GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. V_____________________________________________________________________________________________________J LETO XXII - ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1988 POŠTNINA PLAČANA i »HIŠNI SEJEM LESNA 1988« Predsednik poslovodnega odbora Mitja HORVAT je otvorii »HIŠNI SEJEM« in zbranim gostom spregovoril o naših dosežkih in načrtih za prihodnost. V petek 21. 10. 1988 je bil v prostorih TOZD Nova oprema otvorjen peti, že tradicionalni, hišni sejem »Lesna 1988«, hkrati pa je bila to tudi otvoritev stalnega rastavnega prostora, proizvodov standardnega proizvodnega programa DO Lesne. Otvoritve hišnega sejma so se udeležili predstavniki vseh štirih koroških občin, vodstveni delavci delovnih organizacij na Koroškem in vodstveni delavci TOZD DO Lesna. Mitja Horvat, predsednik poslovodnega odbora DO Lesne je v govoru podal pomembnost takšne prireditve za nas, pomen stalnega razstavnega prostora za DO Lesno ter za doseganje razvojnih načrtov, ki si jih zastavljamo v naši DO. V uvodnem delu otvoritve je sodeloval tudi oktet »Lesna«, nato pa so si prisotni ogledali razstavljen proizvodni program. Hišni sejem »Lesna 1988« bo odprt do 28. 10. 1988. V tem času pričakujemo, da bo sejem obiskalo okrog 600 poslovnih partnerjev — naših kupcev in večje število prebivalcev naše bližnje in širše okolice. V času sejma lahko kupijo naše proizvode s posebnim sejemskim popustom. Filip Jelen GOSPODARJENJE r v. REZULTATI V 9. MESECIH Rezultati, ki jih prikazujemo v obračunskih obdobjih, so zelo odvisni od. trenutno veljavnih predpisov in od inflacije, zato jih je težko komentirati. Za devetmesečje so rezultati za Lesno izračunani tako, kot so bili v prejšnjih obdobjih. To pomeni, da z rezultatom pokrijemo toliko revalorizacijskih odhodkov, da ne prikažemo negativnega rezultata. Tako smo v tem obdobju prigospodarili 2.089 mio din ostanka dohodka, v revalorizacijski podbilanci pa imamo še nepokritih ca 6.000 mio din. V stanju nepokritih revalorizacijskih primanjkljajev je z velikim deležem udeležen TOZD TIP Otiški vrh, pa tudi TP Pameče, med gozdarskimi tozdi pa je najbolj obremenjeno Centralno lesno skladišče Otiški vrh. Na splošno smo lahko z rezultatom v obdobju devetih mesecev zadovoljni. Gozdarji so v celoti izpolnili in celo presegli plane. Pri investicijskih vlaganjih se obnašajo skrajno varčno. Tako bodo gospodarili tudi v zadnjih mesecih letošnjega leta in si poskušali ustvariti rezerve za premostitev zime. Če bo vreme ugodno, bodo letne plane celo presegli. Med gozdarskimi tozdi ima slabše pogoje TOZD CLS, ki ga še vedno bremenijo težave lanskoletne rekonstrukcije. Imeli so prevelike zaloge, bremenijo jih obresti za obratna sredstva, imajo pa tudi negativni rezultat v revalorizacijski podbilanci. Do konca leta bodo gozdarji dosegli cilj: s svojimi sredstvi bodo financirali poslovanje. Med lesnoindustrijskimi tozdi so tudi v tem obdobju dobro poslovale žage, predvsem žaga Mislinja, ki ima trikrat več ostanka od načrtovanega. Dobre rezultate v tem obdobju imata tudi TP Pameče in TSP Radlje Podvelka, planiranega ostanka pa niso dosegli ostali TOZD lesne industrije. Na slabši rezultat v TIP Otiški vrh, TP Prevalje in Novi opremi je vplivala predvsem slabša prodaja v juliju in avgustu. Ti tozdi so tudi najbolj zadolženi s kratkoročnimi krediti. Vsekakor pa je treba poudariti, da so v tem obdobju vsi tozdi poslovali poziti- vno. Poleg finančnega rezultata moramo spremljati tudi izpolnjevanje vseh poslovnih ciljev, t. j. doseganje proizvodnje, izvoza, delež novih programov, trženje, gibanje kadrov itd. Lesarji menijo, da je edino fizični obseg proizvodnje in prodaje tisto, kar nam lahko daje dober rezultat. Najti moramo ustrezne progra- proizvodnjo in skrajšati plačilne roke za me, tržišče in delo za ljudi. Treba pa se kupce, kar pa bomo spet dosegli le z bo znebiti velikih obresti, zato bomo najkvalitetnejšimi izdelki, morali še zmanjšati zaloge, nedovršeno Ida ROBNIK amm mam wmm mam maam mam wmm wmm amm m KAKO BOMO PLANIRALI »JUTRI« Na področju planiranja pripravljajo zakonodajalci velike spremembe. Planiranje za delovno organizacijo ne bo več obvezno iz družbenega vidika, ampak bo izključno v namenu in za namen delovne organizacije. Mi v Lesni bomo plane za leto 1989 pripravljali na takih osnovah, kot smo jih v preteklih letih. Do 25. novembra bomo pripravili poslovno politiko za naslednje leto, ki bo temeljila na osnovi analize izvajanja plana v letu 1986 in na osnovi strategije Lesne v spremenjenih pogojih gospodarjenja. Količinski obseg proizvodnje, prodaje in gibanje zalog bomo pripravili do 31. 