9 mm piarana t gonim luars nrrrrare

ponedeljek — vsak dan zjmraj. —f^tTr'fuištvo: *"rfAsifkega 5tev. 20. I. nadstropje. — Dor*»c« • s: jpgflj rišttu. — Kefrankirana pisma sc ne	... .J^aft se ne vir
ftdrjatelj očv ml urednik cai. aina — Last *V tisiS Edii —	tiskarne Edinost. — Nai^-.mia znaša na mesecL 7.—, pol
'e«.i 32.- -r<> let« L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. I!-57.
¥ Trstu, v torek 10. Janu?rla 1922
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLVII
EDINOST
Posamezne številke v Trst« In okolici po 20 stotlrrk. — Oglasi se račtna[r» v šlrokostl ene kolone (72 nvn). — O5I13I trgovcev in obrtnikov mrn pa 13 ?tot. osmrtnice, zahvale, poslanice ta vahlla pa L 1.—, oglasi dena;nl!i zivoJov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot be3a la, naj nanj pa L 2- — Oglas1 naročnica In reklamacije seooSlitfn Izkllučuo uoravi edinosti, v Trstu, ulica ^ Frančiška Asiškega štev. 20,1. naastrupjo. — Teicton arectntštva in uprave 11-57.
OMEJENO GLASOVANJE
Zakon o občinskih volitvah za nove pokrajine od 7. oktobra 1921. govori o glasovanju v svojem 67. čl. Ko pride voiilec v sobo, kjer se nahaja volilna komisija, in ko se komisija prepriča o njegovi isto-sti, gre k posebni mizi in tam zgane dvakrat glasovnico in jo potem izroči volilni komisiji. Zakon izrecno naglasa, da je to edino opravilo, ki ga voiilec sme opraviti. Iz tega sledi, da mora voiilec priti pred komisijo z gotovo glasovnico, na kateri so mi ena kandidatov že napisana ali tiskana. Kdor bi prišel s praznim kosom papirja, bi ae imel več časa pisati in bi se mu lahko zgodilo, da bi sploh ne mogel glasovati.
composto itcL) Seveda volilni zokon tudi nikjer ne predpisuje, da se morajo volilci razdeliti na dve ali več strank. Ker pa se število zastopnikov po čl. 46 ne more skrčiti v nobenem slučaju, bi morali biti v vsaki občini vsaj dve stranki, da bi si občina mogla izvoliti vse svoje zastopnike.
Nase mnenje je, da kaj takega ne more biti v duhu občinskega volilnega redi. Akc bi bilo, tedaj bi moralo biti izraženo v posebni določbi. Take odločbe pa ni nikjer. Nasprotno, člen 71. našega zakona, ki govori o neveljavnih glasovnicah, pravi med drugim dobesedno tudi sledeče: eKakor da bi ne bila napisana se bodo smatrala
Glasovnica mora biti snažen kos belega papirja brez črt in brez vsakega znamenja, kajti drugače bi ^nala komisija proglasiti 'isovnico za neveljavno.
Pri pravah za predstoječe volitve treba i posnele predpise vestno upoštevat? To velja seveda predvsem za naše občine po deželi. Ker bo treba mnogo pisarna, bi bilo dobro, da se za dan volitev osnujejo posebne volilne pisarne za pisanje glasovnic. To je priporočljivo, kljub temu da me dnašim narodom skoraj več ni nepismenih ljudi. Na glasovnici mora biti za-pisauo ime in priimek kandidatov in ime kandidatovega očeta. Lahko se doda tudi kandidatov poklic, njegov častni ali plemenitaški naslov in akademska stopnja pr. komendator, grof, vitez, doktor itd) Zakon prepoveduje vsak drugi dodatek, j Torej je prepovedano tudi pripisati hišno sUevilko in domače ime kandidatove družine (n. pr. Kovačev, Šuštarjev itcL). Po naših vaseh bi bilo najbolje, da pišejo vsi volilci pri vsakem kandidatu ime, priimek r. ime očeta.
ažnejši odstavek čL 67. volilnega reda pa se nanaša na takoimenovano < omejeno glasovanjeZakon pravi o tem : dobesedno sledeče: «Vsak voiilec ima pravico glasovati za toliko imen, kolikor j starešin se ima izvoliti. Ako se jih iina iz-' voliti manj kot pet. (Kar bi veljaio n. pr. i v siučaju dopolnilnih volitev). Ako je ste-j vilo starešin, ki se imajo izvoliti, pet ali! več ko pet, tedaj ima vsak voiilec pravico] glasovati samo za število imen, ki je enako j štirim petinam vseh starešin, ki se imajo! izvoliti. Ako vsebuje število štiri petine u-j lomek, tedaj ma voiilec pravico glasovati; za celo število, ki je neposredno nad temi štirim« petinami.»
V občinah, ki imajo po zakonu pravico do 15 starešinov, bi po teh določbah ne'i smel glasovati noben voiilec več ko za 12 kandidatov, v občinah z 20 starešini samo j n 16 kandidatov itd. Tega mnenja je tudi g. dr. Bobič v zadnji <. Goriški S traži» od 4. ; t. m. Ako je tako, tedaj bi sledilo neko!t-!< ko zaključkov, ki nas morajo spraviti v j • nasprotje z drugimi določbami (volilnega i reda. Ako bi volilci nastopili enoglasno j brez strank, kakor se bi po deželi lahko !< godilo, tedaj bi bila občina oropana za j eno petino svojih zastopnikov. Mesto 15 ; bi jih štela le 12. mesto 20 samo 16 itd. ! Toda čl. 46, s katerim se določa štovilo ob- J činskih zastopnikov, ne predvideva ni- i nikakor takega morebitnega skrčenja, 1 temveč pravi jasno: ^Občinski zastop je j sestavljen itd. (II Constglto comunale e i
imena, ki ne označajo dovolj tistih oseb, katerim je bil glas dan, in tudi zadnja imena, ki resegajo število starešin, ki se i-tnajo izvoliti (it il numero dei consiglieri da eieggersi in ne il numero dei consiglieri pei quaii 1'elettore ha diritto d ivotare, kakor je rečeno v predzadnjem odstavku čl. 67).
Iz tega sledi po našem mnenju dvoje: ali sta člena 67. in 71. volilnega reda v medsebojnem protislovju ali voiilec lahko glasuje za celokupno število .starešincev. : Ker ni mogoče misliti, da bi šlo za kako tiskovno napako, je po našem mnenju možen edino le ta poslednji zaključek. Volilci torej lahko nastopijo enoglasno in lahko glasujejo vsi skupaj kot ena stranka za vse kandidate, ne da bi večina morala vsled tega priti ob eno petino svojih starešis-cev. Čim pa se pojavi kakršnakoli manj' sina, začne uveljavljati svojo pravice. Pravica manjšine pride v spor s pravico večine. Maajšina pa lahko uveljavi pravico samo v obsegu ene petine, kajti vsi vo-iiici in tudi volilci večine imajo ne c po rečno pravico glasovati za Štiri petine zastopnikov. Ta pravica volilcev pa prihaja v poštev le tedaj, ako ji kdo oporeka (n. pr. manjšina večini v volilni borbi). Ako iega predpogoja ni„ ako so volilci eaodušni, so njihovi glasovi veljavni za celokupno število slareŠincev.
