Año (Leto) XVI (11) No. (štev.) 40.
k
BUENOS AIRES.
8. oktobra (octubre) 1959
“ESLOVEI
LIBRE”
Svet čoka
Hruščev
in Maocetung
Vsi narodi, to in onstran železne zavese bodo morali sedaj čakati na na-daljni razvoj, predno bo mogoče delati zaključke iz konference med Eisenho-werjem in Hruščevom.
Eisenhower je n. pr. dobil vtis, da Moskva ne bo več poskušala postavljati kritičnih časovnih ultimatov glede Berlina in Hruščev je potrdil to mnenje, ko se je vrnil v Moskvo. Toda leta 1955 so zahodni zavezniki na ženevski konferenci prav tako menili, da so dobili od sovjetov pristanek na postopno združitev obeh Nemčij. Poznejši razvoj je dokazal, da sovjeti niso nikdar imeli namena pristati niti ne na prvi korak k združevanju Nemčije.
Hruščev se more tudi sedaj v vsakem trenutku postaviti na prejšnje sovjetsko stališče.
Besedilo skupne izjave o odpravi vor jaške sile pri reševanju svetovnih problemov je skoro prav tako, kakor je bilo besedilo Briandovega pakta iz leta 1928, ko se je 45 držav sporazumelo, da se ne bodo poslužile vojne pri reševanju medsebojnih sporov. Edini učinek tega pakta je bilo dejstvo, da so nekatere države začele vojno brez vojne napovedi, kar se je zgodilo v Mandžuriji, v Abesiniji, pri osni intervenciji v Španiji in pri drugih dogodkih, ki so vodili v drugo sve-~ tovno vojno.
Eisenhower in Hruščev sta si bila edina, da bosta medsebojne odnose reševala s konferencami, vsaj še do konca prve polovice prihodnjega leta, ko bo Eisenhower prišel na obisk v Moskvo.
In berlinsko vprašanje?
Hruščev je v USA pokazal, da si ZSSR začasno želi mjru, čeprav je morala zato opustiti vrsto akcij, ki si jih je v zunanji politiki začrtala v Evropi in Aziji. Hruščev je pokazal, da je Moskva opustila misel na hitro rešitev berlinskega problema.
Pred letom je namreč Hruščev obljubljal vzhodnonemškemu komunističnemu režimu, da bo kmalu dobil kontrolo nad zvezamij ki jih Zahod vzdržuje iz Zahodne Nemčije s svojim delom Berlina. Predlagal je napraviti Berlin za svobodno mesto, očiščeno zahodnih sil. To bi pomenilo Berlin, izoliran v Vzhodni Nemčiji, izročiti komunističnemu pritisku; komunisti bi končno dobili popolno kontrolo nad njim.
Zahod je vztrajno odbijal take zahteve. Odgovarjal je Hruščevu, da se bo boril za Berlin. Hruščev je kmalu začel popuščati. Dejal je, da je hotel samo začeti razpravljati o tem problemu. Zavezniki da bi morali že uvideti, da je prišel čas, da se sklene z vsako Nemčijo posebej mir, dokler ne bi položaj dopustil Nemcem samim, da uredijo združenje.
Zahod tudi na to ni pristal, pač pa se je oprijel 'ideje razgovorov. Začeli so se razgovarjati, nadaljevali so s konferencami in glavni sporazum med Eisenhowerjem in Hruščevom v Camp Davidu je bil ta, da se bodo še naprej razgovarjali.
Ko so zavezniki pristali na razgovore, je postalo jasno, da bo prej ali slej prišlo do vrhovne konference, kljub ameriškim; francoskim in nemškim pomislekom proti britanski navdušenosti. Danes pa je že povsem jasno, da je vrhovna konferenca naslednji korak.
S tem je problem Berlina in celotni nemški problem postavljen znova na položaj pred enim letom — na resen položaj, v katerem se prepletajo med seboj sile, ki stremijo za ločitev med Vzhodom in Zahodom.
V berlinskem procesu je bila pozicija vzhodnonemškega komunističnega režima dvignjena na višino, s katere so celo pripustili njegove delegate kot o-pazovalce na konferenco zunanjih ministrov v Ženevi. Sedaj je padla tako nizko, da more o teh problemih razpravljati z Zahodom samo Kremelj.
Učinke konference med Eisenhowerjem in Hruščevom je bilo mogoče videti tudi na Hruščevem potovanju v Peking. Maocetung je bil vedno hladno razpoložen proti Hruščevim naporom v USA, ker je mnenja, da se ves razvoj razvija za njegovim hrbtom. Toda po prihodu sovjetske delegacije v Peking je propagandni stroj kitajske KP spremenil tak-
Hruščev je en dan in pol po vrnitvi iz Washingtona odletel na proslave 10 letnice obstoja rdeče Kitajske v Peking. Tik pred odhodom je Kremelj še izdal dekret, s katerim je uvedel v ZSSR prodajo vseh življenjskih potrebščin na mesečno odplačevanje, očividno posnemajoč zahodni gospodarski sistem, kajti kratkoročno trgovsko kreditiranje se je močno uveljavilo po drugi svetovni vojni na Zahodu.
V Pekingu je Maocetung priredil veliko vojaško parado in pokazal Hrušče-i vu, kako je oborožil rdečo kitajsko vojsko z materialom in denarjem, ki ga je v minulih desetih letih dobil iz ZSSR. Hruščev je imel v Pekingu najmanj tri javne govore, v katerih je pozival rdečo Kitajsko, naj opusti nasilno reševanje svojih problemov s sosedi, zlasti s For-mozo in Indijo in se prilagodi njegovi politiki konferenc, ki jo je tako uspešno prodajal Zahodu med svojim obiskom v USA.
Z Maoeetungom je imel vsaj tri tajne konference, katere sta oba rdeča veljaka strnila v kratko skupno poročilo, iz katerega pa 'je razvidno, da si v vseh pogledih nista bila edina, zlasti ne kar se tiče izvajanja komunizma na Kitajskem. Maocetung vztraja na odločnem ustvarjanju tkzv. komun, ki spreminjajo kitajskega človeka v neodporno o-rodje kitajskim komunističnim ciljem v Aziji. Prav tako je bilo razvidno iz poročila, da se Maocetung ni radovoljno sprijaznil z idejo o opustitvi vojaških nastopov proti Formozi, kar je poka-
zal s tem, ko je dal takoj po odhodu Hruščeva iz Pekinga povelje za novo topovsko obstreljevanje čaagkajškovih otokov v formoški ožini.
Medtem, ko je Hruščev postal nekakšen komunistični apostol miru, vsaj začasno, pa to Maocetungu in večini njegovih tovarišev ne prija, ker smatrajo, da bo mogla rdeča Kitajska, v enajstem letu svojega obstoja, več pridobiti v nemirnem svetu, bodisi v formoški o-žini, okoli Indokine ali v Indiji. Silovitih žrtev kitajskega prebivalstva po ceni, ki jo bo Peking moral še obračunati, Maocetung ne bo mogel opravičiti brez zunanjih akcij svojega režima.
Maocetung je različnega mnenja s Hruščevom tudi glede doktrinarnega vodstva svetovnega komunizma. Maocetung izvaja stalinistično linijo, ki jo je sedanji sovjetski režim že opustil. Glavne potrebe rdeče Kitajske pa so gospodarskega značaja in jih v sedanjem svetovnem položaju mora vse plačevati Moskva. Toda to gospodarsko podpiranje rdeče Kitajske postaja za Moskvo vedno težje breme, zlasti sedaj, ko si je Hruščev, kakor kaže, zadal nalogo, čim prej dohiteti visoko ameriško življenjsko raven, v ZSSR. Iz skromnosti izjav iz Pekinga ob Hruščevem o-bisku tam je zato mogoče sklepati, da se je Maocetung zaradi gospodarskega podpiranja Moskve moral vsaj delno prilagoditi Kremeljski “mirovni” politiki, ostaja pa odprto vprašanje, kakšno ceno je moral Hruščev plačati za to na gospodarskem polju.
Lunik III
Za drugo obletnico prvega Sputnika
4.	oktobra 1959 so sovjeti izstrelili v vse-mirje svojo tretjo vsemirsko raketo, Lunik III, ki so jo poslali v smeri proti Luni. Raketa je bila sestavljena iz štirih delov, četrti del, ki je brez gori: va tehtal nad 1500 kg, je pognal naprej proti Luni 278 kg težko avtomatično opazovalno postajo, ki je letela proti Luni s “počasno” hitrostjo 2 km na sekundo. Ta opazovalna postaja je imela začrtan polet okoli Lune v višini ok. 6000 km ter je bila opremljena z različnimi aparati, med njimi tudi s fotografskim, da bi bilo prvič v zgodovini vsemirja človeku mogoče videti drugo polovico Lune, ki je vedno obrnjena proč od Zemlje.
Po enkratnem poletu okoli Lune je o-pazovalna postaja zavila nazaj proti Zemlji ter jo bo, kakor predvidevajo, obšla v višini okoli 2000 km in se mor-
Volitve
da spremenila v nov umetni zemeljski satelit.
Nov sovjetski podvig je znova presenetil ves zahodni svet, zlasti Amerikan-ce, ki ugotavljajo, da so močno zaostali v raketni znanosti za sovjeti. Ame-rikanci so imqli pripravljeno izstrelitev svojega Luninega satelita za 3. oktober, pa se jim je raketa Atlas pri prvih poskusih na oporišču na Cap Cañaveral razletela. Podstavek se je tako poškodoval, da ga bodo morali popravljati vsaj pet mesecev. Objavili pa so, da bodo v kratkem z drugega podstavka poslali svojo raketo s satelitom proti Luni.
New York Times je v uvodniku pretekli ponedeljek močno ožigosal osebe, odgovorne za ameriški raketni razvoj zaradi brezbrižnosti do vsemirskega tekmovanja s sovjeti.
v Ang l i ji
V Angliji imajo danes državnozborske volitve, na katerih se 1.536 kandidatov poteguje za 630 poslaniških mest v parlamentu. Konservativci so postavili 625 kandidatov, laboristi 621, liberalci 217, komunisti 18, neodvisni laboristi 2, waleski nacionalisti Plaid Cumru 20, škotski nacionalisti 5, irski republikanci Sinn Fein 12, fašist Oswald Mosley 16. — Predsednik vlade Mac Mi-llan je časnikarjem v izjavi napovedal zmago konservativcev. Dejal je, da bi prihod laboristov v sedanjem času na oblast predstavljal katastrofo za Anglijo pri takem zunanjepolitičnem stanju kot je, ko ima konservativna vlada z
ostalimi zavezniki točno izdelan zunanjepolitičen program, ki je v polnem izvajanju. Laboristi so na svojih shodih napadali konservativce zlasti zaradi oboroženega napada na Egipt v sueški aferi, za slučaj svoje zmage pa so* napovedovali nevtralizacijo Srednje Evrope, Bližnjega vzhoda in Formoze, Laboristi so dalje za sprejem komunistične Kitajske v Organizacijo združenih narodov, kitajski nacionalisti jim pa morajo izročiti otoka Quemoy in Mat-su. Objavili so tudi, da so proti patruljnim poletom ameriških letal nad britanskim področjem.