12. 1988, vse ostalo pa skupaj z zaključnim računom do 15. januarja. I. R. Mirko Balant in Janko Jovan iz Tolstega vrha pri Mislinji sta se postavila pred to grčavo kostanjevo klado, da jo bosta razcepila in razžagala, da bo za zimo dovolj drv. Foto F. Jurač Naloga se sestoji iz štirih delov. V prvem delu so predstavljene funkcije gozdov, iz katerih sledijo naloge gozdarske operative, ki so splošnega družbenega pomena in proizvodne naloge, ki so področje racionalizacije. V drugem delu primerjamo naše območje z nekaterimi gozdnogospodarskimi območji v Sloveniji in iščemo možnost za bolj učinkovito gospodarjenje. V tretjem delu ugotavljamo nekatere razvojne trende v okviru gozdarstva Lesne in možnosti za boljše delo. V četrtem delu so našteti ukrepi in možnosti za bolj kvalitetno in učinkovito delo. I. FUNKCIJE GOZDA 1.1. Družbene funkcije: proizvodne: — voda — divjad — zdravilna zelišča, gozdni sadeži — primarni prostor — čisti zrak — klima varovalne: — hudourniki — erozija — plazovi socialne: — primerno bivalno okolje — prostor za rekreacijo, turizem — izgled krajine — naseljenost pokrajine 1.2. Gospodarske funkcije: — pridobivanje gozdnih sortimentov — dohodek — zaposlitev — rezerva — les za domačo porabo — dohodek lastnika gozdov — delo v lastnem gozdu Družbene funkcije so funkcije posebnega družbenega pomena. Izvajanje funkcij zagotavlja zakon o gozdovih s spremljajočimi predpisi (Uredba, Pravilnik o gozdnem redu, Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtovanju, SIS za gozdarstvo). Uresničevanje predpisov poteka preko sistema gozdnogospodarskega načrtovanja. Gozdarski kodeks pa zavezuje zaposlene k poštenemu in častnemu delu v gozdu. Na račun zmanjševanja družbenih funkcij in trajnosti gozdov ni mogoče izvajati racionalizacije pri gospodarjenju z gozdovi. S prodajo gozdnih sortimentov zagotavljamo sredstva za gospodarjenje z gozdovi, katerega cilj je zagotavljanje družbenih funkcij in vzporednih proizvodnih funkcij gozda. Racionalizacije dela ne moremo torej iskati v krčenju funkcij gozda, ampak v bolj kvalitetnem, preudarnem in odgovornem delu pri gospodarjenju z gozdovi. 2. Osnovna usmeritev Trajno in optimalno je potrebno zagotoviti funkcije gozda, ohranjevati ali povečevati proizvodne sposobnosti tal in sestojev, proizvesti čim večje količine visoko kvalitetnih gozdnih sortimentov, zagotoviti socialno varnost in primeren standard zaposlenih v gozdarstvu in dohodek lastnika gozda. NEKATERE FUNKCIJE MNOGONAMENSKEGA GOZDA in pogoji (ukrepi)potrebni za njihovo uresničitev: LOV, DIVJAD mešani sestoji , grmovnic* enklave tihe cone (brez prometnic, zaprto) zimska stanišča rastišča divjega petelina SLO - naseljena krajina - vodni izviri - gozdni sad«.divjad - težko prehodno za mehanizacijo - med kmetijskimi zemljišči skupine dreves in grmovje < § n-j O cr CL - optimalno izkoriščanje rastoč in sestojev - mehanska in biološka stabilnost - ustrezne lesne zaloge - kvalitetna debelinska stnictura - struktura sortimontev - odprtost s prometnica mi - mehanizacija MNOGONAMENSKI GOZD TRAJNOST FUNKCIJ - razmerje razvojnih faz - razmerje drevesnih vrst - stabilnost - minimalno površina : - Skupinsko postopno nad 5ha -prstovolno nad 3"-k ha - aastomo nad 5sekiral<, bi morda že zdavnaj umrl,« nam je jel pripovedovati Franjo Zemljič. Potem nam pripoveduje o svojem življenju, pripoveduje nam o svojih otroških letih pa o trdih življenjskih izkušnjah, s katerimi se je srečeval in jih doživljal. Bili so lepi pa tudi težki časi, toda takšen, kot je on, jih je premagoval in jih preživljal. Kljub visokim letom ima dober spomin. In ko se zazre v preteklost, se rad spominja časov prve svetovne vojne: »Veste tudi takrat so bili težki časi. Mi mladi smo morali oditi na fronto in marsikateri moj prijatelj je za vedno ostal tam. Tudi sam sem moral v vojsko. V Galicijo sem bil transportiran in leta 1914 sem bil tu tudi ranjen v desno roko. Roko so mi hoteli odrezati, pa tega nisem pustil in poglejte, še danes jo imam ...