ORMOŽ, 14. JULIJ 2015 TISKOVINA
LETNIK: 19 ŠT. 9
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ
VSEBINA
41.	STATUT OBČINE ORMOŽ (Uradno prečiščeno besedilo - UPB3)
42.	POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA (Uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
43.	ODLOK o spremembah Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2015
44.	SKLEP o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2015-št. 3/2015
45.	SKLEP o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2015-št. 4/2015
46.	SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra
47.	SKLEP o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
48.	SKLEP o imenovanju direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož
41.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo in 8/15) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo, 10/14 in 8/15) je Občinski svet Ormož, na 7. redni seji, dne 13.7.2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Ormož, ki obsega: Statut Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, z dne 28.9.1999)
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/01, z dne 31.7.2001)
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05, z dne 28.10.2005)
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/06, z dne 12.6.2006)
Dopolnitev Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/10 z dne 14.4.2010)
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12, z dne 22.2.2012)
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/15, z dne 5.6.2015)
Številka: 007- 14/2015 07/9 Ormož, dne 13.7.2015
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
STATUT OBČINE ORMOŽ (Uradno prečiščeno besedilo - UPB3)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ormož je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Gomila pri Kogu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hujbar, Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Osluševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Predava, Pušenci, Ritmerk, Runeč, Senešci, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Stanovno, Strezetina, Strjanci, Strmec pri Ormožu, Svetinje, Šardinje, Trgovišče, Trstenik, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci, Žvab.
Sedež Občine Ormož je v Ormožu, Ptujska
cesta 6.
Občina je pravna oseba javnega prava.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine, na katere občina prenaša izvajanje določenih nalog krajevnega pomena:
1.	Krajevna skupnost Ivanjkovci, s sedežem Ivanjkovci 1, ki obsega območja naslednjih naselij:
Cerovec Stanka Vraza, Dobrovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Runeč, Stanovno, Strezetina, Svetinje, Trstenik, Veličane, Žerovinci in Žvab.
2.	Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu, s
sedežem Miklavž pri Ormožu 35, ki obsega območja naslednjih naselij:	Hermanci, Kaj žar, Krčevina,
Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrovnik, Vinski Vrh, Vuzmetinci in Zasavci.
3.	Krajevna skupnost Kog, s sedežem Kog 7, ki obsega območja naslednjih naselij: Gomila pri Kogu, Jastrebci, Kog, Lačaves, Vitan in Vodranci.
4.	Krajevna skupnost Ormož, s sedežem Skolibrova
ulica 17, Ormož, ki obsega območja naslednjih naselij:	Dobrava, Frankovci, Hardek, Hum pri
Ormožu, Lešnica, Lešniški Vrh, Litmerk, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci in Spodnji Ključarovci.
5.	Krajevna skupnost Podgorci, s sedežem Podgorci 23 b, ki obsega območja naslednjih naselij: Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Predava, Ritmerk in Strjanci.
6.	Krajevna skupnost Velika Nedelja, s sedežem Velika Nedelja 7, ki obsega območja naslednjih naselij: Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, Sodinci, Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci.
3.	člen
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
4.	člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah neposredno in preko občinskih organov.
Na podlagi akta Občinskega sveta, s katerim se razpiše referendum, se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
6.	člen
Občina ima svoj grb, zastavo in žig.
Žig je v obliki kroga, s premerom 32 mm. V sredini je grb Ormoža, ob robu pa napis Občina Ormož. Obliko in uporabo grba in zastave ureja odlok.
7.	člen
Za prispevek k razvoju in uveljavljanju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II.	NALOGE OBČINE
8.	člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
sprejema statut in druge splošne akte občine, sprejema proračun in zaključni račun občine, načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, evidentira občinska zemljišča in drugo premoženje,
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov, gradi in vzdržuje melioracijske sisteme.
4.	Ureja namensko rabo prostora in razmestitev dejavnosti v prostoru, tako da:
sprejema prostorske plane, sprejema prostorske izvedbene akte, pridobiva, opremlja in prodaja stavbna zemljišča,
predlaga razlastitev za gradnjo v javno korist, sodeluje v postopkih za pridobivanje dovoljenj za posege v prostor.
5.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
gradi neprofitna in kadrovska stanovanja, v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
6.	Skrbi za lokalne gospodarske javne službe tako, da:
ustanavlja režijske obrate, javna podjetja in javne zavode ter podeljuje koncesije, sprejme predpise, ki urejajo način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, zagotavlja sredstva za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, kolikor se ta sredstva ne pridobivajo s prodajo storitev ali iz drugih virov,
nadzira izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb.
7.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
ustanavlja vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
podeljuje koncesije,
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
ustvarja pogoje za vseživljenjsko izobraževanje občanov, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
8.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
spremlja stanje na tem področju, pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, ustanavlja javne zavode in podeljuje koncesije.
9.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
proglaša kulturne spomenike in ureja njihov varstveni režim,
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
vzpodbuja informacijsko in dokumentarno dejavnost,
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
10.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja ter varuje naravo tako, da:
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in
drugi predpisi s področja varstva okolja,
spremlja stanje na tem področju in v okviru
svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja,
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja,
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in
jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini,
proglaša zavarovana naravna bogastva in določa varstveni režim ter načine zagotavljanja sredstev v ta namen.
11.	Ureja promet v občini v skladu z zakonom.
12.	Gradi oziroma vzpostavlja, ureja in vzdržuje:
javne ceste, poti, ulice, kolesarske steze in druge prometne površine,
javna parkirišča, javne trge, javne parke, zelenice, drevorede in druge javne površine, namenjene splošni rabi,
infrastrukturne objekte in naprave, namenjene izvajanju gospodarskih javnih služb, stavbe, namenjene izvajanju javnih služb na področju vzgoje, izobraževanja, in kulture, igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča.
13.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
organizira reševalno pomoč v požarih, organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
14.	Ureja javni red v občini tako, da:
sprejema predpise s tega področja,
določa prekrške in denarne kazni za prekrške,
s katerimi se kršijo predpisi občine,
ureja lokalni promet in določa prometno
ureditev,
organizira občinsko redarstvo, izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
9.	člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:
enotno matično številko občana ime in priimek kraj roj stva državljanstvo
stalno in začasno prebivališče zakonski stan.
Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo na občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.
Za pridobivanje osebnih podatkov iz 3. odstavka tega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
III.	ORGANI OBČINE
1.	SKUPNE DOLOČBE
10.	člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojen občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11.	člen
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana, s splošnim aktom (odlokom), s katerim določi tudi njene naloge in notranjo organizacijo.
12.	člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo kolegijsko, in njihova delovna telesa, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
13.	člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Fizičnim in pravnim osebam so prosto dostopne informacije javnega značaja, v skladu z zakonom, ki ureja informacije javnega značaja.
2.	OBČINSKI SVET
14.	člen
Občinski svet je naj višji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima 20 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20. dneh po izvolitvi.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.
15.	člen
Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli v skladu z zakonom.