V nasprotju z našimi izvajanji bi bil seveda čl. 76., ki pravi, da se smatrajo za izvoljene tisti, ki dobijo največ glasov. Večina bi torej morala dobiti vedno vse zastopnike, ako sme glasovati za vse zastopnike. To pa tudi ni v duhu novega volilnega reda, kar smo že naglasili. Gotovo pa je, da je tudi § 76. v protislovju s čL 71. in zagata je pri razlagi še večja. Iz nje bi nam bilo pomagano le, ako bi se izid volitev preglasil na podlagi posebnega kvocijenta.
To so po našem mnenju nekatere tež-koče pri razlagi volilnega reda. Najmanj, kar se more o njem reči, je to, da je ne samo nepravičen, temveč tudi nejasen in protisloven. Ako naj se člena 67. in 71. razlagata tako, da je volilcu prepovedano glasovati za več ko štiri petine, bi moral Člen 71. odrekati veljavo glasovom, ki presegajo štiri petine, in ne tistim, ki presegajo število vseh zastopnikov. Sedanja stilizacija omenjenega rnesta čl. 71. se da razlagati edino tako, da je z njim zajamčena večini pravica do štirih petin zastopstva, t. j. do le mere ima pravico, da se njeni glasi uveljavijo in za eno petino samo jo lahko manjšina okrhne.
način. Na vsak način se izpraznitev tretje dalmatinske zone ne bo mogla izvršiti, če se prej z jugoslovenske strani ne izvrše vse klavzule o zaščiti italijanskih elementov v Dalmaciji, ki so bile vključene v ra-pallsko pogodbo. Minister Della Torretta je nadalje izjavil, da se pripravlja v državah naslednicah bivše avstroogrske monarhije nekaka podonavska konfederacija, da pa bi bilo sedaj prenagljeno trditi, da bo ta zveza naperjena proti Italiji.
Rusija povabljena na konlerenco v Genovo. - Lenin osebao povabljen.
RIM, 9. Italijansko-ruska agencija sporoča: Po zadnjem sklepu vrhovnega sveta ie bila sklicana za prihodnji marec gospo-darsko-finančna konfei^anca v Italiji, katere se bodo udeležile V3e evropske države. Ruska gospodarska delegacija v Italiji je dobila dne 7. januarja od ministrstva za vnanje stvari prošnjo, naj sporoči v Moskvo, da italijanska vlada sporazumno z angleško vlado smatra, da bi osebna prisotnost predsednika sveta ljudskih komisarjev Lenina na konferenci zelo olajšala rešitev vprašanj evropske gospodarske obnovitve. Kraljeva vlada je zaprosila razen tega, naj se nujno sporoči v Moskvo njena želja, da bi Lenin ne mankal na konferenci.
Tudi agencija «Stefani-> javlja, da je bil Lenin povabljen na konferenco v Genovo.
Hud spopad med fašisti in komunisti pri Carrari.
FIRENCE, 9. Včeraj je prišlo blezu Car-rare do hudega spopada med fašisti in komunisti, bivšimi vojaki. Bilo je nekoliko o-seb ubitih
Francija
»Temps» o francoski in angleški politiki v Canuesu.
PARIZ, 8. cTemps objavlja članek, v katerem odobrava nastop Brianda, ki je sprejel Lloyd Georgov predlog. List izjavlja, da se mora odpraviti nesporazuni-Ijenje, po katerem vodi Francija v Cannesu egoistično politiko, Anglija pa velikodušno politiko. <;Temps» spominja, da so i-mele Francija, Belgija, Italija in Srbija tik pred premirjem svoje (pokrajine opustošene, dočim je bilo angleško ozemlje nedotaknjeno, njeni živijenski viri neomejeni, njeno brodovje brez tekmecev, njena finančna organizacija silno močna. Drugi zavezniki so upali v medzavezniško solidarnost, upali so, da se bo nemška odškodnina porazdelila po potrebah opustošenih krajev in da angleška vojna posojila ne bodo predstavljala strašila za vojne drugove. Toda to upanje je šlo po vodi. Tako je dala Anglija odobriti v Spa dogovore za ocenitev nemških ladij, kar j; je omogočilo, da se te izognila obvezam drugih zaveznikov za ustanovitev rezervnih zakladov, namenjenih za olajšanje demobilizacije nemške vojsk*. Tako je prišla Evropa v sedanji položaj, ko ne more noben 2aveznik spraviti vred svojih financ in ko nevtralne države ne morejo najti več kupcev, ker je padla vrednost denarja drugih držav. Razočarani narodi ne verjamejo več podpisom vlad. Edine mednarodne pogodbe, ki so nekoliko doprinesle k ! pomirjeuju, so pogodbe, sklenjene med | kontinentalnimi narodi, kakor so pogodbe i Male entente, rapallska .pogodba, angor-[ ski in wiesbadeftski dogovor. Francija je podpirala sklenitev vseh teh pogodeb; namere se ji torej očitati, da je egoističnu ali da dela proti p oc urjenju v Evropi.
Će naj Lloyd Geo gov predlog pomeni novo dobo, ga bo Francija podpirala z vsemi močmi. Zahtevali bomo samo, naj se ne smatrajo za zločince turški patrioti, ki junaški branijo svojo domovino in ki so sklenili s Francijo dogovor, kateri so lojalno spoštovali. Francija je torej pripravljena prevzeti svoj del težkih bremen, ki so potrebna za obnovitev Evrope.
<Temps» odobrava nato sklepe vrhovnega sveta in ugotavlja, da je klavzula, po kateri si vsaka država lahko po svoji volji urejuje svojo notranjo organizacijo, obsodba boljševiške diktature.
Končno ugotavlja list, da so pogoji, ki se stavljajo sovjetski vladi, oni isti, katere je Francija že tolikokrat predlagala, in izraza upanje, da se sovjetska vlada ne bo mogla tako lahko izogibati svojim obvezam, ko bo imela opraviti z vsemi državami, vštevši Nemčijo.
Aafleško-iraaccska zveza.
PARIZ, 9. Konferenca v Cannesu ima poroditi med drugim tudi politično zvezo med Anglijo in Francijo, katere posledica bo bržkone revizija vcrsailleske pogodbe. Vprašanje te pogodbe vzbuja vsak dan večje zanimanje. Listi trde, da je Briand izročil včeraj zutraj Lkrydu Georgeu spomenico o tem vprašanju. Angleška vlada bo s svoje strani razložila svoje stališče v noti, ki bo brezdvomno gotova danes. Kakor javlja «Journal», je Lfoyd Geor-ge načeloma že odobril Briandovo spomenico. «Petit Parisien» pile, da ni mogoče, da pride m pred konferenco v Cannesu do začasnega dogovora, ki bo sestavljen v predpisani obliki. Pozneje se bodo rešila vsa vprašanja, glede katerih se Francija in Anglija ne strinjata, kakor n. pr. gleda vprašanja vzhoda, kolonialnega vprašanja« vprašanja Tange rje itd.
Končno bi prišel evropski dogovor, katerega podlaga se bo Morda mogla ustvariti na konferenci v Genovi, « Petit Journal* piše, da* je nekoliko točak, glede katerih ae mora doseči • po razna. Najvašaejfta med vsemi je angleška zahteva po zaftanju (fevda francoskih i podvodnikov.
Jusosiaviia
Kralj odpotoval.
BLLGRAD, 9. Kralj Aleksander je odpotoval v Sinajo, da poseti rodbino ru-munskega kralja. V njegovem spremstvu se nahajajo minister dvora Dragoslav Jan-kovič, prvi adjutant general Hadžič, maršal dvora polkovnik Damjanović, poslanički svetnik Gjorgje Nastazijević in pomočnik maršala major .lovičič.
