170
Imaš še jedno mater, —  njej te zapuščam
i h mati, mati. ne pojdite nd ffienc! Kaj uaj počnem hrez vas? Krlo ino naj miluje. kdo me naj klti-e svojo jedino hSerko,  svojo  dragn  Auieo?   Knmii naj  se potlej  po-tožim. če me kaj zaboli.  ali  i-o me bodo ošabni utroci kzopet imenovali   ^ubožno  raztrganko?"  Oj,  sladka  moja mati, v čegavem narotji  naj se potlej  izjokam?  Kdo  me naj  potlej poljubi in ljubeznivo spremi k poeitku v posteljeo mojo, kadar vi odidete od mene?"1
Tako je jokalo osem Jet staro dekletee, sedee ob siromašnej postelji svoje bolne matere. In če bi se nekolikn ozrl po inajhnej sobi, v katerej je ležala boloa mati, virtel bi poreod ZHameDJo velikega uboštva. Stara miza, tri polomljeni stoli, omara od hrastovega lesa iu postelja, a na steni sv. razpelo, podobe pre-svetega srca Jezusovega, prečistega srca Marijinega iu sv. Jožefa — vse to je pai ubožna hišna oprava ubožoih ^udij.
nNe jokaj se. srce moje,'1 izpregovori z oslabelim glasom bolna mati, nker troje solzti so meni zelo težke! 0 da bi raogla vsaj minio umreti l Glej, dobri Bog rae oprašča mojega trpljenja. On me kliče k sebi v večui niir. v prekrasno nebeško domovino. Smrt, dete moje, ni nič druzega, nego preliod v boljše življenje, ali na ta preliod moramo pripravljeni biti. Poglej, ližerka moja zlata, sv. razpolo tam na steni! 0 dii, du, mcni se ?.di. kakor da bi mi naš odrešenik s križa podajal svoji roki in nie klieal k sebi. Spravila sem se ž ujim, ia lahko bi mi bilo zdaj umreti. Ali komu naj izročim tebe. dete inoje jedino? Kdo bode poda! roko tebi, siroti golej in bosejV Kdo bode odprl vrata svoja in le vzel v svojo hišo. da se vsaj malo odpočiješ? Kdo ti bodo dal skorjico krnlia? Krlo te bode pomiloval, kdo potolažil, kdo kako prijazno besedico s teboj izpregovoril ? Nii, ne jokaj se. hčerka moja ljnba! ImaS še jedno mater, njej te žapuščam. To je mati nebe&ka. Bodi jej vedno pokorua hčevka. spoštuj in Ijubi jo, pa se ti bode dobro godilo. Ne pozabi Dikoli onih lepih molitvie, katere sem te jaz. mati tvoja, naučila; moli pobozno; kdov pobožno k Bogu moli, njega tudi Bog Ijubi. Pridi po večkrat l»a moj grob in raoli vse, kar si se naucila, da vidhn od zgoraj, ali si te poslednje moje besede ohranila v sponiinu. Ne moreni dalje — blizu je zadnji trenotek mojega življeuja, — čnvaj te Hog — hčerka moja — da se nioremo kdaj videti zopet v nebesih!"
Mati obmolkne; tilio, britkostuo iliteiije su je izvijalo iz prsij ubožne deklice. Prevelika je bila njena britkost, da bi mogla kaj izpregovoriti. Utrujena po tolikem govorjenji zatisne mati oči k počitku. Sirota Auic.i ni videla onegn blagcga augelja, ki je stopil k umirajočej materi in odilBSel  njeuo  čisto dušo  v  sre(uo  večnosl.   — H  krati se  zgane:  mati je zaspala.  vse je tiho. Seka tajna groza jo obide.  ravno tako,  kakor da bi čutila navzočnost oue neizprosne iii brezčutue velesile — suirti. Nagni'1 se sirota Anica,
•¦<  17] >¦•
da vidi, kako je m&teri: ali mati spi, sladko spi večno spanjp, Anica britko lavpvje ter poklekne kraj rartre materc, poljubljajoč jcj hladno, belo roko in jokajoč se hritko, tako britko, da bi frauilo kameu.
Zdaj stopi v sobo priletna ženica, hišna gospodioja. Tiho. prav tiho stopa k postelji, da bi nt1 vzbudila boltiice, ali na prvi pogled spozna, da se ta na tem sv«tu ne bode voS prebudila iz svojega spanja. Pogleda ubogo deklctee in si otare solzo sočutja iz svojih dobrih, blagih očij. Žena otiilc, pokliče dve, tri sosede, ki pridejo, da mitre raator oblečejo in polože na mrtvaški oder.