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
16.	člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
sprejema občinski proračun in zaključni račun,
sprejema programe, s katerimi se določi politika občine na posameznih področjih, ustanovi občinsko upravo ter določi njene naloge in notranjo organizacijo, v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
imenuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj in druga podobna telesa, ki jih predvideva zakon,
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
imenuje in razrešuje člane komisij in
odborov občinskega sveta,
odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva,
razpisuje referendum,
s svojim aktom, v skladu z zakonom,
določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in
merila za nagrade in nadomestila
članom organov in delovnih teles, ki jih
imenuje občinski svet,
določa oblike izvajanja lokalnih javnih
služb,
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in izvršuje ustanoviteljske pravice, imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, imenuje predstavnika občine v sosvet Načelnika Upravne enote,
odloča o drugih zadevah iz pristojnosti občine, če ni zanje pristojen župan, v skladu z zakonom imenuje, daje soglasje ali mnenje k imenovanju vodij javnih zavodov, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je, na ustavno sodišče vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti, če meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom.
17.	člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana podžupan opravlja funkcijo župana in v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
18.	člen
Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi seje, jo vodi podžupan. Če je podžupan pooblaščen za vodenje seje, pa ne more voditi seje, jo vodi naj starejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
19.	člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20.	člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere jev zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, kijih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, direktorju občinske uprave ter krajevnim skupnostim in političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
22.	člen
Predčasno	prenehanje mandata člana
občinskega sveta ureja zakon.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30. dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30. dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
2.1 DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
23.	člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, kijih imenuje občinski svet, občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi z imenovanji v organe javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina, pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije, zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah,
daje mnenja in predloge za podelitev priznanj, odlikovanj in nagrad občine Ormož, obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.
24.	člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Občinski svet lahko razreši komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali posameznega člana tako, da z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta imenuje novo komisijo ali posameznega člana.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, ki ga imenuje komisija izmed svojih članov z večino glasov vseh članov.
25.	člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna
telesa:
odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja,
odbor za varstvo okolja in urbanizem,
odbor za družbene dejavnosti,
odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
odbor za razvoj malega gospodarstva,
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja,
statutarno komisijo,
komisijo za vloge in pritožbe.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo delovno področje in število članov.
26.	člen
Odbori imajo 5 do 9 članov, komisije pa 3 do 5 članov.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi v poslovniku občinskega sveta.
Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov. Izmed občanov je lahko imenovana največ polovica članov delovnega telesa.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
27.	člen
Delovno telo ima predsednika, ki ga imenuje izmed svojih članov z večino glasov vseh članov. Predsednik mora biti član občinskega sveta. Predsednik predstavlja delovno telo, sklicuje in vodi njegove seje.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Delovno telo veljavno sklepa, če je na njegovi seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Delovanje delovnih teles je podrobneje urejeno v poslovniku občinskega sveta.
28.	člen
Delovno telo občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in zavzema do njih stališča ter daje občinskemu svetu mnenja in predloge.
Delovno telo občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere jev zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
3.	ŽUPAN
29.	člen
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
30.	člen
Župan ima naslednje pristojnosti:
predstavlja in zastopa občino,
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta in izvršuje občinski proračun,
pooblašča direktorja občinske uprave ali druge zaposlene v občinski upravi za posamezne odločitve v zvezi z izvrševanjem proračuna, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
objavlja statut, poslovnik, odloke in druge splošne akte,
predlaga ustanovitev notranje organizacijskih enot ter določi njihove naloge, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, imenuje in razrešuje podžupane, opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
31.	člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je v neskladju z ustavo ali zakonom, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
32.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, sprejme načrt zaščite in reševanja, vodi zaščito, reševanje in pomoč, določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
33.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
33. a člen
Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan. Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji.
34.	člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki lahko podžupana tudi razreši.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če pa ga ne določi pa naj starejši podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V	času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V	primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan, razen če je razrešen. Če župan ne določi kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
Do izvolitve novega župana opravlja podžupan oziroma član občinskega sveta, kije določen za začasno opravljanje funkcije župana, nujne naloge iz pristojnosti župana.
Podžupan oziroma član občinskega sveta, kije določen za začasno opravljanje funkcije župana nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
V	soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
35.	člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa naj starejši član občinskega sveta.
V	času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36.	člen
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
37.	člen
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4.	NADZORNI ODBOR
38.	člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja pravno pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih pravnih oseb, ki jih ustanovi občina, in vseh drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna, ugotavlja pravno pravilnost gospodarjenja z občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev in gospodarjenja z občinskim premoženjem.
39.	člen
Nadzorni odbor ima tri člane. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s fmančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo župana, podžupana in člana občinskega sveta, kakor tudi s članstvom v svetu krajevne skupnosti, delom v občinski upravi in članstvom poslovodstva javnega podjetja ali javnega zavoda oziroma druge organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
Članom nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru s konstituiranjem novega občinskega sveta.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
40.	člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine v 20. dneh po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
41.	člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora.
S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Z letnim programom se določi predviden obseg nadzora, predvidena vsebina in časovno obdobje nadzora, cilji posameznega predvidenega nadzora, člani nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor ter predvidena poraba časa za nadzor.
41. a člen
Nadzorni odbor za vsako izvedbo nadzora na svoji seji izda sklep o uvedbi posameznega nadzora, ki ga vroči nadzorovani osebi. Sklep o izvedbi nadzora vsebuje predvsem določitev nadzorovane osebe, vsebino in obseg nadzora, predvideni čas izvedbe nadzora, odločitev o tem, ali bo nadzor opravljen pri nadzorovani osebi ali na seji nadzornega odbora, dokumente, ki jih bo pregledal ter določilo, ali bo nadzor opravil posamezni član nadzornega odbora ali celoten nadzorni odbor, glede na okoliščine primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine.
V skladu z izdanim sklepom o uvedbi nadzora se opravijo ustrezna dejanja nadzora, ki se ustrezno dokumentirajo. Na njihovi podlagi nadzorni odbor po opravljenem nadzoru pripravi osnutek poročila o nadzoru. Ta vsebuje navedbo nadzorovane osebe, predmeta nadzora, obdobja nadzora, ugotovitve nadzora in predloge oziroma priporočila nadzornega odbora, glede na okoliščine primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico od nadzorovane osebe zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Nadzorovana oseba je nadzornemu odboru dolžna predložiti vso potrebno dokumentacijo v roku, ki ga glede na obsežnost in zahtevnost priprave določi nadzorni odbor.
Osnutek poročila o nadzoru se vroči nadzorovani osebi, ki lahko da nanj odzivno poročilo v roku, ki ga določi nadzorni odbor. Rok, ki ga določi nadzorni odbor, je odvisen od obsežnosti predmeta
nadzora in ugotovitev oziroma priporočil, v vsakem primeru pa ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 30 dni.
Nadzorni odbor pripravi poročilo s priporočili in predlogi čim prej, najpozneje pa v roku 15 dni po preteku roka za odzivno poročilo oziroma po vloženem odzivnem poročilu nadzorovane osebe. Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, kije bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. Priporočila	vsebujejo predloge	za izboljšanje
pravilnosti	poslovanja oziroma	smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ).