« Potem Franjo Zemljič pripoveduje, kako se je potem prišel kot ranjenec zdravit v Ljubljano. Od tu so ga odpustili in za nekaj dni je odšel domov. »Ko so me takrat izpustili iz bolnišnice, sem se napotil domov. Toda ta dogodek mi je za vedno ostal v lepem spominu. Ko sem odhajal domov peš proti Benediktu, me je med potjo dohitela kočija in kočijaž je ustavil ter me vprašal, če se hočem peljati z njimi. (Nadaljevanje na 16. strani) KADROVSKE VESTI PRIŠLI V TOZD: September 1988 TOZD ŽAGA MISLINJA ______________________________________________________________ Rošer Leopold, 13. 9. 1988, sortiranje žaganega lesa, v JLA Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz rnzn žaga nTi^Ki vrh Prihala__________________________________________________ Kajtazovič Janez. 3 9. 1988, zlaganje in odprema. _ TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC TOZD ŽAGA MUŠENIK Krajnc Mirko, 16. 9. 1988, sekač, iz JLA Uršej Adolf, 14. 9. 1988., brušenje rezil, zavod za delovno usposabljanje mladine TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Temnikar Matjaž, 15. 9. 1988, zlaganje in odprema, prva zaposlitev TOZD ŽAGA MUŠENIK Cigale Janez, 14. 9. 1988, brušenje rezil, Rudnik Mežica TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Grabner Marko, 23. 9. 1988, pomožna strojna dela, počitniško delo Kuhar Ivan, 9. 9. 1988, upravljanje viličarja, inv. upokojitev Rifel Janez, 30. 9. 1988, skladiščenje lesa, starostna upokojitev Hamer Danica, 30. 9. 1988, popravilo izdelkov, invalidska upokojitev TOZD ŽAGA VUHRED Hartman Tomaž, L 9. 1988, lesarski tehnik-pripravnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Hribernik Dušan, I. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Otič Mihael, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Navotnik Lidija, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Otič Katarina, L 9. 1988, pripravnik-les. tehnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Štraser Klavdija, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Moric Darja, L 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Repnik Peter, 19. 9. 1988, izvajanje skladiščnih nalog II, — TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI Medved Blaž, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Krecenbaher Irena, 19. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Kunčnik Zlatko, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok prof., prva zaposlitev Helbl Srečko, 1. 9. 1988, pripravnik-les. tehnik, prva zaposlitev Štruc Saša. 1. 9. 1988, pripravnik-les. tehnik, prva zaposlitev Golob Jože. 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Ostruh Tomaž, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Gerlod Anton. 13. 9. 1988, nadzor in kurjenje vročevod. kotla, iz JLA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Marčič Tomo, 1. 9. 1988, pripravnik-avtomehanik, prva zaposlitev Vajksler Janez, 1. 9. 1988, pripravnik-avtomehanik, prva zaposlitev Gologranc Marjeta, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Piko Blaž, 8. 9. -1988, dela na skladišču lesa, — Zanoškar Matjaž, 14. 9. 1988, polagalec papirja, — Kolar Darko, 26. 9. 1988, sortirec plošč, — Mujanovič Ibrahim, 26. 9. 1988, polagalec papirja, TOZD Gradnje Slovenj Gradec TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA SLOVENJ GRADEC Petrič Marija, 1. 9. 1988, pripravnik-tekstilni konfek., prva zaposlitev Hudovernik Jožica, L 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Konečnik Borut, 8. 9. 1988, pripravnik-širok. prof., prva zaposlitev Polenik Danica, L 9. 88, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Krejan Branko, 1. 9. 1988, pripravnik-les. širok, prof., prva zaposlitev Rudolf Ivanka, 26. 9. 1988, pripravnik-tekstilni konf., prva zaposlitev TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Arih Vinko, 1. 9. 1988, pripravnik-avtomehanik, prva zaposlitev Berložnik Marko, I. 9. 1988, pripravnik-avtomehanik, prva zaposlitev Osrajnik Miha, 19. 9. 1988, izv. konstr. strojnih nalog, iz JLA TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Dalač Miroslav, I. 9. 1988, vodja vgradnje v Pl Zagreb, Smreka Zagreb DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Klemenšek Majda, 15. 9. 1988, vodja izobraževalnega centra, TOZD Blagovni promet ODŠLI V MESECU SEPTEMBRU 1988__________________________________________ Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki jih je opravljal, organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Sekolovnik Janez, 9. 9. 1988, gozdar, invalidska upokojitev Škratek Jožica, 25. 9. 1988, materialni knjigovodja, invalidska upokojitev TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Krautberger Ivan, 19. 