Poštnina plačana v gotova«. ^ ^
Leto K„ št. 37 *7„jutro" xviii., št. zn a) Ljubljana, ponedeljek 13. septembra 1937
Cena 2 Dir
bpravoistvo. Ljubljana, Knafljeva 5 _ — Telefon št. 3122, 3123, 3124, $ 8125, 3126.
•aseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. U — Telefon št 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2,
— Telefon SL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
„:življenje in svet1*
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na* roča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Praznik naprednih fantou
Krasna manifestacija nacionalne mladine — 1500 fantov in mladih mož iz vseh krajev Slovenije se je zbralo na ustanovno skupščino
banovinske omladinske organizacije JNS
Z iskreno radostjo in globokim zadoščenjem beležimo današnjo banovinsko skupščino omladine JNS kot enega najpomembnejših dogodkov v našem narodno-političnem življenju zadnjega časa. Iz vseh krajev Slovenije so se zbrali fantje in mladi možje, delegati omlad. organizacij JNS, da manifestirajo svojo nacionalno borbenost in pokažejo, kako globoko je zakoreninjena jugoslovenska misel v srcih mlade generacije. Navzlic skrajno slabemu vremenu in z največjimi osebnimi in materialnimi žrtvami je prispelo v Ljubljano samo z vlaki okrog tisoč fantov in mladih mož, kmetov in kmečkih sinov, delavcev in obrtnikov, ki so ramo ob rami z zastopniki mlade inteligence v krasnem manifestacijskem zborovanju izpričali ne le svoje navdušenje za jugoslovensko stvar, temveč tudi treznost svojih pogledov na naše nacionalne in državne probleme ter odločnost in disciplino v volji za delo in za zmago.
Ljubljana morda še ni videla tako lepega delovnega zbora slovenske mladine. Na njem ni bilo ne strasti ne sovraštva. Udejstvovala pa se je Ie kipeča ljubezen za veliki naš narod. Bil je zbran resnični cvet naše mlade generacije, ki v svojih krepkih rokah samozavestno nosi jugoslovensko zastavo.
Skupščina naše nacionalne omladine je porušila vse nade nasprotnikov jugo-slovenske misli, ki so morda kdaj računali, da bi ideja državnega in narodnega edinstva mogla biti poražena med slovenskim ljudstvom. Nasprotno! Ko so jo nekateri proglašali že za mrtvo, je vnovič užgala tisočera mlada srca. Bolj kakor kdaj stoji jugoslovenska fronta ponosna in samozavestna; starim borcem se priključuje mlada vojska, ki za nobeno ceno ne bo pustila zastave iz rok in ki je trdno odločena, da izvojuje končno zmago.
S to mlado vojsko je dobri duh našega naroda. V njej so poštenost, iskrenost in ona moralna sila prepričanja, ki ne klone nikdar in nikomur, ker se zaveda, da brani in čuva veliko in pravično stvar. Navzlic težkim časom, ki jih je Jugoslavija preživljala od svoje ustanovitve, navzlic pogreškam in zablodam je bila današnja skupščina dokaz, da je nacionalna vzgoja vendarle že globoko posegla v našo narodno sredino, in zbor naše mladine je najlepša zahvala onim plemenitim učiteljem, našemu Sokolstvu, narodnim prosvetnim organizacijam, ki požrtvovalno sejejo in gojijo jugoslovensko seme v srcih doraščajočih rodov.
Banovinska skupščina omladine JNS daje starim in mladim borcem za jugoslovensko idejo med nami novih moči in utrjuje vero v zmago napredne in nacionalne misli kot osnovne smernice našega narodnega razvoja in naše
bodočnosti.