42.	člen
Poročilo s priporočili in predlogi je nadzorovana oseba dolžna obravnavati in sicer najpozneje v roku dveh mesecev po vročenem poročilu s priporočili in predlogi. Vsako poročilo s priporočili in predlogi nadzornega odbora mora na seji obravnavati Občinski svet, na kateri mora biti prisoten tudi župan. Pri drugih	nadzorovanih osebah	mora poročilo
nadzornega	odbora obravnavati	naj višji organ
upravljanja.
Občinski svet in župan, če nadzorovana oseba ni občina pa tudi odgovorna oseba nadzorovane osebe, so dolžni nadzornemu odboru pisno sporočiti svoj odziv na poročilo s priporočili in predlogi. Pisni odziv vsebuje opredelitev do tega, ali poročilo s priporočili in predlogi in v njem vsebovana priporočila in mnenja nadzorovana oseba sprejema ali ne, kakor tudi katere ustrezne popravljalne ukrepe je navedeni organ v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel. S posebnimi pisnimi sporočili morajo občinski svet, župan in odgovorna oseba druge nadzorovane osebe nadzorni odbor obveščati tudi o izvajanju in rezultatih sprejetih ukrepov.
Če notranji revizor, občinska uprava, ministrstvo ali drugi strokovnjaki utemeljeno dvomijo v pravilnost in primernost poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora, mora občinski svet, župan in odgovorna oseba nadzorovane osebe svojemu pisnemu sporočilu priložiti tudi pisni dokument, s katerim je ugotovljen utemeljen dvom v pravilnost in primernost poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.
43.	člen
Član nadzornega odbora ima dolžnost izogibanja nasprotja interesov. V primeru, da se ugotovi nasprotje interesov člana nadzornega odbora pri opravi nalog, ga nadzorni odbor izloči. Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, kije predmet nadzora. Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44.	člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
45.	člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora in na njegovi podlagi izdelanega finančnega načrta nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor predloži do roka, določenega z navodilom za pripravo proračuna.
46.	člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5.1 OBČINSKA UPRAVA
47.	člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
48.	člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi Občinski svet na predlog župana z odlokom.
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
49.	člen
Predstojnik občinske uprave je župan.
Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave.
Direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan v skladu z zakonom, ki ureja položaj delavcev v državnih organih in občinski upravi.
Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Za delo občinske uprave je direktor občinske uprave odgovoren županu.
50.	člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo uradniki in strokovno tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Župan odloča o sklenitvi delovnih razmerij v občinski upravi in o drugih delovno pravnih vprašanjih ter imenuje in razrešuje uradnike.
51.	člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
52.	člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
53.	člen
Za izdajanje posamičnih aktov, ki so v pristojnosti občinske uprave, je pooblaščen direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
O upravnih stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
54.	člen
Postopek odločanja o pritožbi zoper posamičen akt, ki ga je izdala občinska uprava, vodi župan ali po njegovem pooblastilu uradna oseba, ki dela v uradu župana in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki dela v uradu župana in ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
55.	člen
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
56.	člen
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
6.	OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO
(črtano)
57.	člen
(črtan)
7.	DRUGI ORGANI OBČINE
58.	člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, kijih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
59.	člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV.	OŽJI DELI OBČINE
60.	člen
Občina Ormož je zaradi prostorskih, zgodovinskih, upravno gospodarskih in kulturnih potreb občanov na določenem zaokroženem območju razdeljena na ožje dele - krajevne skupnosti.
Zaradi lažjega zadovoljevanja skupnih potreb občanov, ki živijo na območjih krajevnih skupnosti, občina prenaša na krajevne skupnosti izvajanje določenih nalog krajevnega pomena.
Odločitev o ustanovitvi, ukinitvi ali spremembi območja krajevnih skupnosti in njenem imenu sprejme občinski svet, po poprej ugotovljeni volji prebivalcev, ki živijo na njenem območju.
Volja prebivalcev se ugotavlja na referendumu, ki se razpiše:
v primeru združitve krajevnih skupnosti: na območju vsake izmed krajevnih skupnosti, ki se združujejo posebej,
v primeru ustanovitve nove krajevne skupnosti oz. izločitve dela krajevne skupnosti v novo krajevno skupnost: na območju, kjer naj bi se ustanovila nova krajevna skupnost, v primeru spremembe območja: na območju, ki naj bi se izločilo iz krajevne skupnosti in na območju krajevne skupnosti, kateri naj bi se območje priključilo.
61.	člen
Krajevne skupnosti opravljajo naslednje naloge, ki se nanašajo na: urejanje prostora,
zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih
javnih služb varstva okolja,
gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih
površin,
upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter -pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
-	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
-	sodelujejo pri pripravi programov za:
•	oskrbo s pitno vodo in zaščito virov pitne vode,
•	izgradnjo objektov za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
•	modernizacijo lokalnega cestnega omrežja in omrežja občinskih javnih poti,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), predlagajo programe javnih del, sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja.
62.	člen
Krajevne skupnosti na svojem območju: upravljajo s premoženjem, ki ga imajo v lasti, kakor tudi z drugim premoženjem po pooblastilu občine, gradijo kulturne in športne objekte, vzdržujejo lastne športne objekte in, po pooblastilu občine, občinske javne športne objekte,
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju, organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oz. nudijo pomoč pri organizaciji teh prireditev,
dajejo mnenja in pobude v zadevah iz pristojnosti občinskih organov, ki se tičejo prostora in prebivalcev na območju krajevne skupnosti,
predlagajo program in razpis referenduma za uvedbo samoprispevka, podeljujejo krajevna priznanja in nagrade, podajajo predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad,
izvajajo, na podlagi 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, gospodarske javne službe v skladu z občinskimi odloki, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb, zlasti pokopališko, pogrebno dejavnost in urejanje pokopališč ter vzdrževanje javnih poti,
opravljajo druge naloge v skladu z občinskimi predpisi.
63.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega
prava.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina
odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
64.	člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše
župan.
Svet Krajevne skupnosti Ivanjkovci šteje 11 članov, Svet Krajevne skupnosti Kog šteje 7 članov, Svet Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu šteje 11 članov, Svet Krajevne skupnosti Ormož šteje 15 članov, Svet Krajevne skupnosti Podgorci šteje 11 članov in Svet Krajevne skupnosti Velika Nedelja šteje 13 članov. Občinski svet z odlokom določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
65.	člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovice njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Svet krajevne skupnosti lahko sprejme poslovnik za svoje delo ali pa odloči, da se za njegovo
delovanje smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
66.	člen
Krajevne skupnosti so neposredni uporabniki občinskega proračuna.
Svet krajevne skupnosti sprejema vse odločitve iz pristojnosti krajevne skupnosti, zlasti pa še:
finančni načrt in zaključni račun,
letni program dela in poročilo o izvedbi
programa,
odločitve o porabi sredstev krajevne skupnosti,
sklepanje drugih pravnih poslov v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na krajevno skupnost, upravlja s premoženjem krajevne skupnosti, podeljuje krajevna priznanja in nagrade, daje predloge za občinska priznanja in nagrade,
daje pobude, predloge ter mnenja Občinskemu svetu za sprejem odločitev, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Predlog finančnega načrta krajevne skupnosti mora biti usklajen s predlogom proračuna občine in predložen županu, da ga lahko Občinski svet obravnava skupaj s proračunom občine. Finančni načrt krajevne skupnosti postane veljaven z uveljavitvijo proračuna občine oz., ko da nanj soglasje občinski svet.