Atomska oborožitev Zahodne Nemčije
Adelbert Weinstein, vojaški strokovnjak vodilnega zahodnonemškega časopisa Allgemeine Zeitung in profesor Harvardske univerze Henry Kissinger sta na prvi nemško-ameriški konferenci, ki so se je udeležili vrhovni vojaški strokovnjaki Zahodne Nemčije in USA, opozorila odgovorne osebnosti obeh dr-
tiko in začel hvaliti Hruščeva.
Hruščev torej ni na potovanju v USA ničesar izgubil, prav tako ne na potovanju v Peking. Kazno je, da je samo dobil, vsaj v USA, lepe adute za svojo notranjo in zunanjo politiko.
Zaradi takega razvoja berlinskega vprašanja, zaradi osebnega uspeha Hruščeva v USA in vedno pomembnejše vloge Pekinga svet v negotovosti nestrpno pričakuje razvoja bodočih dogodkov.
žav, da bodo morali oborožiti Zahodno Nemčijo s strateškim nuklearnim orožjem, če hočejo, da se bo Nemčija moga uspešno zoperstaviti komunističnemu napadu. To pomeni, da bo Nemčija morala dobiti atomske bombe.
Adenauer se je doslej v problemu o-borožitev Zahodne Nemčije omejeval samo na pozive za oborožitev nemške vojske s taktičnim nuklearnim orožjem, se pravi samo z atomskim topništvom in kratkoletnimi raketami.
Da ne bi NATO države ostale v a-tomskem orožju povsem in samo odvisne od USA, je treba te države oborožiti s takim orožjem, predno bi bilo prepozno, sta izjavljala omenjena strokovnjaka. Zahodnonemške vojaške sile so omejene na 36 brigad, katerih vsaka šteje 3000 do 3800 mož. S tako vojsko bo, po mnenju Weinsteina, težko braniti
Evharistični hongres v Cordobi
V Cordobi se je v sredo 7. t. m. začel VI. državni evharistični kongres, ki ima za namen doseči mir, slogo in bratstvo ter moralno obnovo argentinskega ljudstva. Na kongres je sedanji papež poslal svojega zastopnika kardinala Fer-nanda Centa. Papeški legat je prišel v Buenos Aires v nedeljo 4. t. m. Na letališču Ezeiza ga je sprejel predsednik republike dr. Frondizi z ministri svoje vlade ter buenosaireškim županom Gi-raltom. Pri sprejemu je bila navzoča tudi velika množica ljudstva, med katero so se pomešali tudi peronisti ter so sprejemne slavnosti motili z vzkliki “Nočemo ne jankijeev, ne marksistov, ampak justicialiste”. “Razveljavite eks-komunikacijo Perona”. Papeški legat
se je v spremstvu predsednika republike odpeljal na apostolsko nunciaturo, kjer mu je buenosaireški župan izročil zlate ključe buenosaireškega mesta. V ponedeljek 'je papeški legat napravil vljudnostni obisk pri predsedniku republike, položil venec na spomenik Osvoboditelja gen. San Martina, sprejel buenosaireško duhovščino, člane diplomatskega zbora. Zvečer je pa bil v nunciaturi slovesen sprejem. V torek je papeški legat kardinal Cento obiskal narodno romarsko Marijino Cerkev v Lujanu, nato pa odšel na evharistični kongres v Cordobo. Zaključnih kongresnih slavnosti se bo udeležil tudi predsednik republike dr. Frondizi.
IZ TEDNA V TEDEN
Vlade Severne Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze so se sporazumele, da bodo 27. oktobra v Ženevi nadaljevale prekinjene razgovore o prepovedi nadalnjih pozkusov z atomskim orožjem.
Sestanek velikih štirih, t. j. predsednikov Severne Amerike, Velike Britanije, Francije in Zveze sovjetskih socialističnih republik bodo verjetno odložili na začetek prihodnjega leta. Nanj bodo pa verjetno povabili tudi še predsednike vlad tistih področij, o katerih bodo razpravljali. Tako bi pri razpravi o nemškem vprašanju prišli v poštev predsednik? vlade Zahodne Nemčije dr. Konrad Adenauer, iz držav komunističnega bloka pa predsednik Poljske Cy-rankiewicz in predsednik in predsednik Češke in Slovaške Viliam široky. Taka konferenca velikih štirih s pritegni-tivijo predsednikov še nekaterih drugih držav naj bi bila nekaka ponovitev znanega dunajskega kongresa iz leta 1814.
V mestu Torre del Greco pri Neaplju je umrl prvi predsednik italijanske republike Enrico de Nicola. Pokojnik je bil v predfašistični Italiji znana politična osebnost, med fašistično diktaturo pa njen odločen nasprotnik. Pri vseh strankah je užival velik ugled. Po preteku predsedniške dobe je bil imenovan za dosmrtniga senatorja.
Predsednik italijanske vlade Antonio Segni je bil na obisku pri predsedniku Eisenhowerju v Severni Ameriki. Po razgovoru obeh predsednikov je bilo objavljeno sporočilo, da so bile za vsa vprašanja dosežene sporazumne rešitve. Med svojim bivanjem v Washingtonu je Segni z ozirom na nedavni obisk Hruščeva Severni Ameriki naglašal, da ni mogoče žrtvovati solidne zahodno evropske obrambne skupnosti za navaden * v
NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE V ARGENTINI
Stalno naraščajoče cene in negotovost sta bili vzrok, da tiskarna, ki tiska Svobodno Slovenijo, doslej ni mogla dati dokončnega proračuna za tiskanje Svobodne Slovenije v tekočem letu. Vsi proračuni so bili le pogojni. Zato tudi uprava Svobodne Slovenije ni mogla dokončno določiti višine naročnine Svobodne Slovenije za tekoče leto.
Sedaj pa je uprava ob upoštevanju trikratnega poviška tiskarskih stroškov
v letošnjem letu, povišanju poštnih pristojbin, cen papirju v zadnjem mesecu ter ob upoštevanju ostalega porasta najnujnejših efektivnih izdatkov določila dokončno višino naročnine za tekoče leto v Argentini z zneskom Pesov 270.—.
Vse naročnine, ki so doslej plačali manj, prosimo, da poravnajo doplačilo. Tiste pa, ki še niso plačali naročnine, prosimo, da čimprej poravnajo celotni znesek $ 270.—.
dolgo vzhodno mejo Zahodne Nemčije.
Zahodna Nemčija tudi namerava prositi zahodne zaveznike, da ji dovolijo graditi rušilce do največ 3000 ton. Modernih naprav, kakor so n. pr. raketna iz,strelišča, pa na take majhne enote ni mogoče postavljati.
USA je posodila Zahodni Nemčiji doslej 6 rušilcev po 2700 ton. Prvi je že v Nemčiji, drugi pa bo te dni priplul v pristanišče Wilhelmshaven. Do konca leta bo Zahodna Nemčija dobila še ostale štiri rušilce. Druge štiri rušilce pa gradijo Nemci sami v svojih ladjedelnicah.
smehljaj človeka. Naglasil je dalje, da je zahodni blok za prijateljstvo in mir z vsemi narodi, toda z zanesljivo varnostjo pred presenečenji.
Vrhovno sodišče v Kolumbiji je zače-čelo razpravo proti biv. predsedniku Gustavu Rojasu Pinilli, ki je tej državi vladal od leta 1953 do 1957. Obdolžen je tihotapstva živine. Pred to razpravo je kolumbijski senat lani bivšega diktatorja obsodil na odvzem generalskega čina ter vseh državljanskih pravic. Odvzel mu je tudi pravico do pokojnine.
Uruguayska vlada je sklenila uvesti enake omejitve za potovanje sovjetskim diplomatskim predstavnikom v tej državi, kakršne so v veljavi za uruguayske diplomatsko predstavništvo v Sovjetski zvezi.
Število mrtvih in pogrešanih, ki jih je zahteval zadnji tajfun na Japonskem, je doseglo 5.000. Nad en milijon in pol ljudi je pa ostalo brez strehe.
ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1959
je že v tisku
Kljub izrednim gospodarskim razmeram v Argentini in velikemu porastu cen stane ta obširna in vsebinsko tako bogata in lepo ilustrirana knjiga v prednaročilu in predplačilu samo 150 pesov (Za pošiljatev po pošti doplačilo 15 pesov.
Kdor ne more plačati tega zneska naenkrat, lahko plača v obrokih tako, da bo zadnji obrok plačan do konca novembra t. 1.
Prednaročila in predplačila sprejemajo:
Y Slovenski hiši na Ramón Falconu: Uprava Svobodne Slovenije, Dušnopa-stirska pisarna in Pisarna Društva Slovencev ter Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo; G. Lvan Lužovec, Slov. vas, La-nus; G. L. Erjavec, Av. de Mayo 2480, Don Bosco; G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro; G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija “Los Alpes”, C. Drysdale 5641, Carapachay; G. Mirko Kovač, Florida; G. Andrej Krošelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; Ga. Mimi "Martinčič, Lomas del Mirador; G. Boleslav Cvetko, Berazategui.
Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
•••0..0..0..0..0..0»0..0..0M0M0..0.«0»0»0««#*>0»0«<0««0»0»0.«0..0..0..0.^.
II.	SVETOVNA VOJNA V DATUMIH 1940
28. maj: Leopold kapitulira. Belgijska vlada, zbrana v Parizu, proglasi to Leopoldovo dejanje za “nezakonito in protiustavno”. Vladi predseduje Pierlot, ki sklene odvzeti Leopoldu njegove funkcije in nadaljevati vojno na zavezniški strani.
9.	junij: Norveška kapitulira. Britanska mornarica utrpi težke izgube pri evakuaciji Narvika. Norveški kralj Haakon, prestolonaslednik in vlada zbe-že v London.
Padec Francije in vstop Italije v vojno
Kapitalucija Belgije je v nekaj tednih sledila kapitulacija Francije, ki je vstopila v vojno jeseni 1939, prisiljena zaradi okoliščin in brez duha, ki jo je preveval leta. 1914. Na drugi strani je nemško letalstvo dokazalo absolutno premoč nad letalstvom zaveznikov. Maja 1940 je nemška vojska štela 200 divizij, od katerih je bilo poslanih v borbo proti Franciji 120. V polni nemški ofenzivi se reorganizira' Reynaudova vlada v Parizu in pozove za svojega svetovalca starega maršala Petaina.
;
OB 18-TEM SMUČARSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU
Vrsto let že pišem kronike catedral-skih smučarskih sezon. In nehote se človeku prikrade misel, da bi primerjal današnje razmere z onimi 1. 1949. ko so se slovenski tekmovalci prvič pojavili na bariloških smučiščih.