Zbor mlade vojske
Ljubljana, 12. septembra Današnji ustanovni občni zbor mladinske organizac;je JNS za Slovenijo se je raz-vii v mogočno manifestacijo, ki je zopet izpričal, da so široke množice, ki jim je misel narodnega in državnega edinstva vodnica na novem pohodu, in da se armadi nacionalistov v strnjenih vrstah pridružujejo najboljši, kar jih narod premore: mladina. Kljub izredno slabemu vremenu je cxl blizu in daleč, prav iz srca srezov Slovenije, prihitelo v Ljubljano nad tisoč delegatov omlad;nskih organizacij. Njim so se pridružili še tovariši iz Ljubljane in pa številni starejši narodni borci iz stranke, da kazinska dvorana ni mogla sprejeti vase vse množice ;n je bilo treba priključiti zborovanju še sosedne prostore, v katerih so namestili zvočnike, da so lahko vsi prisotni sledili govorom. Skupaj se je udeležilo današnje skupščine okrog 1500 fantov in mladih mož.
Velika dvorana Kaz:ne je bila pripro-sto, a okusno in slavnostno okrašena. Stene so bile drapirane z državnimi trobojni-cami. Spredaj je na desni visel prapor, ki je pri znanih dogodkih 4. junija izšel raztrgan, pa vendar zmagovit iz borbe in ki ga je vzeia nacionalna mladina v svojo posebno zaščito. Nad odrom je pod državnim prbom, ovita v državno trobojnico, visela :ika mladega vladarja Nj. Vel. kralja Pe-.ra II., steno za odrom pa je prasil velv ki Vavpotičev portret blagopokojnega Viteškega kralja, prav tako drapiran z narodnimi barvami. Ob predsedniško mizo so bili obešeni venci, namenjeni spomeniku kralja Petra I. Osvoboditelja, grobu vod;-telja dr. Gregorja Žerjava in rapallski spominski plošči pred univerzo.
Priče'ek zborovanja se je malo zakasnil, ker je imel dopoldanski mariborski vlak, s katerim se je pripeljala večina delegatov iz štajerskih srezov, precejšnjo zamudo. Vkljub vsemu pa je med mladimi zboroval-ci, med katerimi je bilo največ kmečkih fantov iz vseh koncev banovine ter mladih obrtnikov in delavcev iz vseh naših krajev, vladalo najlepše razpoloženje. Fantje iz Konjic, ki so se b;li pripeljali na dveh velikih avtobusih, so imeli harmonike s seboj, pa so minute čakanja krajšali z veselo pesmijo.
Ovacije nacionalnim voditeljem
Ob 10. so prišli v dvorano v Ljubljani navzoč: člani vodstva stranke s podpredsednikom dr. Banjaninom. glavnim tajnikom c'r. Kramerjem in senatorjem Ivanom Pucljem na čelu. Zbrana mladina je nacionalne voditelje sprejela z viharnimi ovaci-jami. Med drugimi odličnim' gosti so zborovanju prisostvovali še predsednik bano-vinskega odbora JNS dr. Janko Rajar s po-slevodečim podpredsednikom dr. Pirkma-jerjem, narodni poslanci Prekoršck, Lukačič Mravlje, Koman, Pieskovič in Rajkp Turk ter predstavnik" številnih sreskih in krajevnih organizacij JNS.
Omladinsko organizacijo JNS iz Beograda je zastopa! njen predsednik Branislav Živanovič, akademsk: klub JNS na beograjski univerzi pa Dinrtrije Prekič.
Predsednik banovmskega odbora inž. Jože Rus jc zborovalce pozdravil z iskreno dobrodošlico, a še posebej omladince, ki so s tako štev;lno navzočnostjo izpričali, da ne more nobena sila zavreti njihovega dela in žrtev za blagor domovine.
Brzojavka kralju
Med burnimi ovacijami je bila nato sprejeta naslednja vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II: »Omladina Jugoslovenske nacionalne
stranke v dravski banovini, zbrana na ustanovni skupščini v Ljubljani, oduševljeno pozdravlja svojega mladega kralja in mu izraža svojo neomajno vdanost in zvestobo.«
Zborovalci so čitanje brzojavke poslušali stoje, a ko so se polegli navdušeni vzkliki mlademu vladarju, je iz mladih grl zaorila narodna himna.