9. 1988, sekač-vodja skupine, umrl Areh Primož, 13. 9. 1988, gozd. tehnik, v JLA TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Kavnik Marinka, 30. 9. 1988, pomoč pri stroju, — Pačnik Milena, 30. 9. 1988, izvajanje operativne kontrole kvalitete TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE-PODVELKA Šauperl Mira, 30. 9., pom. pri brusilnem stroju, — TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Wlodyga Danilo, 22. 9. 1988, delavec pri final., — Hranjec Mirko, 20. 9. 1988, delavec, — Saldo Slobodan, 26. 8. 1988, mazalec, — TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Mujanovič Ibrahim, 24. 9. 1988, gradbeni delavec, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Čufaj Zejnepe, 31.7. 1988, izvajanje manj zahtevnih tapetniških del, — TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Waltl Ivan, 30. 9. 1988, vodja transporta, invalidska upokojitev TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Bečič Ivica, 4. 9. 1988, montažer v Pl Split, — Klemenšek Majda, 14. 9. 1988, uvozni referent in prevajalec, DO LESNA — DSSP Pritežnik Erika, 30. 9. 1988, čistilka, disciplinski ukrep, DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Komerički Anka, 15. 9. 1988, pomoč v počitniškem domu — delovno razmerje za določen čas Komerički Franja, 15. 9. 1988, pomoč v počitniškem domu — delovno razmerje za določen čas Mori Jože, 30. 9. 1988, dela na urejanju gozdov, — Poberžnik Matjaž, 30. 9. 1988, pripravnik-obramboslovec, — TOZD M ž SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 44 3 47 Gozdarstvo Mislinja 46 5 51 Gozdarstvo Črna 129 12 141 Gozdarstvo Radlje 114 25 139 TOK gozd. Slovenj Gradec 32 3 35 TOK gozd. Radlje 30 4 34 TOK gozd. Ravne 29 4 33 TOK gozd. Dravograd 13 3 16 Žaga Mislinja 46 6 52 Žaga Otiški vrh 48 12 60 Žaga Mušenik 33 12 45 Žaga Vuhred 49 10 59 TP Prevalje 83 165 248 TP Pameče 131 152 283 TSP Radlje — Podvelka 185 188 373 TIP Otiški vrh 212 34 246 Gradnje Slovenj Gradec 57 7 64 Transport in servisi Pameče 121 13 134 Cent. les. sklad. Otiški vrh 41 5 46 Nova oprema Slov. Gradec 182 159 341 Del. skup. Slovenj Gradec 76 117 193 Blagovni promet Slov. Gradec 140 86 226 Interna banka Slov. Gradec 5 31 36 1846 1056 2902 Darinka Cerjak Bil sem utrujen, zato sem rad prisedel h koči-jažu. Ko smo se peljali, me je kočijaž vprašal, če vem, s katero kočijo se peljem. »Ne tega pa ne vem,« sem mu odvrnil! »S Slomškovo,« mi pravi. In potem me zopet vpraša: »Ali poznaš tista dva gospoda, ki sedita zadaj v kočiji? »Poznam,« sem mu dejal, »pisatelj Ivan Cankar je in naš zdravnik dr. Alojzij Krajger.« Presenečen sem bil in hkrati tudi vesel, ko me je doletela taka čast, da sem se lahko peljal s pisateljem Ivanom Cankarjem. Veste, k nam v Benedikt je Ivan Cankar čestokrat prihajal na obisk k dr. Alojziju Krajgerju, ker sta bila dobra prijatelja. In zopet spomini. Franjo Zemljič pripoveduje, kako je leta 1921 prišel v Slovenj Gradec. »Lepo je to mesto pod Pohorjem. Tu sem odprl svojo lastno trafiko. Prodajal sem tobak cigarete in manjšo galanterijo. Tudi časopise, »JUTRO« pa »SLOVENCA«. Ljudje so tudi takrat radi kupovali časopise in braii. Kadili so seveda takrat manj kot danes. Mladi so se cigaret izogibali, danes pa kadijo že zelo zgodaj. Stari ljudje pa so veliko »čikali«. Takrat smo cigarete in tobak prodajali samo po trafikah, danes pa ga lahko kupiš povsod. Potem pa se borimo proti kajenju. Mislim, da to ni prav . . .« Potem Franjo Zemljič pripoveduje, da je bil slovenjegraški trafikant vse do izbruha druge svetovne vojne. Vmes se je leta 1927 poročil. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: hčerka in sin. Med vojno je bil z družino izseljen v Bosanski Petrovec, nazaj v Slovenj TEKMOVANJE V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE V okviru športnih iger Lesne je TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec organiziral tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za leto 1988. Tekmovanje je bilo 17. 9. 1988 na lovski koči Podgorje v Podgorju. Tekmovanja se je udeležilo 10 moških ekip, iz 8 temeljnih organizacij, skupno 34 tekmovalcev. Za ekipo so streljali 4 tekmovalci na 10 vrženih golobov iz športnega stava. Rezultati EKIPNO 1. TOZD GOZDARSTVO Črna 33 golobov 2. TOK GOZDARSTVO Slovenj Gradec 32 golobov 3. TOZD GOZDARSTVO Radlje 31 golobov 4. TIPOtiški vrh 1 29 golobov 29 golobov 21 golobov 20 golobov 19 golobov 14 golobov 4. TOK Radlje 1. 