Prva ugotovitev bo, da kakega posebnega razmaha argentinski zimski šport v zadnjih desetih letih ni doživel. Geografske prilike so pač take, da je smučanje omejeno na nekaj manjših krajev pod Kordiljero in na ozek krog premožnejših oseb iz Buenos Airesa, ki si lahko privoščijo zimske počitnice v oddaljenem patagonskem letovišču. Mendoza — mesto, ki se je nekoč v zvezi z gorništvom največ omenjalo — je dejansko preveč oddaljeno od pravih gora in v tamkajšnji izrazito mediteranski klimi se smučarija pač ne more razviti v ljudski šport.
Drugo, manj očitno dejstvo, pa je, da se je kljub malo ugodnim prilikam ba-riloško smučanje ustalilo ter doseglo prilično zrelost in samostojnost. Domačini so postavili na noge smučarske šole, pripravljajo tekme, organizirajo zimsko smuško sezono. V primeri s tem, kar smo bili navajeni doma, izgledajo catedral-ska prvenstva še vedno revna, a vendar
se počasi ustvarja stalen kader, ki odgovarja gotovim organizacijskim in tehničnim zahtevam. Na zunaj se je to pokazalo, ko se je barilhški zastopniki Osvaldo Ancinas na svetovnem prvenstvu častno plasiral v prvi polovici svetovne elite.
Po desetih letih, v katerih so se slovenski tekmovalci, izvežbani v Alpah, odlično izkazali, je treba začeti misliti, da se bo tudi to obdobje slovenskega izseljenskega gorništva počasi zaključi-
lo.	Sicer je Jerman še vedno nesporni prvak v smuškem teku, a treba je pač računati, da bo catedralski oskrbnik kmalu prekoračil svojih 40 let in da mu vedno bolj pritičejo predvsem organizacijske naloge, če ne vzgoji za seboj sposobnega naraščaja, bodo njegovi osebni uspehi v splošnem razvoju le malo pomenili. ,
Vsekakor je treba podčrtati, da letos Jerman ni zmagal kot po navadi brez prave konkurence. Finski gost Kalevi Hakkinen, ki ji odnesel prva mesta v skoku, veleslalomu in smuku, je tekmoval tudi v teku. Razvila se je zanimiva borba, v kateri je France nadkrilil nasprotnika za 4 minute in tako v svoji
Kaj pravit©?
Dragi g. urednik!
Pred dnevi se je moj sin vrnil z nekega fantovskega sestanka.
“Mama, kdo je napisal prvo slovensko slovnico?”
Sebastjan Krelj? Pohlin? Ne! Bohorič je bil: ta, ki je prevedel sveto pismo. Ne! Sveto pismo je prevedel Dalmatin ... Oh, uboge me mame, pa čeprav imamo maturo v žepu. (Da ne govorim o naših možeh...)
“Prvo slovnico ? Moj dragi, toliko let je že minilo...”
Fant mi pokaže knjigo, kjer piše, da smo Slovenci prej imeli svojo slovnico kakor pa Rusi, Poljaki ali Srbi.
“Ali si to vedela,” je fant neusmiljen. “Kako da ne bi vedela?” bi najraje bila užaljena, pa raje priznam: “Ne, nisem vedela.” Mene so pri maturi spraševali o Svetozarju Markoviču, ki je prinesel Srbom realizem iz Rusije.. .
“Mama! Kdaj je bila ustanovljena država Karantanija?”
Pa ne da bo šlo zdaj spraševanje naprej? Ah, kako dobro razumem razne mame, ki svojih sinov ne pošiljajo v slovenske šole in na tečaje... Kako je hudo izgubljati ugled pred lastnimi otroci...
“Karantanija? če se ne motim v devetem, oziroma ne, v desetem stoletju.”
Kot vsa mladina v vseh dobah, je tudi moj sin neusmiljeno nepopustljiv. “Ne. Ne veš. V sedmem. Okoli leta 650. Nisem verjel, pa vidim, da tudi nemški zgodovinarji pišejo o tem in torej pomeni, da smo Slovenci imeli prej svojo državo kakor pa Nemci ali Lahi. Ali si vedela?”
“Kako da ne bi vedela!” (Bog mi greh 'odpusti...)
Ne. Nisem vedela. Mi smo se v šolah učili drugačno zgodovino. Karantanije se ne spomnim, pač pa vem precej o Nemanjičih in o Štefanu Dečan-skem, ki je vladal od 1321 do 1331...
Ne, nisem vedela, gospod urednik. In mislim, da mnoge, zelp mnoge preproste ali študirane slovenske mame prav tako ne bi vedele .Same ne vemo (in če smem biti malce hudobna: tudi naše glave družin tega ne vedo...), potem pa se čudimo, da otroci bolj poznajo argentinsko (v ZDA pa ameriško) zgodovino kakor pa našo. Nisem pripad niča tistih, ki svoje otroke vzgajajo v pretirane narodnjake. Naj poznajo preteklost naroda, sredi katerega živijo, toda bojim se, da ne bodo nikoli mogli spoštovati svojega, če ne bodo vedeli, odkod prihajajo.
Pred meseci sem brala, da so Slovenci v Kanadi (ali v ZDA?) izdali v angleščini knjigo, katera naj 'bi tujcem, sredi katerih živijo, povedala vsaj najvažnejše o nas: o naši preteklosti, o naši kulturi. In če nisem napačno razumela, bomo v kratkem tudi mi v špansko govorečih deželah dobili v španščini napisano knjigo, ki nas bo predstavila Špancem, tako da bodo vedeli, kdo smo.
Toda, gospod urednik! Kdaj pa bomo dobili za naše otroke vsaj drobno kompaktno a slovensko pisano knjigo o naši politični in kulturni preteklosti? Tako, pisano za otroke! Sicer bo prišel čas, ko bodo tujci, ki se zanimajo za nas, o nas več vedeli, kakor pa mnogi naši otroci. V tujem jeziku pisana knjiga je prav gotovo nujno potrebna, toda ali ne bi kazalo začeti misliti tudi na našo ?
Kaj pravite, gospod urednik?
Ena v imenu mnogih
športni karieri enkrat le “nesel” enega Skandinavca.
Bertoncelj s komaj zaceljeno nogo ni mogel posebno briljirati. Pa je vendar dosegel častno četrto mesto v slalomu in prejel pokalček, ki ga imenuje “med-antarktičnga”. Kep se bo fant že prihodnje mesece spet vrnil na šesto celino — zdaj na oporišče Ellsworth — je pomenila letošnja zimska sezona zanj samo prijetne počitnice v polarni karieri. Razumljivo je, da so za gornika, ki je premeril Bertoncljevo življensko pot, smučarske tekme precej postranskega pomena.
S smrtjo Slavka Bavdaža in preselitvijo Franceta Budineka smo izgubili dva naraščajnika, ki sta obetala nadaljevati tradicijo naših prvenstvenih tekmovalcev. V drugorazrednih tekmah so kot vedno nastopali tudi letos različni Slovenci (dr. Grzetič, Mojca in Alenka Grzetič, Jože Musar, Peter Bavdaž), a najbolje se je plasiral Janko Grzetič med mladino. Torej je treba počakati nekaj let. Morda bodo slovenski Argentinci vozili po smučinah argentinskih Sloven-
cev. Če pa ne, pa želim samo, da bi se zanimali za drugačne vrste človeškega udejstvovanja, prav tako lepe kot so številne oblike gorniškega športa.
Y	ostalem še nekaj pripomb k letošnjim tekmam: ,
Pomanjkanje snega in slabo vreme sta precej ovirali organizacijo. Obisk Ca-tedrala je bil navzlic slabim gospodarskim prilikam čisto zadovoljiv.
Y	teku je pomenila borba med Fincem in Jermanom edino novost, v skokih se je klasificiral za Hakkinenom prvi Andrés Novorita, medtem ko je tudi državno prvenstvo v nordijski kombinaciji pripadlo Jermanu.
Y	alpskih disciplinah je zmagal Osvaldo Ancinas v slalomu. V veleslalomu je delil drugo mesto z Rosenkjerjem (slednjega je ovirala zvita noga in skoraj v nobeni drugi tekmi ni nastopil). V smuku j ebil drugi Mendožan Pedro Cáneva, Ancinas tretji. Med dekleti je prepričevalno in z veliko razliko dobila vse tekme Cristina Schweizer. Od mladih moči obeta največ Pedro Klempa.
V. Arko
BISERNI JUBILEJ č. M.
V Rimu je v biv. generalni hiši Šolskih sester 3. reda sv. Frančiška 15. avgusta t. 1. praznovala biserni jubilej redovne preobleke biv. vrhovna predstojnica č. m. M. Terezija Hanželič. V hišni kapeli je imel mašo generalni asistent D. J. p. Anton Prešeren, ki je v cerkvenem govoru naglašal, da mora ta dan veselja izzveneti v hvaležen slavospev Bogu za vse velike reči, ki jih je storil zaslužni slovenski redovnici, Med mašo je, lepo pel zbor šolskih sester pod vodstvom vikarice Maksimilijane Jezernik. Po maši so bili vsi gostje, med temi sta bila med drugim poleg p. Prešerna tudi p. Adolf Ledwolorz, gen. asistent frančiškanskega reda ter sedanja vrhovna predstojnica šolskih sester č. m. M. Terezija Vidan, na skupnem zajtrku, nato pa tudi na skupnem kosilu.
Č. m. M. Terezija Hanželič ima za sabo izredno delo, ki ga je položila v razvoj reda šolskih sester tako v Sloveniji, kakor tudi na Hrvatskem in v Srbiji, pa tudi izven državnih meja. To delo je tako veliko, tako vsestransko, da je v predvojni Jugoslaviji vzbujalo občudovanje. Saj so bili zavodi šolskih sester po vsej državi znani kot najboljši vzgojni zavodi za dekleta.
Jubilantka je bila rojena v ugledni in premožni družini v Hardeku pri Ormožu 19.11.1876. Starši so jo poslali na učiteljišče k šolskim sestram v Maribor, kjer je tudi maturirala. Takoj po maturi se je pa odločila za vstop v ta red. Redovno obleko 'je sprejela 15. avgusta 1899 v cerkvi šolskih sester v Mariboru. Po dovršenem noviciatu so jo poslali v Tomaj, toda že čez nekaj tednov so jo poklicali v Marijanišče v Ljubljano. V tem zavodu je z vso vnemo delovala kot učiteljica vse do prve svetovne vojne. Po izvolitvi dotedanje prednice v Marijanšču č. m. Lidvine Purgaj za vrhovno predstojnico, je postala Marija-niška prednica č. m. Terezija Hanželič in to v najhujšem času med I. svet. voj-
M. TEREZIJE HANŽELIČ
no. L. 1928 je bila premeščena v Zemun ter je tam ustanovila nov zavod in ga vodila 7 'let, vse do julija 1935, ko je bila v Mariboru soglasno izvoljena za generalno predstojnico reda šolskih sester. Svoje velike organizator-ne sposobnosti je pokazala tudi na tem najvišjem mestu v redu. Pod njenim vodstvom je nastalo še več novih zavodov, katere je, če je le mogla, tudi obi-skavala in se na licu mesta osebno pozanimala za vse potrebe. II. svetovna vojna je red šolskih sester hudo prizadela. Kolikor ni uničil okupator, so potem storili še komunisti ter sestram niso vrnili zavodov ali pa so še one-močili njihovo delo, zlasti, kar se tiče krščanske in narodne vzgoje dekliške mladine, tako, da ne morejo vršiti tistega poslanstva, ki je bila tako dragoceno in koristno za domovino, ko so iz zavodov šolskih sester prihajale med narod narodno zavedna dekleta, ki so potem postajale dobre slovenske matere.