67.	člen
Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša zgolj ali pretežno na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet krajevne skupnosti v 30. dneh ne poda svojega mnenja, lahko občinski svet odloči o zadevi. Če gre za nujno zadevo, lahko župan ta rok izjemoma skrajša.
68.	člen
Notranja organiziranost krajevnih skupnosti na ožje dele (trški, vaški sveti), prazniki in simboli krajevnih skupnosti, ustanavljanje delovnih teles in druga specifična vprašanja za posamezne krajevne skupnosti se določijo s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.
69.	člen
V sodelovanju med občino in krajevno skupnostjo in zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog se ustanovi sosvet krajevnih skupnosti.
Sosvet sestavljajo predsedniki krajevnih
skupnosti.
Sosvet je posvetovalni organ župana in obravnava vprašanja povezana z življenjem občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem pri odločanju v občini, vprašanja enakomernega razvoja krajevnih skupnosti ter v zvezi s tem daje županu svoje predloge in mnenja.
70.	člen
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
71.	člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Sredstva za delovanje krajevne skupnosti se v proračunu razporedijo po krajevnih skupnostih.
Krajevna skupnost vsako leto, pred začetkom postopka za sprejem proračuna, predloži županu program dela, ki izkazuje potrebe po sredstvih za prihodnje proračunsko obdobje.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Pri uporabi sredstev, ki jih krajevna skupnost pridobi iz občinskega proračuna, je krajevna skupnost vezana za namen, ki je določen s proračunom ali drugimi akti Občinskega sveta.
Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe Odloka o proračunu občine.
72.	člen
Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle.
O	sklepanju pravnih poslov	krajevne
skupnosti odloča predsednik kot zastopnik krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno.
73.	člen
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
Svet krajevne skupnosti mora članu nadzornega odbora ali drugi osebi, ki se izkaže s pooblastilom nadzornega odbora, omogočiti vpogled v vso dokumentacijo krajevne skupnosti.
74.	člen
Organizacijske, strokovne, administrativne, in druge pomožne naloge za svet krajevne skupnosti opravlja strokovni sodelavec krajevne skupnosti, ki je delavec občinske uprave.
Računovodske naloge za krajevno skupnost opravlja občinska uprava.
75.	člen
(črtan)
V.	NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
1.	ZBOR OBČANOV
76.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
77.	člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno krajevno skupnost ali del krajevne skupnosti.
Župan lahko skliče zbor občanov na lastno pobudo, mora pa ga sklicati, če tako zahteva občinski svet, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Zbor občanov za območje krajevne skupnosti se skliče najmanj enkrat letno.
78.	člen
Zahteva za sklic zbora občanov se vloži s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Vsak volivec v občini oziroma v krajevni skupnosti lahko da pobudo za podpisovanje zahteve za sklic zbora občanov.
Zahtevi za sklic zbora občanov je potrebno priložiti predlagani dnevni red.
Župan lahko zavrne zahtevo za sklic, če ni vložena v skladu z zakonom ali tem statutom. Vsak podpisnik zahteve lahko sproži upravni spor zoper županovo odločitev, da se zahteva zavrne.
Če niso podani razlogi za zavrnitev zahteve, mora župan sklicati zbor občanov najkasneje petnajst dni po prejemu zahteve, od dneva sklica pa do dneva izvedbe pa lahko preteče najmanj 8 in največ 30 dni.
79.	člen
Akt o sklicu zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in na krajevno običajen način.
80.	člen
Zbor občanov veljavno sklepa, če se ga udeleži najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.
Zbor občanov vodi župan, podžupan, predsednik sveta krajevne skupnosti ali predsedujoči, ki ga izvolijo udeleženci zbora občanov z večino glasov. Na predlog predsedujočega lahko zbor občanov sprejme pravila svojega dela.
Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev.
Zapisnik zbora občanov vodi uradna oseba občinske uprave, ki jo določi župan ali direktor občinske uprave.
81.	člen
Občani na zboru občanov: obravnavajo	pobude	in	predloge	za
spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
obravnavajo	predloge in	pobude	za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
obravnavajo	pobude	in	predloge	za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oz. za spremembo njihovih območij, predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
lahko razpravljajo o predlogih splošnih aktov občine,
razpravljajo o poročilih o delu občinskih organov in delu sveta krajevnih skupnosti,
razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov krajevnih skupnosti, obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitev, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2.	REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE
82.	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
83.	člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
84.	člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
85.	člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda za razpis referenduma za celotno območje občine mora biti podprta s podpisi najmanj dvestotih volivcev v občini, pobuda za razpis referenduma v ožjem delu občine pa mora biti podprta s podpisi najmanj 5 % volivcev ožjega dela občine. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali jev nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
86.	člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamih.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
87.	člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
88.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
89.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3.	SVETOVALNI REFERENDUM
90.	člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.	DRUGI REFERENDUMI
91.	člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za katero se bo samoprispevek uvedel.
5.	LJUDSKA INICIATIVA
92.	člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
93.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
94.	člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
- neposredno v okviru občinske uprave,
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
z dajanjem koncesij,
na drugi način, določen v skladu z zakonom.
95.	člen
Občina zagotavlja izvajanje negospodarskih javnih služb na naslednjih področjih: osnovnošolsko izobraževanje, predšolska vzgoja in varstvo otrok, glasbena vzgoja, izobraževanje odraslih, osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, osebna pomoč družini, knjižničarstvo, kultura in
informacijska dejavnost.
96.	člen
Občina obvezno zagotavlja izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb: oskrba s pitno vodo,
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
javno snago in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, vzdrževanje občinskih cest, druge dejavnosti, določene z zakonom kot obvezne občinske gospodarske javne službe. Kot občinske gospodarske javne službe se lahko z odlokom določijo tudi druge dejavnosti, če so nenadomestljiv pogoj za življenje ljudi v občini in jih trg ne more zagotoviti v zadostni meri.
Občina lahko določi, da se na enak način kot občinske gospodarske javne službe opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
97.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javni zavod ali javno podjetje skupaj z drugimi občinami. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.
Za uresničevanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz prejšnjega odstavka, občinski sveti občin ustanovijo svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani.
Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitve stroškov med občinami.
VII.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
OBČINE
98.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja odloča župan v skladu z občinskim proračunom.
Prodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
99.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
100.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
101.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občinskega sveta.
102.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
103.	člen
Proračun občine je Odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
104.	člen
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V Odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
105.	člen
Občina se financira iz:
davkov, prispevkov, nadomestil in drugih javnih dajatev, zakonsko določenega deleža dohodnine,
prostovoljnih prispevkov, daril in volil,
prihodkov od premoženja,
sredstev, ki jih zagotavlja država v
okviru finančne izravnave,
drugih sredstev, ki jih zagotavlja
država,
zadolževanja in drugih virov.