Še dolgo so po dvorani odmevali ponovni vzkliki kralju, Jugoslaviji in blagopo-kojnemu kralju, nato pa je bila med ponovnim viharnim odobravanjem sprejeta brzojavka predsedniku JNS Petru Zivkovi-Ču, v kateri mladina JNS v Sloveniji zagotavlja svojega predsednika, da je pripravljena tudi na največje žrtve za zmago nacionalnih idealov.
Skupščini so poslali brzojavne pozdrave predsednik Zivkovič, podpredsednik Juraj Demetrov;č in mnogi narodni poslanci iz hrvatskih in srbskih krajev.
Pozdravi mladini
Pred prehodom na dnevni red je predsednik inž. Rus podelil po vrsti besedo še navzočim članom strankinega vodstva. Vsakega od njih so fantje sprejeli z viharnimi ovacijami, čim je stopil za govorniško mizo. Prekinjali so jih z vzkliki odobravanja in soglašanja in jim ob zaključku njihovih izvajanj vnovič prirejali navdušene ovacije. Prv; je sprevogovoril predsednik banovinskega odbora JNS za dravsko banovino
Dr. Janko Rajar
Izrazil je svoje veselje, da vidi borbenost nastopajoče generacije. Zahvalil se je predsedniku in vsem članom omladinskega akcijskega odbore, pa vsem požrtvovalnim delavcem na podeželju za njihov t-ud in nj;hove napore pri organiziranju napredne mladine. Čestital jim je k doseženim uspehom, ki se najlepše kažejo ravno na današnji skupščini, in jih pozval, naj strnejo mladi s starejšimi vse moči, da dosežemo veliki ideal: čim bolje služiti kralju, državi in domovini.
Z dolgotrajnimi navdušenimi ovacijami je bil sprejet podpredsednik JNS
senator Jovo Banjanin
Tud; on je v uvodu izrazil srečo in veselje, da vidi tako mogočno zborovanje nacionalne mladine. Nov vihar odobravanja je sprožil, ko je sporočil fantom pozdrave predsednika Petra Živkoviča ter njegovo in svoje prizadevanje in zahvalo za pogum in požrtvovalnost, s kutco so organiziral' nacionalno mladino v Sloveniji. Današnji zbor dokazuje, da je jugoslovenska misel trdi med Slovenci jačja kakor mislijo njeni nasprotniki. JNS ;ma čudno usodo. Že pred dvema letoma so govorili, da je umrla. Danes sem lahko čital, da umira. In vendar še živi, živi bolj kakor kdaj prej. Vse te pobožne želje, da bi razpadla pa pričajo, kako močni smo v borbi za nacionalne -deale. To pričajo tudi napadi na stranko, ki jim v zadnjih letih še nobena druga stranka ni bila izpostavljena enakim.
V nadaljnjih izvajanjih se je g. Banjanin dotaknil nekaterih problemov, jih razčleni in pojasnil njih bistvo. Opozoril je na to, kako so besni napadi na JNS rodili ravno nasprotni uspeh, pokazal pa tudi vso nesmisel teh napadov, ki enkrat klevečejo JNS, da je fašistična, drugič, da je komunistična, pa narodno socialistična in vse mogoče. Mi pa moramo verovati v veliko misel jugoslovensko. Današnji zbor dokazuje, kako krepka je ta misel, m jamči, da bo prej ali slej dokončno zmagala.