Ko je č. m. M. Hanželič izgubila v Sloveniji generalno hišo, jo je kot begunka ustanovila v Rimu v ulici Via dei Colli. In kakor prej doma, tako je bila njena hiša odprta tudi tu vsem Slovencem, zlasti pa še slovenskim beguncem. V Rimu č. m. M. Hanželič uživa v vatikanskih krogih zelo velik u-; gled. Pok. papež Pij XII je dobro poznal njeno veliko delo ter ji je podelil celo vatikansko državljanstvo, čast, ki je ženska ni zlepa deležna. Službo vrhovne predstojnice je opravljala polnih 21 let vse do avgusta 1956, ko je to težko breme odložila ter ga predala novi vrhovni predstojnici č. m. M. Tereziji Vidan.
Velik občudovalec in podpornik dela za še večji razvoj in razmah vseh u-stanov slovenskih šolskih sester je bil tudi pok. dr. Korošec, sam ožji rojak ju-bilantke, ki je v Ljubljani imel stalno sobo v Marijanišču, v zavod sester v Zemunu je pa stalno zahajal ter je v zavodski kapeli tudi redno maševal ob
AVRELIJ AVGUŠTIN: KNJIGA O VERI, UPANJU IN LJUBEZNI
(ENCHIRIDION)
Izdala Slov. kulturna akcija, Buenos Aires, 1959
Eden največjih duhov vseh časov je bil sv. Avguštin: filozof, teolog, globoko religiozen človek, svetnik. Bil je stvaritelj zapadnokrščanske teologije, duhovni oče zapada, “genij Evrope”. Vedno znova se kaže njegov še vedno aktualni pomen za sodobnega človeka in za sodobno človeštvo. Vsi kulturni narodi, posebno še tisti, ki pripadajo za-padnemu krščanskemu kulturnemu krogu, si prizadevajo prevesti njegova dela in tako omogočiti širšim plastem študij sv. Avguština.
Večkrat so se že culi glasovi, naj bi prevajali več klasične teološke literature, ki je nimamo skoroda nič (tako dr. Odar v Vrednotah III. 122 in Fr. Dolinar v Meddobju III. 181). Med to spada gotovo tudi sv. Avguštin. Po Sovretu, ki je prevedel Izpovedi (izdala Mohorjeva družba v Celju 1932, uvod je napisal J. Šolar), se je tega dela z veliko vnemo lotil rajni prof. dr. Fr. Lukman. Imel je v načrtu izdati 12 zvezkov Avguštinovih del, a mogla sta iziti le dva:
Prevod 124 (skrajšanih) govorov o Janezovem evangeliju. Oba sta izšla v 1. 1943 (v Zbirki cerkvenih očetov), na skupno 745 straneh. Pozneje so mu razmere preprečile izdajo še drugih del, ki jih je imel že pripravljena. V njegovi zapuščini so našli za tisk priprav-
ljena dva zvezka Avguštinovih Izbranih pisem (poleg prevoda še nekaterih drugih poedinih pisem; tri so izšla v Meddobju IV. 1959, 127-132), dalje prvi zvezek dela “O Sv. Trojici” in en zvezek “Avrelija Avguština Izbrani dogmatični spisi”. Ta zadnji bi obsegal tudi “Enchiridion”, ki ga je letos izdala Slov. kulturna akcija pod naslovom: “Knjiga o veri, upanju in ljubezni”.
Knjiga ni debela po obsegu (124 str.), a bogata po vsebini. V njej hoče Avguštin povedati, “kaj je treba verovati, kaj upati, kaj ljubiti” (str. 24, 25). Večina poglavij (29) obsega razlago apostolske vere, le zadnja štiri obravnavajo upanje in ljubezen. Ob razlagi poedinih členov vere obravnava zanimiva in tudi zapletena vprašanja, n. pr. o dobrosti vsega, kar je in o zlu (30,35), o škodljivosti zmote (35,39) in o laži (37,43), o božji milosti in človekovi volji (48), o tem kako da Kristus, čeprav spočet od Sv. Duha, ni njegov sin (57), o krstu v Kristusovo smrt (66), o odpuščanju (83), o tem, kako da bodo eni zveličani, drugi pogubljeni (100-107), o kazni pekla (117) itd. Večino teh vprašanj obravnava kratko, zgoščeno, zato je treba knjigo brati počasi in pazljivo.
Zavedati se je treba, da je bila pisana pred več kot 1500 leti. To in ono je
v njej, kar se je umaknilo boljšemu spoznanju. Teologija kot razglabljanje o vsebini božje besede napreduje in vedno več in bolje spoznavamo, kaj je tisto, kar nam je Bog razodel. Tudi svetno znanje je bilo tedaj na mnogo nižji stopnji. Tako pravi Avguštin, da ne ve, če niso sonce, mesec in zvezde nekakšni angeli in doda: “mnogi jih imajo samo za svetla telesa brez čuta in razuma”. (73).
Tako nas danes utegne motiti trditev, da Kristus zato ni podedoval izvirnega greha, ker je bil “spočet brez sle mesenega poželjenja” (60), ker bi mogli misliti, da je povod izvirnega greha v človeku “meseno poželjenje” staršev in ne potomstvo Adamovo. Tudi misli, da “ni neverjetno”, da podeduje otrok tudi grehe staršev (63), o čemer zdaj vemo, da ni resnično. Ko misli, da je zakonsko združenje brez greha le tedaj, če se izvrši iz namena roditi otroke (90), je pač mislil tako, kakor so menili tedaj vsi (nekateri so sodili še ostreje). Besede sv. Pavla: “Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali (1 Tim. 2,4) danes razlagajo drugače, kot on (109-11); hoče, da bi se vsi zveličali, a včasih človek noče. Sicer pa je sv. Avguštin v drugih delih javno učil, da hoče Bog zveličanje vseh poedincev. Da Bog v peklu (bistveno) kazen od časa do časa omili, muke olajša ali pretrga (117), česar Avguštin ne zavrača, danes več ne učijo.
Ker je Avguštin hotel napisati le kra-
tek priročnik — na koncu se toži, da se mu je preveč razvlekel —, je umljivo, da pove kaj kratko in brez potrebnih razlikovanj, kar bi moglo voditi do napačnega umevanja. Če pravi, da je človek z grehom “zapravil” svobodno voljo, ne misli, da človek po grehu ni več svoboden (48). Ko trdi, da grešimo iz dveh vzrokov: “ali ker ne vemo, kaj nam je storiti... ”, je to umeti o zadolženi nevednosti; sicer je greh le materialen, tj. se nam ne šteje v greh. Ko govori o pokori je treba vedeti, da govori o javni pokori, ki je bila tedaj v navadi. (94)
Te pripombe naj bi opozorile menda na vse, kar bi moglo pri branju motiti.
Knjiga je pisana avguštinsko: Osebno, originalno, živo, ne katekizemsko. Prevod je lep in jasen.
Lavrencij, kateremu je Avguštin namenil to delo, je bil laik. Napisal mu ga je leta 424, star 70 let. Je torej zrelo delo, pisano za laike. Naj bi ga res današnji laiki vzeli v roke! Ob tolikšni revščini slov. teološke literature bi bilo neodpustljivo, če ne bi uporabljali vsaj tega, kar imamo v svojem jeziku. Cena je tako nizka (30 in 40 pesov), da danes ne more biti ovira za nabavo knjige. Zato: Tolle, lege: Vzemi, beri! (Sv. Avguštin).
Slovenska kulturna akcija je s to izdajo storila pomembno krščansko in kulturno delo.
I.L.
ARGENTINA
Notranji minister dr. Vitolo je časnikarjem povedal, da bodo volitve za obnovo argentinskega parlamenta v nedeljo dne 27. marca 1960 leta. Pri teh volitvah bodo izvolili polovico poslancev v parlamentu, katerim bo pred tem potekel mandat. Za te volitve je vlada napovedala spremembo volilnega zakona z večinskim volilnim sistemom s proporcionalnim. To sta napovedala notr. min. dr. Vitolo in tudi predsednik dr. Frondi-zi, veliko vladnih poslancev je pa proti vsakršni spremembi večinskega volilnega sistema. Za spremembo sedanjega večinskega volilnega sistema je tudi večina manjših opozicionalnih strank, v glavni opozicionalni stranki — pri ljudskih radikalih — so pa mnenja deljena. Tako boj za spremembo volinega zakona še ni končan. Sedaj pa je vlada objavila, da ne bo predložila načrta za spremembo volilnega zakona. Kakor vse kaže, se je volilna kampanja že začeta. To je razvideti iz govorov prvakov opo-zicionalne ljudske radikalne stranke v petek 3. t. m. v Buenos Airesu. Vsi govorniki so silovito napadali sedanjo vlado, zlasti njenega predsednika zaradi političnega in gospodarskega položaja v državi. Glavni govornik je bil predsednik ljudskih radikalov dr. Balbin, predsedniški kandidat te stranke pri zadnjih volitvah.
Znani buenosaireški dnevnik El Mundo v zadnjem času več dni ni izšel, ker lastništvo že mesec dni ni moglo plačati svojih nameščencev.
nedeljah in praznikih, kadar je bil v Beogradu.
K bisernemu jubileju č. m. M. Terezije Hanželič iskreno čSštita tudi Svobodna Slovenija ter ji želi še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi mogla še naprej s svojimi bogatimi življenski-mi izkušnjami ter velikimi organizator-nimi sposobnostmi delovati v korist redu, ki je storil toliko dobrega slovenskemu narodu doma in izseljeni Sloveniji, pa tudi drugim narodom, med katerimi sestrski zavodi delujejo še naprej.
MEŠTROVIČ PRI STEPINCU IN TITU
Med hrvatsko emigracijo so že lani govorili, da misli 76 letni slavni hrvat-ski kipar Ivan Maštrovič, ki je sedaj ameriški državljan ter tudi vseučiliški profesor za kiparstvo, obiskati Jugoslavijo. Do te odločitve da je prišel zara-radi “silnega domotožja”, ker bi pred smrtjo še enkrat rad videl domovino “pa naj bo že kakršnakoli” in še govoril z nekaterimi svojimi prijatelji.