106.	člen
Javne dajatve, ki pripadajo občini, so zlasti: davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek od prometa nepremičnin, upravne takse,
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov
zunaj igralnic,
davek od premoženja,
delež dohodnine v skladu z zakonom,
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
krajevne turistične takse,
komunalne takse,
pristojbina zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozda,
odškodnina in nadomestilo za degradacijo
prostora in onesnaževanje okolja,
takse za obremenjevanje okolja (ekološke
takse),
sorazmerni del stroškov za opremo stavbnega zemljišča (komunalni prispevek), koncesijska dajatev (nadomestilo za izvajanje koncesije),
druge javne dajatve, določene z zakonom ali na podlagi zakona.
107.	člen
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
108.	člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
V	obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
109.	člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
110.	člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove
obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
111.	člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se v skladu s tem sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
112.	člen
(črtan)
113.	člen
(črtan)
114.	člen
(črtan)
115.	člen
Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do
15.	aprila tekočega leta.
Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
116.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
117.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju, na predlog župana, odloča občinski svet. Župan odloča o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
118.	člen
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska
uprava.
119.	člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1.	Splošni akti občine
120.	člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Odločitve, ki se ne sprejemajo v obliki splošnih aktov, sprejme občinski svet v obliki sklepa.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
121.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
122.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
123.	člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa njihovo delovno področje ter ustanavlja javna podjetja in javne zavode.
124.	člen
Z odredbo občina določa ukrepe, ki imajo splošen pomen.
125.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
126.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
127.	člen
Statut in odloke sprejema občinski svet.
Pravilnike, odredbe in navodila sprejema občinski svet, po posebnem pooblastilu občinskega sveta pa lahko tudi župan.
128.	člen
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem vestniku občine Ormož in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V	uradnem glasilu iz prejšnjega odstavka se objavljajo tudi drugi akti, če to določa ta statut ali če tako določi občinski svet.
2.	Posamični akti občine
129.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Z odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
S sklepom odloča občina o vprašanjih procesnega pomena v upravnem postopku.
130.	člen
V	upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe občinske uprave odloča župan, če ni z zakonom drugače določeno. V pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX.	VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
131.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
132.	člen
Občina lahko nastopa kot stranski udeleženec v upravnem postopku, če bi lahko odločitev o zadevi prizadela pravice oziroma pravni položaj občine. Občino v upravnem postopku zastopa župan oziroma po pooblastilu župana direktor občinske uprave ali druga oseba, zaposlena v občinski upravi. Občino lahko zastopa tudi pooblaščenec, ki se izkaže s pooblastilom občinskega sveta oziroma župana.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko v imenu občine vložijo tožbo v upravnem sporu.
133.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
134.	člen
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim aktom.
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.
135.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), Statutarni sklep (Uradni vestnik občine Ormož št. 14/98) ter Statuti krajevnih skupnosti.
136.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/01) vsebujejo naslednjo končno določbo:
7.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05) vsebujejo naslednjo končno določbo:
11.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Dopolnitev Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
3.	člen
Dopolnitev statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12) vsebujejo naslednjo končno določbo:
22. člen
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
31. člen
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
42.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo in 8/15) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo, 10/14 in 8/15) je Občinski svet Ormož, na 7. redni seji, dne 13.7.2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika občinskega sveta, ki obsega:
Poslovnik občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, z dne 16.11.1999)
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/01, z dne 30.3.2001)
Spremembe Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 24/06, z dne 19.12.2006)
Spremembe Poslovnika občinskega sveta občine (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07 z dne 29.3.2007)
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 2/10 z dne 15.3.2010)
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12 z dne 22.2.2012)
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/14 z dne 6.8.2014)
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/15 z dne 5.6.2015)
Številka: 007- 13/2015 07/9
Ormož, dne 13.7.2015
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA (Uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2.	člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3.	člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4.	člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5.	člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6.	člen
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7.	člen
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET“.
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
II.	KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8.	člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 15 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9.	člen
Prvo sejo vodi naj starejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog naj starejšega člana določi občinski svet.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za	župana ali
predstavnikov kandidatur.
10.	člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb	kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11.	člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12.	člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora v 30 dneh pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1.	Splošne določbe
13.	člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
-	predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere jev zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti,
-	glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati amandmaje teh predlogov,
-	sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta,
-	predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta
do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14.	člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki gaje dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
15.	člen
Svetniki se imajo pravico povezovati v klube svetnikov. Svetnik je lahko član le enega kluba svetnikov.
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list imajo pravico ustanoviti le en klub svetnikov.
Klub svetnikov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko ustanovijo najmanj 3 svetniki.
Svetniki ustanovijo klub svetnikov najkasneje v 15 dneh po konstituiranju sveta, vodja kluba svetnikov pa obvesti o ustanovitvi kluba župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.
Če je bil z liste kandidatov izvoljen en sam kandidat, ima ta status samostojnega svetnika, v kolikor se ne poveže v svetniški klub. Status samostojnega svetnika ima tudi svetnik, ki izstopi iz svetniškega kluba in se ne priključi drugemu svetniškemu klubu.
Zagotavljanje sredstev za delo in financiranje svetniških klubov se uredi s posebnim pravilnikom.
2.	Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
16.	člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17.	člen
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo, kijih lahko na seji ustno obrazloži.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Obrazložitev vprašanja ali pobude ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vprašanja in pobude, ki so bila oddana najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejšo proučitev, pregled dokumentacije ali pridobitev pojasnil oz. odgovor od drugih organov oziroma inštitucij, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji oz. v roku 30 dni.
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti vsem članom občinskega sveta praviloma posredovan s sklicem naslednje redne seje.
18.	člen
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3.	Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
19.	člen
Član občinskega sveta seje dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu Občinskega sveta, ki se ne udeleži seje občinskega sveta ne pripada plačilo za nepoklicno
opravljanje funkcije za sejo. Plače, nagrade in druga plačila občinskih funkcionarjev se uredijo s posebnim pravilnikom.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV.	DELOVNO PODROČJE SVETA
20.	člen
Občinski svet je naj višji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V.	SEJE SVETA
1.	Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21.	člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
22.	člen
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanom, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave.
O seji občinskega sveta se obvestijo tudi krajevne skupnosti, politične stranke zastopane v občinskem svetu in sredstva javnega obveščanja.
Vabila iz prejšnjih odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, lahko pa tudi po elektronski pošti.
23.	člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, kije sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi, če seje ne želi voditi ali se je ne udeleži župan ali od njega pooblaščen podžupan ali član občinskega sveta.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
23.a člen
Dopisna seja občinskega sveta se lahko opravi, kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena in ni pogojev za sklic redne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine in niso zajete v proračunu za tekoče leto. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim glasovanjem, glasovanjem po pošti ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za predlagan sklep v času trajanja seje, glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
24.	člen
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
Vabilo se objavi tudi na oglasni deski in spletni strani občine.
25.	člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, kijih določa ta poslovnik.
26.	člen
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi naj starejši član občinskega sveta.
27.	člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini, ki so se prijavili za poročanje za sejo občinskega sveta ali delovnih teles občinskega sveta, se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta.
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, direktorja občinske uprave, pripravljavca gradiva, zapisnikarja, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
2.	Potek seje
28.	člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
29.	člen
Takoj po sprejemu dnevnega reda seje, občinski svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
30.	člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere tako predlaga predlagatelj, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, kije podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
31.	člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se lahko prekine ter se nadaljuje na isti seji ali na eni od naslednjih sej.