Jugoslavija zopet prikrajšana?
ZAGREB, 9. Iz Budimpešte poročajo: cMagyar Orszag poroča iz Velike Kani-že, da je razmejitvena komisija pomaknila madžrrsko mejo 800 m globoko v Jugoslavijo, tako da pridobi Madžarska 28 občin, kar se smatra za dosedanji največji uspeh madžarske vlade.
Otvoritev delavske zbornice v Ljubljani.
LJUBLJANA, 9. Včeraj se je v Ljubljani prvič otvorila delavska zbornica. Zbornica šteje 50 članov. Nalotfa zbornice je sledeča: 1. nadzorovala bo izvrševanje zakonov o delavskem varstvu; 2. posredovala v mezdnih sporih; 3. podajala izjave o zakonskih načrtih glede delavske zakonodaje in 4. predlagala glede delavske zakonodaje parlamentu po vladi iniciativne predloge. Prvo nalogo je dozdaj izvrševalo obrtno nadzorstvo, drugo pa socialno po-verjeništvo pri vladi.
Francoski župani vabijo jugoslovenske župane v Pariz.
LJUBLJANA, 8. Adrien Gilly, član srb-sko-francoske trgovske zbornice, je poslal jugoslovenskim županom to-le vabilo:
Na moj predlog je Vodilni odbor splošne zveze francoskih in alžirskih županov, kateremu mi je čast predsedovati, sklenil, povabiti gospode župane zavezniških dr-xav, na^ prisostvujejo našemu shodu, ki se bo vršil v Parizu od 26. do 29. januarja t. I. fo povabilo se je izročilo po vašem poslaništvu v Parizu In po npšem zastopstvu v Belgradu.
Mislili smo, da povojni razvoj demo-kega duha nalaga dolžnost izvoljen-
Koliko bo morala plačati Nemčija v letu 1922. Vprašanje ultimata Nemčiji še nerešeno.
PARIZ, 9. «Journal * objavlja sledeče poročilo iz Cannesa: Evo številke, na katere so se konečno zedinili izvedenci za reparacije: V letu 1922. se bo terjalo od Nemčije namesto obveznih treh miliard 700 miljonov v denarju in 1350 miljonov v blagu. Od prve svote bi dobila Belgija 450 miljonov, Francija 200 miljonov, dočim bi si ostale zavezniške države razdelile ostanek. Od blaga bi dobila Belgija 100 miljonov, Francija pa 1250 miljonov. Na ta način bi vrhovni svet potrdil dogovor, ki so ga v Wiesbadenu sklenili Francozi z Nemci. Sklenjeni dogovor bi se omejil samo glede dobe, veljal bi namreč santo tri leta. Sklepati se ima samo še o tem, ali naj se pošlje ob koncu konference Nemčiji ultimatum ali ne. Lloyd Geor-ge je takemu ultimatu nasproten, dočim ga Belgijci zahtevajo kot nekaj bistvenega. Ko bo ta zadnja težkoča premagana, bodo ministrski predsedniki naznanili konferenci sklepe, do katerih so prišli. Ako se bodo ministrski predsedniki izjaviti jutri, teda; se bodo nemški delegati nemudoma pozvali v Cannes, kjer se bodo zaslišali v sredo.
Pismo nemške vlade odškodninski komisiji. Odgovor odškodninske komisije.
PARIZ, 8. Komisija za odškodnino je dobila od nemške <;Kriegslastenkommission» pismo v katerem odgovarja na noto odškodninske komisije z dne 16. decembra. Nemška vlada je bila z noto dne 14. decembra zaprosila, naj se odgodi plačanje januarskega in februarskega obroka. Odškodninska komisija je zahtevala v noti od 16. dec. pojasnil o nekaterih vprašanjih. Ker se bo pa itak o tem vprašanju razpravljajo na konferenci vrhovnega sveta, smatra nemška vlada za primerno, da se sedaj izjavlja o teh vprašanjih.
Odškodninska komisija je odgovorila, da ne more jemati v poštev nemške prešnje, dokler ne bo dobila zahtevanih pojasnil.
Amerika
Ameriška pomoč Rusiji.
WASHINGTON, 8. Ameriški kongres je dovolil kredit 20 miljonov dolarjev za pomoč Rusiji. Kongres je obenem sklenil, da se bo žito, kt se bo kupilo za ta denar, moralo prevažati na ameriških ladjah. Na zahtevo državnega tajnika Hooverja jc ministrstvo za mornarico določilo, da se v ta namen porab! 30 ladij, ki so sedaj nezaposlene.
Washingtonska konferenca. - Podrobnosti o sklepih glede rabe podvodnikov.
WASHINGTON, 8. Odsek washington-ske konference za pomorska vprašanja je imel pretekli četrtek plenarno *ejo na kateri je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: 1) Prizadete države želijo dati določbam, ki so jih sprejele vse omikane države glede zaščite nevojakov na morju v slučaju vojne, večjo veljavo, kot so jo i-mele do sedaj, ter izjavljajo, da se bodo j sledeče določbe morale smatrati za predpise mednarodnega prava: a) Preden se bo kaka trgovska ladja smela zapleniti, se bo morala pozvati, naj se da preiskati, da sc lahko ugotovi njen značaj. Nobena trgovska ladja se ne sme napasti, razen ako se po pozivu noče dati preiskati in ako neće pluti po navodilih, kakor se ji ukaže. V slučaju zaplembe se ne sme nobena ladja uničiti, preden se posadka in potniki ne spravijo na varno, b) Podvodniki vojskujočih se držav so v vsakem slučaju podvrženi gori omenjenim splošnim predpisom. Ako podvodnik ladje ni v stanu ujeti ladje po teh predpisih, mu obstoječi mednarodni predpisi nalagajo, da mora ladjo izpustiti in ji dovoliti, da lahko nemoteno nadaljuje svojo vožnjo. — 2) Podpisane države vabijo vse druge omikane države, naj pritrdijo k mednarodnemu pravu, tako da bi po vsem svetu vladalo popolno soglasje in da bo svetovno javno mnenje lahko sodilo o obnašanju posameznih držav v slučaju novih vojn.
3) Podpisane države" priznavajo, da se podvodniki ne morejo rabiti za uničevanje trgovine, ne da bi se s tem prekršili, kakor se je godilo v vojni od 1. 1914-13., splošni predpisi o varstvu življenja pripadnikov nevtralnih držav in nevojakov, ki so jih sprejele vse omikane države. Da bo raba podvodnikov za uničevanje trgovine onemogočena in da bo ta določba splošno priznana kot predpis mednarodnega prava, izjavljajo podpisane države, da jih gori omenjena prepoved veže med seboj že sedaj, ter vabijo vse druge države, naj se pridružijo.
Amrika proti rabt strupenih plinov.
WASHINGTON, 8. Na včerajšnji soji odbora za omejitev oboroževanj je g. Hughes naznanil, da je tehniški pododbor izjavil z veČino glasov, da je nemogoče prepovedati rabo strupenih plinov v vojni. A-merikanska delegacija pa je po zaslišanju amerikanskih vojaških in pomorskih obla-stev smatrala, .da bi morala konferenca odobriti rabo strupenih plinov. Gospod Root je medtem predložil to-le resolucijo: Ker je res kulturni svet upravičeno obsodil rabo strupenih plinov in podobnih snovi v vojni in ker je ta raba prepovedana tudi v pogodbah, katerih sklepanja se je udeležila večina kulturnih držav, izjavljajo pogodbne države, da sprejemajo to prepoved in da jo bodo spoštovale. Pozivajo tudi druge kulturne države, naj sprejmejo to prepoved.
