
DRUŽBENI OBJEKTI SKUPAJ
IX. NEPREDVIDENA DELA
32.648.283 din
(objekti, ki niso bistveno poškodovani, vendar jih v celoti ocenjujemo z 8 % od vrednosti postavk 4/I.-4/Vm.
7.659.837 din
NEPREDVIDENA DELA SKUPAJ
Idrija, 20. 3. 1991
7.659.837 din
Krajevna skupnost Idnj®
CERKNICA
NOČ
30. MARCA »STRAN $
MEHKI ALI TRDI TURIZEM?
Cerknica se bo začela prodajati?
To, da Cerkničani ne vejo, ali bi sploh razvijali turizem in če ga bi, kakšnega, še zmeraj ni nič novega. Znano je, da so že pred stoletjem cerkniški občani odločno rekli »ne«, ko so zagovorniki napredka in razvoja navijali za železnico. Obveljala je konzervativna odločitev, zato morajo hoditi Cerkničani danes na vlak na Rakek. Kaj pa to v resnici pomeni za jezero - po katerem so v začetku stoletja še puhali parniki in turistom, ki so si zaželeli eksotične avanture, razkrivali jezerske skrivnosti?
Jezera, kakršno je danes, najbrž ne bi bilo več, če bi bila Cerknica, po zaslugi železnice, srednje veliko, precej zasvi-njano, lesno-predelovalno in z drugačno smrdljivo in umazano industrijo zapacano zaledno mesto, ki bi zaradi ugodne lege in še ugodnejših transportnih poti oskrbovalo centralno Slovenijo. Vse odplake bi šle - tako kot današnji, le da bi jih bilo neprimerno več - naravnost v Cerkniško jezero (ali enega od številnih pritokov, kar pomeni isto) in edinstveni kotiček, kjer je narava ohranila svoj ritem in svoje zakone, bi bil že opustošen in komajda živ.
Ker se to zaradi »konzervativnosti« tedanjih Cerkničanov ni zgodilo, je jezero danes živo.
Jasno, ni več deviško in nedotaknjeno, a zaenkrat je večino svojih živalskih in rastlinskih vrst sposobno z lastnimi obrambnimi mehanizmi ohranjati v ravnovesju. Tako bi
lahko ostalo še dolgo, če ne bi bilo ljudi. Ker pa konec koncev tudi avtorica pripada tej in ne kakšni ribji vrsti, je treba z optimizmom ugotoviti, da bomo tudi ljudje še kakšno desetletje (upajmo!) na tem planetu in v tej dolini. Naj to pomeni, da je treba jezero obsoditi na počasno »umiranje na obroke« (če si za neideološke namene sposodimo vsestranski naslov Igorja Torkarja)? Ne.
Pametni ljudje - kot pametni kmetje - ravnajo tako, da za sabo ne požigajo. Ali: ovce ti najbolje služijo, če jih strižeš in ne, če jih kolješ. S pametnim, previdnim in mogoče celo malo bolj obotavljivim kot ognjevitim ravnanjem lahko Cerkniško jezero hkrati ohranimo še za dolge
rodove - in z njim zaslužimo še kak dinar. Toda treba se je odločiti, kaj bi radi. Nemogoče je jezero - po sicer optimistični in prepričljivi razlagi predsednika cerkniškega IS, Petra Hribarja
-	hkrati varovati, vendar pa ga na nek »soft« način pomoliti pred nos »kupcem«.
Kaj to pomeni? Gospodu Hribarju je sicer jezero seveda všeč, trezno pa ugotavlja: »Jezero ni več takšno, kot je bilo - in nikoli ne bo!« Zagovarja dve varianti: ali naj ustrezno telo (republika) jezero zaščiti kot krajinski park in seveda za to tudi nekaj da!
-	ali pa naj se (fanatični) zaljubljenci v jezero sprijaznijo s tem, da ga bo treba začeti majčkeno prodajati. Če ne, je treba prebivalcem ponuditi kakšno drugo
rešitev!
Na videz modro. A vendar ostaja nekaj nedoslednosti. Pr-
vič: tako kot je nemogoče (in docela nerealno) od device v javni hiši pričakovati, da bo ostala devica in hkrati zaslužila, je nemogoče verjeti, da bo jezero ostalo, kakršno je zdaj, če bi ga le rahlo prostituirali. Rahlo pro-stituiranje pomeni: ob jezeru (gospod Hribar trdi, izven 50-metrskega pasu, z izjemo »Cirila«) se lahko postavljajo turistično zanimivi objekti; avtomobile se spusti na jezero - če plačajo; polke in valčki, ozvočeni z jakotjo japonske tehnologijo pri »Cirilu«, ne motijo - nasprotno, po Hribarjevo celo poživljajo prijetne popoldneve ob jezeru.
Z denarjem, ki ga bo Cerknica zaslužila s takšnim »ne tič-ne miš« jezerskim turizmom, si ne bo opomogel nihče, niti tisti prebivalci, na katere misli gospod Hribar.
Zanimivejša in dolgoročno privlačnejša, tudi za petične turiste (znanstveni tabori, prirodoslovne ekskurzije in podobno) pa je varianta, ki jo je gospod Hribar prav tako omenjal: ponuditi tisto, kar imamo. To je: lepa narava, zdravilna zelišča (seveda tudi tega zmanjka), jahanje.. . Ob takšnem turizmu pa bi jezero čisto dobro shajalo, če bi obstajal odlok o popolni prepovedi prometa za vsa vozila (razen za kolesa) čez jezero, z lokali in drugimi turističnimi objekti, skritimi za obrežno grmovje na vaški strani Dolenjega jezera in kakšno dobro gostilno, pa prijetno turistično sobo v Cerknici.
Danica Petrovič
XeXeXeXe2eXeXeMeM»M«%V»%%%%%v
>XeIXXeXeX*XeX»X*:wWwV«V»%%v*v.v.v.e.e.e.e.e.e.w.w.w.w
SNEŽNIK
Največji angleški park
Foto: L. Vukelič
Iz prejšnjega nadaljevanja: V času, ko je na Snežniku prebival zadnji lastnik, princ Herman, po parku ni bila dovoljena biti vožnja s kolesom.
Danes je drugače: redki obiskovalci, ki bi radi med sprehodom po parku vsaj za nekaj časa Pozabili na tempo današnjega življenja, se morajo - posebej v poletnih mesecih - stalno umikati avtomobilom, ki pririnejo Prav do najodročnejših lepih kotičkov parka. O motoristih sploh bi treba izgubljati besed; sprehajalne in jahalne poti po mili volji uporabljajo za svoj kros Poligon. Nam bo uspelo spremeniti miselnost mladih in starejših obiskovalcev snežniškega kompleksa, da ga bodo začeli ceniti v tolikšni meri, da bi se oili pripravljeni odpovedati »udobju« ter svoja vozila parkirati na koncu vasi Kozarišče in v zimskem času z drsalkami čez ramo peš oditi do drsališča za Sradom? Bi videli ob soju plamenic ali svetilk stopiti peš skozi drevorede na tako vabljivo Polharsko noč - ali pa bodo po-
mendrana trava in razorane zelenice še kar naprej dokazovale, da je tisočglava množica parkovne zelenice spet izkoristila za svoja parkirišča? Ustreznim občinskim službam se očitno zdi to zanemarljiva težavica - če ji je sploh vredno reči težavica?! (V civiliziranem svetu, kamor recimo sodi tudi Anglija, je mogoče na ogromnih zelenicah v parkih sredi Londona ležati, če pa bi si kdo drznil peljati čez travo samo po enem kolesu, bi Angleži zrušili vlado, če brezvestnež ne bi bil kaznovan z nekaj sto funti - po naše, nekaj tisoč dinarji; morda bi kazalo razmisliti, da bi na tak način polnili prazne občinske blagajne tudi pri nas.)
Sploh pa si je treba izprašati vest, ali množične prireditve sodijo v graščinski kompleks. Če bo že prevladalo mnenje, da je najprimernejši prostor za celonočno rajanje nekajtisočglave množice grajski park, bom kot predstavnik zelenih storil vse, da se preprečijo dejanja, ki imajo škodljive posledice za ob-
čutljiv parkovni prostor, za škodo pa bo seveda materialno odgovarjal prireditelj.
Dokaz, da se z vztrajnostjo marsikaj doseže, so tudi koncerti Princese Ane, ko vsi obiskovalci parkirajo avtomobile na »nogometnem igrišču« in se potem peš ali s konjsko vprego odpravijo v soju plamenic do gradu. Pri organiziranju prihodnjih prireditev v gradu moramo najti primerno parkirišče že v vasi Kozarišče, sprehod do gradu pa primemo popestriti.
Med dragim že obstajajo načrti, da bi sedanjo cesto, ki povezuje vas Kozarišče z Leskovo dolino, preusmerili, tako da bi ves transport lesa iz snežniških gozdov zaobšel grajski kompleks. Sedanji promet moti obiskovalce grajskega parka, še bolj moteč pa je zaradi škode, ki jo prizadene parkovnim drevesom, cesta pa zaradi rednega na-sipavanja postaja vse višja in širša in na debelo prekriva koreninski sistem dreves - kar prav gotovo na drevje ne deluje blagodejno.	Janez Kandare
L L '1

IpT”	
	
§§	
' ; ;	
Foto: L. Vukelič
Vranja jama
V Notranjskem časopisu je bila na zadnji strani slika Vranje jame, v njej pa ledeni stalagmiti. Ta jama leži ob robu Planinskega polja, kjer je še več znanih jam in brezen, vendar je pa ta zanimiva zaradi posebnih pogojev, ki so v jami in oblikujejo vitke kijaste ledene stalagmite. Odkod je ta jama dobila ime Vranja jama? Najbrž ga je dobila v davni preteklosit.
Tudi na Cerkniškem jezeru, pod pobočji Javornika, imamo jamo z imenom Vranja jama. Vendar ime najbrž ni čisto pravo - v njej prezimuje na tisoče žab, plavčkov, ki se spomladi vrnejo v jezerske vode na drst, na jesen pa zopet prezimovat v Vranjo jamo. Sredi marca se množično dvignejo na drst, v novo življenje v jezerske vode, kjer so brez skrbi in vame pred lovci-ža-barji.
Ta jama bi se pravzaprav morala imenovati Žabja jama. Najbrž pa so jo poimenovali že naši predniki, ki še niso poznali slastnih žabjih krakov. Žabe plavčki se zadržujejo samo v tem predelu Cerkniškega jezera. Ker so začeli Žabarji množično loviti te žabe, je občina Cerknica z odlokom št. 12/72 v Uradnem listu prepovedala loviti vse žabe v marcu in aprilu, v času drstenja, v drugih mesecih pa jih je mogoče loviti samo z dovoljenjem in sicer samo do 50 komadov, drugače je lovec kaznovan. Motiv je biološko ravnotežje jezera, kajti komarjev je na milijone, uničujejo ga pa žabe, po dragi strani pa bi brez regljanja ostala nema tudi pomlad, če bi žabe na jezera zdecimalizirali.
Zdaj pa še o logiki, po kateri se Vranja jama imenuje Vranja namesto Žabja. Kriva je siva vrana, ki je tudi roparica. Vsako pomlad, ko se žabe vračajo v je-
Foto: L. Vukelič
zerske vode, se sive vrane-ropa-rice zberejo v jate in napadajo ter lovijo za hrano te žabe, plavčke. Naši predniki, obrežni prebivalci jezera so to opazili in
jamo poimenovali po tem svojem opažanju.
Lepo bi bilo, če bi bila slikana tudi naša jama.
Lojze Mikše iz Cerknice
Očiščeno otroško igrišče
Čeprav novinarjem radi pripisujejo najbolj podle namene
-	v glavnem tisti, ki se kdaj najdejo v kakšni neprijetni zvezi s kakšnim neprijetnim dogodkom - ima pisana beseda kdaj pa kdaj tudi zdravilno moč. Tako se je zgodilo v Cerknici. Opisali smo - in pokazali še z Ljubotovo sliko - kako nemaren je prostor, kjer bi moral biti lep park z otroškim igriščem. No, parka še zmeraj ni, toda že dan po izidu časopisa se je kadilo kar iz nekaj kupov pobranega papirja in dragih drobnih odpadkov, pa ne samo tisti dan
-	tudi naslednje dneve, dokler nam prizorišča ni zakril ta nepotrebni spomladanski sneg. Že res, da so papirčke pridno pobirali otroci, razkurili pa so se gotovo starejši, češ, zdaj nas pa že po časopisih vlačijo. Upamo, da
bo tudi občina primaknila svoje s travo... Pa kakšno cvetlico in
dinarčke in prikupen prostorček klop - in bo park!
med bivalnimi bloki zasejala	(D. P.)
Foto: L. Vukelič
NOČ
6 STRAN »30. MARCA
IDRIJA
Poročilo o škodi zaradi rudarjenja v Idriji
RUDNIŠKE RANE
Na osnovi sklepa SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI IDRIJA smo izdelali predmetno oceno škode, kot posledica rudarjenja RŽS Idrija in s tem povezanimi vplivi premikov terena na območju mesta Idrija. Področje, ki ga obravnava elaborat obsega naslednje ulice: Staneta Rozmana, Carla Jakoba, Vodnikova, Prešernova, Kosovelov, H. Freyerja, Trg Svobode, Rožna ulica, Platiševa ulica, Bazoviška ulica, IX. korpus, Cankarjeva.
Predmetna ocena je razde-ljana na štiri skupine objektov:
I.	Družbeni objekti
II.	Individualni objekti
III.	Komunalna infrastruktura
IV.	Objekti z manjšimi poškodbami, ki so izven navedenih območij - ulic in so ocenjeni kot 4. skupina (objekti, elektro napeljava, PTT napeljava, javna razsvetljava)
Ad I. Družbeni objekti so razdeljeni na stanovanjske objekte, poslovne, industrijske in mešane poslovno stanovanjske.
Ad II. Individualni objekti so razdeljeni na stanovanjske objekte, mešane poslovno stanovanjske in gospodarska poslopja.
Ad III. Kumunalna infrastruktura je razdeljena na:
-	cestne površine s pločniki in parkirišči,
-	oporni in podporni zidovi,
-	kanalizacija,
-	vodovod.
Ad IV. Objekti z manjšimi poškodbami, ki mejijo na prej navedena območja in so ocenjeni v skupnem znesku v rekapitulaciji: sem štejemo individualne in dnižbene objekte objekte območja Gregorčičeve ulice, elek-tronapeljave na naštetih območjih, ptt napeljave in javno razsvetljavo.
Upošteta pa je tudi manjša škoda na obrežnih zidovih potoka Nikove.
Ocena Obravnava tromesečno stanje v času januar - marc 1991 brez že saniranih objektov in delnega povračila škode s strani RŽS Idrija. Na RŽS tudi ugotavljajo, da se je premikanje te-
rena delno že umirilo in s tem tudi povečevanje nastajanja škode, kar potrjujejo tudi geodetske meritve. Da bi se lahko načrtno pristopilo k odpravljanju posledic škode smo to razvrstili po ogroženosti območij in objektih:
a)	Ulica S. Rozmana: objekt št. 15, 17, 19 pri katerem je nujno potrebno sanirati JZ vogal in nosilni steber s kotlovnico,
oporni zid in pločnik z ograjo pri objektu št 9, 11, 13,
podporne zidove ob glavni ulici in ostala komunalna infrastruktura,
b)	Vodnikova in Prešernova ulica:
podporni zidovi, cestišča in komunalna infrastruktura,
c)	družbeni objekti last rudnika RŽS v Prešernovi ulici, posebno objekti jaška Delo,
d)	razdelilna trafo postaja 35/ 10 KV v Prešernovi ulici, ki je bila že delno sanirana, vendar je locirana na plazovitem terenu, kar predstavlja veliko nevarnost za idrijsko gospodarstvo. K temu spadajo tudi bližnji stebri daljnovodov.
e)	Sanacija dovodnega kanala »Rake« za HE Mesto, ki je razpokan, do meje kjer voda izpira temeljna tla in s tem povzroča posedke samega kanala kot tudi
Rekapitulacija škode:
namakanje plazovitega zemljišča.
f)	Ostali družbeni objekti od Komunale, žage v Barbarah, Avtobusne postaje z garažami, stanovanjski objekti.
g)	Individualni objekti v ulici C. Jakoba, Platiševi, Prešernovi, Vodnikovi itd.
h)	Nujna ureditev vseh hudourniških voda na plazovitem območju Fronta, Prešernove ulice, Čerinovša in Smukovša,
Navedena področja ogroženosti oz. sanacije zahtevajo predhodne geomehanske raziskave in projektno obdelavo sanacije posameznih objektov.
Komisija se je odločila za naslednji pristop pri ocenjevanju škode:
a)	izvedli smo terenski ogled objektov, popis škode, izmere z ustrezno fotodokumentacijo karakterističnih objektov,
b)	škodo smo grupirali v več cenovnih razredov, glede na stopnjo zahtevnosti sanacije, dostop, višino objektov ipd. in ugotavljanja ekonomske upravičenosti sanacije oz. rušenja objektov z nadomestnimi objekti na drugih ustreznih lokacijah.
Pri objektih, ki so predlagani za rušenje smo upoštevali stroške rušenja oz. odstranitve, amortizacijo objekta z vzdrževanjem in ta znesek predlagali v drugo nadomestno lokacijo,
c)	Ker je ocena izdelana na podlagi presoje sanacij za posamezne objekte, lahko pri sanaciji zahtevnejših objektov pride do določenega odstopanja, kar bo razvidno šele ob projektni obdelavi. Smatramo, da je takih objektov razmeroma malo (RŽS objekti, oporni zidovi) tako, da večjih odstopanj ne bi smelo biti.
Da bi ocena imala trajnejšo vrednost smo se odločili, da vse zneske prikažemo v DEM po tečaju 1. 3. 1991, 1 DEM = 9 DIN.
Sanacija škode, kot posledica rudarjenja RŽS s spremljajočimi vplivi bo zahtevala velika sredstva in stalno angažiranje širše družbene skupnosti, posebno mesta Idrija. Predlagamo, da se takoj pristopi k saniranju najbolj ogroženih objektov, sestavi stalna strokovna ekipa, ki
bo skrbela za kontinuirano odpravo posledic, od zbiranja sredstev, investicijsko tehnične dokumentacije do dokončne sanacije.
I. Stanovanjske hiše	28.225.377 din
II. Oporni zidovi	15.680.358 din
III. Vodovod	6.670.440 din
IV. Kanalizacija	4.441.400 din
V. Ceste	6.085.850 din
VI. Parkirišča	892.750 din
VII. Pločniki	1.103.500 din
VIII. Družbeni objekti	32.648.283 din
IX. Nepredvidena dela (objekti, ki niso bistveno poškodovani, vendar jih v celoti ocenjujemo z 8 odstotki od vrednosti postavk I.-VIII.)	7.659.837 din
Skupaj
103.407.795 din (11.489.755 DEM)
Poimenski seznam poškodovanih objektov objavljamo na .... strani.
Idrija, 30. 3. 1991
Krajevna skupnost Idrija
Ljubljanski IMP je obve-

>- IjaJ	.-!iko
r£fZ "iFEtVadaT
E53EE EEEBF5E
bcne prehrane in obratnimi potne listeP osebne izkaznice, izobrazbo.
S^Sn^nultm	in druga dovolje-
as?	5	f
E	£	ES—“	E	SE
a *	;■ it
Žr°J\	.“Si	Remihliški izvršni svet	ZT
čimprej in da ga ne bo dole-	pritožbi idrijske gimnazije	kov ,z raznorSnih |%ob-

«i,7,pr,5 z
projektih in sodelovanju.