6. TIPOtiški vrh II 7. TOZD Žaga Otiški vrh 8. TOZD TIS Pameče 9. DSSS Slovenj Gradec 10. TOK GOZDARSTVO Radlje II 13 golobov Posamezno: L Hain Tomo, Žaga Otiški vrh 2. Štern Darko,Žaga Otiški vrh 3. Vončina Samo, DSSS 4. Osojnik Zdenko, TOZD GOZDARSTVO Črna 5. Skrlovnik Janez, TOK Radlje JOŽE JEROMEL Gradec pa se je vrnil z družino leta 1945. In tudi tedaj je nekaj let nadaljeval s prodajo tobaka in tobačnih izdelkov v Slovenj Gradcu. Ker je spoznal, da s tem nima več prihodnosti, se je kot pisarniški delavec zaposlil v takratnem gradbenem podjetju v Slovenj Gradcu. Nekaj let je bil tu zaposlen, leta 1952 pa je odšel v pokoj. »No ja, tistih let, ko sem bil kot trafikant, mi niso priznali v pokojninsko dobo, ker pač nisem plačeval socialnega, saj niti sam nisem vedel, da bom sploh kdaj na stara leta dobival >penzijo<. Noja, hvala Bogu danes sem kar zadovoljen, kar prejmem ob koncu meseca ...« Franjo Zemljič ima za seboj pestro in bogato življenjsko pot. Tudi danes, pri tolikih letih, je srečen, da je še zdrav, če pa mu zdravje kdaj nekoliko ponagaja, pa stopi v bližnjo ambulanto, tu mu zdravnik napiše nekaj receptov in spet je vse dobro. Sam tudi pravi, če bi mu hčerka Maja, pri kateri preživlja del svojega življenja — pustila, bi se vsedel še na kolo in se zapeljal v bližnje Podgorje ali pa v Pameče. Ko smo ga povprašali, kakšna je ob tem visokem jubileju njegova želja, nam je z nasmehom dejal. »Veste, zdaj na stara leta veliko čitam časopise, tu in tam pa še pogledam televizijo pa vidim, da smo prišli v precejšnje težave. Nič drugega si ne želim kot to, da bi bil mir, da bi bil zdrav in, da bi živel še tako dolgo, da bi videl, kako se bomo rešili in prišli iz teh težav ...« F. Jurač Franjo Zemljič: »Rad čitam, ker izvem marsikaj norega. ..« r ZIMZELEN r PISMO A Dragi, ostani mi zvest, v svetu širine mnogih cest, usoda srca je združila, in če naju bi ločila? Ohraniva si lep spomin, kot lep je zeleni rožmarin, kot vedno zeleni zimzelen, spomin naj bo v srcih zasvojen. Veronika Plešej Draga botrica, ne boš zaenkrat botrica. Tukaj pravijo, da je morda kaj v zraku, da je morda kaj v vodi, da je morda kaj v zemlji. Zavij križevni k nazaj in ne prihajaj. Sama bom odšla iz porodnišnice, draga botrica! ANDREJ ŠERTELj Pri Janškovih » Koprivni vedo, da ni zelje le dobro, ampak tudi zdravo, foto Andrej Šerte! IVAN KRAUTBERGER (1939-1988) Zbodlo nas je pri srcu od bolečine, nemo smo se spogledovali ob spoznanju, da se je tokrat nehal bojevati s svojo usodo, da ni mogel več prenašati bremena svoje krute in zahrbtne bolezni naš dolgoletni sodelavec in dober prijatelj Ivan Kramberger. Tako prekmalu je bil opeharjen-za vse svoje načrte, ni mu bilo dano, da bi užil sadove svojega dela ... Njegovo čuteče srce, srce, ki je bilo tako naklonjeno ljudem, ki je tako razumevajoče in nesebično narekovalo Ivanu, da je pomagal povsod, kjer je bilo potrebno, je klonilo. Njegove pridne roke, vse življenje vajene trdega dela, so omagale. Ostaja nam le še spomin. Ivan je bil rojen 1939 leta v skromni kmečki družini na področju Pohorja. Tamkaj je v stalnem stiku z naravo preživljal svojo mladost. Že kot mladenič je zapustil svojo domačijo ter si poiskal zaposlitev v dolini, najprej pri gradbenem podjetju v Dravogradu, nato v Slovenj Gradcu. Kaj hitro je spoznal, da ga preveč vleče nazaj v okolje, v katerem je odraščal. Želja po globjem sožitju z naravo ga je prisilila, da si je našel zaposlitev v gozdovih, v katerih je tudi prišel do spoznanja, da bo njegov dokončni poklic gozdar. Pričel je delati pri takratnem kmetijsko gozdnem gospodarstvu v Črni, kasneje v gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec in po reorganizaciji leta 1974 pri TOK gozdarstvu Slovenj Gradec. Njegove bogate izkušnje, nabrane po celotnem koroškem gozdarskem območju, saj je njegova mo-torka »pela« od Črne do Mislinje ter Radelj in njegove delovne navade, priljubljenost med sodelavci ter prirojena spretnost, so kaj hitro pripomogle, da je postal delovodja. Njegove bogate izkušnje, pridobljene v gradbeništvu je znal s pridom uporabiti ter prenašati v gozdarstvo. Zbujal je spoštovanje in zaupanje med sodelavci. Njegovo delo je bilo cenjeno, saj je bil tudi odlikovan z medaljo dela. Bil je vsestranski, zmeraj je hotel napraviti več in bolje. Zato so sledovi njegovega dela prisotni povsod. Spomin nanj ne bo kmalu zbledel. Sodelavci TOK gozdarstva