Senator Scbanzer je izjavil, da se italijanska delegacija z veseljem pridružuje a-merikan skemu predlogu. Italijanski zastopnik je predlagal prepoved rabe stru-
cem, ki stoje najbližje narodu in se torej njegova najvernejša slika, zbirati ne samo po eni narodnosti, ampak tudi mednarodno, tako da bolje spoznavajo ljudstva, ki so v stikih z njihovim ljudstvom in da ustvarjajo na ta način okoli narodov ozračje spoštovanja in simpatije, ki naj odstranjujejo vzroke in povode za nesporazume: sleherno trenje je vsega obžalovanja vredno, tudi če ni hujše nego malenkosten sunek ali u-žaljeno samoljubje.
Razume se, da smo voljni vrniti svojim prijateljem pose t, katerega nam bodo blagovolili napraviti.
Uporabite prosim vas iskreno, ves svoj vpliv pri svojih rojakih občinskih načelnikih, naj žrtvujejo čas in denar, ki ga zahteva potovanje v Pariz. Tu bodo sprejeti kar najprisrčneje in nad vse prijateljsko; tako bodo v obilni meri prispevali, da se se ojačijo ter okrepe vezi, ki so se splele med izgnanstvom in vpadom, vezi, ki se ne smejo najprej zrahljati, potem pa izginiti z rodovi, katere spajajo.
Mene bo osebno še prav posebno veselilo sprejeti jih, saj se nadejam zopet najti med njimi nekaj dobrih prijateljev izza junaških časov. — V Parizu, koncem decembra 1921. — Predsednik pripravljalnega odbora: Adrien Gi!ly, vitez Belega Orla, član srbsko-francoske trgovske zbornice. — Association Gćnćrale des Amis de France et d Aigerie, 14-rue Chauveau-Lagarde, Pariš (8e).
Italija
Della Toretta o šibeniskik dogodkih in o izpraznitvi tretje dalmatinske zone.
RIM, 9. Listi poročajo o pogovoru, ki ga je imel v Cannesu Mussolini z ministrom vnanjih stvari Della Torretto o ši-
beniških dogodkih. c.Šibeniški dogodki _
je izjavil Della Torretta — niso poslabšali odnošajev med Rimom in Belgradom. Med obema vladama nI napetosti« o kateri
Sovori francosko časopisje. Gre za inci-ent, ki, žal, ne bo poslednji in Id se bo poravna! t ako rekoč na enostaven upravni
j penih plinov že v seji tehniške podkomisije. Pripomnil je, da italijanska delegacija smatra^ da se bodo druge države nedvomno pridružile temu predlogu. Angleška in francoska delegacija sta si pridržali odgovor.
Za umeknitev zavezniških čet z nemškega ozemlja.
WASHINGTON, 8. član zbornice predstavnikov Fred Brit ton je predložil zbornic resolucijo, v kat-i zahteva, naj sedanja washingtonska konferenca sklene, da se imajo zavezniške čete umekniti z nemškega ozemlja. Stroški, ki so potrebni za vzdrževanje teh čet in ki grecfo na račun Nemčije, naj se porabijo za od občevanje odškodnine.
Anglija
Dial Eircann ratificiral angleško-irski spo-
razum. - De Valera definitivno odstopil.
DUBLIN, 9. Dail Eircann je ratificiral pogodbo med Anglijo in Irsko s 64 glaso\i proti 57 glasovom. Vsled tega je De Valera definitivno odstopil.
DUBLIN, 9. V nekem svojem govoru je izjavil De Valera, da se zopet enkrat ni izrabila prilika, ko bi se lahko dosegel trajen in pravičen mir med Anglijo in Irsko. Zopet enkrat — je rekel De Valera — je zmagala brutalna sila nad razumom in pravico. Naj pa bo že kakorkoli: mi bomo nadaljevali boj za samoodločbo Irske.
Namšija
Nemški zastopniki povabljeni v Cannes.
BERLIN, 9. Briand jc poslal nemški vladi pismo, v katerem jo prosi, naj pošlje svoje zastopnike v Pariz, odkoder bodo po potrebi povabljeni v Cannes. Nemška vlada je imenovala člane dclegacije, ki bodo odpotovali nocoj v Pariz. Na čelu delegacije bo Rathenau.
A^strljs
Avstrija prosi vrhovni svet pomoči
DUNAJ, 9. Schober, podtajnik v finančnem ministrstvu, bo odpotoval nocoj v Cannes. Prosil bo vrhovni svet takojšnje pomoči za svojo državo, katere finance so v popolnem razsulu.
Ogrska
Italijansko-madzarsko prijateljstvo. — Madžarska se veseli, da Reka ni jugoslovenska.
BUDIMPEŠTA, S. Glasilo madžarske krščanske stranke -Memzeti Ujsag» je objavilo pred par dnevi zanimiv članek a Rikardu Za-nelli, uovemu predsedniku reške države, in o Reki.. Madžarski člankar govori o Reki kot o biseru krone Sv. Štefana, ki je sedaj izgubljen Madžarsko primorje ne postaje več — pravi list. Razkosana Madžarska ni ločena od Kvarnera kakor prej samo s pečinami Krasa, temveč s celim kraljestvom Jugo^ovenov, ki so postali skupni hudi sovražniki i Madžarov i Italijanov. List ugotavlja, da se Reka ni vedno držala madžarskih direktiv, katere ji je diktiral njen položaj, temveč je gledala na drugo stran, k Italiji. Sedaj — vsklika člankar — ko pomislimo na krog sovražnikov, ki nas loči od onih prijateljev, kateri nas razumevajo, nam prihaja vprašanje : ali ni boljše, da se je na Reki razvijal italijanski iredenlir.ein? Ce bi se bil tedaj vsak reški meščan izjavil za krono Sv. Štefana, bi se Italija ne bila zanimala za Reko (?l). ki bi ne bila poslala neod. visna italijanska država, temveč jugosloven-ska luka. Reka je osvobojena od jugosloven-skega jarma samo zaradi svojega italijanstva in svojih odnošajev z Italijo. Mi smo zadovoljni, da so se stvari razvile na ta način.
Reka je pozvana, da bodi ver. med Madžarsko in Italijo, med dvema narodoma, katerih politični interesi se povsem krijejo.>•
Baitiš&e država
Nov urad za trgovino z inozemstvom v Rigi.
RIGA, 9. Lotvinska vlada je pooblastila ministra financ, da ustanovi v Rigi urad za trgovino z inozemstvom, ki bi iinel poseben oddelek pri vsaki lotvinski Icgaciji in konsulatu v inozemstvu. Naloga tega urada bo, da bo vzdrževal gospodarstvene odnošaje med lotvin-skimi tvrdkami, organizacijami in zavodi na eni in inozemskimi na drugi strani, dalje da bo posredoval pri trgovinskih transakcijah ter pospešil njihovo izvršitev, da ba dajal trgovinske informacije ic organiziral semnja vzorcev.
Vest o aretaciji komunistične organizacije v Rigi neresnična.
RIM, 9. Lotvinska vlada zanikuje vest, ki so jo prinesli nekateri listi in katera pravi, da je bilo v Rigi aretiranih 150 članov neke komunistične organizacije, katera namerava doseči priključitev J.otvinske k Rusiji.
Poljsko posredovanje med Rusijo in Finsko?