Doklej še povezana oba bregova
Krajani krajevne skupnosti Straža so po. več letih le dočakali nov most čez Idrijco. Neštete ure prostovoljnega dela so naposled rodile sadove in pri vasi Reka povezale oba bregova. Vendar se tukaj zgodba o novem mostu šele začenja. Maja lani je namreč občinska gradbena inšpekcija prepovedala gradnjo skoraj
betonskega mostu, ki naj bi zamenjal starega, dotrajanega. No in, da nesreča ne bi počivala, novozgrajeni most ni khuboval novembrski vodni ujmi. Številne razpoke nosilne konstrukcije in celo nekaj centimetrov povešena stran mostu in nosilni steber so pokazali, da most ni bil zgrajen strokovno in, da so lahko ogro-
celo iz leta 1986.
Problem je seveda zašel tudi v delegatske klopi občinske skupščine kjer so ne samo največ, temveč tudi edini povzdignili glas idrijski Demosovci. Od pristojnih organov so zahtevali poročilo o uporabnosti in poškodbah mostu in takojšnje ukrepanje, odgovornost nadzor-
končanega mostu, saj je bil objekt grajen brez gradbenega dovoljenja. Prejšnji občinski izvršni svet in veljaki takratnih političnih organizacij so to seveda vedeli, se strinjali in podprli gradnjo novega mostu. Krajani prizadete krajevne skupno-sti pa so omenjenim verjeli na
besedo, še posebej ker je prihajal denar in material za gradnjo
žena tudi življenja ljudi, ki se vozijo čezenj. Na zapisano so krajani opozorili pristojne občinske službe, ki pa kot kaže niso ukrenile ničesar, saj pred vstopom na most ni niti opozorilnega znaka. Da bi bila ironija popolna je šele prejšnji mesec prispela lokacijska dokumentacija z datumom iz lanskega decembra in posamezni dokumenti
nih organov gradnje, pojasnilo prejšnjega izvršnega sveta in opredelitev njihove odgovornosti.
Pri tem pa odločno odklanjajo kakršenkoli nastajajoči scenarij o podtikanju krivde prizadetim prebivalcem krajevne skupnosti Reka—Straža
(Foto: F. Šemrl)
Galerija
idrijske
čipke
Pred časom je Idrija, po svetu znana predvsem po živem srebru in čipkah obogatila turistično ponudbo. Na osrednjem mestnem trgu so odprli prodajno galerijo čipk, izdelkov bogate več kot 300 let stare kljekljarske tradicije.
Studio Koder naj bi v galeriji ohranjal in negoval idrijsko čipko, kot zvrst domače obrti, ki je pojem izredno natančnega dela, bogastva vzorcev in lepote. Studio naj bi hkrati še svetoval uporabo čipke v dekorativnem tekstilu, prtih, posteljnini, svetilih in drugem.
Seveda pa ne manjka razstav in prodaja del idrijskih slikarjev; Rafka Terpina, Rudija Skočirja, Jurija Pfeiferja in Nandeta Rupnika, vezanih na idrijsko izročilo: čipkarstvo, rudarstvo in značilno arhitekturo
(R. Ferjan, foto: S. Rančov)
Kronika tedna
Konec prejšnjega tedna se je v nočnih urah na mestni ulici za Gradom zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi težje, ena pa lažje ranjena. Voznik S. I. je vozil avtomobil, last Kompas Hertza iz Ljubljane, vinjen in brez vozniškega dovoljenja ter zapeljal v skupino ljudi. Omenjenega občana so
možje postave lani in letos že osemkrat prijavili sodniku za prekrške zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Na idrijskih cestah so se ob tej pripetile še tri prometne nesreče z manjšo gmotno škodo in brez ponesrečencev.
Več kot na avtomobilih je bilo škode v nekaterih žepih. V Godoviču so okradli vse, ki
na vasi kaj veljajo: učiteljico, župnika in njegovo kuharico. Oskubili so jih kar za 30 tisočakov. Prizanesli niso niti gozdarjem. V Čekovniku so jim zmaknili smemo kolo žičnice za spravilo lesa. Ker pa so dnevi in noči še vedno hladne, so si tatiči prisvojili tudi tri puloverje v idrijski trgovini Mirjam. Otroci v Kanomlji so se greli drugače. Zakurili so travo, tako da je bilo vroče še krajanom, ki so še pred prihodom gasilcev uspeli pogasiti blizu hektar požganega travnika.
ILIRSKA BISTRICA
NOČ
30. MARCA e STRAN 7
Zapleti $ smetiščem
Nedaleč od slovensko-hrvaške meje, blizu kraja Jelšane, leži komunalno odlagališče bistriške občine. Kot je videti po dogodkih zadnje seje občinske skupščine, spet postaja aktualno in polni časopisne stolpce (Delo, PN). Za kaj pravzaprav gre?
Za razumevanje nesporazumov, ki nastajajo med KS Jelšane in ostalimi bistriškimi ob-čami, je potrebno spremljati vse zaplete, ki se pojavljajo že kakšno desetletje nazaj. Odlagališče je uredilo Komunalno gradbeno podjetje Komunala v letih 79-81. Tedanji vodilni v občini so ugotavljali, da »se bo količina odpadkov zaradi razvoja povečevala in da je v občini potrebno zagotoviti določen urejen prostor za odlaganje komunalnih odpadkov.«
V letih 82-84 je zaradi odlagališča prišlo do škandala, ki je zelo odmeval v slovenskih in hrvaških javnih glasilih (to je bila ena prvih ekoloških afer nasploh). Ugotovili so, da več slovenskih in hrvaških podjetij nekontrolirano in nezakonito odlaga strupene, posebne industrijske odpadke (organska topila, fenole, razna olja, itd). Po ocenah institucij naj bi odložili okoli 980 ton raznih industrijskih odpadkov. V javnosti je završalo, še posebej v Reki in Opatiji (območje odlagališča je vo-dozbimo območje za Kvamer), uveden je bil sodni postopek proti vzdrževalcu odlagališča.
Po vseh teh zapletih je vodnogospodarska inšpekcija zahtevala od Komunale, da odlagališče najprej legalizira ter primemo uredi, z zidom okoli, mrežo ter poostreno čuvajsko službo. To so tudi storili. Lokacijsko dovoljenje so dobili 1. 86, uredili so pristop k odlagališču, uvedli čuvajsko službo. Leta so minevala, afera je utonila v po-
zabo in spet se je začelo zaradi malomarnosti na deponijo odlagati vse mogoče.
Lani se je zadeva ponovno aktualizirala. Krajani Jelšan so vzkipeli, kajti smrad in dim s smetišča se je čutil povsod naokoli. 19.10. 90 so na zbom krajanov sprejeli sklep, da se do 31.
12.	90 dovoli uporaba zemljišča za deponijo in da se v tem času uredi nova lokacija, v nasprotnem primeru bodo fizično preprečili dovoz odpadkov na deponijo. Od IS so zahtevali tudi nadomestilo za povzročeno škodo. IS jim je dodelil 180.000 din iz sredstev komunalnega dinarja. Seveda v dveh mesecih ureditev nove lokacije za deponijo ni bila možna in na naslednjem zboru krajanov, 28. 12. 90, so sklenili, da se podaljša rok za uporabo odlagališča do 31. 12. 91 pod naslednjimi pogoji:
-	30.000 DEM v dinarski protivrednosti za povzročeno škodo
-	do 31. 12. 91 naj se plačuje mesečna odškodnina v višini 10.000 DEM
-	uvede naj se 24-uma čuvajska služba ter strog nadzor odlaganja
-	da se v roku enega leta napelje v Jelšanah vodovod
-	da se vsem lastnikom parcel v okolici zemljišča povrne škoda.
IS je o vsem tem razpravljal. Predlogi za odškodnino so se mu zdeli precej visoki, sicer pa naj bi dokončno odločitev o odškodnini sprejela občinska skupščina na svoji nasledni seji.
Na seji 28. 12. 91 je bil poslancem predstavljen predlog o višini odškodnine KS Jelšane in sicer v višini 5000 DEM v dinarski protivrednosti. Ta sredstva bi se dobila iz prispevka za odvoz komunalnih odpadkov (povečal naj bi se za 97 odstotkov). O predlogu se ni kaj preveč raz-
pravljalo, bil je sprejet, proti sta bila le poslanca KS II. Bistrica. Ker se seja ni končala, so jo nadaljevali še 8. 3., kjer pa se je situacija popolnoma obrnila. Bistriški poslanci niso mogli sprejeti plačevanja še enkrat večjega prispevka za odvoz smeti (v občini ga plačuje samo KS Bistrica) zaradi odškodnine KS Jelšane. V bližini Bistrice je odlagališče industrijskih odpadkov (Globovnik, katerega smrdljivi sloves je znan daleč naokoli) in oni bi lahko ravno tako zahtevali odškodnino. Smetišče v Jelšanah lokacijsko dovoljenje ima. Po mučni razpravi je skupščina sprejela moratorij na sklep o odškodninah in zahtevah KS Jelšane. Zadeva se je šele sedaj zapletla. IS je postavljen pred dilemo: Kaj sedaj?
Vsekakor pa bo moral izhajati iz naslednjih dejstev:
-	II. Bistrica potrebuje moderno in urejeno odlagališče odpadkov;
-	Jelšanska deponija se po ugotovitvah Geološkega zavoda nahaja na povsem neprimernem mestu, potrebno jo je delno sanirati in zapreti;
-	po analizah, narejenih v 1. 86 in 87 (izdelala sta jih Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana in Zavod za socialno medicino in higieno Koper), so izcedne vode onesnažene malo nad dovoljeno, vendar daleč pod kritično mejo
-	Komunalno gradbeno podjetje zagotavlja, da je možno do konca leta delno sanirati jelšan-sko in urediti novo odlagališče komunalnih odpadkov v občini.
Razplet te zgodbe bi moral biti tak, da bi ustrezal vsem občanom in dokončno uredil odlaganje smeti v občini. Kako bo, pa bomo videli.
tekst: MS foto: MG
Tatre v Brkinih:
Uspešno usposabljanje teritorialcev
V Tatrah na Brkinih je v teh obrambe. Kot smo jih oni dan Fantje so nadvse resno vzeli dneh izredno živahno, saj inten- obiskali smo na usposabljanju petdnevno usposabljanje. V tem zivno poteka redno letno uspo- našli pripadnike enot občin- času so po besedah Janeza Ru-sabljanje enot Teritorialne skega štaba iz Ilirske Bistrice, tarja, načelnika za operativno 1	1	učne zadeve občinskega Štaba
TO Ilirska Bistrica, izvedli vrsto taktičnih in drugih vaj.
»Izvajali smo redno letno splošno usposabljanje naših enot. Moramo se malce pohvaliti. Naši fantje so zelo dobro opravili vse postavljene naloge; še zlasti pa so dobro streljali, saj smo kot celote dosegli oceno prav dobro«, nam je ponosno povedal Janez, Rutar. Ob kratkem obisku na Tatrah smo se lahko prepričali, da so pripadniki ilirskobistriške enote TO stvari vzeli kar zares, vendar to ni motilo sproščenega vzdušja in šegavosti v kratkih uricah oddiha. Vse kaže, da bodo Tatre na Brkinih postale nekakšen nov center za usposabljanje, saj so ilirskobistriške teritorialce v teh dneh nadomestili pripadniki enot postojnskega štaba TO.
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
DA, ŽELIM POSTATI NAROČNIK NOTRANJSKEGA ČASOPISA
Ime in priimek: -----------------------------------
Ulica, hišna številka: -----------—----------------
Poštna številka, kraj: ------------------—---------
Naročnino bom poravnal, ko mi boste poslali položnico.
Datum: ______________ Podpis naročnika: ------------
(Naročnina je trimesečna in znaša s popustom 130 din).
Ustanovitev Muki
študentov
Pri študentih so se stvari končno premaknile. V petek, 15.
3.	so se bistriški študentje zbrali na ustanovni skupščini Kluba študentov. Prisotnih je bilo štiriintrideset bodočih izobražencev. Izbrali so desetčlansko predsedstvo, ki naj bi uresničevalo vse njihove pobude in zamisli. Enoglasno so za predsednico izvolili Ester Mršnik, študentko likovne pedagogike. Povprašali smo jo o programu dela kluba.
»Klub bistriških študentov ima dolgoletno tradicijo svojega delovanja. Ustanovljen je bil predvsem zaradi povezave študentov iz našega kraja v Ljubljani. Pred leti so se organizirala različna družabna srečanja in sodelovanja z ostalimi študentskimi organizacijami na različnih področjih. Iz objektivnih vzrokov je delovanje kluba pred dvemi leti ugasnilo. Po mnenju nas prisotnih je sedaj pravi trenutek, da se vse aktivnosti začnejo znova. Osnovne smernice našega dela, ki jih bo predsedstvo konkretneje dodelalo, bi bile naslednje:
-	Obnovitev in začetek klubskih dejavnosti v Ljubljani, v kleti četrtega bloka Študentskega naselja. Tam imamo klubski prostor, v katerega so prejšnje generacije vložile precej truda. Želeli bi ga spet odpreti, pomemben je zaradi odvijanja družabnih srečanj študentov v Ljubljani in zaradi financiranja dela Kluba. Nenazadnje, v teh težkih časih, ko so štipendije majhne ali pa jih sploh ni, je delo v Klubu lahko pomemben finančni vir dohodkov za vsakega študenta.
-	Vse naše aktivnosti bodo potekale v sodelovanju z domačim krajem. To sodelovanje bo obsegalo različna področja, npr. zbirali bomo vse seminarske in diplomske naloge ter jih usklajevali z bistriškimi potrebami. Skušali bomo doseči, da bodo
vse ostalo, kar bi bilo za Bistrico koristno. Sodelovanje bo potekalo tudi na kulturnem področju, poskusili bomo navzven prezentirati različne aktivnosti,
ki jih v 11. Bistrici organizirata MKNŽ in ZKO. Delovali bomo tudi v okvirih Mladinskega sveta II. Bistrice. Ta bo povezoval različne interese in dejavnosti mladih na področju izobraževanja, zaposlovanja, kulturnih in športnih dejavnosti. Pri tem bo Klub študentov eden od pridruženih članov Mladinskega sveta.
- Kar se tiče financiranja in dotoka sredstev za te aktivnosti, ki jih načrtujemo, smo mnenja, da bi nam del sredstev lahko prispevala Skupščina občine, navsezadnje smo del inteligence te občine in če za nas ne bodo nič naredili tudi mi nimamo interesa sodelovati z domačim krajem. Ostala sredstva pa bi dobili iz prihodkov klubskega prostora v Ljubljani.
Seveda, vse to so le osnovne zamisli o delovanju, v naslednjem tednu si bomo v predsedstvu razdelili delo in naloge, ki nas čakajo.«
tekst: MS foto: MG
Predsedstvo kluba študentov Ilirske Bistrice, foto: M. G.
Rock raport
... dvojni »rockingmenu« za izbirčne...
Petek, 15. 3., v MKNŽ standard, dva benda, kot ponavadi: Revolver, Zagrebčani in Strelni-koff, Celjani. Poslušalcev okoli sto (opaziti je, da se je število obiskovalcev ustalilo).
REVOLVER, so še zelo mladi, sedemnajstletniki. V bistvu igrajo glasbo starejših generacij, toda nekaj tiči v njih. Mladost in glasba »sixties«, privlačna mešanica, ki je vse prisotne spravila pred oder. »Kako, da igrate takšno glasbo«, sem jih vprašal, »je to zaradi mode, ki trenutno vlada, ali kaj drugega?«
»Ja, vse se je začelo pred več
kot dvajsetimi leti, ko je moj oče gledal Hendrixa v živo«, mi pripoveduje Jordan Bičanič, kitarist. »Preposlušal sem vse očetove plošče in s to glasbo sem praktično odraščal.« Lepo, da se fantje vračajo h koreninam. Če bodo vztrajni, bodo še veliko dosegli. Upajmo, da jih ne bo uničila kakšna vojska, kot veliko ostalih mladih in obetavnih skupin.
STRELNIKOFF, Celjani. Vasja in Sergej pojeta; Robi, sax in Franek na kitari. Delujejo že dobri dve leti in pol. Izhajajo iz hard cora, imajo specifičen glas-
beni izraz, brez bobnarja in basista. Vasja pravi, da ritem ma-šina nikoli ne zakaže, nobenih problemov ni z njo (ne krega se z ostalimi člani benda, ne pije, itd.). Tu so bili že predlani, ostali so nam v slabem spominu, koncert je bil totalna katastrofa, vse jim je crkavalo. Sedaj pa pravi - šus. Vse je štimalo, zvok, scena, vokali... Zelo dobro in zelo glasno. Njihovo priredbo Dead Kennedy’sov »Too drunk to fuck« je treba slišati. Obvezno.
Skratka; dva benda, dva različna stila. Mirne duše, brez krivde v sebi lahko trdimo: TO JE rock’n’roll. In gremo očiščeni spat. Mimogrede, to je deseti rock raport, torej naš prvi jubilej, s fotografom ga ne bova proslavljala, ker na žalost iz te moke ni kruha.
tekst: MS
foto: MG
Revolver, oživljanje šestdesetih
NOČ
LOGATEC
8 STRAN*30.MARCA
Kmetje bodo sami sadili smrečice
Od 19. marca ni več Temeljne organizacije kooperantov logaškega gozdnega gospodarstva
S sklepom gospodarskega sodišča v Ljubljani je stekel likvidacijski postopek sedmih temeljnih organizacij kooperantov ljubljanskega Gozdnega gospodarstva, med njimi tudi za TOK Logatec. Kaj to pomeni za gospodarjenje z gozdovi v bodoče in kajpak ne manj pomembno - kaj pomeni to za 27 zaposlenih?
Odgovorimo najprej na drugo vprašanje. Bodoča organiziranost strokovnega značaja bo v Logatcu še vedno potrebovala vsaj 4 strokovnjake za revirje Logatec, Hotedršica, Rovte in Žiri. Ostali bodo na seznamu zavoda za zaposlovanje, od teh gre eden v pokoj. Likvidacijski postopek bo trajal najbrž vsaj 2 meseca in v tem času ne bodo seveda odpustili nikogar.
Iz tega sledi, da takoimeno-vani državni sektor ostaja še naprej, zasebni pa je prepuščen lastni iniciativi. To pomeni, da strokovno svetovanje in deloma tudi ukrepanje s strani profesionalnih gozdarjev ostaja tudi za naprej, mnogo pomembnih opravil v gozdu in zanj pa je naloženih lastnikom gozdov samim. Torej, lastniki gozdov bodo pač sami skrbeli za pogozdovanje, gradnjo vlak in splošno urejenost gozda. Tudi gradnja
gozdnih cest se ne bo več mogla financirati iz prodaje lesa, kot je bilo to v preteklosti. Prav tu pa je verjetno treba izraziti določeno skrb za vzdrževanje in življenje gozda, saj nismo vsi ljudje enako zainteresirani za obnovo in v osnutku zakona o gozdovih bo treba tudi kaj spremeniti. Gozdarji se menda trudijo, da bi slovenska skupščina upoštevala njihovo mnenje. Bomo videli, če bodo uspeli.
V tem »vmesnem obdobju« gozdarji kontrolirajo edino gozd, torej še vedno preprečujejo črno sečnjo. O črni prodaji pa zdaj ne moremo govoriti, saj kmet lahko proda komur hoče. V osnutku zakona o gozdovih je predvideno, da bo moral vsak lastnik, ki bo hotel sekati, to prijaviti, nato bo čakal mesec dni na odgovor strokovne službe in če v tem času tega odgovora ne bo dobil, bo lahko sekal sam. Kaj to pomeni za kupce, tudi za našo lesno industrijo? V osnovnem pomenu je ta način sprostitev prodaje lesa, strokovno delo, vsaj po osnutku zakona, pa bo lahko vprašljivo, saj mnogi lastniki gozdov v Logatcu niti ne vedo, kje ga imajo, pa naj se to sliši še tako neverjetno. Strokovna služba, ki v Logatcu ostaja, bo obdržala tudi odkup lesa, če bodo kmetje hoteli goz-
darjem prodajati, kupec, na primer lesna industrija, bo ta les še vedno lahko tukaj dobil. Če pa bo hotel kupiti pri zasebniku, mora najprej urediti svojo registracijo, da bo ta nakup lahko zakonsko opravil. Logaško gozdno gospodarstvo je do zdaj zadovoljevalo približno polovico potreb lesne industrije po hlodovini, predvsem in izključno iglavcev. Čas bo pokazal, če bo po vseh zakonskih spremembah tako ostalo tudi v prihodnje.