Svojo odločitev je Meštrovič izvršil v letošnjem poletju. Ob prihodu v Zagreb so ga na postaji sprejeli hrvatski umetniki. Z njimi je potem imel Meštrovič več sestankov in razgovorov, nato se je pa odpeljal v Krašič h kardinalu Stepincu. Pri njem je bil tri ure in pol, nato se pa vrnil nazaj v Zagreb. Pismo, ki ga je objavila buenosaireška “Hrvatska revija”, navaja, da Meštro-viča pri odhodu v Krašič in ob vrnitvi nazaj v Zagreb policija ni prav nič ovirala, še več, da je nikjer sploh ni videl, razen stražnika pred župniščem v Krašiču, ki da ga je pa brez besed pozdravil. Ob obhodu iz Krašiča je kardinal Stepinac spremil Meštroviča do avtomobila in ga poljubil.
Ob svojem obisku domovine pa Meštrovič ni bil samo pri kardinalu Stepincu, ampak je obiskal tudi sedanjega komunističnega državnega poglavarja Tita. Z njim sta bila pri rdečem maršalu tudi umetnikova žena in njegov sin. Tito je vse pridržal na kosilu v svojem razkošnem dvorcu na Brionih.
Titova propagandna služba je Me-štrovičev obisk Jugoslaviji dobro izkoristila, tako doma, še bolj pa v inozemstvu, zlasti v Ameriki, kjer so Tita stalno napadali, da ima še vedno v konfi-naciji kardinala Stepinca ter da z njim policijske oblasti slabo postopajo. Sedaj pa poročilo, da je ameriški državljan Meštrovič neovirano obiskal in lahko nemoteno z njim govoril, kolikor je hotel! Titovci sedaj še kar naprej izkoriščajo Meštrovičev obisk doma v svoje namene, zlasti za trditve, da ne preganjajo cerkvenih dostojanstvenikov. Titovi komunisti so se dobro zavedali, koliko jim bo koristil ta obisk pri Stepincu in to ravno sedaj, ko je Tito ponovil svojo vročo željo, da bi prišel na obisk v Severno Ameriko. In če se mu bo to posrečilo, bo k temu, hote ali nehote v znatni meri pripomogel Meštrovič s svojim obiskom sedanjim komunističnim oblastnikom v Jugoslaviji.

ilovice iz Slovenije*-
t MARIJ
V	nedeljo dne 4. oktobra se je po slovenskih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa hitro razširila novica, da je smrt znova posegla v slovensko skupnost in povabila pred božji prestol plemenito slovensko ženo in mater Marijo Rant, roj. Gogala, povsod znano Rantovo mamo.
Rajna Marija Rant se je rodila 18. novembra 1896 na Colu pri Vipavi, kjer je bil njen oče v službi. Po očetovi premestitvi v Kranj je prišla tja še kot otrok. Da bi pomagala pri vzdrževanju številne družine, je kot najstarejša hčerka vstopila v službo v znano Dolenčevo trgovino v Kranju. V tej službi je ostala vse dotlej, dokler si z Jankom Rantom ni ustvarila lastnega družinskega ognjišča in pričela z možem lastno trgovino, najprej v družbi s pok. Sircem, kasneje pa samostojno po prevzemu nekdaj po vsej Gorenjski znane trgovine “Pri ;Puppotu”.
V	srečnem zakonu se je rodilo 5 fantov: Pavle, Janko, Peter, Jože in Tone. Sin Janko je umrl v starosti enajst let, kar je bil za starše najhujši udarec. Poleg vsega dela v družini in skrbne vzgoje otrok je bila ves čas do konca vojne možu najbližja sodelavka v trgovini in kot tako so jo zaradi njene vljudnosti in postrežljivosti poznali po vseh krajih Gorenjske. Poslovni ljudje, pa tudi siromaki, za katere je imela vedno odprto srce in so vsi vedeli, da od Rantove mame ne bodo šli praznih rok.
Dosledni krščanski miselnosti je ostala zvesta tudi v času okupacije in komunistične strahovlade, za kar so ji komunisti grozili s smrtjo. Leta 1945 je odšla na tuje, ne toliko, ker bi je bilo strah lastne usode, ampak, ker je hotela dobro svoji družini. Z njo je preživela begunska leta v Lienzu in Spittalu, odkoder je konec 1948 prišla v Argentino. Najprej je živela v Villa Marteli, nato pa v ul. Granaderos 61 v Buenos Airesu vse do svoje smrti. Dočakala je lepe trenutke. Njen sin Jože je v slovenskem bogoslovju v Adrogueju dokončal bogoslovne študije ter imel novo mašo v farni baziliki pri - Sv. Jožefu. Novomašni pridigar mu je bil škof dr. Rožman, ki je bil tudi na novomašnem slavju na domu, sinova Pavle in Peter sta se poročila in si ustvarila družinsko življenje. Sin Peter je med tem tudi dokončal študije na argentinski univerzi in postal na njej tudi doktor gospodarskih ved, najmlajši sin Tone si je pa tudi izbral duhovski poklic ter kot Salezijanec deluje v Ar-
A R A N T
gentini na skrajnem jugu na Ognjeni zemlji. V veliko veselje so ji bili korajžni vnuki.
Lani je hudo zbolela in je morala na operacijo, letos pa že vdrugič. Pa bi morala še v tretje, a je dejala, da pe gre nikamor več, ker želi umreti doma. Hudo je trpela, toda kot močna katoliška žena je vse bolečine vdano prenašala, pripravljena vsak trenutek stopiti pred božjo sodbo ter položiti račun o svojem življenju. Do pred 4 meseci je še redno vstajala in hodila nato pa jo je bolezen priklenila na posteljo. Prejšnji teden se ji je zdravje močno poslabšalo, zlasti zadnje dni. Zato ji je sin Jože sam podelil sv. poslednje olje. V soboto ob tri četrt na deseto uro zvečer se je pa tiho in mimo izteklo njeno življenje.
Truplo blage pokojnice so položili na oder na njenem domu v ul. Granaderos 61, kamor so jo hodili kropit rojaki ponoči od sobote na nedeljo, v nedeljo ves dan in ponoči od nedelje na ponedeljek. Molili so za pokoj njene duše, težko prizadetemu možu Janku Rantu in sinovom Pavletu, dr. Petru ter Jožetu pa izrekali iskreno sožalje in sočutje.
Pogreb je bil napovedan za ponedeljek ob pol desetih. Krsto so prepeljali v farno baziliko sv. Jožefa, ki je bila vsa pregrajena v črnino. Pogrebno mašo je imel sin Jože ob asistenci salezijanca Janka Mernika, ki je zastopal tudi redovnega sobrata Toneta Ranta, ki v tako kratkem času z Ognjene zemlje ni mogel priti na pogreb svoje matere, župnik Gregor Mali ter dr. Alojzij Starc. Po maši je Jože Rant pred krsto svoje matere izmolil tudi molitve Reši me, nakar se je iz bazilike Sv. Jožefa na Flo-resu razvil dolg pogrebni sprevod z avtomobili, katerih so mnogi rojaki ter visoki uradniki podjetja, v katerem sta v službi Pavle in dr. Peter Rant, kakor tudi sosedje na ulici Granaderos ter številni farani spremljali blago slovensko ženo in vzorno ¡mater k njenemu zadnjemu počitku na pokopališče Flores v Buenos Airesu.
Tudi tu je vse pogrebne obrede za svojo mater opravil sin Jože.
Rantovi mami želimo miren počitek v blagoslovljeni zemlji, njeni duši pa večno srečo pri Bogu kot plačilo za vsa plemenita dela, ki jih je bilo tako polno njeno življenje. Hudo prizadetemu možu Janku Rantu ter njegovim sinovom Pavletu, dr. Petru, Jožetu ter Tonetu in vsem ostalim sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje ter sočutje.
Umrli so. V Ljubljani: Ana Zevnik, roj, Bevc, Jožefa Kupic, dr. Janko Tavzes, poštni ravnatelj v p. in publicist, Alojzij Andolšek, upokojenec, Marija Svetlin, roj. Urbančič, Vinko Cerar, sodar ski upok., Elizabeta Humar, roj. Pelicon, Emilija Trampuž in Franc Bertoncelj, absolvent v. upravne šole LRS v Škofji Loki, Franc Medic, žel, inšpektor v p. v Sevnici, Slavko Mankoč v Kopru, Andrej čater, čevljarski mojster v
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
III.	dobrodelni dan v Buenos Airesu
je pričal, da imajo rojaki odprto srce za potrebne med nami. V kar velikem številu so prišli v Slovensko hišo ter s svojo udeležbo in prispevki podprli Vin-cencijevo konferenco pri njenem plemenitem delu.
Dopoldne je bila maša kot navadno ob nedeljah in praznikih. Direktor Anton Orehar je imel tudi dnevu primeren nagovor, v katerem je rojake pozival naj bi tudi oni sodelovali za uresničenje ciljev, ki si jih je postavil sedanji VI. drž. evharistični kongres v Cordobi za dosego notranje sloge in miru v deželi ter za moralno obnovo naroda.
Za popoldansko družabno prireditev je bilo dvorišče Slovenske hiše okrašeno s slovenskimi in argentinskimi zastavami. Že v zgodnjih popoldanskis urah je prijetna slovenska glasba s plošč ustvarjala veselo družabno raspoloženje.
Ob napovedani uri se je začel za prireditev pripravljen spored. Prve so nastopile sestre Tomazinove — Marija, Francka in Majda — ter lepo zapele pesmi “Tam gori za našo vasjo”, “Ko ptičica sem pevala” in Venček na glavi se”. Rojaki so jih nagradili s toplim ploskanjem.
Gospa Iva Majhnova je v svojem govoru razvijala lepe misli o pomenu dobrodelnosti. Naglašala je, da s podpiranjem revežev in potrebnih izpopolnjujemo božjo zapoved “ljubi bližnjega kot samega sebe” in tako služimo Gospodu. * V
PRIREDITVE
OKTOBER
Sobota, 10. Slov. kult. akcija ob 21. uri v dvorani Kat. univerze Rodriguez Peña 1054, Capital, koncert gdč. Ančice Kraljeve, baritonista Boža Finka, terceta in kvarteta Finkovih.
Nedelja, 11. Celodnevna prireditev v prostorih Našega doma v San Justo ob tretji obletnici blagoslovitve doma. Na sporedu zanimive tekme, nastop otrok šolskega tečaja, družabna prireditev.
Slovenski dom v Lanusu: Ob 16,30 ponovitev ljudske igre “Pri kapelici”.
V San Isidru nogometna tekma Mladinski dom : Austria A.
Ponedeljek, 12. Izlet članic Dekliškega Mladinskega doma v San. Isidro.
Nedelja, 18. Študijski dan Slov. kat. akad. starešinstva pri šolskih sestrah na Paternalu.
Sobota, 24. Gledališki odsek Slov. kult. akcije v prostorih Círculo obreros católicos, Junin 1063, Capital, uprizoritev misterija Marijino Oznanjenje.
Nedelja, 25. Občni zbor Društva Slovencev v dvorani Slovenske hiše (ob pol enajsti uri).