32.	člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
Po tem dobijo besedo predstavniki svetniških klubov, člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pisno priglasili k razpravi. Njihova razprava lahko traja največ pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot sedem minut.
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca, če omeni njegovo ime ali v svoji razpravi govori o njegovi razpravi. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na predhodno napoved replike, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
33.	člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
34.	člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
35.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če to zahteva klub svetnikov zaradi posvetovanja v klubu.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
36.	člen
Seje občinskega sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na predlog vodje svetniškega kluba, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut. Odmor lahko predsedujoči odredi le med razpravo oziroma pred odločanjem.
Vsak svetniški klub lahko, pri posamezni točki dnevnega reda, zahteva odmor le enkrat.
37.	člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3.	Vzdrževanje reda na seji
38.	člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
39.	člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-	opomin,
-	odvzem besede,
-	odstranitev s seje ali z dela seje.
40.	člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki muje izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
41.	člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
42.	člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4.	Odločanje
43.	člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
44.	člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
45.	člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
46.	člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
47.	člen
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve.
48.	člen
Javno glasovanje se opravi z glasovalno napravo, dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
49.	člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI".
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
50.	člen
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
število razdeljenih glasovnic,
število oddanih glasovnic,
število neveljavnih glasovnic,
število veljavnih glasovnic,
število glasov "ZA" in število glasov
"PROTI",	oziroma pri glasovanju	o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil
posamezni kandidat,
ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano	večino	ali da predlog ni
izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
51.	člen
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5.	Zapisnik seje občinskega sveta
52.	člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
53.	člen
Potek seje občinskega sveta se snema in se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana.
Zvočni zapis seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ali občinskega sveta.
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del zvočnega zapisa seje dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu.
54.	člen
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
55.	člen
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, v katero je bil opravljen vpogled.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.
6.	Strokovna in administrativno tehnična opravila
za svet
56.	člen
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7.	Delovna telesa občinskega sveta
57.	člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi z imenovanji v organe javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina,
-	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah,
daje mnenja in predloge za podelitev priznanj, odlikovanj in nagrad občine Ormož,
-	obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
58.	člen
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
59.	člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije:
-	odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja,
-	odbor za varstvo okolja in urbanizem,
-	odbor za družbene dejavnosti,
-	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
-	odbor za razvoj malega gospodarstva,
-	komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
statutarna komisija,
-	komisija za vloge in pritožbe.
Število članov posameznega delovnega telesa določi občinski svet s sklepom pred imenovanjem posameznega delovnega telesa na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delovna telesa so dolžna obravnavo opraviti najkasneje 3 dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja Občinskega sveta ter svoje mnenje, stališča in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora delovno telo predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. Delovno telo lahko predlaga Občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
60.	člen
ODBOR ZA PREMOŽENJE, FINANCE IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju premoženja, financ in gospodarskih vprašanj, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
61.	člen
ODBOR ZA	VARSTVO	OKOLJA IN
URBANIZEM
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju varstva okolja in urbanizma, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo	je odbor	dolžan opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za varstvo okolja in urbanizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
62.	člen
ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
63.	člen
ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
64.	člen
ODBOR ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim
splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
Odbor za razvoj malega gospodarstva lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
65.	člen
STATUTARNA KOMISIJA
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
66.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima naslednje pristojnosti:
obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika, proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo občinskemu svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, opravlja druge zadeve, določene z zakonom in tem poslovnikom.
67.	člen
(črtan)
68.	člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
69.	člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
O imenovanju članov se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali svetniški klubi in samostojni svetniki.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov delovnega telesa, imajo prednost kandidati, ki so jih predlagali različni svetniški klubi in samostojni svetniki, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo v občinskem svetu.
Predsednika delovnega telesa imenuje delovno telo izmed svojih članov.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
70.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
71.	člen
(črtan)
72.	člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika delovnega telesa opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena od predsednika pooblaščeni član delovnega telesa.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
73.	člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta ali so odgovorni za področje, na katerega se nanaša vsebina akta, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo
je neposredno povezano z obravnavano problematiko. Če župan ni predlagatelj predloga akta ali druge odločitve občinskega sveta se na sejo delovnega telesa vabi tudi predlagatelj ali njegov predstavnik.
Na sejo delovnega telesa je vabljen tudi
župan.
VI.	AKTI OBČINSKEGA SVETA
1.	Splošne določbe
74.	člen
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
-	poslovnik o delu občinskega sveta,
-	proračun občine in zaključni račun,
-	planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
-	odloke,
-	odredbe,
-	pravilnike,
-	navodila,
-	sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
75.	člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
76.	člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje
župan.
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
2.	Postopek za sprejem odloka
77.	člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, kijih bo imelo sprejetje odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
78.	člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
79.	člen
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
80.	člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni primeren, ga s sklepom zavrne.
Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
81.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
82.	člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti v pisni obliki predložen županu najpozneje 7 dni pred dnem določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta, svetniški klub ali predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
83.	člen
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Če je k posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejetju takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje več. Svetniški klub, župan in predlagatelj lahko predlagajo amandma na vloženi amandma. V tem primeru se najprej glasuje o amandmaju na amandma. Če je amandma na amandma sprejet, se o prvem amandmaju ne glasuje.
84.	člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.
85.	člen
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Občinski svet v novi sestavi lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova.
3.	Hitri postopek za sprejem odlokov
86.	člen
Kadar to zahtevajo nujne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4.	Skrajšani postopek za sprejem odlokov
87.	člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V	skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.
88.	člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V	uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5.	Postopek za sprejem proračuna
89.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
90.	člen
Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance.
V	okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu:
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, načrtovane politike občine, oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in kadrovski načrt, načrt razvojnih programov in načrt nabav.
Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
91.	člen
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
V	času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
92.	člen
V	času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu v času javne razprave.
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
93.	člen
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo obravnaval dopolnjen predlog proračuna.
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje sedem dni pred sejo sveta ali na seji sami na kateri lahko predlaga amandma najmanj 1/4 vseh članov občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Župan lahko na sami seji na kateri je obravnavan dopolnjen predlog proračuna vloži amandma.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v
obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
94.	člen
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki gaje vložil predlagatelj.
95.	člen
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
96.	člen
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
97.	člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
98.	člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
99.	člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
6.	Postopek za sprejem obvezne razlage
100.	člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
7.	Postopek za sprejem prečiščenega besedila
101.	člen
Če postane občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev nepregleden, pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo akta. Predlog uradnega prečiščenega besedila se objavi najmanj 7 dni pred dnem določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan akt na spletni strani občine Ormož.
Uradno prečiščeno besedilo potrdi občinski svet brez razprave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
VII.	VOLITVE IN IMENOVANJA
102.	člen
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
103.	člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "ZA" ali "PROTI".
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
104.	člen
Če se	glasuje o	več kandidatih	za isto
funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število	glasov,	se izbira	kandidatov za	ponovno
glasovanje med	kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom.