Pozdrave sta nato sporočila odposlanca beograjske nac;onalne omladine gg. Živa-novic in Prekič, potem oa ie spregovoril.
pozdravljen s prisrčnimi ovacijami, glavni tajnik stranke
senator dr. Kramer
V imenu starejše nacionalne in napredne generacije je čestital fantom h krasnemu uspehu nj:hovega dela in njihove borbenosti. Prisrčno se jim je zahvalil in jih opozoril, kako močno je oživela jugosloven ska misel ravno v mladem rodu. Tc jc najboljši dokaz njene življenjske sile Ln dokaz, da nimajo prav oni, ki b; radi dokazali, da je ta misel pogresna, misel, ki nam je prinesla osvobojenje m zedinjenje. Preživela je že mnoge težke čase, a niti vihra svetovne vojne je ni mogla unič:ti. Nasprotno, ravno s to mislijo smo zmagali in dosegli svobodo. Zmagovito je za-plapolala naša zastava v novem, svobodnem življenju. Sedaj jo je vzela v svoje roke zopet naša mladina in z njo nacionalno misel v svoja goreča mlada srca. Vojska jugoslovenskih nacional;stov bo porazila vse nasprotnike našega državnega in nacionalnega edinstva.
Ko se je poleglo odobravanje, ki je sledilo besedam dr. Kramerja, se je, sprejet z velikimi ovacijami, oglasil
senator Ivan Pucelj
Opozoril je na nekatere značilnosti političnih dogodkov in političnega razvoja v zadnjih mesecih. Govoril je o slovenski in jugoslovenski zastavi. Vse to kaže, je nadaljeval, da preživljamo izreden nejasen čas. Vaš zbor s s- ojo nad vse pričakovanje številno udeležbo pa daje dovolj jasen odgovor, kaj hočete in kaj verujete. On kaže, katero pot so ubrale vaše mlade sile. Za popotnico bi vam rad dal dobro misel, ki sem jo nedavno bral v poročilu o občnem zboru neke vaše krajevne organizacije. Tam je predsednik, preprost slovenski fant, naročil članom, nai bodo pri vsem delu pošteni in borben-. Nesite poštenost in borbenost domov tudi vi vsi z današnje manifestacije. Vse drugo vam bo dodano.
Izvajanja senatorja Puclja so bila od zborovalcev ponovno prekinjena z viharnim odobravanjem.
Večini zbranih fantov s svojih shodov 'n sestankov že znan in priljubljen je bil navdušeno pozdravljen naslednji govornik
poslanec Milan Mravlje
Govoril je v imenu svojih poslanskih tovarišev. Vsak njegov stavek je vzbudil burjo odobravanja in navdušenja. Zaključil je z besedami: »Nikdar ne bomo nehali nositi jugoslovenske trobojnice in nikdar ne bomo nehali ljubiti svojega mladega kralja. Naša hiša in naša vas morata biti slovenski in jugoslovenski. Naša srca so prekaljena v ljubezni do kralja in Jugoslavije. Te ljubezni ničesar nc bo porušilo in omajalo. Tako smo pr:segli in tako se bo zgodilo.«
Dolgo ploskanje in vzklikanje je sledilo kratkemu, a temperamentnemu govoru poslanca Mravljeta.
Delovni referati
Po pozdravnih nagovorih je tajnik akcijskega odbora Andrej Uršič podal kratko tehnično poročilo. Kmalu po impozan-tnem kongresu stranke, ki se je vršil 30. jun:ja 1936. v Beogradu, se je v Ljubljani na pobudo mladine same ustanovil akcijski odbor, da pripravi posebno mladinsko organizacijo v okrilju stranke. Delo odbora ni bilo težko, saj je nacionalna mladina v vsej banovini enodušno :>lcd:la pozivu. Do danes je definitivno organiziranih 16 sreskih organizacij omladine JNS, v vseh ostalih srezih pa delujejo akcijski odbori. Še to leto bodo tudi v teh srezih ustavljene deiinitivne sreske omladinske organ'zacije. Že današnje skupščine se je udeležilo večje število fantov tud: iz teh srezov.
Program mladinske organizacije so v izčrpnih referatih očrtali predsednik akcijskega odbora inž. Jože Rus, ki je podal splošne smernice mladinskega pogreta v današnji dobi, tajn:k Andrej Uršič, ki je očrtal odnos mladine do programa JNS, član akcijskega odbora Dušan Vargazon, ki je podal osnutek nacionalno-kulturnega programa in predsednik ljubljanske organizacije O JNS dr. Branko Alujevič, ki je v kratkih obrisih naznačil soc:ulno-gospo-darske cilje stranke in njene mladine.