Ponovitev uprizoritve Claudelovega misterija Marijino Oznanjenje.
Brežicah, Anica Meden v Begunjah pri Cerknici, Bušan Dobravc v Celju, Alojz Vavpetič, podjetnik v išmarci, Franjo Rus, učitelj v Radovljici, Jakob Sker-lep, žel. v p. v Črnučah, Ivan Pepel, orodjar v Žalcu, Anton Lesjak, elektro-mojster v Murski Soboti, Fani Katnik, roj. Zolli? vdova po rud. obratovodji v Novi Gorici in Jože Zaplotnik, kovaški in podkovski mojster v p. v Trbovljah.
ARGENTINI
Rojakom se je toplo zahvalila, da so z velikim razumevanjem podprli na razne načine III. dobrodelni dan, zlasti gospe z raznim pecivom, ostali rojaki pa z lepimi dobitki. Deklici iz Lanusa sta lepo prikazali trgovko in ; potrošnico. Nato so prišli na oder otroci iz Ramos Mejia z lesenimi izdelki ter ogromnim rešetom, ki ga je za prireditev napravil Potočnik Matevž iz. Ramos Mejia. .Vse to je napovedovalo, da se bodo mladi pevci postavili z Ribniško. To so tudi storili. Za prireditev jih je pripravila učiteljica gdč. Anica šemrovova. Otroci iz šolskega tečaja v San Justu, ki ga vodi gdč. Angelca Klanškova, so pa odpeli in odplesali kolo. Naslednje tri točke so pa vzbujale veliko smeha. Najprej so tekmovali mladi fantiči s sendviči. Pokazati je bilo treba kateri od njih ga bo prvi pospravil, druga skupina fantkov je napihovala balončke. Prvi, ki ga je napihnil tako da je počil, je postal prvak, nazadnje so tekmovale se mlade mamice s hranjenjem otrok. Prva, ki je najprej nahranila svojega malčka z oranžado z majhne skodelice, je korajšno stopilá' pred ostale in pokazala, da je v tekmovanju zmagala.
Po tem sporedu se je družabna prireditev nadaljevala ob dobri postrežbi z jestvinami in okusnim riohancem vse do večernih ur, ko so se rojaki zadovoljni razšli, ker so prebili popoldan v prijetni družbi in s svojo udeležbo tudi pripomogli k lepemu uspehu dobrodelne prireditve.
Osebne novice
f Anton Onušič. Dne 15. septembra t. L je utonil v reki Reconquista blizu žel. postaje Paso del Rey na žel. progi Sarmiento Anton Onušič, doma iz. Starega trga. Utopljenca je našla v reki policija. Njegovo truplo so položili k zadnjemu počitku dne 25. septembra 1959 na pokopališču v Moreno.
Rajni Onušič v Argentini ni imel svojcev. Ureditev zapuščinskih za^ev za njim so prevzeli pred oblastmi njegovi sosedje. Rajnemu rojaku želimo večni mir in pokoj.
Družinska sreča. V družini Vlada Vor-šiča in njegove žene ge. Mirjanke, roj. Bajlec, se je 14. septembra t. 1. rodila hčerka, ki je pri krstu dne 27. septembra t. 1. dobila ime Marijana' Albina. Srečni družini naše čestitke.
LANUS
VII. Mladinski dan
S skrbjo je mladina iz Lanusa zrla 27. IX. zjutraj grozeče oblake, toda kmalu je potegnil veter in jih razgnal. Mladina se je oddahnila, kajti na igri-
šču v Lanusu je bilo vse pripravljeno za nastop, dekleta pa so pripravila obilo dobrot za goste. In res so kmalu pričeli prihajali od vseh strani. Mogočna nova cerkev, nudi dobro orientacijsko točko vsem, ki bolj poredko pridejo v Lanus.
Dopoldne je bila ob 11. mladinska maša, ki so se je udeležili tudi prvi gostje poleg domače mladine. Med njimi je bil predsednik Društva Slovencev prof. Lojze Horvat. Po končani službi božji so kuharice v novi zgradbi, bodočem domu odsekov SDO in SFZ, pripravile kosilo. Po kosilu je bilo dovolj časa za pomenek med znanci, ki so prišli na prireditev, že dopoldne, še več jih je
prišlo na popoldanski del prireditve.
Ne moremo trditi, da je lanuška mladina pripravila športni dan, pač pa prav lep telovadni nastop. Kajti od športnih panog je bila na ’ sporedu samo štafeta 4 x 100 m, pa še to moremo smatrati bolj za igro naraščajnikov koz pa za lahkoatletski tek.
Telovadni nastop .so pričele lanuške deklice, ki so zelo dobro izvajale proste vaje pod vodstvom gdč. Milke Burje. Sledile so proste vaje najmlajših Lanu-ščanov. Vaje je fantičke naučil rev. Mejač, ki je nastop tudi vodil. Kljub majhnemu nesporazumu v prvem delu vaje, so fantički pokazali, da dobro obvladajo vajo in so je potem prav dobro do-
Vsak teden ena
MATI DETE ZIBLJE
Anton M. Slomšek
''Ajaj, ajaj, ljubček moj! Dete, trudno si nocoj.
Ajaj, ajaj, dete moje", ziblje mati in mu poje.
"Pridi, pridi, grlica, dete boš mi zibala; dete moje mehko spalo in ne bode se jokalo.
Zunaj lepo jagnjiče, jagnje lepo belo je; jagnje bode priskakljalo, moje dete pozibalo.
Lepo rožicg cveto: belo, modro, pisano,-jutri bova zgodaj vstala, bova lepe rožce brala. Priletite, angelci, vi nebeški družeji, dete boste varovali, njemu sladko spanje detli.
končali. Seveda so gledalci obilo ploskali nastopajočim najmlajšim v prvih dveh točkah.
Že strumen prihod članic SDO iz Mo-rona in Lanusa pod vodstvom gdč. Olge Prijateljeve je žel obilo pohvale, predvsem iz fantovskih grl, kar je pač razumljivo. še bolj pa so bile dekleta deležne ploskanja ob zaključku prostih vaj, ki so jih izvajale z vso gracioznostjo in enotnostjo. Pri tem nima ravno majhnih zaslug ga. Ema Blejčeva, ki s svojo izkušenostjo in ljubeznijo pripravlja oziroma pomaga pri vajah za te nastope.
Sledil je tek štafet mlajših naraščajnikov, ki so se dobro borili za nagrado: petsto karamel.
Zanimanje občinstva je doseglo višek v nastopu telovadcev na orodju. Res nimajo še pogojev za redno vajo na orodju, ker pač ni telovadnice. Sčasoma bo tudi to vprašanje rešeno in tedaj bomo lahko večkrat občudovali njihovo spretnost. Pod vodstvom izkušenega telovadca g. Avgusta čopa so pokazali svoje znanje na bradlji in drogu že znani te-lovaddci Milan Zajc, Matevž Vodnik, Rok Kurnik, Tone Javoršek (SFZ Mo-ron) in France Rozman, Lojze Grbec in Mirko Berčič. Njihovi nastopi so pokazali, da imamo prav dobre telovadce, ki bi ob boljših pogojih — vaditi pozimi na prostem je skoraj nemogoče — dosegli še lepše uspehe. Posebno je ugajal s svojo eleganco Matevž Vodnik, pa tudi ostali so prejeli obilo pohvale.
Po telovadnem nastopu se je razvil družabni del prireditve. Z jedila in pijačo je bilo dobro postreženo gostom; seveda ni manjkal srečolov; strelci so se tudi poskušali v sposobnosti, pa še zbijanje mačkov je vabilo mlade in stare. Nekateri so iskali odgovarjajoči par po številki na srčkih, ki So jih prodajala dekleta. Vmes pa je slovenska glasba s plošč spominjala vse na lepe dni.
Tako se je končal VII. mladinski dan v Lanusu v zadovoljstvo vseh prirediteljev, ker bodo morda mogli z izkupičkom postaviti streho svojemu domu, gostov pa, ker so videli lep nastop in pripomogli odsekoma SDO in SFZ k uresničevanju načrtov.
PERSPEKTIVE ZA JUGOSLAVIJO
Švicarski dnevnik “Basler Nachrichten” je 7. in 9. julija 1959 pod gornjim naslovom objavil naslednji članek izpod peresa F. Lovrenca:
Zagrebški študentje so pripravili Titu za njegov 67. rojstni dan neprijetno presenečenje. Prav štirinajst dni pred datumom, ko naj bi štafeta športnikov ponesla Titu častitke jugoslovanske mladine, so šli hrvatški študentje na ulico in tam protestirali proti slabi hrani v nekem dijaškem domu. Ta protestni obhod je dobil seveda takoj politični značaj, ko je bila poslana milica, da je demonstrante razgnala.
Tito je bil zaradi tega dogodka hudo jezen in je na nekem sprejemu ob priliki svojega rojstnega dne govoril samo o teh dogodkih. Tako je tedaj tudi sporočil javnosti, da so se v Macedoniji prav tako pripravljale dijaške demonstracije. Če upoštevamo dalje, da so bile pred štirimi leti demonstracije dijakov v Beogradu in da so lani stavkali slovenski rudarji, potem vidimo dovolj znamenj, kako vre pod navidez mirnim jugoslovanskim videzem. Tej notranji nesigur-nosti se pridružuje še negotova zunanjepolitična situacija, ki jo je Hruščov še bolj zmajal. V zvezi z vsem tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj neki se bo zgodilo, kadar bo že dokaj stari jugoslovanski državni šef Tito zginil s politične pozornice.
(D
Tedaj nikakor več ne bo mogoče, da bi bila jugoslovanska komunistična politika še naprej taka plesalka ¡rta vrvi kakor doslej, saj je mogel nastati ta akrobatski titoizem le zaradi Tita in zaradi njegove osebnosti. Kaj podobnega njegovi brezbarvni komunistični nasledniki ne : bodo /mogli spraviti skupaj. Ko bo izpa-I del Tito, se bo v zvezi jugoslovanskih komunistov najbrž uveljavila smer, ki teži proti Moskvi. Tej smeri se ne bodo mogli upirati razni proti zahodu škileči komunistični intelektualci, če ne bodo dobili podpore v večini jugoslovanskega nekomunističnega prebivalstva.
Kaj 90 odstotkov Jugoslovanov, ki niso niti komunisti niti komunistični sopotniki, pravzaprav misli, je težko ugotoviti, ker si je težko ustvariti pregled javnega mnenja v Jugoslaviji, ki zaradi komunistične oblasti sploh ni “javno”. Smemo samo upati, da v primeru kake krize v Jugoslaviji ne bo prišlo do kakega katastrofalnega spopada med jugoslovanskimi narodi, zlasti ne med Srbi in Hrvati. Tak spopad bi imel neizogibno posledico, da bi sovjetski val zajel celo Jugoslavijo ali vsaj njen velik del.