Če se	glasuje o	več kandidatih	za isto
funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
105.	člen
Če kandidat ali lista kandidatov ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju ne dobi potrebne večine, je v tretjem krogu imenovan kandidat ali lista kandidatov, ki je dobila naj večje število glasov.
1.	Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
106.	člen
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2.	Imenovanje podžupana - podžupanov
107.	člen
(črtan)
3.	Postopek za razrešitev
108.	člen
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve	in	imenovanja pristojna	za	predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Če	je župan pristojen	za	predlaganje
kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
4.	Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
109.	člen
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji	imajo pravico odstopiti.	Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
VIII.	RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
110.	člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, kije na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
111.	člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX.	JAVNOST DELA
112.	člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, kijih določa statut in ta poslovnik.
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
113.	člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X.	DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
114.	člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, kijih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XI.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
115.	člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
116.	člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet.
XII.	KONČNA DOLOČBA
117.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/95).
118.	člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/01) vsebujejo naslednjo končno določbo:
3.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 24/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:
8.	člen
Spremembe Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe Poslovnika Občinskega sveta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4.	člen
Spremembe Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 2/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:
18. člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/12) vsebujejo naslednjo končno določbo:
12. člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 10/14) vsebujejo naslednjo končno določbo:
8.	člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4.	člen
Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - Uradno prečiščeno besedilo in 110/11-ZDIU12) in 16. in 103. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 4/12 - Uradno prečiščeno besedilo in 8/15) je Občinski svet Ormož na 7. redni seji, dne 13.7.2015 sprejel
1.	člen
V Odloku o proračunu Občine Ormož za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 18/14) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2015
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v eurih
Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto		Proračun leta 2015
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	12.798.293
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	10.244.617
70	DAVČNI PRIHODKI	8.287.657
	700 Davki na dohodek in dobiček	6.911.707
	703 Davki na premoženje	1.100.425
	704 Domači davki na blago in storitve	275.525
71	NEDAVČNI PRIHODKI	1.956.960
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.279.854
	711 Takse in pristojbine	8.200
	712 Globe in druge kazni	21.000
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	56.213
	714 Drugi nedavčni prihodki	591.692
72	KAPITALSKI PRIHODKI	150.000
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	50.000
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	100.000
73	PREJETE DONACIJE	20.986
	730 Prejete donacije iz domačih virov	20.986
74	TRANSFERNI PRIHODKI	2.382.690
	740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.363.280
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna	1.019.410
	Evropske unije	
II.	SKUPAJ ODHODKI	13.446.429
40	TEKOČI ODHODKI	2.531.376
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	695.593
	401 Prispevki delodajalca za socialno varnost	102.800
	402 Izdatki za blago in storitve	1.270.917
	403 Plačila domačih obresti	12.497
	409 Rezerve	449.569
41	TEKOČI TRANSFERI	5.251.018
410	Subvencije	128.827
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.664.360
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	489.215
413	Drugi tekoči domači transferi	1.968.616
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	5.344.366
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	5.344.366
43	INVESTICJSKI TRANSFERI	319.668
431	Investicijski transferi privatnim in fizičnim osebam, ki niso	250.540
proračunski uporabniki
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	69.128
III.	PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (PRESEŽEK) (I.-II.)	_648 136
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta
IV.	PREJETA VRAČU.A DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH	68.953
DELEŽEV
75	Prejeta vračila danih posojil	68.953
750 Prejeta vračila danih posojil	68.953
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH	DELEŽEV	20.000
44	Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev	20.000
440 Dana posojila	20.000
VI.	Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih	deležev (IV.-	48.953
V.)
C.	RAČUN FINANCIRANJA
Skupina / Podskupina konto v/Konto/Podkonto	^>1	*6*3
VII.	ZADOLŽEVANJE	1.624.000
50	ZADOLŽEVANJE	1.624.000
500 Domače zadolževanje	1.624.000
VIII.	ODPLAČILA DOLGA	385.068
55	ODPLAČILA DOLGA	385.068
550 Odplačila domačega dolga	385.068
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VIL-	639.749
II.-V.-VIII.)
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	1.238.932
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	648.136
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.	2.250.251
PRETEKLEGA LETA
9009 Splošni sklad za drugo«
2.	člen
V	drugem odstavku 8. člena se znesek »114.767« nadomesti z zneskom »108.540«.
3.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se znesek »1.540.000« nadomesti z zneskom »1.624.000«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 410-10/2015 11/11 Ormož, dne 13.7.2015
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
PRILOGA:
Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
44.
Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 50/14), prvega odstavka 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 -uradno prečiščeno besedilo in 8/15) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 13.07.2015 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2015-št. 3/2015
1.	člen
V	letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2015 (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 18/2014, 3/2015 in 7/2015), se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2015 iz L člena tega sklepa se načrtuje v orientacijski vrednosti v višini 134.132,00 EUR«.
2.	člen
V	Letni načrt pridobivanja se vključijo še naslednje nepremičnine.
Tabela A - Načrt pridobivanja zemljišč:
pare.št.	k.o.	velikost v m2	način razpolaganja	vrsta nepremičnine	okvirna cena v EUR
del 310/1	Vuzmetinci	ec a 510	nakup	zemljišče	2.550
447/2	Vinski Vrh	127	nakup	zemljišče	635
447/3	Vinski Vrh	11	nakup	zemljišče	55
443/2	Vinski Vrh	70	nakup	zemljišče	350
488/5	Veliki Brebrovnik	1203	nakup	zemljišče	6.015
487/4	Veliki Brebrovnik	147	nakup	zemljišče	735
485/4	Veliki Brebrovnik	228	nakup	zemljišče	1.140
486/4	Veliki Brebrovnik	208	nakup	zemljišče	1.040
227/7	Veliki Brebrovnik	211	nakup	zemljišče	1.055
231/4	Mali Brebrovnik	113	nakup	zemljišče	565
157/2	Mali Brebrovnik	247	nakup	zemljišče	1.235
157/1	Mali Brebrovnik	5	nakup	zemljišče	25
302/7	Kaj žar	134	nakup	zemljišče	670
302/8	Kaj žar	13	nakup	zemljišče	65
534/13	Kog	104	nakup	zemljišče	520
534/15	Kog	132	nakup	zemljišče	660
534/17	Kog	24	nakup	zemljišče	120
590/5	Kog	122	nakup	zemljišče	610
29/14	Cerovec Stanka Vraza	cca 35	nakup	zemljišče	175
310/1	Vuzmetinci	ec a 650	nakup	zemljišče	3.250
210/2	Libanja	319	nakup	zemljišče	1.276
284/4	Libanja	992	nakup	zemljišče	3.968
519/67	Sodinci	280	nakup	zemljišče	1.120
528/4	Sodinci	16	nakup	zemljišče	64
353/4	Kog	261	nakup	zemljišče	1.938
353/5	Kog	16	nakup	zemljišče	128
353/8	Kog	46	nakup	zemljišče	287
290/2	Kog	8	nakup	zemljišče	64
241/4	Ormož	4080	nakup	zemljišče	40.800
SKUPAJ:					71.115
3.	člen
Iz Letnega načrta pridobivanja se izvzamejo naslednje nepremičnine:
parc.št.	k.o.	velikost v m2	način razpolaganja	vrsta nepremičnine	okvirna cena v EUR
Poslovna cona Ormož	Ormož		nakup	zemljišče	30.000
126	Hardek	10.700	nakup	zemljišče	16.050
SKUPAJ:					46.050
4.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 478-125/2014 01\29 Ormož, dne 13.07.2015
Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
45.
Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 50/14), drugega odstavka 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 -uradno prečiščeno besedilo in 8/15) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 13.07.2015 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2015-št. 4/2015
1.	člen
V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2015 (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 18/2014, 3/2015, 5/2015 in 7/2015) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:	»Letni načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem občine Ormož za leto 2015 iz 1. člena tega sklepa se načrtuje v orientacijski vrednosti v višini 545.507,49 EUR«.
2.	člen
Tabela A iz že sprejetega Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož se spremeni tako, da se vključijo še naslednje parcelne št.:
Tabela A - Načrt razpolaganja z zemljišči:
upravljavec	k.o.	pare.št.	velikost v m2	solast delež	razpolagan je	stavbna pravica	okvirna vrednost v EUR
Občina Ormož	Vinski Vrh	488/2, 493/2	60+56=116	1/1	prodaja	/	100
Občina Ormož	Libanja	276/2, 209/3	774+368=1142	1/1	prodaja	/	2.200
Občina Ormož	Radomerje	459/1,459/2, 459/3, 459/4	1400+1470+370 +500=3740	1/5	prodaja	/	1.500
Občina Ormož	Žerovinci	*88/l	570	6/10	prodaja	/	2.000
Občina Ormož	Podgorci	839/4	349	1/1	prodaja	/	2.800
Občina Ormož	Kog	289/4	285	1/1	prodaja	/	2.433
Občina Ormož	Cerovec Stanka Vraza	del 29/1	cca 170		menjava	/	1.360
SKUPAJ:							12.393
3.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 478 - 124/2014 01\29 Ormož, dne 13.07.2015
Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
46.
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, UPB1 - 102/2004, 62/04, 111/05, 120/06 - odločba ustavnega sodišča, 126/2007, 108/09) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo in 8/15) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne
13.07.2015	sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra
1.
S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnino s pare. štev.:
839/4 v izmeri 349 m2, vpisana kot javno dobro v k.o. (327) Podgorci.
Nepremičnina iz 1. člena tega sklepa preneha biti javno dobro in postane last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687.
3.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 478 - 64/2015 01\29 Ormož, dne 13.07.2015
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
47.
Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 in 25/14), Sklepa o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/15), 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12-uradno prečiščeno besedilo in 8/15), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/07), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07) so Občinski sveti občin:
Ormož na svoji 7. redni seji, dne 13.7.2015
Sveti Tomaž na svoji 5. redni seji, dne
22.4.2015
Središče ob Dravi na svoji 1. izredni seji, dne
28.5.2015	sprejeli naslednji
SKLEP
o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
1.
V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se imenujejo naslednji člani:
1.	Marijan Premuš, predstavnik Občinskega sveta Občine Ormož,
2.	Aleš Dogša, predstavnik Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi,
3.	Anton Ganza, predstavnik Občinskega sveta Občine Sveti Tomaž,
4.	Marjan Munda, predstavnik Občinske uprave Občine Ormož,
5.	Milena Milosavljevič, predstavnica Občinske uprave Občine Središče ob Dravi,
6.	Ivan Rakuša, predstavnik Občinske uprave Občine Sveti Tomaž,
7.	Alojzija Mašek, predstavnica Upravne enote Ormož,
8.	Janko Zadravec, predstavnik Policijske postaje Ormož,
9.	Jožef Šterman, predstavnik organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem v cestnem prometu,
10.	Ivan Viher, predstavnik upravljavca cest,
11.	Franc Fajfar, predstavnik OŠ na območju občine Ormož, ki ga predlaga aktiv ravnateljev OŠ Občine Ormož.
2.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenuje za mandatno dobo štirih let. Mandatna doba začne teči članom naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
3.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 013-5/2015 07/9 Ormož, dne 13.7.2015
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
Številka: 007-13/2015 01/HZ Sv. Tomaž, dne 22.4.2015
Mirko CVETKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SV. TOMAŽ
Številka: 03231-1/2015-4 Središče ob Dravi, dne 28.5.2015
Jurij BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
48.
Na podlagi 19. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 - EZ-A in 33/11 -ZEKom-C), 16. člena Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož - uradno prečiščeno besedilo, št. 12-1/07 in 10/11) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 - uradno prečiščeno besedilo in 8/15) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne
13.7.2015	sprejel
SKLEP
1.
Za direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož se z dnem 1.9.2015, imenuje Zlatko Zadravec, za mandatno dobo petih let, s polovičnim delovnim časom.
2.
Ta sklep velja takoj.
Obrazložitev:
Na podlagi 19. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. , 51/04 - EZ-A in 33/11 - ZEKom-C) ter 11. in 12. člena Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož - uradno prečiščeno besedilo, št. 12-1/07 in 10/11) je Svet Javne razvojne agencije Občine Ormož v Štajerskem tedniku, dne 8.5.2015 objavil javni razpis za prosto delovno mesto direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož.
V	razpisanem roku so se pravočasno na razpis prijavili štirje kandidati in sicer:
1.	Davorin Korpar,
2.	Franc Kociper,
3.	Mojca Sok Komloš in
4.	Zlatko Zadravec.
V	11. členu odloka so določeni pogoji in kriteriji za imenovanje direktorja.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki: je državljan Republike Slovenije, ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, ima najmanj deset let delovnih izkušenj, je strokovnjak na področju dela javne agencije,
ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora daljšo od treh mesecev, ki še ni izbrisana,
aktivno obvlada angleški ali nemški jezik, je najmanj tri leta opravljala vodstvene in organizacijske naloge v gospodarski družbi ali državnem organu oziroma organu občine in
ni v kazenskem postopku za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Pri izbiri osebe v okviru javnega natečaja za direktorja se uporabljajo naslednji kriteriji:
strokovnost in usposobljenost osebe za
področje dela agencije,
pretekli rezultati dela,
dolžina delovnih izkušenj in
obseg izkušenj z opravljanjem vodstvenih in
organizacijskih nalog.
Svet Javne razvojne agencije Občine Ormož je na svoji 2. izredni seji, dne 8.6.2015 sprejel sklep št. 1, s katerim predlaga Občinskemu svetu Ormož, da se za direktorja Javne razvojne agencije Občine Ormož za mandatno dobo petih let, s polovičnim delovnim časom, imenuje Zlatko Zadravec, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, njegove dosedanje izkušnje in vizija razvoja agencije v prihodnjih petih letih delovanja pa ustreza pričakovanjem sveta agencije.
S tem so izpolnjeni pogoji za imenovanje direktorja.
Pravni pouk:
Zoper ta sklep imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v razpisnem postopku možnost sprožiti upravni spor, z vložitvijo tožbe v dveh izvodih v roku 30 dni od dneva vročitve tega sklepa.
Tožba se vloži priporočeno po pošti ali poda ustno na zapisnik pri Upravnem sodišču v Mariboru.
Številka: 100-28/2015 07/9 Ormož, dne 13.7.2015
Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