PARIZ, 9. Listi priobčujejo neko vest iz Varšave, po kateri bi se bila ponudila poljska vlada finski in ruski, da bo med njima posredovala, da se poravna spor, ki je nastal med Rusijo in Finsko radi vstaje v Karelifi.
Turčija
Turške priprave za nadaljevanje vojne.
CARIGRAD, 9. Turška narodna skupščina v Angori razpravlja o ustanovitvi ta-koimenovanega ovojnega odbora»>. Odbor bo sestavtjen iz 10 členov in bo nadzoroval delovanje posameznih ljudskih komisa-riatov. V njegovih rokah bo nekaka vrhovna upravna oblast in njegov delokrog bo razširjen tudi na posamezne pokrajine.
Ker je nabiranje za istrske žrtve zaključeno, prosimo vse cenj. nabiralce in aabiralke, da blagovolijo čimprej vposlati nabiralne pole s nabranimi zneski vred. — Odsek za pomoč Istri v Trstu, al. Sv. FračiSka 20 L
Stran IL
V Trstu, dne 10. januarja 1922
zobozdravmiSki atelje
R. Komiti
toi?« ved*
sprejema od 9—13 fin od 15—19.
Vin VaMIrfv« 33 nasproti kavarn« „Roma*
ZAHVALA
Vsem blagim osebam, ki so na katerikoli način sočustvoval« z nami v naši žalosti vsJed izgube nade ljube
in onim, ki so izkazale na katerikoli način čast spominu blagopokojnice izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena izbornemu zdravniku g. dr. Guastalli in voditelju barkovljanske šole g. Petru Rovere.
BARKOVUE, 10. januarja 1922. 27	Žalujoči starimi
Karal in Alojzija Smotlfc-
gumijev pcctpefnik
SSafttop"ivo 7.a Jtill}«Vo Krajino Crmanno Morgevtsteln — Trst Via Ugo Polonio 3
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog in oče
FRANC KOSOVELI
"V nedeljo, ob 6. ur! zv ečer, v 50. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb se bo vrši! danes, ob 10, iz h!3c žalosti v Zagrajcu ni domače pokopališče.
ZAORAJEC, 10. januarja 1922.	2(3
ioiefa, soproga.
Karal, Vfneenc, Afojz, Sieno Vladko, sinovi. Marija, AioiiUa, hčeri.
»EDINOST«
Dnevne vesti
Dane« ob 2. popoKiu se vrsi seja odbora hi zaupnikov "Političnega društva Edinosti?. Volil-o gibanje. Julijski odsek italijanske
socialistične stranke je izda! preteklo nedeljo svoj volilni proglas, v katerem naznanja, da bo socialistična stranka Sla pri občinskih volitvah samostojno v volilno borbo kakor pri i zadnjih državnih volitvah. Stranka polaga po- j sebno važnost na to, da bi si osvojila ^im več; občin po deželi. Ta taktika je razumljiva. Ker ni v Trstu in po drugih mestih nobenega rupa; zroage^, so socialisti sklenili, da si poiščejo po-trebno zaslombo in potrebno število glasov na i deželi. Ni treba naglašati, da mislijo tudi ako ne v prvi vrsti na slovenske in hrvatske občine. Slovenski volilci v mestu in po deželi so opozorjeni! Kdor bo v Trstu volil za socialiste ali komuniste, je lahko že vnaprej gotov, da bo njegov glas izgubljen. Niti tega zadoščenja ne bo imel, da jc glasoval za svojo domačo stvar. Isto velja glede dežele. Slovenski kmetje in delavci v Trstu in po deželi! Vaše mesto je edino v vrstah naSe domače strankel Samo< tako boste že vnaprej gotovi, da vaš glas v no- | benem slučaju ne bo izgubljen!
Deželna posvetovalna komisija. V soboto 6ej jc vršila na tukajšnjem generalnem civilnem komisariatu seja deželne posvetovalne komisije. Najprej je poročal predsednik ekscelenca I Mosconi o delu komisije in njenih odborov. Med drugim je omenil, da se peča juristieno-upravni odboT sedaj z vprašanjem raztegnitve italijanskega kazenskega zakona in kazenskega postopanja na nove pokrajine. Kaztegnitev | se mora izvršiti na vsak način 1. aprila 1922.; Razume se, da se bodo morale pri tem ttpo-! števati posebne razmere v deželi, in v tem tiči ravno najbolj delikatna naloga te komisije, da ugotovi v raznih panogah zakonodaje, v katerih primerih so potrebne izjeme nasproti načelu splošne, dasi postopne raztegnitve italijanskih zakonov, ne da bi se pri tem zašlo v škodljive tendence pretiranega partikularizma in ne da bi se na drugi strani zanemarile posebne krajevne potrebe.^ O delu pododfco-' ra za vprašanje pristaaišča je poročal eks. Mo-sconi, da je imel ta pododbor že nekoliko sej j in da se smejo uspehi odborovega dela priča- > kovati v kratkem. Saj gre vendar za vprašanje , pristanišča, ki je za Trst naravnost življenske važnosti. Vlada — je rekel eksc. Mosconi — ima gotovo trden namen krajevne apsiracije čim bolj podpirati: toda potrebno je, da se te r aspiracije izrazijo v točnih predlogih, v konkretnih, široko utemeljenih zahtevah, za katere so se enodušno izjavila razna zastopstva dežele in posebej še avtoriteta te posvetoval-i ne koimsije.-<
Na dnevnem redu jc bilo med drugim tudi t vprašanje raztegnitve obveznega zavarovanja proti brezposelnosti na našo deželo. Tedaj je nastalo vprašanje, kakšnim organom naj se poveri uprava tega zavarovanja. V Italiji u-pravljajo zavarovanje proti nevarnosti brezposelnosti posebni organi, ki pa pri nas, kjer takega zavarovanja nimamo, ne obstojajo. Pač pa je pri nas upeijano zavarovanje proti bolezni, dočim v Italiji te ustanove nimajo. Najenostavneje je torej, da se poveri pri nas u-prava zavarovanja proti brezposelnosti onim organom, ki upravljajo bolniško zavarovanje, t. j. okrajnim bolniškim blagajnam. S tem si prihranimo ustanovitev novega aparata. Dr. V^ilfan je predlog komisije izpopolnil v toliko, da se delokrog zavarovanja proti brezposelnosti ne preda izključno okrajnim bolniškim blagajnam, temveč naj se raztegne tudi na društvene bolniške blagajne, in sicer tako da bi delavec tam, kjer vplačuje svoje prispevke zoper bolezen, vplačeval tudi prispevke zoper brezposelnost. TežkoČa je nastala glede poljedelskih delavcev, ki niso obvezani se zava-rorvati proti bolezni, pa* pa so po italijanskem zakonu podvrženi obveznemu zavarovanju proti brezposelnosti. Kje naj se ti zavarujejo? Puecher je predlagal, naj velja za poljedelske delavce načelo, da se morajo zavarovati proti brezposelnosti edioole pri okrajnih bolniških blagajnah. Temu se je uprl dr. Wi!fan in zahteval, naj se da poljedelskim delavcem na prosto izbero, da se zavarujejo bodisi pri okrajni bolniški blagajni ali pri kaki društveni blagajni. Ta predlog drja Wilfaoa se ni upošteval. Zato je dr, \ViHan glasoval »en bloc-j proti predlogi posvetovalne komisije.