Tega si seveda nikdo ne želi, pač pa je mnogo takih — zlasti med emigranti — ki ne morejo ali nočejo uvideti, da more pretiran nacionalizem Jugoslovanom, kakor tudi vsem drugim Evropej-
cem, samo škodovati. Vsakdo ' seveda sme braniti pravice svojega paroda, toda to ne pomeni, da sme omalovaževati koristi sosednjih narodov in glavno demokratično čednost — toleranco.
Pa vzemimo, da se Titu še nič ne zgodi, je vendarle mogoče, da bi Hruščev v jugoslovanski komunistični stranki dosegel, da se pomerijo sile za Moskvo in proti njej. čeprav zahodni opazovalci, ki so največ le v stikih s komunističnimi intelektualci, menijo, da bi v takem primeru Tito ostal zmagovalec, to v resnici ni prav nič gotovo. Nikakor ne smemo podcenjevati privlačnosti Moskve za komuniste, zlasti za priposte člane.
Razumljivo je, da skuša Zahod izrabljati Tita kot prvo linijo proti “svetovnemu komunizmu”, a istočasno popolnoma nerazumljivo, zakaj dopušča, da komunizem takorekoč v celoti obvladuje vso Jugoslavijo. Verjetno bi bil Tito.sam tudi manj muhast, če bi imela Jugoslavija pdleg njega še kako drugo linijo, na katero bi se mogla nasloniti.
Tito seveda ne bo nikoli dovolil, da bi se demokrati v Jugoslaviji sami organizirali. Zato more vloga alternative pasti samo na emigracijo, čeprav je ta samo karikatura mišljenj iri razmer v domovini. Po 15 letih odsotnosti iz domovine seveda he more več govoriti v imenu narodov doma. Njen zmernejši in pametnejši del lahko kvečjemu nastopa kot začasni varuh koristi nekaterih Jugoslo-
vanov. To ni samo pravica zmernejših jugoslovanskih emigrantov, ampak celo njihova dolžnost. Zadnjo odločitev v vseh vprašanjih pa je seveda treba prepustiti jugoslovanskim narodom samim.
Večina voditeljev emigracije in njihovih pristašev kakor kaže nima jasnih pojmov glede na ta vprašanja. To pa tudi ni čudno, ker so pač mnogi emigranti iz leta 1945 desničarski skrajneži, ki so se med vojno borili na strani nacistov in fašistov.
Srbski skrajneži, ki prihajajo predvsem iz vrst srbskih četnikov, sanjajo o ali o Veliki Srbiji, v katero bi prišlo tudi mnogo nesrbskih predelov, ali pa govorijo o Jugoslaviji, si pa pod njo predstavljajo državo, v kateri bi Srbi popolnoma gospodovali. Njihovo sovraštvo do Hrvatov gre tako daleč, da Titovo geslo ‘bratstvo in edinost” — eno izmed pozitivnih komunističnih gesel — proglašajo za pomoč hrvatskega Tita ustašem.
Od vodilnih Srbov je v zadnjem času zlasti generalni tajnik Srbske demokratske stranke Božidar Vlajič zahteval, da morajo Srbi, kadar govorijo o Jugoslaviji, tudi vedno natančno povedati, kako Jugoslavijo imajo v mislih, kajti sicer bi njihovo govorjenje moglo povzročiti sume, da zopet hočejo državo pod njihovo hegemonijo. Po njegovem mnenju tudi ni zadosti, če se Srbi izrekajo za jugoslovansko federacijo, kajti mogla bi se u-stvariti tudi zveza Velike Srbije z manj-
šo Hrvatsko in zelo majhno Slovenijo. Jasno morajo povedati, da mora v jugoslovanski federaciji biti tudi prostora za posebno bosansko-hercegovsko in mace-donsko edinico. Približno iste misli najdemo tudi pri skupini mladih ljudi, ki se zbirajo okoli lista “Naša reč”. Ta list je dolgo izhajal v Parizu, sedaj pa izhaja v Londonu, urejuje ga pa Desimir Tošič.
Žal se voditelji drugih srbskih strank he zavedajo zahtev sedanjosti ali pa si s svojim mnenjem ne upajo na dan, ker se bojijo reakcije mnogih srbskih ultra-nacionalističnih emigrantov.
Hrvatški desničarski skrajneži Ustaši se delijo v dve skupini. Eni priznavajo vodstvo bivšega šefa hrvatske kvislin-ške države Paveliča, med tem ko se drugi označujejo kot antipaveličevci, toda ne morda zato, ker obsojajo njegove zločine, ampak zato, ker jih po njihovem mnenju ni izvedel dovolj spretno. Po propagandi obeh ustaških skupin je komunizem v Jugoslaviji samo spaka velesrb-stva in če se kdo bori proti Srbom, se bori tudi proti komunizmu. To mnenje pa kaže bolj na njihove strasti kot pa na dejstva.
Povsem drugače misli sivolasi hrvatški voditelj dr. Vladko Maček. V svoji zadnji božični poslanici Hrvatom je zapisal: “Ko smo bili potegnjeni v zadnjo vojno So se žal našli mnogi Hrvati, ki niso pozabili samo političnih naukov Štefana Radiča, ampak celo božji nauk Jezusa (Nadaljevanje na 4. strani)
Kako se reče
Zdi se mi potrebno, da se še malo pomudim pri nekaterih primerih rabe nedoločne in določne oblike pridevnika.
Srečen sem. Vsak pameten človek bi se umaknil. Kadar je pridevnik v povedni rabi, ne more imeti določne oblike (srečen — povedno določilo, srečen sem = povedek). Za nedoločnim zaimkom vsak rabimo nedoločno obliko.
Pravični (=pravični, pravični človek) se ne boji smrti. Peter Véliki. Veseli pastir. Stoji na skali sivi grad.
Kadar pridevnik nadomešča samostalnik, ima določno obliko. Prav tako tudi stalni pridevki in ukrasni pridevki (ki se rabijo zlasti v narodni pesmi).
Pisalni stroj, mešani zbor, lirični pesnik, kemični laboratorij.
Vprašamo se: kakšne vrste stroj? Pisalni. Pridevnik tu določa vrsto predmeta in tvori z njim nekako celoto (Primerjaj nem. Schreibmaschine, špansko máquina de escribir). Take pridevnike imenujemo vrstne ali določilne) in jih moramo staviti v določno obliko.
Njen lepi obraz. Ta rdeči cvet. Ves ljubi dan.
Svojilni in kazalni zaimki natančno določajo samostalnik, zato je pridevnike rabiti v določni obliki. Tudi za (nedoločnim) zaimkom ves imamo določno obliko.
Vsak pisalni stroj. Za ta primer bi prišli dve pravili v poštev, ki si nasprotujeta. Vsak zahteva nedoločno obliko, vrstni (določilni) pridevnik pisalni pa določno. Katero pravilo mora zmagati? V Slovenski slovnici nisem našel razlage za to, vendar lahko mirno trdim, da je pravilno tako, kakor sem zapisal: pisalni. Zakaj ? Pridevnik tu določa vrsto samostalnika in tvori z njim celoto, zato se ne more ravnati po zaimku vsak.
V prodaji je najnovejša plošča 45 rpm V-403 DOLENJSKI VOZNIKI: Dolenjski furmani Ko so fantje proti vasi šli Tam gori za našo vasjo Bratci veseli vsi Štajerski fantič Vinska
sneta po VASOVALCIH.
V prodaji jo imajo kot običajno: Du-šnopastirska pisarna, Fajfar, Homan, Hribovšek, Lipušček, Pavlovčič, Reven, Troha, Arnšek — Bariloche, Stumber-ger — Mendoza, Mirt — Brasil in
JADRAN SRL, 25 de Mayo 533/3, ofic. Promet — Buenos Aires
PO ŠPORTNEM SVETU
Zadnjo nedeljo v avgustu se je pričelo tekmovanje za prvenstvo v nogometu v Jugoslaviji. V prvi ligi je zagrebški Dinamo premagal prvaka Crveno zvezdo z 2:1. Ljubljanski Odred je v drugi ligi izgubil v .Šibeniku z 1:0, naslednjo nedeljo pa je doma premagal Elektrostroj iz Zagreba z 1:0.
V košarki je ljubljanski študentovski klub Olimpija že praktično prvak, ker ima pred Partizanom iz Beograda 5 točk naskoka. Ljubljana se je s tremi zaporednimi zmagami tudi izmotala iz nevarnega položaja. Olimpija ima 21 točk, Ljubljana pa je z 10 točkami na osmem mestu. Zadnja je Zastava iz Kragujevca z 2 točkama.
Kako je mogoče poslati denar domov?
Naročnik g. K. M. nas je prosil za pojasnilo, kako je mogoče poslati dolarje v domovino.
Sporočamo, da je mogoče dolarje poslati domov po banki Boston (križišče ■Diagonal Norte in Florida). Za pošiljko je treba plačati majhno odškodnino ($ 37.—). Treba pa je omeniti, da je pošiljka namenjena domačim za podporo (ayuda familiar).
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Vestnik, glasilo slov. protikomunističnih borcev. Avgust. Vsebina: Po našem svetu; Komunistični manever (Fr. Grum); Pot brez konca (Fr. Balantič); Iz krvavih dni (S. D.); Domobranski major Josip Pfeifer umri; Janko štibil-Vukasovič (R. R.); V službi domovine.
Mladinska vez, september 1959. Vsebina: Le malo jih je; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti; Mačice (Tatjana); Tanka (E. T.); Mlada žetev; Vrsta ob kolu (M.); ? (R. P.); Intervju z literarnim krožkom; Prof. Luskar srebrnomašnik; Bojkot; Na pristavi gradimo; Nogoborc; Maksa Podpajshe sestra nam piše; “Samo tale košček torte” (Ma. Su); Romanca rastočih dvoran; Humor.


Nedelja 15.novembra f
Farna dvorana v San Justo
HENRY GHEON:
MAŠNA STREŽNIKA \IZ S A N T A 81 EMA
MISTERIJ
•
f Vstopnina gre v prid slovenskemu oltarju Marije Pomagaj v Don Bosku
4

(Nadaljevanje s 3. strani) Kristusa. Mislili so, da se da spor med Hrvati in Srbi rešiti samo z, močjo orožja in z najhujšo krutostjo. Žal je bilo tudi med Srbi preveč takih, ki so enako mislili. Iz tega se je razvil strašen boj. V tem boju je na obeh stranih padlo nad en milijon predvsem nedolžnih mož, žena in otrok. Tisoči srečnih domov so bili uničeni in konec je bil, da šmo mi Hrvati in Srbi in drugi narodi Jugoslavije padli pod komunistični jarem.” Prav tako jasno je dr. Maček obsodil ustaške izgrede v svoji knjigi “V borbi za svobodo” in v njej je zagovarjal strpnost in dobro sosedstvo.
S sivolasim predsednikom se — poleg njegove stranke — strinjajo tudi mnogi neodvisni intelektualci, med drugimi tudi liberalni profesor Bogdan Radiča.