Dobra starka tolaži Anico in jo prosi. naj m joka, ali pvi vsera tem niti ona sama ne inore, da bi se ne jokala.
.Sirota uboga," dejala je, Bsaraa si zdaj na tem svelu! Tvoja mati se je . vselej jokala, kadar je pomislila, katn bodeš šla iu kako bodes po njenej sinrti. Nii, ne boj se, dete moje, če seni tudi ubožna, toliko vže premorem, da tudi tebe lahko preživhn. In če druzega ni\ košček kruha bodes imela veiino pri meni, dokler me Ijubi Bog oltrani. Tmela bodeš prostorček v mojej hiši. da se ti ne bode treba potifeati o<l praga do praga in s<? izogibati neusmtljenih Ijudij."
Auica pogleda s solznimi očmi dobro ženieo in jej poljubi velo desnico, ono blagodamo desnico, katero jej je izvestno poslala: mati nebeSka.
Drugi daii so pokopali inater in z zeinljo pokrili za vselej 6ne prsi, v katerili je nehalo biti blago, materinsko srce.
Sosede so se jela razhajati s pokopališča, a dobročutna starka je prijela Anico za roko, pogladila j(i po lasoh in tolažila s sladkimi besedami.
Gospod župnik je bil zelo Ijubezniv ia dobrotljir človek, vedno pripravljen, da stori kaj dobrega, ali držal se je one zlate slovenske prisloviee: ,Kar daje desnica, naj ne vo leviea!" Pristopil je k starki ter milo pogledal jokajočo se Anico, svojo dobro in pridno učenko. Dolgo se je razgovarjal s staro žeoico in pozvedel od nje, da se je namenila ono malo, kar jej je Bog dal, deiiti z zapuš&eno siroto. Zadovoljen se je podal domov.
Dmzega jutra na vse zgodaj naSlo se je v hiši Antikine dobvotniee vsake vrste živeža in lepa svotica denarja: a dobvotnik, ki je vse to daroval, ni hotel povedati svojega imeaa. Govorilo se je, da je to delo dobrega gospoda župnika, ali on sam tega ni nikoimir pOTedal.
Anica je tudi naprej ye hodila v soio, v soli se pridno učila in k 6nim lepim molitvicam, katere je vsaki dan molila še s svojo rajnko materjo, dodala še štiri druge: jedno za dušo svoje mile matere, drngo na čast nebeškej materi, tretjo za svojo dobrotnieo in Setrto za blagoga gospoda župnika. Po večkrat je šla na pokopališče in oDdti molila na grobu svoje matere, a materin duh je plaral blagoslavljajoč nad dobro hčerko Anieo.
Tako ste hitro miuuli dve leti, Darovi so tudi zanaprej še obilno dobajali v liižo in večkrat je dejala starka, da je le po Anici tudi ona postala srefna. In ali je to kaj cudnega, otroci moji ijubi, če je bila Marija sama, kraljica nebes in zemlje, mali in skrbnica iibogi^ Anice V1
Bližala se je velika noč. Anica je z veseljem pričakovala tega dne, ali še i veejim veseljein prve nodelje po velikej noči, ker ta dan bi imela iti k ptvemu sv. Obhajilu. Oj, koliko veselje je bilo to za njo! Koliko krati je bila na pokopališči
U*
—•¦< 172 >¦•—
in pripovedovala inrtrej iuateri o tej svnjej velikej ercdi! In njena mati se je v nebesih z angeljci veselila temii!
Pride predvečer tega srečnega dueva. Starka pruiese Anici sicer pfiprosto, ali krasno belo oblačilce, katero jej je poslal nepoznan dobrotnik.
Vsa vesela in srečna gre k počitku. Ko zaspi, sanja se jej, da jo mati spremlja t cerkev, a z njo gre veliko velikn število prekrasnili angeljčkov. ki pa imajo vsi ravao taka oblačilca kakor ona. m mej potjo joj pripovedujejo. kolika sreča jc prejeti sv. Obhajilo, kako se tudi angelji v nebesib radnjejo ttfga dneva.
Ko se jo zjutraj prebudila iu opravilajutianjo inolitvico, oblekla jo je starka v prazničoo oljlažilce iu jej dala za spoitiin tega dne, lepo razpelce (križccl, katero je Anica spoštljivo poljubila, kakor tudi roko svoje dobrotnice.