Na predlog Milana Goriška je bil brez debate sprejet poslovnik OJNS, ki ga je podrobno obravnavala že včerajšnja konferenca predsednikov in tajnikov vseh sreskih organ:zacij.
Resolucija
Soglasno in z živahnim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki med drugim pravi:
Nacionalna mladina vseh slojev in iz vseh delov dravske banovine, zbrana na ustanovni banovinski skupščini omladine JNS dne 12. septembra 1937 v Ljubljani, izraža svojo najglobljo udanost in zvestobo kralju Petru II.
Kot osnovne smernice vsega svojega udejstvovanja sprejema skupščina misli in nsčela, ki so jih poudarili na današnji skupščini podani referati.
Skupščina želi. da naj te smernice postanejo temelj sodelovanja vseh nacionalnih pokretov v državi.
Omladina JNS smatra za* svojo dolžnost delovati v političnem nokretu v naltesnei-
šem iskrenem sporazumu s strankinimi edinicami in starejšimi pristaši JNS. Zato je omladina prepričana, da bodo njena prizadevanja v tem cilju z isto iskrenostjo sprejeta.
Skupščina poudarja potrebo ustanovitve političnega omladinskega lista.
Novoizvoljenemu banovinskemu odboru skupščine naroča, da izvede vse potrebno za izvedbo teh sklepov.
Skupščina zahteva, da se zagotovijo politične svoboščine vsem državljanom, kakor tudi, da se omogoči svoboda tiska.
Omladina zahteva, da se uvede v poslovanje državnih ustanov absolutna zakonitost in iziaža svoje simpatije vsem politično preganjanim nacionalistom.
Skupščina z ogorčenjem ugotavlja, da
da je prišlo v državi do težkih plemenskih in verskih sporov.
Skupščina poziva vso nacionalno mladino, da se združi v močno enoto nepo-mirljivih borcev za nacionalne ideale.
živel kralj Peter II.!
živela Jugoslavija!
Fantje so vsak odstavek prečitane resolucije posebej sprejeli s ploskanjem in odobravanjem, ki sta pričali, kako je resolucija res pravi izraz njihovega mišljenja.
Izvolitev rednega banovinskega odbora
Poslevodeči podpredsednik sreske organizacije Bojan Podbregar iz Kamnika je podal kratko poročilo verifikacijskega in kandidacijskega odbora. Skupščine se je udeležilo 1205 opolnomočenih delegatov sreskih in krajevnih mladinskih organizacij in pripravljalni odbor.
Med živahnim odobravanjem je bil potem izvoljen prvi redni banovinski odbor slovenske mladine JNS. Predsednik je inž. Joža Rus; podpredsednik Milan Gorišek od
j Sv. Lenarta v Slov. goricah, Tone Knez iz Kamnika, Rado Sušteršič iz St. Vida pri Ljubljani in Franc Veble iz Celja, tajnika Andrej Uršič in Franc Juvan, blagajnik Dušan Ver bič vsi iz Ljubljane; odborniki Miha Ferčej z Jesenic, Ivo Bavčar, Stanko Jurjevčič. Dušan Vargazon in Jože Pe-ternel iz Ljubljane ter Peter šmid iz Selc nad škofjo Loko. Člani banovinskega odbora so dalje po statutih predsedniki vseh sreskih omladinskih organizacij. V nadzorstvu so predsednik dr. Marijan Zaje ter člana Mirko Primec iz Hoč pri Mariboru in Mirko Prijatelj iz Tržišča na Dolenjskem.