Strokovna služba gozdarstva torej ostaja še naprej. Od poletja naprej predvidevajo, da bo nekdanji ljubljanski GG postal podjetje, ki bo po svojih izpostavah strokovno skrbelo za gozd. So pa to velike spremembe, katerih vrednost se ne bo pokazala tako kmalu. In vsiljuje se ugotovitev, da bo strokovnjak - gozdar največkrat prišel v gozd že po storjenem dejanju. Vemo pa, koliko časa potrebuje gozd za svojo naravno obnovo, oziroma za popravilo škode, ki se lahko povzroči.
Ta zapis moramo žal končati z besedami: čas bo pokazal, ali so bila vsa ta ravnanja pravilna, pokazal pa bo tudi, kaj smo gozdu storili dobrega in slabega.
KRAS
Malo črnega Logatca
Avtobusna postaja - kdaj če sploh kdaj?
Časi furmanov in njihovih obcestnih postajališč, ob vsaki večji, tudi boljši gostilni, so že davno minili... Tudi obdobje neprekinjenega »kačastega« prometa skozi Logatec, Vrhniko, Postojno in vse tja do morja (predvsem v poletnih mesecih) je samo še spomin. Vse to je nekako utonilo v pozabo, vendar so nakatere stvari kljub temu ostale skorajda nespremenjene.
Slednje velja predvsem za zadnja desetletja, odkar je gostišče Krpan in z njim avtobusna postaja, postalo to kar je danes. Krpan se spreminja, postaja pa ostaja ista. Na istem mestu, kot nekakšen »ne vem kako« pomemben »prometni spomenik«. Ha, ha! Seveda je to spomenik, pa še kakšen, nekaj metrov asfalta z bolj ali manj vidnimi oznakami, s tako ozkim pasom za postajališče potnikov, da ima človek občutek, ko gleda ob konicah vrvež drenjajočih, da stoji najmanj na centralni postaji v Londonu. Čakalnica? Te niti v sanjah ne moreš pričakovati, še posebej, če ne poznaš »lokalne postaje«. Ob dežju, snegu, soncu in vetru je to nadstrešek gostišča Krpan. Ta pa je po svoje tudi posebnost, saj služi tudi potnikom, ki čakajo na avtobuse za smeri Idrija, Čerknica, Postojna. Posebnost se izkaže v vsej svoji nevarnosti, takrat ko potniki v strahu pred »pobegom avtobusa« tekajo od Krpana preko ceste, ki je le redkokdaj povsem prazna in vama za prečkanje.
Podobno se dogaja vsak dan tudi na drugi strani pri Tol-lazziju. Vzemimo primer - ko pripeljejo naenkrat trije avtobusi iz ljubljanske smeri, recimo ob 14h, 15h, 16h ali 17h, se
preko ceste usuje prava reka ljudi, ki si tako ali drugače, z več ali manj sreče, utirajo pot med vozili na cesti. Če sprašujete, kje je tu skrb za varnost, je odgovor preprost - te enostavno ni!
Včasih pa je tako čakanje na željeni avtobus le preveč dolgotrajno. Veter, dež in sneg so prehudi in takrat prevzamejo vlogo čakalnice bife in vhod v restavracijo Krpan ter bife Mercator pri Tollazziju. Potnik se malo ogreje, ko pa naroči kavo, čaj ali kakšno drugo pijačo, pripelje nenadoma avtobus in naročeno ostane na mizi ali šanku, potnik na vso naglico odhiti in včasih pozabi plačati. Dvomim, da so gostinci takih potnikov in nasploh čakajočih na avtobus posebej veseli. Kdo ve? Ne gre pozabiti na cirkuse okrog obračanja žirovskega avtobusa. Ta mora, če hoče nadaljevati vožnjo, obrniti avtobus na edinem parkirišču v Logatcu pri Krpanu, ki je
včasih tako nabito polno, da so komentarji šoferja in sprevodnika »zabeljeni« tudi s kakšno kletvico. Šušljanja in govoric o tem,, da nova avtobusna postaja bo, se je v teh letih nabralo precej, tudi lokacij za njeno postavitev je več kot preveč... to pa je tudi vse, kar je oprejemlji-vega!
Verjetno o nujnosti izgradnje postaje ni nikakršnega dvoma, dokazov za njeno izgradnjo je nešteto - le, da se žal stvari ne premaknejo z mrtve točke. Pa bi se morale. Vem, da bo marsikdo rekel ni denarja itd., itd., toda ta izgovor poznamo že od nekdaj, saj so rezultati dobro vidni. Logatec kot pomembno prometno križišče ima skoraj tako veliko avtobusno postajo, kot je postaja mestnega prometa na Viču v Ljubljani! Mislim, da ni treba ničesar več dodati k temu.
Mitr
Na travniku v Blekovi vasi je P. K. zakuril travo zaradi dodatnega pognojevanja. Bilo je vetrovno in ogenj bi se kmalu razširil v gozd. Prišli so gasilci, vendar je P. K. s pomočjo sosedov požar že lokaliziral. Nepravilno zažiganje je velikokrat povzročitelj nevarnih požarov. Naj velja kot opozorilo, da se v vetrovnem in suhem vremenu NE SME zažigati travnikov, niti kuriti blizu njih in gozdov!
*
Na Lomu 2 je do zdaj neznani storilec vlomil v passat poljskega državljana, sicer na delu v Italiji, in mu odnesel jopič, denarnico z 900 DEM in milijonom lir, dokumente, med njimi tudi delovno vizo, in darila.
*
Na Kalcah so živahni fntje hoteli obiskati dekle. Oče mladenke je poklical na pomoč logaške čuvarje reda in miru, medtem pa so vasovalci že pobegnili. Vasovanje torej ni povsod dobrodošlo!
*
Na priključku avtoceste se je zgodila lažja prometna nesreča. Starejša kolesarka P. G. je s priključka zavijala levo na Jačko, ni nakazala smeri in za
njo vozeči osebni avto LJ 602-210 jo je podrl. P. G. si je pri tem zlomila roko. Sicer je bilo v preteklem tednu na območju Logatca četvero lažjih prometnih nesreč. Med njimi tudi rahlo poškodovano vozilo logaškega župana, ki mu je za njim vozeči R4 zadel zadnji del vozila. Ker je bilo že slišati, da je župan najmanj v bolnišnici, povejmo, da ni pretrpel niti strahu.
*
V preteklem tednu je potekala enodnevna akcija kontrole hitrosti vozil na celotnem območju Logatca. Trideset voznikov so denarno kaznovali, največ prav v drevoredu, kjer se je v preteklosti zgodilo največ smrtnih prometnih nesreč. En motorist je vozil celo 111 km/h. Izročili so ga sodniku za prekrške.
*
Na parkirišču Tovarniške ce ste je tri dni stal parkiran avto bus iz Imotskega. Logaški poli čaji so spraševali v Zagreb, e morda vedo kaj o njem, venda niso vedeli nič. Potem so ga de lavci cestnega podjetja odpe ljali, medtem pa je prišlo sporo čilo iz Zagreba, da je bil avtobu ukraden. Prišel je predstavni! podjetja in ga odpeljal. Avtobu je ponoči poškodoval tud oglasno tablo Kolarjevih na Vrt
narski poti, ko je skrivnostno zavijal v Logatec.
*
Poškodovana je bila tudi tabla Napoleonov drevored. Vanjo se je zaletel še neugotovljiv R4 rumene barve, ki ga je do zdaj še tudi neznan golf rdeče barve kot vlečna služba odpeljal neznano kam. Udarec je bil tako silovit, da so v bližini table po travi ležali deli menjalnika. Sklepamo lahko, da je morda vrglo celo motor iz avtomobila.
*
Logaški policaji so intervenirali na Prešernovi, kjer je moški J. K. pretepal K. H., s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Kljub temu, da so ga opozorili, naj ne uporablja več pesti, jih ni ubogal. Zato so ga odpeljali za en dan v Ljubljano na hladno. Prvi primer aretacije v letu 1991 v Logatcu!
*
Na Kalcah se je že tretjič zgodil vlom v tovornjak, tokrat last Avtoprevoza Tolmin. Neznanec je odtrgal vzvratno in stransko ogledalo. Kaj neki bo z njima, le 2500 dinarjev škode je povzročil.
KRAS + PM
Nakup goriva je lahko tudi prijeten

OGRADE 22 61370 LOGATEC ■ TEL; 061/741 - 869
NUDIMO
široko ponudbo rez. delov za avtomobile iz programov CRVENA ZASTAVA,. FIAT 126> RENAULT 4, GOLF
avtokozmetiko, gume, avtopribor
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 14.-20. URE, V SOBOTO IN NEDELJO OD 8.-16. URE
Marsikomu izmed nas se je že zgodilo, da je ostal na cesti brez goriva in to ne vedno po lastni krivdi, saj je mreža bencinskih črpalk na nekaterih območjih po Sloveniji preredka, da bi zagotavljala voznikom ustrezno oskrbo. Še posebno dragocene pa so bencinske črpalke predvsem v krajih, ki so nekoliko odmaknjeni od večjih središč, če pa povrhu vsega ležijo še na kmetijskih območjih, to domačinom pomeni še toliko več, saj za nemoteno delo s kmetijsko mehanizacijo vselej potrebujejo dovolj goriva.
Zaradi vedno večjih potreb so pred leti zgradili bencinsko črpalko tudi v Rovtah, ki z okoliškimi zaselki tvorijo kar močno zaledje. Toda kmalu se je pojavilo vprašanje ekonomske upravičenosti naložbe, saj prodaja goriv ni bila tolikšna, kot so načrtovali. Mimoidoči je lahko opazil, da je črpalka največkrat samevala, k čemur je verjetno pripomogel tudi neustrezen obratovalni čas. Zato se je LUDVIK NAGODE, sicer star »čr-palkarski« maček, odločil, da
kmečkega	prebivalstva,
k uspehu pa v veliki meri prispeva predvsem to, da se kot zasebnik z obratovalnim časom lažje prilagaja potrebam kupcev, saj črpalka obratuje vse dni v tednu od jutra do večera. Seveda pa poleg goriv pri njem lahko najdemo tudi različne rezervne dele predvsem za starejša vozila, kakršnih je po vaških poteh še vedno veliko. Vedno nasmejani Ludvik razmišlja tudi o razširitvi črpalke, če bo le s Petrolom našel skupni jezik, čez poletje pa bo podaljšal tudi obratovalni čas.
Marko Škrlj, Foto: S. Rančov
bencinski servis vzame od Petrola v najem. In kmalu se je izkazalo, da se ni uštel. Bil je sicer med prvimi v Sloveniji, ki so se lotili tega posla kot zasebniki, vendar je kmalu ugotovil, da se da na ta način čisto spodobno preživeti. V kratkem času je namreč prodajo desetkrat povečal, tako da sedaj mesečno proda od 35 do 40 ton vseh vrst goriv. Pri njem kupujejo predvsem okoličani iz Rovt, Smrečja, Zavratca, Rovtarskih Žibrš, s Hlevnega vrha in Petkovca, pa tudi z Vrha nad Rovtami in celo iz Žirov. Največ proda dizelskega goriva, kar ni čudno, saj na tem območju živi velik del
POSTOJNA
Velikonočni pirhi s Suhorja
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA V POSTOJNI
Uskladiti temeljne in uporabne krasoslovne znanosti
Gručasta vas v Brkinih, vrh slemena ob cesti, ki se odcepi od ceste Ribnica-Divača. Na južni strani razgledni hrib Straža, kjer je pašniški svet, na zahodu grapa potoka Suhorica, ki se zliva v reko Reko. Vas obdajajo sadovnjaki, od nekdanjih vino-gradov, ki jih je uničila trtna uš, je ostalo le nekaj brajd in latni-kov. Včasih je bila tu razvita ovčereja in živinoreja. Najvišje ležeče hiše so bile vezane na kapnico, ostale so imele vodnjak s talno vodo. Tako je bila vas opisana okrog leta 1960.
Na sredi vasi stoji zanimivo znamenje, na katerem je letnica 1667. Čista, poenostavljena oblika in funkcija svetilnika, ki je našel svoje mesto kot poudarek v vaškem okolju, kot »večna luč« v spomin na epidemijo kuge, ki je v vasi razsajala 1. 1855. v šestih tednih je umrlo štirideset ljudi. Bolezen so prinesli delavci, ki so delali na železnici.
Z drobnimi črkami je poročilo o tej hudi bolezni dopisala v knjigo Zgodovina postojnskega okraja (Postojna, 1989) triinosemdesetletna Antonija Volk-Krebelj. Te dni smo jo obiskali, da nam poleg zanimivih zgodb iz svojega življenja pokaže skoraj pozabljeno umetnost okraševanja velikonočnih pirhov. Tistih pirhov, ki nam poleg butar in oljčnih vejic na cvetno nedeljo vračajo v hišo praznično družinsko razpoloženje.
Pirhi posameznih, zlasti slovanskih narodov tekmujejo v bogastvu ornamentike. Slovenski med njimi ne zaostajajo. V Beli krajini jih imenujejo pisanice, v Prekmurju pravijo pirhom remenke ali remenice. Geometrijski in stilizirani liki so značilni v vzhodni Sloveniji. Način, ki ga uporablja Volkova mama, da ornamente izpraska z vogalčkom britvice ali ostrim nožem, pa je že prava redkost. Jajca seveda najprej obarva s čebulnimi olupki.
»Maja je risala zelo lepe. Takšnih ne znam,« pravi. Da jajce okrasi, potrebuje približno eno uro.
Nežnost cvetov, prepletenih v motivih, oddaja prijetno toplino. Golob z vejico v kljunu, omamentno spleteni šopki s srčki, nageljčki, čolnič v razburkanem morju, ki pluje skozi noč.
Spomini. Vsako leto jih nariše nekaj. Za otroke z vasi, za sorodnike, za v jerbas. Tja poleg
velikonočnega kruha, hrena, mesa so položeni na veliko soboto popoldan. Jajčne lupine žegnanih pirhov varujejo hišo pred strupenimi živalmi, pomagajo kokošim, da bi bolje nesle, živino v hlevu pa čuvajo pred boleznimi.
Krhka lupina ne dovoli grobosti. Potem, ko se kuhana jajca ohladijo, prične risati. »Najlepše se je risalo s tistim nožem za britje,« pravi. Motivi ljudske umetnosti, prepleteni z njeno domišljijo, se prelijejo v čudovite samostojne motive.
Prijetno velikonočno razpoloženje, vstajenje v življenje, prebujanje narave ob prihajajoči pomladi. Družina se zbere ob jerbasih z blagoslovljenimi jedmi. Gnjat, pirhi, jajca, hren. Vsaka jed ima svoj simbolični pomen. In igre s pirhi - sekanje ali trkanje. »Paziti je bilo treba, da ti pirha kdo ne vzame iz rok, ker ga nisi dobil nazaj. Včasih smo veliko več tudi peli. Vsaka vas je imela svoj zbor«. Naša sogovornica se spominja, kako je učitelj Šimen Hiti ustanovil pevski zbor, ki je prepeval tudi po okoliških krajih. Sedaj petja ni več, pa saj tudi fantov, ki bi prepevali, ni več. Le deset družin je še ostalo na Suhorju, vas počasi izumira. »Težje smo žive-lii včasih, vendar smo bili bolj zadovoljni.« Njena pripoved je kljub visoki starosti tekoča. Letnice, imene krajev, ljudje, ki so
se zvrstili v njenem življenju, ji sploh ne delajo preglavic. Ne pozabi omeniti rojaka Jožeta Volka (1874-1929), ki je v svojih pesmih poveličeval slovensko misel. Skrbno ima shranjeno Gregorčičevo zbirko poezij iz leta 1908. Velikokrat se je zgodilo, da je takrat, ko je delala v Šempetru (Pivki), ostala brez kosila, ker si je rajši kupila knjigo. »Včasih smo veliko več brali«. Devet jih je bilo v družini, šest deklet in trije fantje. Včasih je kdo iz družine tudi zapisal kakšno zanimivost iz domačih krajev. Brat, ki je bil v Abesiniji, je pisal dnevnik. Med vojno je bil v požaru delno uničen, pokaže pa nam cel kup fotografij iz tistih let. Med italijansko okupacijo je bilo uničenih veliko knjig. Sobo krasi starinski klavir, v kotu kuhinje pa je harmonij. Oboje je do pred nekaj meseci uporabljal njen pokojni brat. Vas je ostala brez organista... Vendar kaže, da glasbili ne bosta dolgo samevali, saj se je njena vnukinja Kristina Dekleva odločila spoznavati skrivnosti igranja.
Na Suhorju je včasih vodila romarska pot, sedaj pa vas sameva na vrhu slemena, tja gor le redko kdo zaide. Ostaja kot svetilnik ob poti, po kateri hodimo v spominu, v spokojnost in preproste pripovedi iz davnine.
Stojan Ržek
Občina in nekatera podjetja krepko pomagajo k novi opremi Inštituta. Znanstveniki se trudijo, da bi čim več temeljnih dognanj lahko uporabili pri povsem praktičnem razreševanju problemov na krasu. Manjka še nekaj opreme, vendar se časi nabave skrajšujejo. V treh do petih letih bi lahko bili solidno opremljeni.
Upravnika Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni smo pred dnevi našli zelo zadovoljnega. Ravnokar so ga bili obiskali predstavniki občine in nekaterih postojnskih podjetij, ki so minulo jesen prispevali denar za nabavo luminiscenčnega spektrofotometra. Aparat je veljal 350.000 dinarjev, 50 odstotkov denarja je prispeval sam Inštitut, preostanek pa so prispevali Postojnska jama, občinski proračun in postojnski LIV.
»Težko je pravzaprav povedali koliko nam bo aparat pomagal pri našem vsakdanjem delu,« zadovoljno ugotavlja naš sogovornik, dr. Andrej Kranjc. »Naj povem, da smo doslej vse tiste raziskave pri »barvanju« kraških voda morali pošiljati v druge inštitute, vsaka takšna raziskava pa je veljala 50 DEM. Zdaj bomo vse to lahko opravili kar na našem inštitutu. Nova aparatura pa nam bo izredno
olajšala tako imenovano »sledenje podzemskih tokov kraških voda«. V vodo bomo na konkretnih izvirih dali minimalno količino posebnega luminiscenče-nega barvila in naš aparat bo lahko v vodi zaznal že milijoninko miligrama omenjene snovi. Tako bomo lahko izredno hitro ugotavljali denimo: od kje priteka kakšna voda, kakšna je čistost izvirov pitne vode in podobno. To nam bo še kako prav prišlo pri naših raziskovanjih virov pitne vode tako v občini Postojna kot v regiji in tudi v drugih predelih Slovenije.
Spomniti velja, da je bil Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni ustanovljen kmalu po drugi svetovni vojni in da je bil ustanovljen kot splošni muzej, kjer naj bi poleg tega oblikovali in skrbeli tudi za kataster slovenskih kraških jam. Kmalu se je muzej preimenoval v Inštitut za raziskovanje Krasa pri Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti in od takrat se izrazito ukvarjajo z raziskovanjem kraških pojavov. Na Inštitutu je skupaj zaposlenih 17 ljudi. 9 je tako imenovanih »čistih raziskovalcev«, 8 pa je administrativnih in tehnično pomočnih kadrov - tudi brez teh na Inštitutu ne bi mogli. Po besedah upravnika dr. Andreja Kranjca se ne gre pritoževati zaradi pomanj-
kanja prostora, želijo pa si še nekaj pomembnejših aparatov in naprav. Tako bi potrebovali alfaspektrometer za ugotavljanje starosti jamskih sedimentov. Vse kaže, da bodo omenjeni aparat dobili enega od enega kanadskih laboratorijev na univerzi v Hamiltonu.