Starka je zdaj sama peljala svojo ljubo Anieo v cerkev, da bi bila priča njeiie velike srečc. Spomnila se je tudi ona toga vesclega dneva iz svojih otročjih let, in oko se jej je zasolzilo spomnivši se slovesnosti prvega sv. Obhajila in one nebeške hrane, ki jo je bila pmč prejela. Spomnila sojepatudi dobre pokojnice in vzdihnila: „0 da je zdaj ona tukaj. da bi vidcla svojo dobi'0 liferko! Nii div, ona jo vidi, vidi iz nebes!"
Kakor pravi angclj nebcski zdela se je Anica vsakemu ta dan, in to je ona tudi bila. Po sv. Obhajilu jc dobila krasne podobiee v sponiin tcga najlepšega dneva v njenein življenji od svojega predobrega gospoda /.npnika.
Kdo naj popiše Aničino srečoV! Še tisti dan je kitela na materin grob in jej povedala vse, kako je bilo, ter je naposled Se pristavila: »Kaj no, mati moja Ijuba, če bi danes iirarla, prišla bi takoj vnebesa?" Nato se je sladko nasmijala, znabiti da je čula materin odgovor.
Veselo in srecno je zavrsila Anica ta dan, njona dobrotnica jej je pripove-dovala o ljubezni in dobroti božjej in jo potem spreraila k poeitku.
V spanji je zopet videla one angepke nebcške, o katerih je preteklo noč sanjala in jcden jej reče: ,Pojdi z naini, Anica Ijuba. v prekrasno nebeško domo-vino, da vidiš, kako se te .lezušček veseli, pa tudi tvoj ofc in tvoja niati in mi vsi! V nebesih te žcljno prii-akujemo. pojdi torcj z nami, tani ti bode innogo boljso in lepše nego li tii na zemlji. Tndi li bodeš dobila tako sijajno oblačilce in zlata krilca, kakor je imamo mi.  in vedno bodeš v bližini  svoje niile niatere Marije!"
.Pojdi z uami. Anica, pojdi!" prosili so jo tudi drugi angeljiiki.
BTukaj sem", reče Anica, ,rada grem z vami, ker zgoraj v nebesib noora iiinogo lepše biti kakor tukaj na zemlji! Z Bogom raoja mila dobiotnica! Z Bogom moj dobri gospod župnik iu vsi, kateri me ste Ijubili in ini dobii bili! Jaz grem od vas, ali zgovaj v nebesih sc bodeino znpet. videli vsi, iu do takrat bodem pro-siia Boga za vas!-
In odnesli so nebcški krilatci Djeno tisto dušico gori v nebesa, kjer je bilo nepopis^ivo veseije ob njeueni prihudu.
Zjutraj najde starka svojo Ijubo Anico hladno, mvtvo v postelji ter se britko razjoka, kakor da bi jej bila njeno rojeno dete. Starka se ni mogla ntolaziti.
Na njenem grobu izpregovorili so gospod župnik lepe besede v slovo in jo priporočili ranogobrojnej šolskej mladini v zgled in posnemo. Rekli so: nOtroci, živite
taku, da luudete inogli vsak čas sližati glas angelja božjega, kakor je to mogla |iu mojem muenji sirota Aniea."
Vse je bilo gancno. vse je jokalo, a Aničiua dobrotnica je čutila največjo britkost po Aničinej izgubi. ker je izgubila z njo svoje največje veselje. Naglo so padali zadnji darovi — grudic-e črue prsti — na leseno krsto, v katerej je bilo shranjeno Aničino telesce. in Ijudji; so se razšli vsak na svoj doiD, le starka je še (istala pri grnbn in jokala po siroti Aniei. In glej. tam stoju tudi Se blagi gospod župnik in gledajo od dalef, kako zasipnjejo jrrob, v katerem lcži njihova pridna od angeljev vzprejeta učeuka — sirota Aniea. Oko se jim zasolzi in solza za solzo se jim udere po bledem licu. Ozro se k nebu in molijo kratko molitrieo za ono siroto, katero jiin je priporoftla nebeška Kraljica. da bi jej bili v poinoč, a zdaj je ni vež tukaj na zemlji.
Dolgo so še stali na tem mestn ter naposled otišli domor z žalnjočo starko. katero so vso pot tolažili, da-si se sauiega sebe utolažiti niso mogli.
Starka jt1 tudi dalje še dobivala poraoe od blagega gospoda župuika, ali De dolgo, ker je tudi njo blagi gospod kinalu po tem sptemil v kr&j miru in počitka. nTudi oua se je zdruzila s svojo Anico," dejali so globoko gaueu gospod župnik, ,daj Bog tudi nam, da se vidimo vsi skupaj v nebeškem kraljestvu!"                              I
(Ilreatski napimla Marijn Imoi-a: podoc. Ivan T