Konec pravde? Polemika med Lavoratoro-ma > se je malo polegla in zdi se, da je komunistično glasilo prvo opešalo. Lavoratore So-ciaiista« pravi, da je <zbežak» = , ker jih je sram. Očita jim, da se sramujejo celo Lenina. .Oni — pravi nedeljski ^Lavoratore SociaJi-— niso imeli poguma, da bi povedali, kakor je povedalo njihovo osrednje glasilo Comunista^, ko jc na enako vprašanje anarhističnega glasila izjavilo, da se komunistni listi plačujejo iz iste blagajne kot Lenin. Tržaški komunisti niso imeli poguma, ki ga je pokazal H Comunisla-. Sram jih je bilo povedali, kdo jih plača in so trdili da živijo od prispevkov. . , Ako bi bili zlobni bi morali sklepati, da so komunisti s svojo »Sonjo proti nam in proti Zvezi pumorščakov bili podkupljeni od brodolastni-Ivov in od Cootiitchev. Ako to tudi n ires — in hočemo verjeti, da ni — dostavlja poredno Lavoratore Socialista^ — so vendar napravili brodolastnikom uslugo, kajti ravno v tem hipu se ti poslednji z vso srditostjo borijo proti Zvezi pomor5čakov,-> Komunistično glasilo je najbrže prvo opešalo, ker se je moralo boriti na dve fronti. V hipu najhujše polemik« s socialisti, so komuniste zgrabili tudi fašisti, in to radi nas. Popolo di Trieste» je očital Lavo-
ratortts, da brani * Edinosti, V svoji nedeljski Številki so koaaatsti fcišistc nekoliko potolažili — upamo — kajti povedali so jim, da nas smatrajo za ravno tako hude Btnažnike kot fašiste same. Mi po tej iziavi seveda nismo ne bolj ubogi ne bolj bogati. Mi smo 2e prej prav dobro vedeli, da brez protislovanskega šovinizma ni skoraj nobena laška stranka v Trstu tudi kom- lis lična ne. Hvala lepa, da ste tržaške Slo ,ce na to še posebej opozorili!
Z učiteljišča v Arbauasih nam javljajo: Uči-telj>šte u Arbanasima prima na upisivanje dne 7., 9., 10. ili, januara; na prijamne ispite dne 12., 13. i januara. Početak i otvaranje škole sa sv. misom dne 15. januara, a 16. januara počinje redovita obuka,»
Božićnica ob pogorišču. Lep dan so doživele naše Barkovlje preteklo nedeljo. Lep in žalosten ob enem. Pevsko društvo *Adrija» je zopet enkrat dokazalo, kako temeljito razumeva svojo nalogo; priredilo je skupno s slovenskim uči teljs tvom krasno uspelo božičnico naši šolski mladini. Naše vrle adrijašice so se z vso vnemo lotile svojega težavnega posla pod vodstvom svoje neumorne načelnice gdčne Koze Pertotove, V par dneh so nabrale v sa-i mih Barkovljah, ki ne premorejo, mimogrede povedano, niti enega vojnega dobičkarja domačina — preko 4000 lir. Obrtnijsko društvo samo je darovalo 1C00 lir in to par dni na to, ko so mu fašisti upep*;lili dvorano t. j. skoro; polovico vsega premoženja. Tudi druga društva in posamezniki so se velikodušno odzvali; tako je darovalo ^Arimatejsko društvo* 200 L,; Novo konsumno društvo 200 lir, Učiteljski zbor 360 lir. gosp, župnik Kjuder 237 lir itd. i S tem denarjem so adrijašice nakupile blaga za obleke, ki so jih lastnoročno izdelale in sicer 42 moških in okrog 80 ženskih oblek, ki so vse bile ukrojene po meri in zelo okusno izdelane. Dekleta so z brezprimerno požrtvovalnosijo delale po cele neči, nekatere so izdelale po; pet, cclo deset oblek in to vse brezplačno. I Pridno jim jo pri tem pomagal gospod Milanič, ki je ukrojil vse moške obleke in neumorno pomagal pri vsej prireditvi.
, Božićnica sama se je vršila v kaj skromnem j obsegu. V mali dvorani Obrtnifskega društva so komaj stali vsi šolski otroci z ucitcljstvom vred, zbrani okrog božičnega drevesca. Priha-j jalo je mnogo občinstva, ki pa ni moglo zra- j ven. Po kratkem nagovoru predsednika gosp. iPogorelca, ki se je zahvalil vsem darovalcem-in požrtvovalnim pevkam, je povzel besedo g. učitelj F. Starec, ki je v toplih besedah razložil otrokom pomen božičnice, jim tolmačil, s kak-j šno izredno požrtvovalnostjo je prispeval sle- j herni Barkavljan, na napravi malo veselje šolski deci, ter je otrokom priporočal, naj se izkažejo hvaležne in vredne tolike ljubezni.
Nato so pevke razdeljevale darove: obleke, južno sadje, šolske potrebščine. Ginljivo je bilo gledati vesele obraze. Žareče oči naših malih, ki so prvikrat sprejemali darove iz bratskih rok. ,. Medtem so odrasli gleflali na pogorišče in si mislili pri tem, kakšno krasno božičnico bi lahko priredili naši dragi deci, da. nam ni zločinska roka vpepelila dvorane!
Otroci so okrog božičnega drevesca prepevali naše krasne pesmi; njihovo ubrano petje, v skromni sobi, njihovo vzoruo vedenje je privabilo navzočim marsikatero solzo v oči.
Prva božićnica ob razvalinah našega narodnega doma bo gotovo ostala vsem Barkovlja-nom globoko v spominu.
Pred zaključkom še par besedi obdarovan-cem in njihovim starišem. Naša sredstva so ža-iibog preskromna, da bi zamogU obdarovati vsakega po zaslugi in po potrebi. Dali smo Vam malo, toda kar ste dobili. Vam je bilo ; dan iz srca, kakor da le brat bratu. Niso to le drobtine, ki padejo iz mize mogotcev, ki jih v! minuti dobra volje privošči tudi svojemu sužnju. Ni to odkupnina za Vaše duše, za Vašo kri. Bratska roka Vam poklanja ta dar in la dar ni miloščina, ampak dokaz bratske ljubezni do Vas.
In or.a ženska, ki se je izrazila, da bo dala otroke drugo leto v italijansko šolo, ker so premalo dobili, naj ve, da nas njene grožnje ne ganejo. Kdor ni z nami. je proti nam; in če j skomni za Judeživimi groši, naj gre raje danes j iicgo jutri. Take prepustimo prav radi našim | nasprotnikom in se ne bomo trgali zanje.
—a.
Is trlslkega Ivlienla
Predrzen roparski napad v trgovini z jestvi-p&mi. Na Scali Santi št. 278 stoji hišica, v ka-! fert stanujeta zakonska Matej in Josipina Go-1 raizelj, ki posedujeta malo. priprosto trgovino v isti hiši. V nedeljo proti jutru se je -prigodil v tej trgovini roparski napad, čigar žrtev je
J »ostala Josipina. Ko je izvedel nas? poročeva-ec o tem roparskem napadi:, se je podal na Gomizeijcv dom, govoril z oŠkodovanko, fej, leži, in je izvedel od nje naslednje podrobnosti:'
Bilo je okoli šeste ure zjutraj. Tedaj je vsta- j la Josipina in se odpravila v kuhinjo, kjer je j zanetila ogenj; da skuha kuknjo za živino. V mali kuhinji se je začelo kaditi in ženska je odprla okence na vratih ki vodijo na dvorišče. Pri tej priliki je pogledala ženska s svetilnikom v roki skozi okence na dvorišče, ker jc slišala oddaljen ropot. Toda na dvorišču ni bilo jKve duše. Nato se je podala v trgovino tik kuhinje, da shrani v njej okoli 1500 lir io vzame nekaj ovsa za kuhnjo. Tedaj je zaslišala mečan ropot pred omenjenimi vrati kuhinje. Radovedno se je ozrla proti vratom in ugledala elegantno oblečenega neznanca, čokate postave« razbojniškega obraza, ki se je kobacal skozi odprto okence na vratih v kuhinje.
i Razume se, da se ga jc ženska prestrašila in nehote zavpila:
—	Moj Bog... Pomagajte
V tem trenutku je stal grdi telo vaj s samokresom v roki pred prestrašeno žensko, ji postavil svetlo orožje pred usta, ji zasadi dolge nohte v obraz in ji dejal s hripavim glasom:
—	Molči ... molči, sicer te ustrelim na mestu. Povej, kje imaš denar. Izroči mi ga takoj.