In še eno zanimivost nam je povedal dr. Andrej Kranjc: že lep čas so v stikih z navdušenim zbiralcem literature, grafik in starih zapisov o Krasu. Gre za Angleža Trevorja Shawa, ki se bo kot kaže le odločil, da svojo bogato zbirko zaupa prav Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni.
Ob koncu lahko ugotovimo tisto, kar je ob obisku ugotovil tudi predsednik postojnskega izvršnega sveta, prof. Jože Mlakar: »Raziskovalci ste v svojih zahtevah kar preveč skromni, zato tudi poslej obljubljamo kar največjo možno podporo za nabavo čim ustreznejše raziskovalne opreme.« In tudi na Inštitutu ugotavljajo, da jim manjka predvsem dodatne opreme za aparate, ki jih že imajo in nekaj srednje drage opreme. »Vse to,« nam je kar z nekakšnim navdušenjem zatrdil dr. Andrej Kranjc, »bomo nabavili v prihodnjih treh do petih letih.«
Branko Dobranič
Zmaj med porcelanom
POSTOJNSKO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Čakajoč na spremembe
Največ so se na zadnji seji postojnskega izvršnega sveta posvetili stanovanjskemu gospodarstvu v občini. Člani Izvršnega sveta so se kar podrobno seznanili s problemi na tem področju. V prvi vrsti izstopajo problemi ustreznega vzdrževanja stanovanj, stanarine, in tudi višine najemnin za poslovne Prostore. V nekajurni razpravi so podrobneje spoznali tudi organizacijo in težave postonj-skega Staninvesta - edinega družbenega podjetja, je na po-5lujuan.em za zdaj zadolženo za
Danes bi vam lahko spet pripovedoval spomine. Pozornost bi lahko zbudil s pripovedjo o modi. O prvih spremembah na starih nošah, ki so se pojavile s prvim odhajanjem na delo v Trst.
Prijetno je bilo pogledati vsa tista dekleta, ki so vse to nosile. Bile so lepše negovane, lepše počesane. Ampak o tem kdaj drugič. Danes ni čas za pravljične spomine.
Postojna se je spremenila v veliko čakalnico. Kot pri zobozdravniku. Vsak si želi spremembe, lepših dni. Vlade pa od nikoder. Čakalnica pač. Nestrpno se presedaš. Premišljuješ, kaj bi povedal. Če boš sploh lahko.
Če boš na vrsti. In se sekiraš, ampak to škodi zdravju. Če ne gre drugače, ne sekirajte se zaradi tega, ker se ne morete sekirati. Potem je še slabše. Pa tako lep dan se je danes začel. Najprej so vstali tisti, ki nas pogre-jejo. Potem tisti, ki nas vozijo, potem tisti, ki nam pripravijo zajtrk. In šele takrat, ko je bilo vse pripravljeno, so zaprosili, da vstaneš. Posedite skupaj!
Novo jutro, nov dan. Začnite vse od začetka. Najprej poiščite nekoga, ki bo za vse kriv. Veste, takšen mora biti, brez njega je nemogoče živeti. In potem se spet spomniš na vlado. Na tisto vlado, ki pride. Morala bo ugrizniti v grenko jabolko. V listo čakajočih na delo, v socialno varnost, v nadstrankarske probleme. Sito bodočim kandidatom, volja in zainteresiranost do celotnega razvoja mesta in okolice, kanček želje poiskati tiste pridne roke in domiselnosti, brez kakšnih dvomljivih potez.
Resen posluh do volilne baze, resen posluh do gospodarstva. Ideje, dobre ideje, premišljeno izluščiti, postaviti po lupo, pod pravo luč.
Dirigent je ostal. Orkester, ki ga bo dobil pod dirigentsko palico bo moral biti sestavljen iz mojstrov, iz pravih mojstrov, ki bodo resnično obvladali svoj inštrument. Potem bodo zaigrali skupaj. Melodija bo lahko prijetna ali pa bodo potrebni žvižgi, jajca, torte, paradižniki. To ima pripravljeno volilna
baza. Tudi aplavz in cvetje. Predvsem to.
Ampak, zaigrajte že enkrat. Lepo prosim!
Danes boste odšli na svoj prostor pod soncem, na svoj vrt, v svojo hišo miru in tišine. Sobota in nedelja sta prosta dneva, prevzame naj vas duša. Otroški živ-žav v nedeljo popoldne po kosilu, ob vroči kavi, je lahko ravno tako čudovit kot žvrgole-nje ptic zgodaj zjutraj. Čeprav je ponedeljek. In morda so vam včeraj nekaj obljubili za jutri, to jutri ne velja danes, ampak za jutri. Odtrgajte nov list na koledarju in nikar ne kritizirajte časopisov, ker pišejo samo slabo. Lažje je popraviti časopis, kot vse ostalo. In še domača naloga za čas pomladnega prebujanja.
Na sprehodu skozi gozd poiščite drevo. Opazujte ga vsak dan. Opazujte kaj se z njim in na njem dogaja. Veliko novosti bo. Cvetel bo, žvrgolelo bo v njegovi krošnji. Če ga ne boste obiskali danes, pojdite jutri. Počakalo vas bo. To bo samo vaša skrivnost, vaša pomlad.
zmaj
SREDNJA TEHNIŠKA IN NARAVOSLOVNA ŠOLA V POSTOJNI
Pomemben člen v izobraževanju
problematiko gospodarstva.
Ob tej priložnosti so se spoznali tudi z načrti Staninvesta kar zadeva večja vzdrževalna dela na stanovanjih, stanovanjskih zgradbah in vzdrževanju poslovnih prostorov. Nenazadnje so razpravljali tudi o predlogu za povišanje stanarin, vendar kakšnih obvezujočih sklepov niso sprejeli. To je tudi re-zumljivo, če vemo, da je Izvršni svet v Postojni pravzaprav »v odstopu«.
Srednješolski center v Postojni, zgrajen s samoprispevkom, izobražuje na srednji stopnji že od leta 1982. 1230 učencev na štirih usmeritvah poučuje 80 učiteljev in profesorjev. Tudi v srednjem šolstvu precejšnje likvidnostne težave.
Ko boste prebirali ta zapis, bodo tako imenovani informativni dnevi in predvpisi že za osmošolci in njihovimi starši. Tem bolj si zato želimo predstaviti Srednjo tehniško in naravoslovno šolo v Postojni, nenazadnje tudi zate, ker je dokončen vpis šele jeseni in se torej še marsikateri	osnovnošolec
utegne opredeliti prav za postojnski srednješolski center.
Srednje šolstvo ima na Postojnskem kar dolgoletno tradi-
cijo, ki temelji na nekdanjem velikem slovesu postojnske gimnazije. Sedanji profesorski kader se trudi, da bi jih v Sloveniji tudi poslej poznali predvsem po uspešnih mladih ljudeh, ki nadaljujejo šolanje na višjih stopnjah izobraževanja. V prid tej trditvi le drobna ilustracija: na šoli v Postojni pravkar poteka poseben tečaj za pridobitev potrebnih pedagoško-andragoških znanj. Razumljivo, da se tečaja udeležujejo vsi tisti učitelji, ki so prišli na šolo iz posameznih podjetij in v prejšnjih zaposlitvah niso imeli možnosti za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.
Sicer pa povejmo, da je Srednja tehniška in naravoslovna šola v Postojni materialno in
tehnično zelo dobro opremljena. To je ob strokovnih učnih kadrih nedvomno pomemben člen v uspešnem izobraževanju na naravoslovno matematični-gim-nazijski smeri, v izobraževalnih programih ekonomske, strojne in lesarske stroke.
Žal se tudi šolstvo ni izognilo težkemu finančnemu položaju, tako da republiške dotacije komaj zadostujejo za borne profesorske plače (med 7.500 in 9.000 dinarji pod pogojem, da je profesor nadpovprečno »priden«).
In za konec samo še to: v vseh 4 usmeritvah na Srednji tehniški in naravoslovni šoli v Postojni načrtujejo jeseni vpisati 420 dijakov v štirinajstih prvih letnikih.
B. D.
Kovinarska jutri...
Kdo in kdaj bo razodel resnico nesporazumov?!
Kovinarska se je vsaj začasno in vsem zapletom navkljub izvlekla iz globoke krize, ki je nekaj časa grozila celo s stečajem. Žal pa problemi še zdaleč niso v celoti razrešeni, zato ne moremo z gotovostjo govoriti o svetlejši prihodnosti. Na prvi pogled izgleda vse lepo in prav, hkrati pa se nadaljuje agonija krize vodenja, z nepredvidljivim koncem. Zaposleni so se nekako sprijaznili s tokom usode, v upanju na srečen konec. Občinska politika je več kot očitno dvignila roke od podjetja, z enostavnim izgovorom, da se noče vmešavati v poslovanju; ohranil se je le najnujnejši kontakt. Vladi tako ni moč očitati, da nastopa v vlogi rešitelja, niti ni mogoče reči, da je Kovinarski obrnila hrbet. Kovinarji torej o svoji usodi odločajo sami.
Posojilo, ki ga je Kovinarska izposlovala pri občinskem izvršnem svetu, je že vrnjeno, stanje na področju neplačane realizacije pa se je popravilo. Kaj se pravzaprav dogaja v podjetju, nihče točno ne ve, noče vedeti ali pa molči, ker ne sme vedeti. Ne-malokdo dobi občutek, da zaposleni sprejemajo problematiko, kot da se ne tiče njih samih. V Kovinarski' se hkrati malo in veliko tega dogaja. Vsakršno vprašanje je takorekoč odveč, brez pravega odgovora. Nihče se ne pojavi z odločnim stališčem ali pojasnilom vzrokov za nastalo stanje.
Direktor ADI PUST nam je lani decembra svoje povedal; nerazumljivo je bilo, da se na njegove ostre kritike ni odzval nobeden od strokovnih sodelavcev, čeprav so bile namenjene prav njim. Mimo so prenesli grobe očitke in delali naprej, skupaj z direktorjem, kot da so bili njegovi očitki posledica slabega dne ali neokusna šala. Niso jih vznemirile niti besede predsednika izvršnega sveta, iz katerih je bilo moč razbrati, da gre v Kovinarski za krizo vodenja. In zakaj sploh gre?
Zastavljeno vprašanje tudi danes ostaja brez pravega odgovora. Na vse načine smo skušali priti do strokovnih sodelavcev direktorja ADIJA PUSTA, a to je bilo presneto težko. Ko nam je končno uspelo - kako, tega raje ne omenjamo - smo naleteli na dokajšnjo zadržanost in nekatere ocene obstoječe problematike v Kovinarski, ki so se bistveno razlikovale od tistih, o katerih je govoril direktor. Presenečalo nas je, da so stro-
kovni sodelavci, s katerimi smo kontaktirali, pristali na razgovor šele, ko smo jim zagotovili, da bodo ostali neimenovani. Bojazen za službo, beg pred resnico ali kaj drugega?
Direktor Adi Pust je lani enega od strokovnih sodelavcev ocenil kot neuspešnega, kar je utemeljeval tudi z dejstvom, da je poprej pogostokrat zamenjal službo. Kljub kritičnim ugotovitvam, direktor omenjenega strokovnjaka še zmeraj »prenaša«, skratka proti neposlušnosti in slabem delu ni ničesar ukrenil. Gre za neodločnost direktorja ali njegov privid o nesposobnih sodelavcih?
Naš razgovor je pokazal, da za vse probleme Kovinarske niso krivi zgolj strokovni sodelavci direktorja; vedno bolj se kaže, da tudi on sam ni sposoben napraviti reda na področju vodenja. Nedvomno ima okoli sebe dovolj ambicioznih in sposobnih ljudi, žal pa ne zmore odpraviti posameznih nesoglasij in te ljudi povezati v homogeno in močno Kovinarsko, ki bi imela perspektivne delovne programe, ki bi podjetju omogočali razvoj in napredek, ne pa stagnacijo in nezadovanje. Preprosto nesprejemljive so ocene, češ da je večina vodilnih in strokovnih delavcev Kovinarske slabih in nesposobnih. Občinski izvršni svet je direktorju ADIJU PUSTU z nevmešavanjem v poslovanje podjetja, jasno odgovoril, kakšne in kolikšne kompetence ima kot vodilni delavec. Če gre v resnici za neznanje, nesposobnost in neodgovornost, bi moral biti direktor odločnejši. Tudi naši sogovorniki so se strinjali, da bi moral ukrepati proti tistim, ki ne delajo dobro. Izgovarjanje na »samoupravne organe«, ki ščitijo tako pridne kot slabe, češ da bi izničili vsakršen ukrep, je smešno. Bolje je živeti v prepričanju, da je obstajala pripravljenost za ureditev razmer, kot pa izrekati kritike in lagodno pričakovati, da se bodo stvari uredile same po sebi.
Delavci modro molčijo, čeprav so se lani odločili tudi za lažjo obliko stavke. Torej ne gre za pasivnost, niti jim ni vseeno; so potrpežljivi in zaupljivi, ker nihče ne verjame, da ni nikakršnega izhoda iz krize. Njihova prvobitna stvar je kruh in de-
lovno mesto, presneto dobro pa se zavedajo, da podjetje ima plačane ljudi, ki so dolžni skrbeti za razvoj, perspektivne programe in normalen potek dela. Vse več je tudi takih podjetij, kjer se delavska potrpežljivost nenadoma konča, delavci pa neuspešne vodilne lastnoročno odnesejo skozi vrata ali preprosto napodijo iz podjetja.
Ne samo kovinarjem, ampak tudi Vrhničanom ni vseeno, kaj bo jutri s Kovinarsko. Občinski izvršni svet, ki ni sprejel njenih razvojnih programov, ker jih pač niso podpisali vsi člani strokovnega kolegija, bo moral razmišljati tudi o tem, zakaj tega niso storili, oziroma, kdaj bodo, če sploh bodo. Najbrž tudi izvršni svet ne bo mogel v nedogled čakati, da nekdo zbere vse potrebne podpise in jih položi na občinsko mizo. Prav je, da se politika ne meša v poslovanje, res pa je tudi, da bo potrebno odkorakati do Kovinarske, se pošteno pogovoriti, svetovati in pomagati prebroditi krizo. Potreben je odločen pristop in hitrejše reševanje problematike.
In na koncu koncev bo nekdo pač moral brez dlake na jeziku odgovoriti na vprašanje, kaj se v resnici dogaja v Kovinarski?! Kdo ni podpisal razvojnih programov in zakaj, zakaj nekateri strokovni kadri v zadnjem času zapuščajo podjetje, so dobavitelji najrazličnejših materialov zares najugodnejši ali ne, kdo od članov izvršnega sveta je bil v Kovinarski in kakšni so sadovi tega obiska, kdo dela malomarno in neodgovorno in kaj se je proti takšnemu delu ukrenilo, kdo ocenjuje direktorja in njegovo dosedanje delo, predvsem pa je potrebno brez zadržkov odgovoriti na vprašanje, kakšna je prihodnost Kovinarske? Zadnji čas je, da prenehamo slepomišiti, kajti vprašanja terjajo odgovore. Ni pomembno, kdo jih
bo dal; glavno je, da to stori čim prej in pošteno.
Vsakršna užaljenost, jeza ali vlačenje po zobeh bi bilo odveč,
Strokovni sodelavci Adija Pusta trdijo, da so za Kovinarsko kar precej žrtvovali. Vsled dobrega sodelovanja s poslovnimi partnerji in delovnih obveznosti, so v podjetju nemalokrat ostali tudi izven delovnega časa. Direktor se je lani potožil nad njihovimi pogostimi kompenzacijami, ničesar pa ni povedal o svojih lastnih izostankih.
če bi iz Kovinarske prišla celovita in realna informacija. Problemi in nesporazumi bi bili lažje rešljivi, če bi položili na mizo odprte karte.
Pozabiti moramo, kdo je komu rešitelj, kdo komu daje potuho,, kako se javnost seznanja z razmerami, ali se politika vmešava v poslovanje ali ne, na zahrbtnosti in podobne čira-čare; pač pa je nujno potrebno razmisliti, kako bi z združenimi močmi, vztrajnostjo in znanjem ohranili Kovinarsko in ji zagotovili boljši jutri. O tem morajo razmišljati gospodarstveniki v Kovinarski, kot tudi občinska politika.
Plače funkcionarjev!
Je že tako, da ljudje radi drug drugemu poškilimo v plačilno kuverto, čeprav to marsikdo ne vidi rad. Vrhniško občinsko glasilo je tako pred nedavnim javno objavilo osebni dohodek predsednika občinskega izvršnega sveta, čeprav so ti podatki bolj ali manj nepomembni. Iz njih je razvidno samo to, da je bil predsednik pri svojem delu kakšen mesec malo bolj ali manj uspešen.
Res pa je, da občane bolj zanimajo tisti denarci, ki jih prejmejo za svoje delo občinski ne-profesionalci, kajti iz nepotrjenih govoric je mogoče razbrati različne trditve: tiste o dokaj solidnih prejemkih, kot tudi tiste, češ da neprofesionalci oprav-
ljajo svoje delo takorekoč popolnoma zastonj. Sicer ne vem, kako je nastal slovenski pregovor, da se zastonj še mačke ne breznajo, toda očitno se iz tega pregovora nismo ničesar naučili.
Kakorkoli že, občinski funkcionarji se nad svojimi plačami ne morejo ravno pritoževati. Ob tem je potrebno poudariti, da so posamezne službe na vrhniški občini dobro organizirane, uslužbenci pa zelo prijazni in ustrežljivi. Po tej plati si resnično zaslužijo priznanje.
Bolj zanimivo in tehtno bi bilo poškiliti v mnogo tanjše delavske kuverte. Pa ne zato, ker bi lahko na hitro prešteli tiste dinarje, ampak da bi skušali ugotoviti, kako se posamezne dru-
žine prebijajo skozi mesec. Ogromno je takih, kjer mož in žena skupaj zaslužita komaj polovično plačo - recimo predsednika vrhniškega izvršnega sveta. Naj nihče ne misli, da predsedniku očitamo plačo - bila je tako ali tako javno obelodanjena; tudi primerjava je neumestna, kajti v nos ne gredo visoke plače, marveč tiste ekstremno nizke. Problem je v tem, da se uprava pač napaja iz gospodarstva; slednje se zadovoljuje z nižjimi plačami, uprava pa navadno ne.
Z visoko plačo ni težko preživeti, umetnost se je preživljati z nizko plačo! In nihče se ne vpraša, kako to delavstvu uspeva!
Prijazni bančniki!
Včasih se v ekspozituri LB na Vrhniki srečamo z dolgo vrsto čakajočih, kar v ljudeh povzroča nejevoljo, marsikdo pa si privošči kakšno žolčno besedo na račun tamkajšnjih uslužbencev. Kljub temu so občani z njihovimi uslugami večinoma zadovoljni.
Dokaj neopazno smo spremljali del delovnega utripa bančnih uslužbencev v ekspozituri LB na Vrhniki in njihovega vsakdana. Presenečala je njihova prijaznost in ustrežljivost,
predvsem pa velika pozornost do starejših ljudi in do vseh tistih, ki so prišli po nasvet ali iskali določeno informacijo. Te kvalitete odnosa do strank so ohranili tudi v času največje gneče, čeprav so morali požreti kakšno pikro na svoj račun. Bilo je moč opaziti dobro organiziranost in vsestransko pripravljenost ugoditi slehernemu obiskovalcu.