Slovenj Gradec Minilo je leto dni žalovanja za našim dragim možem in očetom VALENTINOM ZAPONŠKOM iz Završ pri Mislinji Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi Včeraj smo bili z njo, a danes je ni več. Umrla je in nikoli več je ne bomo videli in ne srečali. Bolezen je bila neozdravljiva in težka. Umrla je Bernarda Plečko iz Mislinje. Vsi smo jo dobro poznali in prihajala je v naše domove, ko je pobirala radijsko naročnino preko šest let. Vedno dobre volje in nasmejana je bila, zato nas je njena prezgodnja smrt toliko bolj prizadela. BERNARDA PLEČKO Pokojna Bernarda Plečko se je rodila 26. maja 1926 v delavski družini. Izučila se je za šiviljo in leta 1947 se je poročila z gozdnim delavcem Karlom Plečkom. Čeprav je v tistih časih bil izredno slab zaslužek, sta oba z možem iskala še dodatno delo, da je bilo pri hiši za štiri otroke, ki sta jih imela v zakonu, vedno dovolj kruha. Pokojna Bernarda je bila dobrega in plemenitega srca. Rada je pomagala vsakomur in mu nudila dober nasvet. Vrata njene hiše so bile vedno vsakomur na stežaj odprta. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. F. Jurač VODOVNIK TEREZIJA -LIPŠOVA MAMA 1920-1988 Vodovnikovo domačijo v Komisiji so dobro poznali vsi gozdarji, saj so neštetokrat potrkali na njihova vrata. Pravzaprav sta bila zakonca Vodovnik zadnja, ki sta kljubovala takratnim migracijam gozdarskih delavskih družin iz Mislinjskega jarka v Mislinjo. Terezija, ki so jo znanci imenovali kar Lipšova mama, se je rodila 20. 9. 1920 v Vitanju. Njena mladost je bila takšna kot življenje v tistih časih: trdo in neizprosno. Ko se je poročila z Jožetom, ki je bil do upokojitve gozdni delavec na takratni gozdni upravi Mislinja, je njeno življenje dobilo svoj smisel v urejeni in mirni gozdarski družini. Njihov skromni dom je bil vedno poln prijateljev in znancev, največkrat pa so se tu ustavljali gozdarji, ker je bila pri Lipšovi hiši zadnja postaja gozdne železnice. Pri Vodovnikovih je bilo vedno živahno, saj se jima je v zakonu rodilo kar deset otrok, čeprav jih danes živi samo še pet. Kasneje se je vsa družina preselila v najvišje naselje na tej strani Pohorja v Komisijo. Kljub oddaljenosti od najbližjih obljudenih krajev so bili z načinom tipičnega gozdarskega življenja zadovoljni. Lipšova mama je težko sprejela življenje v stanovanjskem bloku v Mislinji, ko seje po dolgih letih morala posloviti od gozdov, kjer je preživela svoja najlepša leta. Njeno zadnje slovo je bilo takško kot njeno življenje — tiho in skromno. Na njeni zadnji poti so jo spremljali sorodniki, znanci in prijatelji, v spominu nas gozdarjev pa bo vedno ostal njen dobrodušni lik in spomin na toplo gozdarsko domačijo. Gozdarji iz Mislinje Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije — ZAKAJ VEČ TEBE NI? Boleč, žalosten in nedojemljiv je spomin na 25. november 1987, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji SLAVKO SINIC 1953-1987 Usoda je hotela, da smo izgubili, kar smo najbolj ljubili. Kaj si nam pomenil in kako te pogrešamo, čutimo le mi. Šopek in svečke na tvojem preranem grobu so nema priča naše bolečine in ljubezni do tebe. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu, poklonite mu cvet ali svečko. Hvala! Žena Vanda, sinova Slavko in Štefan ter mama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA URŠNIKA Matičevega iz Vrh pri Slovenj Gradcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala Tovarni usnja — TOZD Prevent, iskrena hvala tudi sosedom in vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi govornikoma Milanu Bošniku in Edu Rotovniku, pevcem pevskega zbora »Ksaver Meško« za zapete žalostinke, gospodu župniku za pogrebni obred ter pihalni godbi iz Slovenj Gradca. Žalujoči žena Mihaela in hčerka Jožica z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka KARLA ORTERJA iz Mislinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ali prispevke v dober namen ter nam v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Prevolnikovi in dr. Stoporku za trud v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tozdu Žaga Mislinja, gorovnikom tov. Marjanu Križaju, Veri Pirtovšek in Jožetu Kranjcu, pevskemu zboru DU Mislinja in pihalni godbi Slovenj Gradec. Hvala g. župniku Martinu Tajniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: žena Ivanka, hčerki Anica in Marica z družinama. Obiskali so Olševo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenj Gradec je 12. oktobra 1988 popeljalo svoje upokojene člane na Olševo. Ogledali so si obnovljene gozdove, ki jih je pred dvaindvajsetimi leti podrl orkanski veter. Vseh sto hektarjev vetrolomnih površin je sedaj uspešno obnovljenih in danes so mladi sestoji že strnjeni in visoki deset do petnajst metrov. Večina upokojenih udeležencev je takrat sodelovala pri izdelavi vetroloma in pozneje pri obnovi teh gozdov po svoji službeni obveznosti. Nekdanji gojitelj gozdov, Martin Potočnik, se je z besedo spomnil, kako je organiziral setev brezovega semena z letalom. Po izdelanem vetrolomu je najprej poskrbel za potrebno predkulturo. Zbral je brezovo seme, najel letalo slovenjgraškega Aerokluba, uredil potrebno dovoljenje za letenje aviona ob avstrijski meji, manjkal mu je le še sejalec. Tudi to bi opravil sam, če se le ne bi preveč bal, da avion ne bi strmoglavil. Te hude zadrege ga je takrat rešil prostovoljec Ivan Waltl, ki je zmetal vreče semena iz aviona in breze je pod Olševo še danes več kot dovolj. Takratni direktor gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Janez Gornjec se je ob tej priložnosti spomnil, kako je šel takrat v Ljubljano prosit za dovoljenje, da bi lahko nekaj lesa, ki ga zaradi pomanjkanja cest pri nas ni bilo mogoče spraviti na naše žage, prodali M mFpI WM MkStma um j s M PjF ; Z*1' Upokojeni inženirji in tehniki na Olševi, foto Andrej Šertel kar na Olševi Avstrijcem. Komaj je v Ljubljani omenil stohektarski vetrolom, so ga že rinili nazaj skozi vrata. Takratni minister za gozdarstvo je mislil, daje direktor prišel prosit za denarno pomoč, ki bi jo potrebovali za izdelavo vetroloma. Ko jim je navsezadnje le uspel povedati svojo prošnjo do kraja, je seveda dovoljenje takoj dobil. Podobnih spominov je med udeleženci še bilo. Največ so si jih povedali popoldne pri kmetu Janšku v Koprivni, ko so se jim ob prepolni mizi zrahljali jeziki in je vsaka misel na čas izpred dvajsetih let bila lepa in v primerjavi z današnjimi dnevi vredna skomin. Andrej Šertel V družbi gozdarjev do Potočke zijalke Slovenija, moja lepa dežela. ko. Pri tem so nam pomagali prijazni in ustrežljivi Tako smo si govorili, ko smo na zanimivem izletu Izlet, ki smo ga izvedli na dan pionirjev 29. sep- gozdarji, s katerimi smo tudi sicer že stari znanci, odkrivali za nas še nov, lep in zanimiv delček naše tembra, ni bil le izlet, temveč predvsem naravoslo- saj so naši šoli oz. šolarjem vedno pripravljeni pri- domovine: Olševo z njeno znamenito Potočko zijal- vni, zmeljepisni in zgodovinopisni dan. skočiti na pomoč. Iz Podolševe Sv. Duh, najvišje slovenske vasi (1250 m), so krenili k bivališču nekdanjih lovcev na jamske medvede. Foto Andrej Šertel Tokrat so bili z nami Andrej ŠERTEL, Gorazd MLINŠEK in Dodi PUŠNIK, seveda pa tudi brez naših nepogrešljivih tovarišev učitejev ni šlo. In tako smo se ob osmih zjutrah, na čudovito lep dan natlačili v avtobus. Bilo nas je kot Rusov, bolje rečeno kot Kitajcev — kar nekaj čez šestdeset. Seveda smo se na vse pretege veselili, kričali, peli. Za nekaj časa nam je zmanjkalo sape na ozki, za naš avtobus povsem neprimerni cesti med Šumelom in Sv. Duhom. Kar sitno je bilo pogledati skozi okno. No, po vztrajnem »guncanju« smo le dosegli vasico Sv. Duh, ki je menda sploh najvišja vas v Sloveniji s svojo višino 1250 m, kar nam je povedal tovariš Dodi PUŠNIK, ki je prepričal naše čuvarje meja — graničarje, da smo namenjeni le do meje, nikakor pa ne čez. Pripravljeni smo bili za naskok na Olševo. Ko smo od spodaj zagledali zijalko, se nam je zdela nedosegljivo visoko. Pot je bila res nagprna, saj se je ves čas vzpenjala. Še dobro, da smo se pred tem pošteno namalicali. Tako smo rinili navzgor. Dan je bil lep, gozdarji pa prijazni in nabiti z znanjem o naravi. Čez kake pol ure, ko nam je sapa začela že pohajati, smo se ustavili na majhni jasi, kjer so nam o gozdu in njegovem življenju pripovedovali naši spremljevalci — gozdarji. Pot smo nadaljevali v skupinah. Pri vsaki je bilo nekaj že prej določenih zapisovalcev. Nekateri so beležili zemljepisne podatke, drugi naravoslovne, spet drugi pa zgodovinske. Naš naslednji postanek je bil že na skalnatem pobočju, kake pol ure hoda do Potočke zijalke. Tu se nam je odprl čudovit razgled na prelep planinski svet. Se vreme nam je služilo. Tako so se Kamniške planine odprle pred nami, kot bi jih narisal. S seboj smo imeli precej daljnogledov in tovariš PUŠNIK nam je razložil kje