Ženska je delj časa zrla v tolovajeve svetle oči; ni vedela, kaj bi mu odgovorila. Končno je vendarle dejala s komaj slišnim glasom:
—	Kaj hočete od mene? Jaz in moj mož ni-mava denarja ... Komaj se preživiva.
—	Molči! — je dejal tolovaj in postavil prestrašeni ženski samokres v usta. V tem hipu se \9 pojavil v trgovini drugi elegantno oblečen tolovaj. Njegovo obnašanje je jasno pričalo, da se boji za vsako kretnjo.
—	Pojdi v gornje prostore — je dejal prvi tolovaj novoprišlecu — in opravi, kar Ti je bilo naročeno. Jaz te čakam tukaj!
Drugi tolovaj je preslišal v razburjenosti to naročilo. Zato ga je prvi tolovaj ošteL Toda kljub temu se ni upal drugi tolovaj v gornje prostore kjer je spal Josrpinin mož Matej: že trikrat je bil na stopnicah, ki vodijo v omenjene prostore, a vsekdar se je skesal in se vrnil 1 v trgovino. Med tem časom se je bil prvi to-| lovaj postavil na oči krinko. Ko je bil že dmgi tolovaj v kuhinji, je udaril prvi žensko s sa« j mokresom po glavi. Nato ji je vzel iz podpaz-I duhe vrečico s 1500 lirami in pobegnil s spremljevalcem. Ta slučaj roparskega napada je vzbudil po tamošnji okolici in po Rojanu veliko ogorčenje. Pripomniti imamo, da sta govorila tolovaja v tržaškem dialektu. Gospa Gomize-Ijeva je izjavila napram našemu poročevalcu, ki jo je tozadevno vprašal, da ni še nikoli videla omenjenih tolovajev. Vendar se ju pa tako spominja, da bi ju ob prvem pogledu spoznala.
Požar v gozdu. V nekem gozdu na Opčinab je izbruhnil v nedeljo zvečer požar, ki je tmičil 100 kv. m dreves. Ni se moglo ugotoviti iz kakšnih vzrokov je izbruhnil ogenj v gozdu.
Poskusen samomor. Poštni uradnik Arturo Locanio, stanujoč v Skednju št. 220, je izpii pred snočnjim močan strup, ki ga je spravil v smrtno nevarnost. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora: ljubezen.
Ponarejen 1000 lirski bankovec. Včeraj je bil aretiran Anton Rebula, stanujoč v ulici Fabio Severo št. 12, in Emil Monti stanujoč na Goldonijevem trgu št, 5. Oba sta bila aretirana radi tega, ker sta oddala dne 18. decembra 1. 1. v Dutovljah ponarejen" 1000 Krški bankovec.
Trije slučaji blaznosti. Karel Mayerberger,
: stanujoč v ulici del Toro št. 12, ki je svoječas-no umoril svojo ljubimko, je popival v nedeljo zvečer v gostilni-Al leone di Caprera». Nenadoma je zblaznel in začel groziti navzočim go-. stezn. Mayerbergerja so odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opa' hvalnico.
—	Albert Ongaro, stanujoč v ulici deli' 01-roo št. 13, se je opil v gostilni Raicevich pri Sv. Ivanu ter začel nato razsajati: kot bi bil obseden. Pomirila sta ga dva strežnika Zelenega križa, ki sta bila poklicana v gostilno. Dozdeva se, da ni Ongaro pri čisti pameti.
—	20 letni Ersiliji 5., stanujoč v IColonji na hribu št. 260 (Razklani hrib), se je zmešala pamet. Odpeljali so jo v opazovalnico mestne bolnišnice.
Borzna poročila,
TešaP*
Trst, dne 9. januarja 1922.
Jadranska banka . , ............130
Cosullch	278
Dalmatia • •	205
Gerolimich *••••*«•••••»•»• 1500
Libera Triestina • • ••••«*«•••>• 430
Lk»yd •«*••••••*•••»•*• 1312
Lussino • »•••«•••«•••••••• 700
53artinoIicb »••»«••••*••••••• 120
Oceani*	2-47
Premuda • • ••••••■«••••»•»• 340
Tripcovich ,.*••»•«••••«••*• 245
Aoipelca .	601
Cement Dalmatia	330
Cement Spalato . ..............255
Tuja vabita na tržaškem trgu;
Trst, dne 9. januarja 1922.
ogrske kroke........... —. 3.70 3.85
avstrijsko-nemške kione •••••• —.40.--.45
češkoslovaške krone ••••••• *)8.—38.65
dinarji . . *..••«••••• 31.—.— 33.—
lejl......................• 7.25.— 17 75
marke.......................13 25 — 14.25
dolarji ..«••«••••••• 22.95 — 23.15
francoski jrankt ...«•■••• 187.25.- 188.— švicarski iranki ..**••••• 446,— .—450.--
angieski hinti papirnati...... 97.30 — 97 70
angleški funti, zlati.......lll.oO.—113.50 j
napoleoni . ........... 89.25 89.75 j
Mali oglasi
«MLADIKA». Uprava «Mladike > prosi vse stare in nove naročnike, naj podvizajo z naročnino za leto 1922, da bo mogoče vsaj približno določiti, v kolikih izvodih se bo tiskala prva letošnja številka. Lanskega leta se je namreč dogodilo mnogim naročnikom, ki so se prepozno oglasili, da so ostali brez prve številke, kar je pri leposlovnem listu; seveda skrajno neprijetno. Celoletna naroč- l nina stane 20 Hr, ker se list znatno razširi.
46
PRODAM stanovanje s pohištvom. Scorcola S. Pietro 97, Grbec.	10
17 LETEN mladenič, krepak, se želi izučiti ključavničarske ali tudi kovaške obrti. Naslov pove upravništvo »Ediaostis,	27
PRODA se 4 mesece breja krava, ki daje 10 1 mleka. Sv. M. Magd. zg. 664, Železnik. 44
KLOBUČARJI, modistke, eksporterjil Oglejte si uzorce slamnatih klobukov. Za čevljarni-ce razpolagam z vsakovrstnimi Čevlji. Ave-nia, Trst, XX Settembre 67, Telefon 37-08. Javite poset.	47
GRAMOFON, šivalni stroj, kolo, črevesa in pneumatike (Reitkofer) ima v tnlogi Z. Pe-trič, urar, Viapva.	28
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih
drugi ne morejo. Valdirivo št. 36, II,	31
DELIKATESNA TRGOVINA na glavni ulici v Mariboru se radi družinskih razmer za 12.000 lir proda. Ponudbe na Max Viljem, Maribor, Meljska cesta 10, Jugoslavijo. 34
STROJEPISCA (strojepisko) popolnoma veščega pisanja na stroj ali tudi začetnika, sprejmeta v svojo pisarno odvetnika dr. M. Pretner In dr. H. Okretič v Trstu, ulica Ma-chiavelli 15.	39
TRGOVINA s porcelanom In steklom, popolnoma na novo opremljena, v najpremetne;-žem kraju mesta Maribora, se proda z vsem materijalom In Inventarjem. Ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.	34
SLUŽKINJA, pridna, srednje starosti, lepega vedenja, trdnega zdravja, popolnoma vešča ■vseh hišnih del, išče mala družina v vili v mestu, cddalkni 5 minut od tramvajske postaje Piazza Bclvedere. Plača in hrana dobra. Predstaviti se le s knjižico. Naslov pri upravništvu.	26,
ZLATO in srebrne kron« plačam v«.? kot drug! kupci AIb«rt Povh, erar, Mazzini 46 C* bližini drvenega trga).	44
;	1 .