Ker so ljudje v veliki meri izgubili zaupanje v naše banke, je takšen odnos uslužbencev, z ve-
liko mero potrpežljivosti in sodelovanja, zares dobrodošel in vreden pohvale. Poslanstvo, ki ga opravljajo, zahteva celega in razumnega človeka, zahteva prijaznost in kulturen pristop do ljudi, za vse te kvalitete pa si v ekspozituri LB na Vrhniki uslužbenci zaslužijo visoke ocene. Hkrati z njimi pa seveda tudi vsi tisti, ki se v omenjeni banki ukvarjajo z organizacijo dela in vodenjem. V takšno banko je prijetno priti, četudi na koncu vrste včasih kdo zakolne, a komur plača ne vzdrži komaj do naslednje, mu še to ni potrebno ...
T. F.
Foto: S. Rančov
Po čem je kaj?
Trgovina	Olje	Sladkor	Moka/500	Pivo	Radenska
Diskont Frank	20,00	12,00	8,00	11,00	8,60
Mercator Hrib	20,00	12,18	8,11	11,00	8,80
Trgo-Sodček	-	-	-	9,30	6,50
Trgovina Mesec S.	22,10	15,00	13,00	10,40	9,50
Trgovina KZ Verd	21,20	13,35	10,30	9,60	8,30
KZ Mlečna Vrhnika	20,80	18,50	10,80	9,60	- .
Samopostr. Dr. grič	18,50	12,40	8-11,00	11,00	
Za posamezne cene smo se po-	samezne artikle kupimo in se	v zgoraj omenjenih trgovinah,
zanimali kar po telefonu, ob tem	sami prepričamo o njihovi ceni.	v katerih trgovci odnosu do
pa nismo povsod naleteli na ra-	Bili so tudi taki, ki za diktiranje	strank posvečajo veliko pozor-
zumevanje trgovcev. Eni so nas	cen po telefonu niso imeli časa.	nosti. In kjer je doma prijaznost,
ocenjevali kot konkurenco,	Naj pa povemo, da smo naleteli	so tudi cene potisnjene v oza-
drugi so nam svetovali, naj po-	na zvrhano mero prijaznosti	dje...
Čigava je jablana, ali...
... saj poznate Cankarja in njegovega Hlapca Jerneja...
Na otvoritvi novega borovniškega vrtca ni bilo zaslediti nikogar od članov poprejšnje garniture občinskega izvršnega sveta. Čeprav tega marsikdo sploh ni opazil, kajti na koncu koncev je najpomembnejši vrtec, je slednji - to je potrebno poudariti - tudi sad uspešnega dela in prizadevanj stare občinske vlade. Popolnoma neupravičeno je pripisovati zasluge zgolj novemu političnemu valu, ki je že na začetku svojega delovanja kritično ocenil prepočasno izvajanje del, saj je k nastanku tega vrtca veliko pripomogel tudi prejšnji izvršni svet.
Na otvoritvi smo to, hote ali
nehote, preprosto zamolčali in pozabili. Pa ne gre za to, da se hoče nekdo okititi s tujim perjem; preprosto nočemo spoznati, da vse kar se je dogajalo in delalo v preteklosti, le ni bil en sam preljubi greh ali napačnost.
Greh pa je, če tudi dobro skušamo zatajiti in to veliko večji, kot če bi javno priznali, čeprav to priznanje ne gre samo sedanjosti. Novi vladi nihče ne odtujuje vestnih prizadevanj, da je vrtec kar najhitreje zaživel, je pa to tudi zasluga njihovih predhodnikov in tega ne more nihče zanikati.
Človeka največkrat razoča-
rajo drobne stvari, ljudje pa kot da nismo ljudje, na drobnarije najraje pozabljamo. Sposobni smo marsikaj poteptati, da bi bila tla pod nogami čim trdnejša. Potem filozofiramo o re-vanšizmu, krivicah, o politiki, ki da je »kurba« in še o čem, čeprav bi bila včasih dovolj že dobro beseda, kanček zaupanja drobna pozornost, da bi bili srečni in zadovoljni. Ni p°' membno kdo je kdo ali karu spada - pomemben je človek. Ih kdor to je, ne bo oporekal staremu izvršnega svetu, da za otroški vrtec v Borovnici lih® zasluge, pa če to kdo rad ali ne' rad sliši...

ZA VELIKO IN MALO MULARIJO
30. MARCA »STRAN 11
kdo,kaj,zakaj -razvozlaj [Teniškažogftca
SEŠTEVANKA V DAVNINI !
V puščavi so raziskovalci odkrili glinasto ploščico, na kateri so bili posebni znaki.
Odkrili so, da i) pomeni = A pomeni 1 □ pomeni 5
Torej, če imamo znake A □ A, vemo, da ti znaki predstavljajo število 151. Zdaj pa si na vrsti ti! Ugotoviti moraš, kaj pomeni znak J L in kaj piše na ploščici.
Pionirsko prvenstvo pi
kegljanju
republike v
pr
Sl
ovemje
Na kegljišču Brest v Cerknici je potekalo to soboto in nedeljo letošnje pionirsko prvenstvo republike Slovenije za pionirje in pionirke. Nastopilo je 127 pionirjev in pionirk iz 17 slovenskih klubov. Nastopili so v štirih starostnih skupinah.
Rezultati - pionirke do 10 let: 1 .Mileč (EMO) 155, do 12 let: 1. Miškovič (Gorica) 521, 2. Meden (Brest), 3. Leban (Tekstina) 487, do 14 let: Brunšek (Kamnik) 372, 2. Žnidaršič (Brest) 358, 3. Podlesnik (Rudar) 353, do 16 let: 1. Ledinek (EMO) 407, 2. Beguš (Tekstina) 371, 3. Grivič (EMO) 368.
Pionirji do 10 let: 1. Jerman (Adria) 248, 2. Terzič (Brest) 247, 3. Gornik (Brest) 242, do 12. let: 1. Založnik (Brest) 522, 2. Mele (Brest) 502, 3. Adrovič (Kamnik) 493, do 14. let: 1. Dimic (Rudar) 380, 2. Bernard (Gorica) 367, 3. Pajek (Kamnik) 360, do 16. let: 1. Vincek (Rudar) 396, 2. Bešič (Triglav) 395, 3. Eržen (SCT) 392.
Franc Gornik
V	šoli so me vedno učili, naj bi vse kar napišemo, imelo svoj uvod, vsebino in zaključek. Torej naj bi tudi tale stran, posvečena mačkam, vsebovala te enote. Prav »hecno«, če se začnem s kom pogovarjati o mačkah, me je včasih kar težko zaustaviti, če pa je pred menoj zahteva, naj na eni strani napišem kaj o mačkah, pa to ni več preprosto, kajti, opisati MAČKO na eni strani je kratko malo nemogoče.
Imam sosedo, ki je že pred leti izjavila, da deli ljudi na dva razreda; takšne, ki imajo mačke radi in takšne, ki jih ne marajo. Nemara malce pretirava, nekateri so pač tako zaposleni s služenjem denarja, čiščenjem stanovanja, pranjem avtomobila ali gledanjem nogometnih tekem, da ne utegnejo niti pomisliti na to, če si sploh želijo imeti ob sebi še kakšno nadležno žival, pa naj bo to pes, maček ali zlata ribica. Ne vedo, za kaj so pravzaprav prikrajšani, zato jih pustimo ob strani in se raje posvetimo tistim, ki so se odločili, da obogatijo svoje življenje z živalskim prijateljem in morda - morda si bodo izbrali prav mačko.
V	zadnjem času se vedno več ljudi, zlasti po mestih, odloča za mačke. Saj sploh ni pomembno, ali je to pasemska ali nepasem-ska žival, niti če je to kratkodlaka ali dolgodlaka. Tisto, kar je na mački tako privlačno, je njena sposobnost prilagajanja. Enako dobro se bo počutila v veliki hiši, kot v manjšem stanovanju. Ker je po naravi kot vse roparice zelo spretna, je malo verjetno, da nam bo prevračala Predmete in povzročila večjo škodo. Mačja čistost je že pregovorno znana in običajno nam zdrava muca ne dela težav s snago. Potrebuje le majhno posodo z nasipom, ki pa mora biti
vedno svež. Tudi njene potrebe po hrani, če je le ne razvadimo preveč, niso tako velike, da bi resno prizadele družinsko blagajno. Zahteva torej razmeroma malo: nekaj hrane, suh, topel prostorček in malo prijaznosti in že imamo skoraj idealnega domačega štirinožnega prijatelja.
Zakaj skoraj idealnega? So lastnosti, ki jih cenimo tako pri ljudeh kot pri živalih in ena od teh je gotovo samostojnost. Saj ste že doživeli, da se vam je motala okoli nog prijazna mačica in z veseljem pojedla kakšen priboljšek, če ste ji ga dali. Če pa bi jo nagnali, bi se vam začela izogibati in bi si poiskala zavetje kje drugje. Neko zimo smo gostili prijaznega črnega sme-tiščnega mačka, ki smo ga krstili za Petra. Nekajkrat na teden se je pojavil na balkonu in zamijavkal pred vrati. Če smo mu odprli, je vstopil in si poiskal svoj prostorček pri radiatorju. Tam je prespel nekaj ur in bil nadvse zadovoljen, če si je kdo vzel zanj kaj časa za božanje in pogovor. Nikoli ni prosjačil za hrano in je pogosto ni pojedel tudi če smo mu jo ponudili. Očitno si je zaželel le nekaj uric toplote in malo prijaznosti, nato pa je zopet odšel po svojih poteh. Potem pa je prišla vest, da se nevarno širi steklina in nekateri so bili prepričani, da bodo rešili človeštvo, če bodo pobili
čim več mačkov in psov in takrat je izginil tudi Peter.
Najbrž ste že uganili, kam merim. Mačke so živali, ki nam nikoli ne vsiljujejo svojega prijateljstva. Če želimo imeti mačko, ki nam bo resnično vdana, moramo upoštevati tudi njene želje in navade.
Raziskave psihologov in sociologov kažejo, da vplivajo
mačke izjemno pomirjujoče na nervozne ljudi. Če ste že kdaj začutili ljubeznivi klobčič dlake, ki se je z vso mehkobo podrsal ob vaše noge ali obrez, boste vedeli, zakaj. Tistih nekaj dlak, ki nam zato ostane na obleki, res ni težko skrtačiti.
Francoz Gautier je napisal, da si ljudje želijo mačke zato, ker jim vzbuja občitek, da božajo tigra. Povprečne domače mačke je komaj za del tigrove noge, nekaj imata pa le skupnega. Oba sta hitri in spretni živeli. Gotovo je to ena od lastnosti, ki nadvse navdušuje ljubitelje mačk. Nekaj minut opazovanja razigrane mačke nam pomeni prijetno sprostitev v pavzi med učenjem ali delom. Ste se že kdaj srečali z mačjo mamo in njenim potomstvom? Poznam kar nekaj odraslih in malo manjših, ki so izjavili, da odkar ima njihova muca mlade, skoraj ne gledajo več televizije, ker preživijo cele ure pri opazovanju mačje družine.
In nenazadnje, čeprav je danes vedno več mačk, ki si ne priskrbijo svojega vsakdanjega obroka z lovom, ne smemo pozabiti, da je mačka vendarle lovka in jo je nekoč prav ta lastnost pripeljala v družbo človeka. Zato nam že prisotnost mačke pri hiši zagotavlja, da ne bomo imeli nepovabljenih mišjih gostov. Ob tem pa ne smemo zagnati vika in krika, če poškili za kakšnim pernatim obiskovalcem, kajti tudi ptice so bile njen prvobitni plen.
Tako, stan bo počasi polna, o mačkah pa bi se dalo še marsikaj povedati in če vas res močno privlačijo, se boste morda odločili in kupili kako aristokratsko lepotico. Prav nič manj zabavna in ljubka pa ne bo, če boste vzeli zapuščenčka, ki nemara čaka pri sosedu prav na vas.
M. V. Godek
Dr. Richards je bil star, ugleden mož z diplomo iz hipnoze. Lepo je visela nad njegovo pisalno mizo. Toda le on je poznal posebno vrsto hipnoze - imenovala se je namreč »Richardsova hipnoza« - s katero je ljudi po želji popeljal v svet ali dogodek, ki so ga želeli. Najboljše pri tem pa je, da s tem ni skrunil njihovega zdravja.
Pri vratih je pozvonilo. Dr. Richards je počasi vstal s svojega kavča za premišljanje in se napotil proti vratom. Na njegovo presenečenje je tam stal majhen deček, star kakih deset let, je ocenil doktor.
»Jaz sem Robin,« se je plaho oglasil deček.
»No, živjo Robin. Zakaj pa takile majhni fantki prihajajo k meni?«
»Slišal sem, da znate vi...,« glas se mu je zataknil.
»... da te znam popeljati v čudežni svet sanj,« je nadaljeval doktor, »no pa pridi«.
Stopila sta v lepo, urejeno sobo in Dr. Richards se je ponovno zavalil na svoj kavč; dečku pa je velel sesti na stol poleg njega.
»Kje sta pa tvoja mama in očka?« se je nato oglasil z že izgubljenim vprašanjem.
»Šla sta k stricu Tomu, pa...,« »...pa si izkoristil ta čas,« mu je odgovoril Dr. Richards in si sam pri sebi mislil:
»Prebrisan dečko!«
Doktor je pričel s hipnozo. Počasi je uspaval Robina in mu povedal, da se tega dogodka kasneje ne bo spominjal. Robin je polagoma padal v trans. Se vedno je sedel tam, toda njegov um je bil popolnoma odsoten in je blodil nekje drugje. Njegovi možgani so krožili po veliki praznini in iskali prostor za pristan. Zdaj se mu je pred očmi megleno pričel prikazovati nek prostor. Kmalu je razločil drevo, kratko zeleno travico... To je bilo teniško igrišče, prostor mnogih njegovih sanjarjenj. Stal je v travi in v roki držal bleščeč lopar. Na drugi strani pa je živčno čakal svetovni teniški prvak in rezultat na semaforu je bil kar ugoden za Robina.
»Še vedno si v domišljiji, Robin,« je dopovedoval doktor in se nemudoma zdrznil. Že prej je v prsih občutil topo bolečino, ki mu ni in ni dala miru, vendar se ni posebno zmenil za to, saj so take bolečine značilne za starčka njegovih let.
Robin je bil ravno na tem, da porazi svetovnega prvaka in le točka mu je manjkala do zmage.
Doktorjeva bolečina pa je postajala vse močnejša. Pričelo ga je skrbeti, saj pred tem ni imel kakšnih posebnih težav s svojim zdravjem.
Robin je dvignil lopar in z vso močjo udaril po žogici, ki je na nesrečo zadela mrežo.
»Drugi servis,« je zaklical , glavni sodnik.
Robin je vnovič dvignil lopar, da si pribori težko pričakovano zmago in v istem trenutku je Dr. Richardsa zarezalo po prsih. Izpustil je tih hropeč zvok iz sebe in z odprtimi očmi obležal na kavču. Robina je zabolelo po vsem telesu. Ni več mogel obvladovati leve noge, ki mu je neu-
smiljeno silila kvišku. Prav tako se je zgodilo z desno nogo, nato s celim telesom in celo tudi z vsemi ljudmi okoli njega. Nekateri so začeli lebdeti in se dvigati vedno višje v zrak, ko pa so dosegli določeno višino, so se enostavno razblinili v zrak. Bal se je, da se mu ne bi sanje spremenile v moro, saj ponavadi se v takih trenutkih zbudiš. Toda Dr. Richards se ni premaknil.
. Soseda, ki je pogledala skozi okno, je poklicala bolnišnico in Dr. Richardsa so z dečkom vred odpeljali v »belo hišo«.
niču, le v daljavi je medlo gledal v majhne lučke, ki pa se z vsako uro, vsako minuto niso niti za ped približale.
Operacija se je nadaljevala v nedogled; operacija presajanja delov možganov. Zavlekla se je v pozne ure in naposled je bilo vse storjeno. Robin ni bil več ogrožen s smrtjo; nanj so bili priključeni razni aparati in popoln nadzor nad njim so imeli doktorji in kirurgi. Vprašanje je bilo le, ali se bo Robin vrnil iz dolgega spanca živ in zdrav in ali se bo sploh vrnil, saj lahko ostane pod hipnozo. Smrtna nevarnost se lahko povrne.
Robinove lučke v daljavi so se na njegovo veliko presenečenje pričele približevati. Če bi imeli
lpeijan v »oeio msu«.	.	7—
Po nekaj urah napornega dela tla pod nogami, bi verjetno ska-in ugotavljanja so zdavniki do- kali od veselja. Lučke so posta-
____i: J« 4	T) z-vKi m niot
umeli, da je zdaj Robin ujet v svojih sanjah in, da bi ga iz njih znal obuditi le pokojni dr. Richards. Zdravnik v modri obleki se je odločil za zelo tvegano potezo. Takole je razložil svojim kolegom:
»Nekatere fantove možganske celice so sedaj zaradi predolge hipnoze odmrle. Le če bi bile vse popolnoma zdrave, bi se dalo vzpostaviti prejšnje stanje,« ostali so se spraševali, le na kaj meri.
»Dr. Richards...,« je nadaljeval, »ima v svojih možganih še precej zdravih celic, katere bi se dalo zamenjati, presaditi. Vem, sliši se noro, vendar je to, bojim se, edini način, da fant ostane živ.
Vsi so enoglasno sprejeli odločitev in se z največjo možno natančnostjo lotili težkega opravila.
Robin je blodil in blodil po
jale vedno večje in Robin je pod svojo glavo občutil nekaj mehkega in udobnega. Obdajala ga je svetloba tistih luči in za trenutek je zamižal. Ko je odprl oči, je strmel v neonske svetilke velike mestne bolnice. Okoli njega so stali neznanci; tisto mehko pod njegovo glavo pa je bila operacijska postelja. Tedaj je spregovoril:
»Kje je stric doktor... jaz... kako je lepo, ker nisem več v tistem čudnem prostoru, pa nekaj časa je bilo zelo lepo.«
»Pomiri se, fant,« je dejal mož v modri obleki, »v šoku si.«
»Vi mi ne verjamete!« se je zadrl Robin.
»Seveda ti verjamemo. Zdaj pa lepo zaspi, saj je le v tvoje dobro.«
»Ničesar vi ne razumete. Odkod je pa potem tole...« segel je v žep in na dan privlekel rumeno teniško žogico.	vid Sark
Muca Miha
Prijateljica Lara mi je dala mucka. Dala sem mu ime Miha. Miha ima lep srebmosiv kožušček in košat rep. Vendar pa sem ugotovila, da Miha ni mucek, ampak muca. Sedaj pa čakam, da bo Miha postal mamica.
Staška Stražišar, l.B OŠ »Edvarda Kardelja« Logatec
Moj muc
Moj muc je bele, sive in črne barve. Kadar se mami prikaže na vratih, je zelo vesel. Mamica mu vedno prinese kakšen kos mesa. Ima svoj priljubljen kotiček. V njem spi, poležava in se preteguje. Ponoči spi na sosedovem kozolcu. Pusti se božati in pri tem zelo uživa. Najraje je ocvrte ribe, ki jih dobi le redkokdaj.
Kadar hoče kakati ali lulati, otožno zamijavka in popraska po vratih.
Danijel Bizaj, 3.b OŠ »Edvarda Kardelja« Logatec
NOČPOPS
1.
DON
TINA
STE-
3.
REKLA JE NE -MENTONV BAND IT TAKES TWO -TURNER & ROD WARD
JUSTIFV MY LOVE - MA-DONNA
LOVE WILL NEVER DO (WITHOUT YOU)) - JANET JACKSON
KNOCKIN’ON HEAVEN’S DOOR - GUN3’N’ROSES INNUENDO - QUEEN UNCHAINED MELODY - THE RIGHTEOURS BROTHERS
ZA SVOBODO - PETER PAN
9. MIRACLE - JOHN BON JOVI
10. COMING OUT OF THE
8.