je kaj. Nato nam je tovariš ŠERTEL pripovedoval zgodovino od najstarejših časov do danes. Mi pa smo sedeli, čepeli in ležali na toplih skalah ter poslušali. In še zadnji vzpon. Obstali smo pred veliko, mračno luknjo, nato pa hitro baterije iz nahrbtnikov in juriš v jamo, kjer je bilo prijetno hladno. Kričali smo in bliskali z lučmi. Bilo je, kot da smo se vrnili v čas ledenodobnega lovca. Ko smo potešili prvo radovednost, smo se zbrali pred jamo in tovariš ŠERTEL nam je predstavil njeno zgodovino. Povedal nam je tudi da je jamo odkril profesor Srečko BRODAR in v njej našel okostja okrog tisoč jamskih medvedov ter lepo, dvajset centimetrov dolgo koščeno šivanko. Zvedeli smo še, da je bila tu lovska postojanka, saj so v njej našli med drugim ostanke ognjišča, kjer so si plen spekli in ga pojedli. Na jamskih stenah je apnena siga, ki sojo domačini še dolgo vmešavali v testo, ker so mislili, da lahko odpravi rahitis. Imenovali so jo Marijino mleko. Nekaj te sige smo nastrgali za našo biologinjo, tovarišico Majcenovič, ki ni mogla z nami. Po predavanju smo si še enkrat ogledali jamo. Vhod je širok sedemnajst metrov, visok pa šest metrov. Tla so gladka in mokra, zato je marsikdo padel. Ogled se je srečno končal. Preden smo odšli nazaj v Podolševo, smo pobrali vse papirčke. Potem smo se spustili v dir proti vasi. Veliko hitreje kot gor, smo prišli dol in takoj zavili v kočo, kjer smo se podpisali in spočili. Napočil je čas za odhod, avtobusu pa smo morali iti nasproti, ker v vasi ni imel kje obrniti. Kmalu smo srečali naše veliko vozilo in njegovega spretnega šoferja Rudija POTOČNIKA. Revež, tega dne je moral kar štirikrat premeriti pot med Črno in Olševo. A ni bil nič slabe volje. Pa tudi naši spremljevalci ne. In končno, tudi mi smo ostali do zadnjega veseli, zadovoljni in polni novih vtisov. Seveda pa je tura opravila svoje in tako smo zvečer hvaležno zlezli pod odeje. Za čudovit dan vsem gozdarjem, šoferju in ostalim spremljevalcem prav lepa hvala. Anja PUŠNIK, 7. a razred OŠ Črna na Koroškem. Zbor gasilskih desetin NAJBOLJŠI RADELJČANI Letos so tekmovanje gasilskih desetin IGD Lesne organizirali mušeniški žagarji. V soboto, 8. oktobra seje na stadionu v Črni na Koroškem zbralo 11 moških in 4 ženske ekipe. Tekmovanje so pričeli v dežju in snegu, točno ob 8. uri. Izredno slabi vremenski pogoji so povzročili nekaj težav organizatorju, ker je velik naliv odnesel zajetje. Kljub temu je tekmovanje potekalo brez zastojev. Rezultati ženske ekipe: L TOZD TSP Radlje 2. TOZD TP PAMEČE 3. TOZD TP Prevalje 4. TOZD Nova oprema moške ekipe pa: L TOZD TSP Radlje L ekipa 2. TOZD žaga Mislinja 3. TOZD žaga Mušenik 4. TOZD TIP Otiški vrh 5. TOZD TP Pameče 6. TOZD TSP Radlje II. ekipa 7. TOZD TO Podvelka 8. TOZD žaga Otiški vrh 9. TOZD žaga Vuhred 10. TOZD TP Prevalje Nova oprema ni bila uvrščena. Že sama udeležba na tekmovanju, resnost, strokovnost in zagnanost naših gasilcev kaže, da so naši gasilci delovni. S svojo dejavnostjo so preprečili že več požarov v naših TOZD. Želimo jim še veliko uspehov na tekmovanjih in čim manj požarov. L ROBNIK Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Jože Mirkac, Jure Šu-mečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Šertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Šertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1988. TEKMUJEJO V Koprivni, Podpeci in Javorju tekmujejo, kdo bo skuhal »boljšega«. Vsak ima drugačen »šnops kotel«, Milan Stakne z Javorja p. d. Pukl celo takšnega, da ima hladilnik kar v kapi. Simonu Polanšku-Lipoldu iz Koprivne priteka žganje kar po dveh ceveh. Pravi, da bi najraje kuhal črničevec pa kaj, ko je bila poleti le prehuda vročina za nabiranje, pa tudi borovnic je bilo letos malo. Andrej Šertel Pri kmetu Peganu na Brdah. Na sliki: Berti, Mirko in Peter so morali biti pridni, da so ličkarjem lahko sproti rezali storže — foto: Jože Sušeč. Ko so fantje iz Graške gore in Plešivca zvedeli, da bo v njihov kraj prišel ženin Cvetko Herlah iz Doliča po nevesto Marjano Gajšek iz Završ, so se domači fantje domenili, da je iz vasi ne bo odpeljal brez plačila. Tako seje tudi zgodilo. Predno je Cvetko Marjano odpeljal pred matičarja, so mu fantje postavili šrango (na sliki) in barantanje za nevesto se je končalo šele takrat, ko je ženin moral za nevesto plačati kar nič več in nič manj kot 64 starih milijonov. Foto: F. Jurač Pod izvirom Meže, foto: M. Čarb 20 I V I H A R N I K