POZOR! Srebrne krone in zltto ."»o najvišjih j cenah plačo je edini grocist Bclleli Vita, Via Madonnina 10. L	33
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobne. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, vz-ujeti 55.—, žimnice 40,—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. For.deria 12f I. desno.	59
NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeU L 55.—, volnene žimnice L 90.—, iz morske trave 45.— nočne omarice, umivalniki, chilio-niers, omare in pohištvo za poplno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3.	15
BIOGLOBIN, najboljše krepilno aredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici.	62
HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod cBodočnost 1922» na upravništvo *Edinosti».	42
velikanske cene
plačam za KUME m ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčevc KOŽE plačujem po najvišjih cenah,
D. VVJNDSPACK, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr-
Oisnoiin mM mm
peilMeiženii! Sil
Conlka etavbena zadruga — Ha'fisn« sko-slevenski odttelek — ustanovljena v Sc žani, sprejema vsako celo :n popravo hiš, 1:1 sicci za samo ono svoto, ki jo likvidira finančna blagajna. — Lastniki hiš nimajo pil tem nikakih troš^ov al? vknjižb na popravljene hiše. Lastnikom, ki napravijo proSnjo za obnovo, izda zadruga pravilno pogodbo z jamstvom. Za natančnejša pojasnila naj se obrnejo iuteresoiU na urad v Iciarsi št. 162 ii? u Na-brezini £L 167.
Istotsm dobijo interesenti tudi pojasnila glede predujmov na odškodnino za poškodovano pohištvo.
Srebrne Krona In zlato p!a-čtijem po ntfuKUH cenaD
ALOJZU mm
Trst Piazza GariDaitii št.
(prej Borriera)
Delniška jlnunlra n5.009.000 Rezerv L 5,100,000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar.
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Erceguoveni, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakscr Stade Bank.
Izvršuje vse bantne posle, par PREJEMA VLOGE ^
m kranBu knjižice In os tekočI račun ter Jih obrestuje po 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko doloma od slučaja do slučaja.
■	Dafe v najem varnostne predale (safes)	■
Zavodovi uradi v Trstu: Vta Cassa di K»lsparn»!o štev. S — Vfa S. Nlcol* Itev. 9.
Telefon St. 1463, 1793, 2676. - Blagajna posluje od 9. do 13. ure.
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli H&lavtdec
Roman	(38)
Filip je začutil btraino iejo In je skušal, divjaku pokazati z rokami, česa bi rad. Hoten lot in u fe namignil, naj gre z njim in ga je pripeljal čez peščenjak proti obali, kjer je bilo zbranih kakih petdeset JfucH, ki so pricfcria nabirali ostanke razbite jadernfce. Spoštovanje, ki so ga izkazali Filipovemu v odi telio, je očitavalo, da j« on poglavar Kraalev. Nekaj svečano izgovorjenih l .sedi je do* glo, da je bila Filipova žeja vcaj nekoliko ui^šena, kajti ponudili so mu nekaj umazane vode, ki se m«t Je zdela tedaj zelo okusna*
Nato mu je vodnik odkazal prostor na peščenih tleh.
Bila je strašna in vendar obenem bizarno učinkujoča slika. Tu bel petek, ki je v sotnea {ivo blestel, pokrit z razdrtimi jambori, deskami, sodi zaboji In dn^bm krfjiabat ostanki — trm peneče sc valovfe, ki s« fj igralo z le-
senimi drobci in koeci, tu okostja osmov, ki jih je kak prejšnji vihar vrgel na obrežje — tam pokvečena trupla Filipovih tovarišev, kojih obleka je ostala od divjakov nedotaknjena; kajti slednji so iskali le svetlih gumbov; poleg tega ti nagi Hotentoti (kajti bilo ie v poletju, ko niso tudi volnenih kož nosili), pohajajoči po obrežju, iskajoč brezvrednih stvari, ne meneč se za vse ono, kar civilizirani ljudje tako potrebujejo — predvsem pa ta vodnik-poglavar, ki je stal tu, ograjen v Se krvavo metkedjo kožo, pokrit s Stroomovo lasuljo, v pozi samozavestnega podkancelarja, ne da bi fe količkaj slutil, kako smešen je.
Vse skupaj je tvorilo morda najčudovitejšo in najrazvratnejšo sliko, kar so jih kedaj videle Človeške oči.
Čeprav se takrat 3e niso Kolandci naselili na tej obali, so vseeno že več let trgovali s temi domačini, ki jhn ladje niso bile nič novo in so bili zato napram Evropejcem prijazni, čez sekaj časa so začeli divjaki zbirati drva in lesen« preostanke, ki so jih nakopičili t grmado in jo laigali. Poglavar je s kretnjo vprašal Filipa, če je Učen, kar mu je ta pritrdil, nakar mje oni ponudil pest velikih hrošče v, ki jih je FrHp plaSno odklonil, poglavar pa jih takoj pojedel z veliko slastjo. Ko je opravil svojo
južino, je dal FiBpti znamenje, naj mu sledi. Ko je Filip vstal, j« opazil na obali svoj zaboj, h kateremu je naglo stekel in namignil pogla-1 varju, da je njegov, vzel iz šepa ključ, izpraznil vsebino in je najpotrebnejše spravil v cuHco. Poglavar ni imel ničesar proti temu, pač pa je opozoril dva v bližini stoječa divjaka na železne dele skrinjice in odšel z našim junakom. Po eni uri hoda itn prišla do vasice Kraal, ki k obstojala in nizkih, s kočami pokritih koč. Ženske in otroci so močno občudovali novo poglavarjevo obleko m se napram Filipu pokazali zelo uslužni, ponujajoč asu mleko. Pri pogledu na te Evine hčere, lci so bile oblečene v zamazana oblačila m imele odurne izraze, se je Filip spomnil 9voje ljubke Amine.
Solnce je zašlo in Filip sc je čutil ie vedno utrujenega. S kretnjo jc izrazil željo, da bi Sel rad spat. Odredb so ga v umazano kočo in če- ; prav ga je motilo zoperno vzdušje in sviganje ■ strupenih muh, je vseeno položil pod glavo sov-, jp cuKco, opravil kratko molitev in zaspal. |
Drugega dne ga je zbudil poglavar Kraalov,} ki je pripeljal a sebojnekega moža, nekoliko veičega bolandičin«. rOip je izrazil željo priti v kako pristanišče, Čemur je pristavO tolmač,, da se v pristanu sedaj ne nahaki nobena j ladja.	j