DARK - GLORIA ESTE-FAN
11.	SMOKVICA - TAJČI
12.	CANDY - IGGY POP & KATE PERSON
13.	BELI PORSHE - CHRI-STINE
Na lestvici ni nobene nove skladbe, največ glasov ta teden pa ste namenili tako kot prejšnji teden skladbi Rekla je ne skupine DON MENTONY BAND. Vsi, ki ste poslali glasovnice NOČ POP’S-a ste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, nagradno kaseto pa prejme LUKAN TINA, CESTA HEROJA IZTOKA 22, 61381 RAKEK.
Nagradno vprašanje: Kdo je pevec na sliki?
NOČ POP S

GLASUJEM ZA PESEM ................................
Nagradno vprašanje: Kdo je pevec na sliki? (celo ime)?
Moj naslov: .....................................
JANEZ PRAPROTNIK	9. NADALJEVANJE
Spomin! na Notranjsko
Res, Mehačk je bil daleč največji estet v našem pogorju.
Vendar to ljubezen do živine bi mu naši ljudje že še nekako odpustili in spregledali, saj so vsi imeli radi lepo živino, čeprav jalovih telic v svojih hlevih niso trpeli. Nikakor mu pa niso odpustili »lepe žene«. Tako neustrezno se je Mehačk menda nekoč na neki ohceti izrazil o svoji ženski.
Sicer pa, kaj je to - lepa ženska?
V naših hribih se s tem vprašanjem ni nihče ukvarjal. Naše ženske so bile pridne, delavne, močne... In zale. To že. Ne pa lepe. Zala, to je pomenilo veliko več kot lepa. Lepota je bila za naše razmere čisto neuporabna, prazna reč.
Kaj češ z lepo žensko v hlevu, pri svinjskem koritu, v zelniku, na njivi, na senožeti? Kaj češ z lepoto v črni kuhinji z burklami in loparjem, s črnimi železnimi piskri in s sajastim kotlom za svinjsko kuho v kotu za vrati? Lepota ne zna speči kruha. Lepota ne zna podojiti in- očediti otroka. Lepota ne zna zadeti butare sena in jo varno prenesti daleč čez plazove, ne zna z vilami zadrževati visoko naloženega voza, da ne zgrmi v prepad in potegne za sabo še vprege z gospodarjem vred. Lepa ženska ne more ves dan čepeti na njivi in politi ostrega ječmenovega stmišča in puščati za sabo nebogljenih, komaj živih stebelc korenja; se ne more po ves dan sklanjati nad
zrelim klasjem, vezati težkega snopja in po večerji še nekaj ur plesati ob divji kmečki harmoniki. Lepota ne zna ne mlatiti ne nositi neznansko težkih platnenih vreč težkega zrnja s poda na kaščo. Ne zna ne molsti ne rediti prašičev; ne zna za križ božji na vso moč, toda z neznanskim strahom in previdnostjo in ljubeznijo vleči za štrike ob težkem porodu najlepše ali morda edine krave...
Zna pa biti ženska ob vseh teh vsakdanjih opravilih strašansko zala.
Vsa močna in zagorela in zdrava in dehteča v znoju, pogumna in nasmejana stoji tam med hlevskimi vrati, s škafom v eni roki in z golido penastega mleka v drugi in z lepimi otroki ob rožastem krilu in z mačko, ki se ji drgne ob nogo.
Ej, to je prava ženska lepota. Vendar se ji tako ne reče. Ta lepota je veliko lepša, kot jo lahko izpovemo s še tako skrbno in lepo izgovorjeno besedo lepota.
No, Mehačkova ženska nikakor ni bila grda. Imela je vse na svojem mestu, kot se reče. In tudi pridna je bila in čista, vsaj tako kot druge sosede v pogorju. Pripeljal jo je bil od nekod iz črnovrških hribov in zdaj je ravnal z njo kot z monštranco. Zmeraj jo je jemal s seboj. Nikamor ni šel brez nje. Kadar je šel Mehačk od doma, so bili otroci zmeraj sami doma, ker je zmeraj vzel svojo Micko s sabo. In od doma je kar rad šel. Tudi v cerkev sta zmeraj hodila skupaj. Drobno je drobila mala Micka poleg dolge, nekam v nebesa raščene, nadvse suhe in naprej nagnjene, v kolenih nekoliko nalomljene žrdi, ki je bila njen moški. Čuden par. Ampak imela sta se menda res rada. In prav ta očitna ljubezen je šla našim ljudem v nos in kadar sta se kje prikazala, povsod so se jima potihoma posmehovali.
Nekoč kasneje mi je stari dobri šolski nadzornik Drago Vončina pripovedoval naslednjo zgodbo:
»Bil sem na nekakšnem sestanku šolskega sveta v Rovtah nad Logatcem, pravzaprav pri Svetih treh kraljih. Na Vrhu. V nedeljo po maši smo sedeli in se menili to in ono, kako urediti razmere v šoli, da bo na vse strani prav. Po sestanku pa me predsednik šolskega sveta,
močan in ugleden kmet, povabi domov na svojo kmetijo, na nedeljsko kosilo. Sprejel sem. Lepa nedelja je bila in nikamor se mi ni mudilo. Pa sva zakoračila proti njegovi kraljevini. Res je bilo to pravo kraljestvo. Dolge in široke njive, položene čez rahlo valovite holme. Pšenica je kar slišno klasila na njih, rž je visoko nad njo srebrnozeleno sklanjala dolgo klasje in krompir je bahavo razraščen in rožnato cvetoč čezinčez prekrival skrbno obdelane njive. Vsako leho sva obšla. Na vrtu pod hišo mi je razkazal še hruške in jablane in češplje in mi za vsako drevo posebej povedal, kje je izkopal divjaka zanj, kako rodi in kdo ga je zasadil ali cepil, že on sam ali še njegov oče ali ded.
Potem sva zavila v hlev. Tu se je mož šele razživel. Pobožal je vsako kravo posebej, mimogrede vrgel gobec detelje vsakemu od težkega para volov, potegnil nekajkrat s krtačo po šimlu, ki je zahrzal v ogradi za vrati, počohal med ušesi pisanega telička in mu pustil žvečiti in sliniti svojo zdelano dlan...
Vse sva obšla, vse sva videla, vse pozdravila in pohvalila, preden sva stopila v vežo. Tu naju je sprejela žena v nedeljskem predpasniku, vsa čvrsta in sveža in nasmejana kot zdrava hruška. Ob njej pa ograbek prav takšnih otrok, lepih in postavnih. Pokali so od življenja in zdrave radovednosti.
»To je pa moja družina,« je rekel mimogrede. »Stopite no napej.«
In že me je posadil za mizo v hiši in že je postavil predme žganja in mi porinil pod roko mogočen hlebec kruha in nož in takoj za tem še vrč mošta in že sva spet govorila o ječmenu, ki se bo dobro namlatil, in o ovsu, ki lepo kaže in o novih sortah krompirja, in o živini... Samo o ženi in otrocih nič.
Taki so naši ljudje.«
Taki so tudi naši hribovci. Kako naj torej odpustijo Mehačku, ni znal nikamor brez svoje ženske, da jo je vedno in povsod jemal s seboj, da je vedno in povsod sedela zraven njega in da jo je tu in tam tako lepo, skoraj poželjivo, pogledal z vrha dol, ko je tesno ob njegovih suhih rebrih sedela za mizo in se ponosno nasmihala. Kaj takega se vendar pri nas ne spodobi. In so ga držali za čudaka.
Se nadaljuje
KATARINA IVANČIČ
4. NADAUEVANJE
v
PELE SO ŽAGE LOGAŠKE
Okrajno glavarstvo Logatec, ki je imelo sedež in sodnijo v Gornjem Logatcu od leta 1875, je tedaj zajemalo izredno obširno območje, vse tja do današnje Cerkniške in Idrijske občine. Najmočneje je bila trgovina z lesom razvita v smeri proti Cerknici, Staremu trgu, Ložu, glavna »tržnica z lesom« pa je bila na Rakeku. V tem sestavku pa smo se omejili bolj na ožjo Logaško kotlino, sicer bi bila obdelava gradiva preobsežna.
1.4. Razvoj lesarstva na logaškem v 20. stoletju
Za razvoj lesarstva na začetku 20. stoletja je značilno, da še ni prav zaživelo. Zato v tem obdobju še zasledimo izseljevanje prebivalstva v Ameriko in nekatere kraje v Avstroogrski. V glavnem so se s trgovino še vedno ukvarjali priseljenci. Iz registra je razvidno, da je bil leta 1908 vpisan Juliij Lenassi, kot trgovec z lesom. Leta 1910 je bila registrirana javna trgovska družba z lesom Vencelj DRO-BEK et Anton KASTELIC.
Leta 1913 sta registrirala predelavo in obdelavo lesa AVIGO VITALNINI IN Dl EVARIOTO CHIARELLI.
Sicer prve vpise v registre zasledimo že v prejšnjem stoletju.
Naj navedemo še nekaj podatkov iz tega obdobja:
16.	novembra 1878 je vpisal dejavnost trgovine Johann Le-nassi-Ober Planina, obrt je izbrisana leta 1938,
12. nov. 1879 je prijavil svojo trgovinsko dejavnost Antonio Candusso, izbrisal pa 28. aprila 1903.
4.	3. 1884 je bila registrirana delniška družba SOCIETE FO-RESTIERE ET INDUSTRI-ELLE DE LESKOVA DOLINA, ki je imela sedež v St. Etiennu, in se je ukvarjala s proizvodnjo lesnih ekstraktov v notranjskih in snežniških gozdovih. Točnejši podatki o poslovanju niso znani, najbrž je ta družba prevzela tovarno, ki je s suho destilacijo proizvajala oglje, katran in suhi špirit in je obratovala do leta 1988, tovarna je delovala v vasi Kozaršče. Sedež podružnice delniške družbe je bil v Logatcu. Družba je prenehala delovati leta 1903.
Na »Notranjskem koncu« so bile v tem času registrirane že številne žage in trgovci z lesom: Leta 1863 - Ignacij Lavrič, Rakek, 1878 - A. Gaspari, Rakek, 1878 - Borsolo Tomšič, Rakek, 1878 - Alojz Pogačnik, Cerknica, 1889 - Anton Gaspari - Rakek, 1889 - Hieng, Rakek, 1897 - Franjo Žagar, Lož pri
Rakeku in drugi manjši lesni trgovci.
Izbruh 1. svetovne vojne je preusmeril tok trgovine, saj je bil les usmerjen predvsem v prodajo lesa za oskrbovanje avstro-ogrskega bojišča. Izdelovali so predvsem tramove za jamski les, ki so ga potrebovali za gradnjo strelskih jarkov. Leta 1916 je knez Hugo von Windischgraetz pričel graditi žago na svojem posestvu na Ravniku, nad železniško postajo v Planini. Gradnja je bila hitro dokončana, saj je že med vojno obratovala in je predvsem rezal jamski les, izkoriščal pa je lastne obsežne gozdove na
hiše mlinarjev C □
STOLI IN JEDILNIŠKE GARNITURE IZ MASIVNEGA LESA
VSAJ V VSAKI 30. AMERIŠKI DRUŽINI JE NAŠ STOL.
TUDI TO JE AMERIKA!
Ravniku in v Menišiji. Gradbena dela so izvajali predvsem vojni ujetniki, največ je bilo Rusov, ki so po vojni tudi delali na žagi.
Več o tej žagi bo napisanega v posebnem poglavju.
52 Janež O Gornik.
■ Petrič.
	\\o
□ l cerkev	\\°
	Ud
□	
o c c	oc
□ □ K □ gostilna.
ioooSd22D™EEEJ jT5ncDcTilimKDfnčFaDQ
opombe ; I - sedaj Uleč, v najstarejbit) zapi&il) spadala v skupino Janeže v ti) domačij
2. — sedaj lomio, do leta I92A spadala v skupijo Gornikovil") domačij
Po prvi svetovni vojni se je izredno razmahnila trgovina z lesom. Iz vpisnika v register je
razvidno, da je v tem času delo-
valo veliko trgovcev. Navedeni bodo po začetku obratovanja:
LETO 1921:
1.	Anton ČUK, Blekova vas 28, trgovina z lesom
2.	Anton JERINA, Dol. Logatec 40, trgovina z lesom
3.	Franc OBLAK, Brod 29, trgovina z lesom
4.	Ivan FURLAN, Dol. Logatec, trgovina z lesom in parna žaga
5.	Jakob MAČEK, Dol. Logatec 12, trgovina z lesom
6.	Ivan RIHAR, Gor. Logatec št. 4., trgovina z lesom.
7.	Anton KUNC, Rovte 102, trgovina z lesom
8.	Jakob KUNC, Rovte 97, trgovina z lesom
LETO 1922
9.	Matevž TRATNIK, Ravne pri Žireh, trgovina z lesom
10.	Gregor TRŠAR, Brod 1, trgovina z lesom
11.	MAČEK-GREGORIG-HREN, javna trgovska družba
LETO 1923:
12.	Jožef SMOLE, Dol. Logatec 45, trgovina z lesom
LETO 1927:
13.	Ignac PELHAN, Žiri, trgovina z lesom
14.	Josip KUNSTEL in sin, trgovina z lesom v Logatcu in Vrhniki
15.	Franc LENASSI, Gornji lo-gatec št. 33 posestnik in trgovina z lesom
16.	HODNIK-VOUK, od leta 1926 javna trgovska družba, od leta 1927 trgovina z lesom
(Se nadaljuje)
PREVEDEL INPRIPRA VIL: MATJAŽ MIŠIČ
Irene IDmner:
PODLISTEK 9. NADAUEVANJE
«SX(DDiro.SlAa. D as - Ž€R@Dtiiea 1871
Družinske zgodovine
Janeževi so ena izmed 12 prvotnih naseljenih družin. Se dandanes je ta priimek najbolj pogost, saj označuje 6 gospodarjev ali Vio vseh vaših družin. Nekateri gospodarji priznavajo, da so nekatere izmed Janeževih družin med najmočnejšimi v vasi. Izmed 6 gospodarjev sta dva hišarja, eden je Vi zemljak, ostali trije pa pripadajo majhnemu sloju kmetov z več kot V* zemlje.
Rekonstrukcija zgodovine Janeževih družin kaže na vrsto procesov, ki so Vplivali na družbeno in ekonomsko strukturo od najstarejših časov do polpretekle zgodovine. Priimek Janež se prvič pojavi v dokumentih leta 1730, vendar hišno ime ni zapisano. 13. marca tistega leta je bil v Žerovnici krščen Josef Janež, zakonski sin Mathie Janeža. Starejši zapisi so bili uničeni. Prvi popolni zapisi o vasi označujejo,, da je bilo leta 1791 v vasi 5 Janeževih gospodarjev, ena domačija pa je nosila njihovo hišno ime. Vsi so imeli v lasti Vt zemlje-ali več. V Janeževo skupino spadajo še gostilničar, rojen leta 1803, ter 5 gospodarjev, hišarjev, rojenih med leti 1804 in 1873, od katerih so bili štirje razdedinjeni bratje, eden pa je zemljo izgubil.
Le v enem primeru je bil priimek Janež tudi hišno ime, ki se je spremenilo v Toninec, ko je bila hiša s posestvom prodana. Hišna
imena drugih Janeževih domačij vključujejo bodisi opisno oznako kot dolnji ali pa so različice hišnih imen Njivec oziroma Brinar. Brinar je lahko tudi priimek, vendar se različice pojavljajo pri domačijah, kjer je bil prvi gospodar Janež, zato lahko sklepamo, da je Brinar opisni termin, ki se pojavlja v nekaterih hišnih imenih Janeževe rodbine. Podobno se Njivec s svojimi variantami pojavlja le v zvezi s priimkom Janež.
Današnji gospodarji so prepričani, da vse Janeževe domačije izhajajo iz hiše, ki nosi imel Uleč. Le-ta se nahaja v centru te skupine in njen sedanji gospodar je prepričan, da so bili njegovi predniki med prvimi naseljenci v vasi. Ime Uleč, ki se pojavi le v enem primeru mogoče označuje, da so se včasih pri hiši ukvarjali s čebelarstvom. Prvi napisani gospodar je bil rojen leta 1789 in je imel v lasti Vi zemlje. Morda je že prej predhodnik razdelil zemljo med sinove, ki so si v bližini zgradili svoje domove, kateri so dobili svoja hišna imena. S tem bi lahko razložili, zakaj so danes v vasi štirje Janeževi gospodarji, ki imajo v lasti zemljo. Zapisi kažejo, da je v 19. stoletju bilo v vasi 5 Janeževih domačij brez zemlje. Štirje lastniki teh domačij so bili razdedinjeni sinovi, eden pa je zemljo izgubil. Dve izmed teh hiš sta bili zgrajeni preden so Janeževi postali gospodarji, ostale tri pa so, kot kaže, zgradili sami - dve na južnem gričnatem delu vasi in eno ob severnem vstopu v vas. Naslednji primeri bodo pokazali različne usode razdedinjenih sinov.
1)	Johan Janež (št. 8), rojen 1. 1804 pri Brinarju. Čeprav je bil najstarejši sin, je posestvo podedoval najmlajši brat. Zgradil si je kočo, imenovano Gričar, na južnem delu vasi, vendar ni dolgo ostal v Žerovnici. V kočo se je kmalu zatem naselila druga družina.
2)	Lovre Janež (št. 10), rojen 1. 1859 pri Brinarju prav tako ni dedoval posestva. Postal je čevljar in si sezidal hišo, imenovano Brinarjev Lovre, na severnem robu vasi. Da bi si izboljšal dohodek, je v 1890-ih večkrat potoval v Brazilijo in ZDA. Naj starejši sin, ravno tako čevljar, se je vrnil iz ZDA, da bi pomagal starajočemu očetu. Po njegovi smrti 1904, se je za nekaj let vrnil nazaj v ZDA in domov pošiljal zaslužek, vendar je družina še vedno ostajala med najrevnejšimi v vasi. Šele v tretji generaciji si je najstarejši sin, rojen
leta 1926, izboljšal položaj s tem, da je dvajset let delal v tovarni in si pridobil nekatere ugodnosti, ki niso na razpolago kmetom, kot npr. socialno zavarovanje ter nizko obrestna posojila.
3)	Josef Janež (št. 9), mlajši sin, rojen 1. 1833 pri Ulecu, se je poročil s hčerko hišarja, vendar je revščina prisilila družino, da je prodala hišo in se s šestimi otroci izselila iz Žerovnice.
4)	Antonius Janež (št. 11), rojen 1. 1861 pri Njivcu. Ker je njegov starejši brat podedoval posestvo, si je kupil sosednjo kočarsko hišo, kjer njegovi potomci, za razliko od družine Lovreta Janeža, še vedno živijo v revščini.
5)	Franc Janež (št. 12), rojen 1. 1873 pri Janežu, je bil edini sin in dedič. Ker v zakonu dolgo ni imel otrok, je moral zaradi pomanjkanja delovne sile prodati hišo ter 'A zemlje. Kupec je bil razdedinjeni sin krojača Andreja Petriča, Anton, ki je domačiji dal novo ime - Toninec. Le-ta je danes še vedno v rokah družine Petrič; žena sedanjega gospodarja je Janeževa, rojena pri Njivcu. Po prodaji hiše sta si Franc in žena na dvignjenem delu vasi sezidala novo kočo, imenovano pri Janeževih, katere je bila kasneje uničena, Franc pa je z ženo in hčerko zapustil vas.