Hrvatski in srbski skrajneži so se zelo trudili, da bi pridobili zase muslimanske emigrante iz Bosne ip Hercegovine. Toda bosanski muslimani se izrekajo za strpnost, spravo in dobro sosedstvo. Poleg mentalitete in izkušnje jih tudi njihov položaj sili k temu, kajti v nevarnosti so, da bi bili zmleti med dvema mlinskima kamnoma, če bi prišlo do spopada med Srbi in Hrvati. Zaradi tega ni nič presenetljivo, če se muslimanski list ‘iRavna pot”, ki ga v hrvaščini in nemščini na Dunaju izdaja univ. prof. Smail Balič, izraža za širokogrudno rešitev na podlagi človečnosti.
(Konec v prihodnji številki)
SLOVENSKA
BESEDA
bo v soboto 7. novembra proslavila svojo desetletnico s
kulturao-družabno prireditev
v običajnih prostorih v Santos Lugares Sodelujejo:
Slovenski pevski zbor iz San Martina in orkester Moulin Rouge
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Minister za narodno gospodarstvo v Argentini ing. Alsogaray je predložil parlamentu v odobritev državni proračun za proračunsko leto 1959-60. Proračunski predlog predvideva 209.000 milijonov izdatkov in 182.000 milijonov dohodkov. Proračuna za prihodnje leto še ni bilo mogoče povsem uravnovesiti in primankljaj še vedno dosega višino 27.216 milijonov pesov, letošnje proračunsko leto se bo pa zaključilo z. deficitom 38.517 milijonov pesov. Novo proračunsko leto se bo začelo dne 1. novembra 1959 in bo trajalo do 31. oktobra 1960.
OBVESTILA
10.	kulturni večer SKA bo v petek 9. oktobra ob 7,30 uri v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falconu 4158. Predaval bo prof. Milan Volovšek o Pablu Picassoju, najpomembnejšem modernem slikarju. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
11.	kulturna prireditev letošnje sezone SKA po koncert gdč. Ančice Kralj in kvartet Finkovih v soboto 10. oktobra t. 1. ob 9h v dvorani tukajšne katoliške u-niverze (Instituto de Cultura Religiosa Superior), Radriguez Peña 1054, Capital Federal.
Dohod na koncertni večer Slov. kult. akcije, ki bo v soboto dne 10. oktobra ob 21h v dvorani na Rodríguez Peña 1054 je: ali vogal Callao-Cordoba in potem dve kvadri peš ali pa vogal Callao-Santa Fe in eno kvadro peš. Najbližja podzemska postaja je Callao na progi Florida-Palermo.
Študijski dan članov JSlov. kat. akad. star. bo v nedeljo dne 18. oktobra v prostorih pri čč. šolskih sestrah na Pa-ternalu. Začetek ob 9.30 s sv. mašo. Opoldne bo istotam skupno kosilo. Vab-

FRANCI PROŠEK
TRADUCTOR PUBLICO
Pr e v o d i dokumentov, pomoč pri postopku za državljanstvo, krstni list (Información sumaria), vožnje itd. Sprejema vsakovrstna zavarovanja •
Vsak dan razen ob sobotah od 18.-19. ure •
TUCUMAN 1441, 4. nadstropje
(poleg Palacio de la Justicia)
T. E. 40 - 2862
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
KUMAR S. R. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
ljeni tudi akademiki. Predaval bo ur '. prof. dr. Ign. Lenček.
Mladinski odsek Društva Slovencev (MODS) bo priredil v decembru t. 1. letovanje v Bariločah in Cordobi. Stroški za vsakega otroka bodo znašali 8 200.— dnevno t. j. 2.000.— za 10 dni. V tem znesku so že tudi zapopadeni stroški za vožnjo. Nadzorstvo otrok bo prevzelo u-čiteljstvo. Prijave pošljite na naslov DS Ramón Falcon 4158 najpozneje do 1. novembra. Do tega dne je treba tudi položiti denar za letovanje.
Maša za Oskarja Kozlerja, biv. graščaka v Orteneku, bo v nedeljo 18. oktobra ob 9. uri dopoldne v kapeli sester sv. Jožefa, ulica Avellaneda 2344, Capital (5 kvader od Plaza Flores).
Dekliški Mladinski dom pozor! V ponedeljek dne 12. oktobra bomo šle na izlet v San Isidro. Ob deveti uri se bomo zbrale pred cerkvijo v San Justo. Vsa dekleta prisrčno vabljena. Odbor
V	nedeljo 11. oktobra bo v San Isidru nogometna tekma med ■ moštvoma Mladinski dom in Austria A.
V	nedeljo 11. oktobra bo v San Justu III. obletnica blagoslovitve Našega doma. Ob 8. uri maša za umrle Slovence iz San Justa, ob pol devetih v domu dviganje zastave, nastop pevskega zbora, tekma v odbojki med moštvoma Naš dom -in Estudiantil iz Ramos Mejia, namizni tenis, tekmovanje kegljačev in postavitev skavtskega taborišča. Opoldne kosilo, popoldne ob treh nastop otrog šolskega tečaja Fr. Balantič in igrice skavtov, ob 19. uri prisega skavtov in taborjenje pri skavtskem ognju. Na družabni prireditvi bo dobra postrežba z jestvinami in pijačo.
Velika prošnja: Še nekaj tednov nas loči od občnega zbora Društva Slovencev. V teh tednih naj vsi člani in vse članice pomislijo, ali so storili svojo dolžnost do društva, do slovenskega naroda, do samega sebe. Ali so plačali v redu članarino, mladinski prispevek, po-smrtninski prispevek?
Društvo vrši ogromno in odgovorno delo, pa vrši to delo s težavo, ker mu manjka denarnih sredstev. Ni dovolj denarja za slovenske šolske tečaje, ža izdajanje potrebnih knjig, za pomoč starčkom, invalidom, sirotam, revežem.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 240.—.
SLOVENSKIM ROJAKOM
SPOROČAM
DA SEM SE PRESELIL V LASTNI KROJAŠKI SALON
AVENIDA DE MAYO 2416 (Don Bosco), San Justo
Tone Ridovec
‘	Naš doni v San Justu	i
vabi vse prijatelje na proslavo
3. OBLETNICE BLAGO SL A VIT VE
društvenih prostorov, ki bo dne 11. oktobra 1959 z naslednjim sporedom:
■ Ob 8.00 h: sv. maša za umrle Slovence iz San Justa (v farni cerkvi).
Ob 9.30 h: dviganje zastave — pozdrav — nastop pevskega zbora — odbojka — namizni tenis in tekmovanje kegljačev — postavljanje skavtskega taborišča.
Ob 12.00 h: kosilo.
Ob 15.00 h: nastop otrok šolskega tečaja F. Balantič in igrice skavtov.
Ob 19.00 h: prisega skavtov in taborjenje pri skavtskem ognju.
Sledi prosta zabava — srečolov — strelišče.
Za dobro pijačo in jestvine preskrbljeno.
NEDELJA 11. OKTOBRA OB 16.30 URI
v Slovenskem Domu v Lanusu PONOVITEV LJUDSKE IGRE S PETJEM
PRI KAPELICI
Meddruštveni odbor slovenskih, hrvatskih, srbskih in jugoslovanskih organizacij v Argentini bo priredil v soboto 10. oktobra t. 1. v Jugoslovanskem domu na Dock Sudu, calle Nunez 1752,
SPOMINSKO SVEČANOST
ob 25. obletnici tragične smrti viteškega kralja zedinitelja Aleksandra I Karadjordjeviča.
Začetek svečanosti ob 21. uri.
Vsi rojaki vabljeni.
Zavarovalnica
La Holando - Sudamericana
Compañía de Seguros Soc. Anónima
Agencia Buenos Aires Avda Alem 619/IV T. E. 31-9281, 32-5331
Zastopnik MILAN KRIŽ
Sprejema vsakovrstna življenška in splošna zavarovanja.
Za rojake telefonska številka 70-0561
Za vse to bi bilo dovolj sredstev, ko bi vsi člani v redu plačevali članarino.
Ponovno prosimo vse članstvo: pomagajte nam, da moremo ispolniti svojo nalogo v slovenski skupnosti v Argentini, poravnajte zapadlo članarino najpozneje do občnega zbora.
Odbor Društva Slovencev
Socialni odsek Društva Slovencev prosi vse rojake, da mu darujejo ponošeno obleko, obutev in perilo — zlasti za dečke do 15 leta starosti. Prinesite, prosimo, to v pisarno ali pa javite po telefonu, kam naj pridemo iskati.
Društvo Slovencev
Ruska kolonija v Argentini bo priredila v nedeljo, 11. oktobra t. 1. v Centro Montañés, Jorge Newbery 3543, Capital, svečano akademijo v počastitev spomina pokojnega kralja Jugoslavije Aleksandra I. ob 25. letnici njegove mu-čeničke smrti. Na sporedu so govori, deklamacije in pevske točke. Začetek ob 17. uri. Vsi Jugoslovani vabljeni.
PRODAM
BAR IN RESTAVRACIJO
v mestu Cordoba, zraven glavnega mestnega trga “Mercado del Abasto”. Bar in restavracija sta dobro upeljj^f na ter jo lastnik prodaja zaradi utro * jenosti. — V gotovini treba plajčgti 8 300.000, ostanek pa po dogovoru.
Obrniti se na Djenko Franin Bajada Santa Rosa 200, CORDOBA T. E. 33-584
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público-
Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
V Gospodu je zaspala v soboto 3. oktobra 1959 naša mama
Marija RANT
Njeno izmučeno telo smo pokopali pretekli ponedeljek na pokopališču Flores v Buenos Airesu.
Rantovi
Buenos Aires, 7. oktobra 1959.
Dne 3. oktobra je dotrpela članica Društva Slovencev tl O S p 01
MARIJA RANT
V življenju in trpljenju nam je bila zgled požrtvovalne katoliške žene.
Ohranimo jo v lepem spominu in molimo za pokoj njene duše.
DRUŠTVO SLOVENCEV
Buenos Aires, dne 3. oktobra 1959,
Zahvaljujemo se vsem, ki so naši mami kakorkoli lajšali njeno dolgotrajno trpljenje in nas spremljali v molitvi.
Vsem: iskren Bog povrni.
Rantovi
Buenos Aires, 8. oktobra 1959.
Slovenska kulturna akcija
Sobota 10. oktobra 1959 ob 21 uri v dvorajii Katoliške univerze v Buenos Airesu (Instituto Superior de Cultura Religiosa) Rodríguez Peña 1054
KONCERT
I. del: pianistka ANČICA KRALJ
(skladbe Granadosa, Albéniza, Ginastere, Debussyja, Rahmaninova)
2. del: baritonist BOŽO FINK, kvartet in tercet FINKOVIH
(skladbe Gallusa, Geržiniča, Schuberta, Debussyja, Schumanna, Paribenija, Adamiča in slovenske narodne v Geržiničevi priredbi.
Pri klavirju A. Geržinič.
Stopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni v Slov. hiši in pri blagajni eno uro pred koncertom.
N