Ženske iz Janeževih družin so vaščani radi poročali, saj so bili le-ti ugledna družina. Poleg šestih domačij, katerih gospodarji so iz Janeževe rodbine, je z njo, skozi poroke med leti 1811 in 1955, povezanih še dvanajst drugih hiš. V vsaj petini izmed hiš sta dva člana različnih generacij poročila ženske Janeževe rodbine. Tako mreža le-te zajema okrog 200 hiš oziroma tretjino vesi Rodbina Janež je bila izbrana za podrobnejšo študijo zaradi jvoje dominantne vloge, ki jo ima v vasi. Preučevanje njene zgodovine nam je pomagalo pri pojasnjevanju družbene in ekonomske strukture vasi. Tako enakopravna delitev posestva kot kasnejše dedovanje prvorojenca sta pripomogla k ohranitvi zemlje ter skupnosti v Žerovnici. Slednja je prinesla tudi družbenoekonomsko diferenciacijo ter porast tradicionalne elite, ker je še povečalo konflikte v vasi. Razdedinjeni sinovi so bili prisiljeni iskati zaslužek zunaj vasi v širši družbeni skupnosti, s tem pa se je zamajala tudi stabilnost tradicionalnega družbenega reda na podeželju.	($e nadaljuje)
NOČ IN DAN V...
V naši rubriki »Noč in dan v CERKNICI, IDRIJI, ILIRSKI BISTRICI, LOGATCU, POSTOJNI in na VRHNIKI« vas seznanjamo z dežurstvi v ZDRAVSTVENIH DOMOVIH, VETERINARSKIH AMBULANTAH...
Obveščamo vas o kulturnih prireditvah, vsak prvi teden v mesecu, o verskih obredih in še o marsičem drugem.
Nove, novejše in naj novejše servisne informacije nam lahko sporočite na telefonsko številko (961) 741-414, vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 10. ali pa nam jih pošljite na naslov uredništva: NOTRANJSKI ČASOPIS, Logatec, p.p. 28.
.	BOJANA PIVK
CERKNICA
Zdravniška
dežurstva
ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA NZD - SPLOŠNA AMBULANTA
vsak dan do 20. ure.
Redno dežurstvo ob koncu tedna je od sobote od 18. ure do ponedeljka do 6.30. Tel.: 791-013.
Dežurna
veterinarska služba
slovenskega etničnega ozemlja -20. stoletje)
GUČEK, Svetozar: Slovenija, Zibelka smučanja v srednji Evropi
ENOTA STARI TRG Ponedeljek od 14. do 18. ure. Sreda od 13. do 15. ure.
ENOTA NOVA VAS Četrtek od 14. do 16. ure.
ENOTA ŽILCE Nedelja od 9. do 11. ure.
Verski obredi
Potujoča knjižnica
PONEDELJEK Grobišče od 12.50 do 13.50 Matejna vas od 14.10 do 15.10 Koče od 15.20 do 16.20 Slavina od 16.40 do 17.40 Selce od 17.50 do 18.50 TOREK
Zagorje od 12.50 do 14.20 Drkovče od 14.30 do 15.10 Parje od 15.20 do 15.50 Jurišče od 16.05 do 16.40 Palčje od 16.50 do 17.50 ure. SREDA
Trnje od 12.20 do 13.15 Klenik od 13.20 do 14.10.
Volče od 14.40 do 15.10.
Čepno od 15.20 do 15.50. Neverke od 16.00 do 17.00 ure. Kal od 17.10 do 18.10. ČETRTEK
M. Pristava od 13.05 do 14.05. Nadanje selo od 14.15 do 15.15. Dolane od 15.30 do 16.20.
Narin od 16.30 do 17.30.
V. Pristava od 17.40 do 18.20.
PETEK
Suhorje od 13.20 do 14.20.
Buje od 14.30 do 15.20.
Ribnica od 15.30 do 15.45.
Nova Sušica od 15.50 do 16.20. Stara Sušica od 16.25 do 16.55. Doljna Košana od 17.00 do 18.00 ure.
Gornja Košana od 18.10 do 19.10 ure.
Verski obredi
POSTOJNA
Cerkev Sv. Štefana - maše so vsak delavnik ob 18. uri. V soboto je nedeljska maša ob 18. uri.
Maše ob nedeljah in praznikih so ob 8.30, 10. in 18. uri.
PIVKA
Cerkev. Sv. Petra - maše so vsak dan ob 17. uri. Po razporedu so maše tudi na podružnicah, prav tako ob 17. uri. Vsako soboto je nedeljska maša ob 17. uri. Maše ob nedeljah in praznikih so ob 8. in 10. uri.
Kulturne prireditve
ROVTE
30. 3. vas ob 20. uri vabi v DVORANO-ROVTE skupina LON GATICUM.
Knjižnice
MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC
Odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob petkih od 15. do 19. ure. ROVTE.
Vsako nedeljo ob 8. do 10. ure. HOTEDRŠICA.
Vsak četrtek od 17. do 18. ure.
Zdravniška
dežurstva
Verski obredi
GORENJI LOGATEC - duhovnik Janez Kompare Župnijska cerkev Rožno venske matere božje - maše vsak dan ob 18. ure, v nedeljo ob 7. in
10.	ure.
HOTEDRŠICA - duhovnik Franjo Simončič
Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika - maše vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 8. in 10. uri. DOLENJI LOGATEC - duhovnik Tone Kompare Župnijska cerkev Sv. Nikolaja - maše ponedeljek, sreda, petek, sobota ob 18. uri, torek in četrtek ob 8. uri, nedelja ob 7., 9. in
10.30.
ROVTE - duhovnik Janez Petrič Župnijska cerkev Sv. Mihaela - maše ponedeljek, torek, sreda ob 7. uri, četrtek, petek ob
17.	uri, sobota ob 8. uri, nedelja ob 7.30 in 10. uri.
rinarja.
Knjižnice
IDRIJI
Zdravniška
dežurstva
CEV, ob 18. uri, ameriška komedija.
CESTNA KAVARNA, ob 20. uri, ameriški akcijski.
ILIRSKI BISTRICI
VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 791-384. Sprejema naročila veterinarskih pregledov vsak dan od 7. do
8.30.	V času od 2. 2. 1991 do 9. 2. sta dežurna veterinarja: JANEZ USENIK, tel. 798-022 in veterinar MARTIN FELICIJAN, tel. 791-069.
Kulturne prireditve
5. 4. 1991 se lahko ob 16. uri v dvorani pod LJUBLJANSKO BANKO udeležite OKROGLE MIZE: Svetovni dan zdravja 91 »NARAVNE KATASTROFE«.
Predavatelji: dr. Sterle, prof.
dr. Habič, mag. Veselič, inž. Gosak in dr. Pirš.
Knjižnice_________________
KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA, tel.: 791-078 Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 18. ure.
Sreda od 7. do 15. ure.
V knjižnici lahko kupite naslednje knjige:
PRAPROTNIK, Janez:	1689
Bloke 1989
DEŽELA OB CERKNIŠKEM JEZERU
ČEPLAK, Ralf: Občina Cerknica (Etnološka topografija
CERKNICA - duhovnik Jože Vidic
Maše so vsak dan ob 7. uri, v popoldanskem času ob 18. uri.
Ob nedeljah ob 8., 10. in 17. uri. Martinjak - vsako nedeljo ob 9. uri.
Podslivnica - vsako nedeljo ob
11.	uri.
BEGUNJE PRI CERKNICI - duhovnik Andrej Pirš Maše vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 7.30 in 10. uri. BLAGOSLOV JEDIL: 30. 3. ob 16., 17. in 18. uri.
Obvestilo
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV:
Na podlagi 9. člena Odloka
o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Cerknica (Ur. 1. SRS št. 2/85) bomo v času od ponedeljka 1. aprila do petka 5. aprila odvažali kosovne odpadke in razno opremo (bela tehnika, pohištvena oprema, karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi itd...) na komunalno odlagališče.
To vrsto odpadkov pripravite na dosedanja odjemna mesta poleg smetiščnih posod, kontejnerjev ali pred hišami.
Kosovne odpadke bomo pobirali ob priliki rednega odvoza ali pa na poziv občanov. Odvoz te vrste odpadkov občanom ne bomo zaračunali.
POSTOJNA
Zdravniška
dežurstva
NZD - ZDRAVSTVO POSTOJNA
Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj naslednjega dne.
Ob sobotah se začne dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Informacije o dežurnem zdravniku dobite na tel. št. (067) 22-401.
Dežurna
veterinarska služba
VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 22-171.
Opravlja redno veterinarsko službo v'ak dan od 7. do 14. ure. Dežurni veterinar:
30. in 31. 3. Janez Mulec, Log 3, Postojna, tel. 22-240; od 1. 4. do 7. 4. Stane Penko, Tržaška 47 Postojna, tel. 21-139.
Če veterinarja ni doma, kličite recepcijo hotela Kras, tel. 21-071. Navodila za osemenjevanje sprejemajo med 7. in 8. uro zjutraj, na tel. številki 22-187 in 22-171.
Kulturne prireditve
FILMSKO GLEDALIŠČE
30.	3. HARLEM PONOČI, ob
17.30,	ameriška akcijska komedija.
BELE NOČI, ob 20. uri, ameriška akcijska drama.
31.	3. BELE NOČI, ob 16. uri, ameriška akcijska drama. HARLEM PONOČI, ob 18.30, ameriška akcijska komedija.
1.	4. BELE NOČI, ob 17.30, ameriška akcijska drama.
HRALEM PONOČI, ob 20. uri, ameriška akcijska komedija.
Knjižnice
KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA
POSTOJNA
- Izposoja knjige vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 18.30.
Čitalnica je odprta vsak dan, razen sobote, od 11. do 17. ure PODRUŽNICA PIVKA Ponedeljek, sreda, petek od 11.30 do 19. ure.
Torek, četrtek od 7. do 15. ure. PODRUŽNICA PRESTRANEK Ob ponedeljkih od 15. do 17. ure.
NZD - ZDRAVSTVO IDRIJA
Tedenska držuma služba traja od 21. ure pa do 6. ure naslednjega dne.
Nedeljska dežurna služba traja od sobote od 18. ure pa do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Nujne hišne obiske v času ordinacije prevzame zdavnik, ki dela v ambulanti v Idriji, za Cerkljansko področje pa zdravnik, ki dela v ambulanti v Cerknem.
Dežurstvo v splošni ambulanti, tel. 71-912.
Dežurni zdravnik:
30. in 31. 3. dr. Dordže Fenj-veši,
1.	4. dr. Silvij Štraus,
2.	4. dr. Dordže Fenjveši,
3.	4. dr. Milan Vončina,
4.	4. dr Janez Podobnik,
5.	4. dr. Ana-Marij Novak-Rnap,
6.	4. dr. Majda Troha.
Dežurna veterinarska ambulanta, tel, 71-303_________________
Dežurni zdravnik:
30. in 31. 3. Bogo Fatur, Idrija, Sp. Idrija 121, tel. 76-026.
1. 4. in 2. 4. Matjaž Verdnik, Idrija, Gorska pot 26. tel 71-669.
3. 4. in 4. 4. Stanko Vončina, Idrija, Študentovska 20, tel. 72-715.
5.	4. in 6. 4. Milan Božič, Cerkno, Cesta na Plužne 41, tel. 75-302.
Kulturne prireditve
FILMSKO GLEDALIŠČE 30. 3. MAŠČEVANJE NOR-
Knjižnice
MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA V IDRIJI Izposoja knjige in video kaset ponedeljek, sreda in petek od 11. do 19. ure, v torek in četrtek od
7.	do 14. ure, v soboto in dan pred praznikom od 7. do 12. ure. KNJIŽNICA V SPODNJI IDRIJI
Odprta v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 19. ure. KNJIŽNICA V CERKNEM Odprta je vsak dan, razen ponedeljka in sobote od 11. do 19. ure.
Verski obredi
IDRIJA - duhovnik Stanko Medveščak
Cerkev Sv. Trojice - maša (spovedovanje) vsak dan ob 8. uri, razen ob nedeljah in praznikih.
Cerkev Sv. Jožefa delavca
-	maša vsak dan ob 18. uri, ob nedeljah ob 8., 10. in 18. uri.
SPODNJA IDRIJA - duhovnik Franc Kavčič Maše v ponedeljek in petek ob
17.	uri, v torek in četrtek ob
7.30,	v soboto ob 18. uri, ob nedeljah in praznikih ob 8. in 10. uri.
ČRNI VRH NAD IDRIJO
-	duhovnik Ivan Mozetič Vsak dan ob 17. uri, v petek ob
8.	uri, ob nedeljah in praznikih ob 7. in 10. uri.
GODOVIČ - duhovnik Vinko Kobal.
Vsak delavnik razen četrtka ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih ob 9. uri.
LEDINE - duhovnik Franc Štekar
Maše so vsak dan razen srede ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 9. uri.
LOGATCU
Zdravniška
dežurstva
NZD - LOGATEC tel. 741-217
30.	3. do 31. 3. dr. Blagica Džaič do 20. ure, tel. 741-327,
31.	3. od 20. ure do 1. 4., dr. Tonja Gomzi-Hrabar, tel. 741-217,
1.	4.-2. 4. dr. Katarina Turk, tel. 741-217,
2.	4.-3. 4. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173,
3.	4.^4. 4. dr. Blagica Džaič, tel. 741-327,
4.	4.-5. 4. dr. Tonja Gomzi-Hrabar, tel. 741-217,
5.	4.-6. 4. dr. Jože Skvarča, tel. 741-235.
Stalna pripravljenost traja med tednom od 20.00 ure do 6.30 ure naslednjega dne. V soboto pa od 14.30 do 6.30 ure v ponedeljek. PREKO DNEVA SE POSLUŽUJTE SPLOŠNE AMBULANTE!
V primeru naknadne spremembe razporeda je obveščana Postaja milice Logatec, tel. št. 741-202.
NUJNA ZOBOZDRAVSTVENA POMOČ
Vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstveni dom, Ljubljana, Metelkova 9, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
Dežurna
veterinarska služba
DEŽURSTVO VETERINARSKEGA ZAVODA VRHNIKA, tel. 751-260
30.-31. 3. dipl. veterinar Andrej Brus, Hotedršica, n.h., tel. 769-100, UKV 44
1.-5. 4. dipl. Veterinar Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35
NZD - ZDRAVSTVO ILIRSKA BISTRICA
Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 6.30 naslednjega dne. Ob nedeljah in praznikih traja dežurstvo od 7. ure zjutraj do 7 ure naslednjega dne. Dežurnega zdravnika pokličite po telefonu (067) 81-475.
Dežurna
veterinarska služba
Dela štiriindvajset ur dnevno, na tel. št. (067) 81-010 vam bodo
KNJIŽNICA MSKSE SAMSA Ponedeljek, sreda in petek je odprta od 7. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Torek in četrtek od 7. do 14. ure.
Verski obredi
TRNOVO Cerkev Sv. Petra
-	maše ob nedeljah in praznikih so ob 7. in ob 10. uri. BISTRICA
Cerkev Sv. Jurija
-	maše ob nedeljah in praznikih so ob 8.30 in ob 17. uri.
NA VRHNIKI
Zdravniška
dežurstva
NDZ TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA
Nega bolnikov na domu vsak dan, dežurni zdravnik tel. 751-141.
V izjemnih primerih lahko kličete PM Vrhnika, tel 751-122.
Dežurna
veterinarska služba
Uradne ure do 7.00 do 8.30 Od 8.30 do 15. ure kličite na tel. 218-789 ali 218-911, od 15. do 7. ure naslednjega dne skrbi za naročila dežurnemu veterinarju Varnost Ljubljana, tel. 268-543.
Veterinarska higienika kličite na tel. 752-765.
30.-31. 3. dipl. vet. Andrej Brus, Hotedršica n.h., tel. 769-100, UKV 44
1.-5. 4. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35
Kulturne prireditve
Cicibani bodo v četrtek, dne 4. aprila ob 17. uri v Cankarjevi knjižnici poslušali pravljico:	KAKO SO ROŽE
ISKALE POMLAD.
1. 4. bo ob 20. uri v CANKARJEVEM DOMU gostovala gledališka skupina »KUD IVAN CANKAR« iz Šentjošta s komedijo SREČA IN UPANJE. Režiser: Lojze Oblak, avtor: Marcel Frack.
5. 4. bo ob 20. uri v OŠ »IVAN CANKAR« koncert ženskega pevskega zbora CONCINITE z VRHNIKE pod vodstvom DARINKE FABIANI in komumega moškega zbora ORSEJ iz IŠKE VASI pod vodstvom Vide Kopač.
FILMSKO GLEDALIŠČE 4. 4. HARD TO KILL - ODPOREN, ob 20. uri, ameriška kriminalka.
6.	4. FLATLINERS - TENKA LINIJA SMRTI, ob 18. uri, ameriška grozljivka.
GODS MUST BE CRAZY - BOGOVI SO SPET PADLI NA GLAVO, ob 20.30, ameriška komedija.
Knjižnice
CANKARJEVA KNJIŽNICA NA VRHNIKI
Od ponedeljka do petka odprta od 9. do 19. ure.
V soboto odprta od 8. do 12. ure.
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI:
Bovhanj, R.: Prečudovite pesmi Grafenauer, N.: Abeceda Kovič, K.: Zmaj Direndaj Kunaver, D.: Sedem stebrov angleščine na miselnih vzorcih Metulji
Pleško, S.: Umita kri. Predpisi o prometnih davkih Ribniki in reke Sienkiewicz, H.: Quo vadiš Slana, M.: Oživitev dr. Antona Korošca
Stele, F.: Popotni psalmi Veneto in Slovenija dve kulturi za Evropo
Vrhnika, prečuden kraj
Verski obredi
Župnijski urad Vrhnika, tel. 751-344.
Maše - delavniki: ob 18. uri, cerkev Sv. Pavla na Vrhniki.
Nedelja: ob 7.30, 9. in 18. uri, cerkev Sv. Pavla na Vrhniki, ob
10.30,	cerkev Sv. Lenarta na Vrhniki,
ob 9. uri maša v Zaplani,
ob 6.30 in 9. uri maša v Bevkah
Blagoslov jedil:
Farna cerkev ob 11. in ob 17. uri. Blatna Brezovica ob 15. uri. Sinja Gora ob 15.30.
Verd, Drenov Grič v GASILSKEM DOMU ob 16. uri.
Velika Ligojna in Leseno Brdo ob 16.30.
14 STRAN • 30. MARCA
OBVESTILA
PODJETJE ŠKOCJAN, GOSTINSTVO P. O. RAKEK
		
Svwyg?0sS?S8H
Nudimo vam lovske specialitete: košuta, divji prašič in ostalo po naročilu, najkvalitetnejša vina in ostale pijače
Goste prosimo, da svoj obisk obvezno najavijo Telefon (061) 791-066 med 10. in 19. uro
Za večje zaključene družbe pripravimo tudi posebno prehrano, pijačo in glasbo
ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 20. TIRE.
f
M
m
i
Si;:
m
m
I
M
i
m
m
M
m
i
i
i
i
i
i
i
i
i\
E
Mercator - Nanos - Trgovina d. d.
maloprodaja in gostinstvo
Mercator-Nanos - trgovina d.d. Rakek tel. (061) 796-010 ali (061) 796-015
V Blagovnici Cerknica tel. 791-511 ugodne cene pohištva:
-	spalnice VEGA 18.800,00 din,
-	regal VEGA 22.126,00 din,
-	otroška soba VEGA 8.866,00 din,
možnost nakupa z gotovino ali na potrošniški kredit.
Voščimo vesele praznike.
1
1
i
I
1
I
I
i
m
i
m
m
«
i
i
i
l
m
i
1

'vljitDno vabimo rut nnEuj) v novo ttjovino
N^ptclci
Cankaijeva cesta 12, Dol. Logatec
poleg mesnice »Emona«
Po ugodnih cenah Vam nudimo:
-	metrsko blago
-	volno
-	ročno pletene izdelke
-	gumbe, elastike, trakove
-	sukanec in drugo
-	vsako soboto od 10. do 12. ure Vam je v trgovini na voljo tudi šivilja
Trgovina je odprta vsak dan
od 8. do 12. in od 16. do 19. ure,
v soboto
od 8. do 12. ure
OBVESTILA
Drobne astronomske zanimivosti od 1. do 7. aprila 1991_____________________________________
Ponedeljek, 1. aprila, se začenja 14. koledarski teden. Sonce se prebuja danes ob 6.43. Polovico svetlega dne bo ob 13.06, Sonce pa bo zašlo drevi ob 19.30. Svetla Venera bo zašla šele ob 22.37 za severozahodnim obzorjem. Mars bo na našem nebu do jutri do 2.23, Jupiter pa do 4.26. Saturn bo vzšel jutri ob 4.16. Luna bo zašla ob 7.109, na naše nebo se bo vrnila ob 22.24. Okoli 22. ure bo blizu nebesnega poldnevnika ozvezdje Vodne kače. Južno nad severnim obzorjem pa ozvezdje Kefej.
Torek, 2. aprila, štejemo 92. dan v letu. Dan se ^	|	v 0ivezuju ouclva. --------
podaljšuje za 3 minute dnevno. Daniti se bo začelo Luna zaJ tija ob 1 37 |n sonce? Svojo pot po ob 6.08. Sonce se bo pojavilo nad obzorjem ob 6_41	našem ^ bQ zače|o ob 6 32 konča|0 pa ob j 9.38.
zašlo pa bo ob 19.31. Luna bo pod obzorjem od 7.38	gvetia pot bo trajala 13 ur in 6 minut,
pa do 23.30.
Sreda, 3. aprila. Luna bo zašla ob 8.11, vzšla pa ob 0.32. Sonce nam bo svetilo 12 ur in 53 minut. Vzšlo bo ob 6.39, zatonil pa bo ob 19.32.
Četrtek, 4. aprila. Luna bo vzšla ob 0.32, z nami bo ostala do 8.52. Sonce bo vzšlo ob 6.37, zašlo ob 19 33.
Petek, 5. aprila ali 95. dan leta. Luna bo krožila po 26. vzporedniku južne nebesne širine, zato bo na našem nebu le med 1.28 in 9.40. Ob 23. uri bo od Zemlje najbolj oddaljena. Do Lune bo okoli 405500km. Sonce bo nad našim obzorjem od 6.36 do 19.35.
Sobota, 6. aprila. Luna bo na našem nebu od 2.14, zašla bo ob 10.35. Sonce bo bolj radodarno. Svetilo nam bo kar 13 ur in 2 minuti. Vzšlo bo ob 6.34, pravo Sončevo poldne bo ob 13.04, zašlo bo ob 19.36.	w
Nedelja, 7. aprila. Luna je vzšla ob 2.53, ob 8.45 bo zadnji krajec v ozvezdju Strelca. Naše nebo bo
i	.otilo nh 11-37 In	fivnin DOt DO
Mali oglasi
Prodam cirkular z dvižno mizo in jarmom in motorjem z močjo 3 KW. Tel.: (061) 768-137 Želite Imeti lepo urejeno trgovino ali gostinski lokal? Pokličite aran-ierko na tel.: (061) 791-163. Plastični čoln ELAN, 3 x 1,5 m, za štiri osebe, nujno prodam za 300 DEM..Tel.: 791-371.
Prodam ponv express, letnik 1979 za 350 DEM. Venčeslav Oblak, Cankarjeva 16, 61370 Logatec.
Prodam Z - 750, letnik 1976, registriran do konca leta, z rezervnimi deli: motor, menjalnik, šasija, itd., za 1200 DEM. Stane Oblak, Topol št. 1 a, 61382, Begunje pri Cerknici.
Prodam nov trainožarni kotel za
centralno kurjavo. Tel.: (061) 741-117.
Zamenjam družbeno stanovanje
v Ljubljani-Bežigrad za enakovredno v Logatcu. Ponudbe na naslov: Sandi Kogovšek, Cesta 5. maja 3, 61370 Logatec.
Prodam vikend hišo: voda, elektrika, dvosobno stanovanje, parcela 2000 m2. Vseljivo takoj. Tel.: (061) 741-891.
Prodam komfortno dvosobno stanovanje v Logatcu, 60 m2, prvo nadstropje, velik balkon, bližina trgovine. Ponudbe pošljite na uredništvo Notranjskega časopisa.
Mali traven ima devet vremen na dan.
April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi.
Ce je april deževen, kmet ne bo reven.
Če malega travna grmi, slane se več bati ni.
Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Medobčinski inšpektorat
Obvestilo vsem pridelovalcem koruze
Na podlagi 1. člena odloka 0 zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju R Slovenije (Ur. iist gRS |t. 20/78 in 9/85) so Pridelovalci dolžni zaradi umevanja in zaradi preprečitve m?enja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Hb.) kot go-
Na kaj ne smemo pozabiti v zgodnjem pomladanskem času
Prodam veliko zazidljivo parcelo
z urejeno dokumentacijo v bližini Logatca. Možen takojšen prepis in zidava. Ponudbe pošljite na uredništvo Notranjskega časopisa.
Hlžo v Logatcu kupim ali v zameno nudim dvosobno stanovanje in gradbeno parcelo. Ponudbe pošljite na uredništvo Notranjskega časopisa.
Parcelo, cca 2000 m2 v bližini Gorenjega Logatca, zazidljivo, prodam. Simon Rupnik, Pavšičeva 28, 61370 Logatec.
Nerabljen štedilnik kupper-busch ter punte, lege in deske za opaž za gradnjo hiše ugodno prodamo. Tel. (061) 769-003, popoldne od 16. ure naprej.
Trabanta L. 88, reg. do 2/92 prodam. Emilija Mravlje Vrhnika, Robova 44
Kombi IMV 1600 BR 8+1, vozen, neregistriran, 89000 km, 1978 letnik ugodno prodamo. Kliči 791-332 /dop.
Sprejmem kakršnokoli delo na
domu, v trgovini ali gostinstvu. Nagode Anka, Črni vrh 40, 65274 Črni vrh nad Idrijo.
ČESTITKA:
Dragi mami, babici, ANUŠI KLANČAR želimo zdravja, veselja in radosti za njen rojstni dan: hčerki Saša in Anuša, vnuka Lara in Nejc ter Stane in ostalo sorodstvo.
Ob tem, ko ljudje v mestih, med zidovi, visokimi bloki, na asfaltu, še ne čutijo tiste prave pomladi, je zunaj, na deželi, popolnoma drugače. Vse se tako hitro spreminja, odganja, brsti, da včasih skoraj pomislimo, da je delček resnice v tistem, kot smo včasih rekli: da slišimo travo kako raste.
Sicer pa, niso vse pomladi tako zgodnje, kot je letošnja. Če pogledamo samo na Cvetno nedeljo, ki je že za nami, in naj bi simbolično predstavljala cvetočo pomlad, vendar je, vsaj na Notranjskem cvetja še zelo malo. Nasprotno, lahko bi rekli, da so še marsikje opazni znaki minule zime. Ja, vsaka zima pac pusti za seboj navlako, umazanijo in razne odpadke, ki jih je letos vsaj za nekaj časa prekril sneg. Pa vendar, vsaka gospodinja se je vedno potrudila, da je bil dom za velikonočne praznike lep in urejen. Matere in dekleta so poskrbele, da so vnesle v vsak kotiček svežino in navdih pomladi.
Tudi narava se trudi, da bi bila v tem času najlepša, zato na vrtovih in travnikih s prebujajočo rastjo dviguje vso onesnaženost, ki jo ovira pri novi vegetaciji. Pomagajmo ji! Na vrtovih lahko odstranimo vso navlako od starih vrečk, preperelih stebel od lanskega pridelka, palice, ki so nam lani morebiti služile
za oporo visokih rastlin in podobno. Travnate površine narahlo očistimo z grabljami. To moramo opraviti zares s pravim občutkom, saj je travna ruša v tem času zaradi zimskih pozeb še zelo nestabilna. Z močnim pritiskom grabelj na rušo, bi lahko potrgali nežne koreninice, in tako bi vam na lepi travni površini ostale »zaplate« prazne zemlje. V takem primeru bi morda celo krivili katerega od škodljivcev, da je izpodjedel koreninice.
Če iz domačega vrta pogledamo malo dlje, na travnate površine, bomo tudi tu našli dovolj dela. Brananja in čiščenja travnikov se najprej lotevajo vsi, ki imajo v hlevu nekaj repov goveje živine. Namreč živinorejci dobro vedo, da niti paša, niti košnja na zanemarjenih travnikih nista uspešni. Kmetijski strokovnjaki pa trdijo, da se paša lahko začne, seveda če je ugodno vreme, takrat, ko je trava visoka približno 5cm.
Če se bo toplo vreme nadaljevalo, bo čas za pašo kmalu pred vrati. To pa bo najbrž prišlo prav tistim kmetom, ki so bolj na tesno z zalogo krme. Najbrž ne bo odveč še en napotek, ki ga strokovnjaki pri začetni paši še posebej poudarjajo:	začetna
paša naj bo na vrtu okrog hiše, vendar le za vzbujanje teka, ne pa za celoten obrok. Saj vemo,
da tudi pri ljudeh spremenjen način prehrane lahko povzroči neljube posledice. Od vrta, travnih in pašnih površin, poglejmo še malo k sadajrjem, saj so le-ti pravzaprav prvi, ki začnejo hoditi okoli dreves in opazujejo katero vejo je treba obrezati. Verjetno so to delo v glavnem tudi že opravili in zdaj samo čakajo na uspešno ozelenitev in na cvetne nastavke. Okrog varstva sadnega drevja so tudi sadjarski strokovnjaki različnega mnenja. Nekateri zagovorjajo predspo-mladansko škropljenje, češ, da je treba škodljivce uničiti še pred vegetacijo, medtem ko so drugi bolj za spomladansko škropljenje in za ponovitev postopka med cvetenjem. Integrirano varstvo sadnega drevja pa je tisto, ki bolj stoji ob strani biološke pridelave. Torej, ne škropiti sadno drevje za vsako ceno in ob vsakem času, pač pa je pametno opazovati kaj se z drevesom dogaja, in šele nato ukrepati, seveda, če ne gre drugače, tudi s kemičnimi sredstvi.
Še na nekaj ne bi smeli pozabiti. Pomladi znajo biti sicer mokre, deževne, včasih pa tudi suhe. Ponavadi vse odpadke, suhe veje in podobno zakurimo kar na vrtovih ali celo na odprtih površinah. Prepogosto ob tem pozabljamo, koliko požarov je tako že nastalo iz čiste neprevidnosti. Še posebej bi morali biti pozorni, če to delo opravljajo starejši ljudje, ki niso vedno prav spretni, da bi se umaknili ognjenemu zublju, ko oblizne krilo ali hlače.
V teh nekaj vrsticah nismo bili prav nič praznični. Nekaj pa je najbrž res: in sicer to, da včasih pozabljamo na tiste najbolj osnovne stvari. Zato pa za letošnje praznike naše kmečke gospodinje ne smejo pozabiti, da bodo košare in jerbasi polni in da bodo, ko jih boste odnesle k blagoslovu, prekrite z lepimi prti. Vsaj v nečem se spomnimo naših mater in babic, ki so se za ta obred pripravljale s posebno spoštljivostjo.
I. Polanec
Čez sedem let vse prav pride_______________________________
-	Ste morda pri likanju po nesreči osmodili perilo? Poskusite ga zdrgniti s svežim sokom čebule, nato pa ga še sperite.
-	Če testu za palačinke dodate malo pecilnega praška, bodo lepo narasle, če pa mu dodate še malo olja, ga ne bo treba sproti dolivati v ponev in palačinke se ne bodo prijemale.
-	Še nasvet za najstnike: če želite, da vam domači ne bodo odpirali pisem, premažite preklopni del ovojnice z beljakom.
NOČ
Kupon za brezplačni mali oglas
Prosim, da v Notranjskem časopisu objavite mali oglas z naslednjo vsebino:
IME IN PRIIMEK NAROČNIKA: NASLOV:
TELEFON:
PODPIS:
DROBCI
Malo premišljevanja pa tudi ne škodi
spodarsko škodljive na območju R Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podo-rati, kompostirati ali sežgati) koruznico skupno s štrclji.
Ljudje smo ustvarjeni tako, da se radi srečujemo in si ob tem izmenjujemo mnenja, izkušnjo ali dve in preprosto sproščeno poklepetamo. Vzdušje v družbi pa je vedno odvisno od trenutka in od ljudi, ki sestavljajo druščino.
Ne dolgo tega sem se srečala z znanci in prijatelji, z namenom, da preživimo skupaj prijeten večer. Pa se je vse skupaj izcimilo, vsaj zame, v večer molčanja in nervoznega presedanja na stolu in pogledovanja na uro. Kajti nekdo med nami se je pre-
levil v pravi govorilni mlinček, iz katerega so besede vrvele in žuborele brez prestanka. V pogovor nihče med nami ni mogel vskočiti niti takrat, ko je zajemal sapo, kajti odlikovala ga je neverjetna hitrost. Če je na delu tako hiter in sposoben kot pri besedah, potem je njegovo podjetje prav gotovo izredno zadovoljno z njim, sem pomislila. On pa je klepetal in klepetal in užival ob tem, ko je poslušal samega sebe ali pa je govoril čez mero, v prepričanju, da ga ostali radi poslušamo in da nas s svo-
jim nezmernim besedičenjem zabava. Preprosto pa je pozabil, da bi tudi drugi radi rekli besedo ali dve.
Večer v njegovi režiji se je stopnjeval v razne čenče o njegovih kolegih, ki jih nihče med nami ni poznal. Vse, kar je bilo v njegovi glavi, vse to je bilo tudi na jeziku.
Vmes pa je to dolgovezno, le zanj zanimivo besedičenje krepko zabelil z znanimi slovenskimi in uvoženimi kletvicami. P..., k... in podobna folklora so kar letele po zraku, mi pa smo se
na skrivaj spogledovali v onemoglem besu, ker ga nismo mogli ustaviti.
Po večerji pa si je za dodatno slikovitost še prav nemarno otrebil zobe z zobotrebcem, tako da smo si vsi prisotni lahko neposredno ogledali kakovost njegovega pripomočka za grizenje.
Za konec večera nam je še postregel s kopico prastarih vicev, ob katerih se je od srca smejal le on, nam pa so se ustnice ukrivile v vljuden, vendar kisel namseh. Skratka - nepozaben in enkraten večer, ki pa z vljudnim vedenjem ni imel nobene zveze. Prepričana sme, da bi bil večer v vaši družbi precej drugačen, kajne?
Mirjam Bevc
NAGRADNA KRIŽANKA st. 13
ZA RAZVEDRILO
BRDAVS
------------
,
tajnica noč-a še vedno obljublja visoko denarno nagrado najditelju denarnice ki jo pogreša že nekaj časa v njej je bila družinska slika perzijskih mačk
* * *
opozarjamo lesne prevoznike z martinj hriba da se ponoči spotikajo ob kabelsko televizijo in ne ob električne pastirje
* * *
v logaških šolah bodo morali organizirati varnostno službo janševe mladine saj se po avlah potikajo neznanci
* * *
v logaškem drevoredu so se pojavili stari bankovci za 5 tisoč dinarjev napoleonov drevored bo tako postal titov
* * *
Cankarjeva ulica v logatcu je bila te dni popolnoma zaparkirana na parkirišču na tovarniški je tri dni stal ukradeni avtobus iz imotskega
idrijska občinska proračunska vreča na praznih luknjah
* * *
?.
1
in idrija imata veliko skupnega obe sta grajeni
* * *
če že ne pripravi kakšne okrogle mize bi idrijskemu napreju kazalo sklicati vsaj občni zbor stranke da se vidi koliko jih je in komu je še mar za delavstvo
NOČ PODOBO NA OGLED POSTAVI
Brigita iz Cerknice
Foto: L. Vukelič
LUSKAVICA
ocean
MEZ>
EVKoro IN AnEt-ttLO
JANtANSti OTO k.
KONTAKT
¥.E K A S.Ko.zn FlfcCktE.
FlANC..
Teniški 14 Ml-EC (y*NN|Ck]
KIHska
k
moVISCE.
v
KVARNCT.JU
CiEbA 'Z. .TUtJAS« taZAMUNeE'
VELIK)
CfOKSk.1
VKH
QR5kI t*Xj
Vetrov'
^t-hcsro
MOLDAVIJE
?<EVOt£/>
VZVEVEK MUlsoLI-N NA
KlATItA AA
IHErtOVOmm
SU*^tAL*A
(mm»A)

Ti-OblLMI
INSTtunUd
T COfSKA PAPINA
ŽlVAL
tHUM v -tuIEavi
VfCSTA
fisTOLE
Pov.kr.o-
ČITE.LV
DEJANJA
zensko
ime:
c^ek-han-
kA
lema
kNEM
IGORJA
Ivo
DANEU
EUfCANSU
SbNCNi
CfANPHJ
VEK,
E.S.A
V£XNik
, CIGANI
kALLOVAC.
i-E £XW^
L O KOVAČ
LA*.
OKAHJZ
SLCVEN&K PlZIDEtsrr
iVoDNK
BKAZiLSfci
?ISAT£LV
(joKjE)
BESEDA
TKE*
*a«lA5A
TE LAVAMI ELEMENT
LANTAN
AUet.FILM.
ISKALKA
STALINOV ZUNANJI hi N ISTE*.
■PRISTANIŠČ* V IZ.KAELV
TELE LOVA HUMORISTKA
6<JbHWALj>

LATINSKI VEX.NI k
ozc< Los
>/<* VEŠ RA
R.OOK
Skuti m A
Vop
USEPU'
NA
NEHSk.1
MEŠČANSKI
fiLotor
(^CoR^p
TRAPE
mark.
kratica
ZA ČLEN
OCE PUHOVNIK
OZNAKA LA LASERSKO Ploščo
VAUEVo
ORIENTAL-
SKA
SLAŠČICA
ZEVSOVA
U/U&/CA
AkAPEMSčl
KLU&
PRIPNITE SE, VZLETELI BOMO!
OD NEDELJE NAPREJ BOM MERILA POLETNI ČAS!
Nagradna križanka št. 13.
1.	nagrada 500 din
2.	nagrada 300 din
3.	nagrada 200 din
Rešitev pošljite do torka, 9. aprila 1991 na naslov »»Notranjski časopis, Notranjska 14, 61370 Logatec s pripisom »Nagradna križanka 13.« Izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke št. 11:
1.	nagrada 500 din Darja Logar, Dol 5, Logatec
2.	nagrada 300 din Valentina Vidovič, Dol 32, Borovnica
3.	nagrada 200 din Tone Srpan, Vodovodna 34, Rakek
Rešitev nagradne križanke št. 11:
Vodoravno: GEORGE BUSH, STRADIVARI, EG, AG, AT, RAZNESEK, NESREČA, OTS, INK, NK, LA PAZ, TASS, DEN, ŽELODI, IO, VIGO, MODEM, VK, ANETA, ŽELO NOS, NARA, SN, PO, ATRIJ, SADAM HUSEIN, TT, LT, IBER, REDKEV, ESKORTA, LA, AAR.
Notranjski časopis izdaja Notranjski informacijski center. NIC. d.o.o. Logatec. Notranjska 14. 61370 Logatec, p.p. 28 • Glavm urednik: Dare Milič • Odgovorni urednik: Marko Škrlj • Direktor NIC d o o Logatec: Siniša Rančov • Predsednik časopisnega sveta: Samo Bevk • Uredništvo: Ingrid Kovač, Branka Novak, Meta Ornik-Trobič, Danica Petrovič, Bojana Pivk, Nada Šabec, Ivo Čargo, Simon Kardum Matjaž Kete, Dominik Murn, Primož Sark, Filip Šemrl, Milan Trobič, Franci Tršar, Ljubo Vukelič • Začasni sedež uredništva: Tržaška 15, 61370 Logatec, tel.: (061) 741-414, fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK- 50110-603-54448 • Notranjski časopis tiska Tiskarna Ljudska pravica • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo • Izhaja vsako soboto • Cena 15 din Po sklepu rep sek za inf oproščeno prometnega davka (odi 23-90, z dne 17. dec. 1990)