Razhod
Predsednik inž. Rus se je toplo zahvalil za izkazano zaupanje, nato pa je še opozoril zborovalce, naj se izognejo na ulicah vsakemu eventualnemu izzivanju in naj kakor na zborovanju tudi v mestu izpričajo, da stopajo nacionalni fantje v borbo s krep-kejšimi argumenti kakor so kamenje in gnila jajca in da se hočejo boriti z mečem duha.
Ko je predsednik ob 13. zaključil nadvse pričakovanje uspelo zborovanje, so fantje mogočno zapeli še himno »Hej Slovani« in druge nacionalne borbene pesmi, potem pa med navdušenim vzklikanjem kralju, Jugoslaviji in vodstvu JNS polagoma zapustili dvorano. Kaka polovica je ostala v Zvezdi na skupnem obedu, drugi so obedovali po drugih lokalih. Popoldne so se po večini ogledali velesejem in novinarsko razstavo.
Izvoljeni banovinski odbor je po končanem zborovanju položil venec k vznožju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja. Kratek spominski nagovor je imel predsednik Rus. Posebna delegacija pod vodstvom podpredsednika Kneza je položila venec na rapallsko ploščo pred univerzo, druga delegacija s podpredsednikom Gori-škom pa na grob dr. Gregorja Žerjava.
Ma$aryk zopet
nevarno obolel
Prezident Osvoboditelj je dobil pljučnico in sta takoj odpotovala k njemu prezident dr. Beneš in ministrski
predsednik dr. Hodža
Praga, 12. septembra. (ČTK). Zdravstveno stanje prezidenta Masaryka se je po napadu v noči od 1. do 2. septembra tako zbolj.šalo, da zdravnik; od petka 10. t. m. naprej niso več izdajali svojih bulletinov. Tudi včeraj, v soboto dopoldne, je bilo bolnikovo stanje še prav zadovoljivo, popoldne pa se je pri bolniku pojavila mrzlica. Toplomer je pokazal 37.9 C, snoči pa se je dvignil kar na 39.1 Obenem so se pri. bolniku pokazale motnje zavesti, njegovo dihanje je postalo neredno, delovanje srca je popustilo in tudi krvni pritisk je padel. Davi zarana so se pri bolniku ookazali znaki vnetja 'desnih spodnj:h pljuč.
Še v teku noči so iz Prage poklicali v Lany zdravnike specialiste, ki so davi ob 6. izdali svoj prvi bulletin, ob 10. dopoldne pa drugi, ki se glas::
V zdravstvenem stanju prezidenta Masa-ryka ni doslej nobenega zboljšanja. Pljučnica se je omejila na desna spodnja pljuča. Bolnikovo dihanje je neredno, bolnik ima še vedno motnje zavesti, delovanje srca pa je zadovoljivo.
Bulletin so podpisali dr. Maixner. prof. Vinek in prof. dr. Veber. Zdravniki sku-
šajo sedaj okrepiti bolniku srce in dvigniti njegov krvni pritisk.
Še ponoči so o nepričakovanem preobratu v zdravstvenem stanju prezidenta Masaryka obvestili prezidenta dr. Beneša, ki se je mudil v Topolčanih. Na Slovaškem se je mudil tudi prezident vlade dr. Hodža. Oba sta še v teku noči zapustila Slovaško in odpotovala v Lany. Ob 10. dopoldne je prezident dr. Beneš prispel v Brno, kjer mu je na postaji deželni predsednik dr. Černy poročal o najnovejšem stanju prezidenta Masaryka. Dr. černy je malo pred tem govoril po telefonu s poslanikom Janom Masarvkom v Laneh.
Dopoldne so poklicali k bolniku tud1' praškega vseučiliškega profesorja dr. Jiraska, ki je prispel v Lane okrog 12.
President republike dr. Elvard Beneš je prispel v Lanv danes popoldne, proti večeru pa je prišel tudi predsednik ministrskega sveta dr. Milan Hodža.
Praga, 12. septembra. AA. Popoldanski zdravniški bulletin pravi, da je vnetje pljuč Siimo na sebi nekoliko popustilo, da pa bolnika sile zapuščajo.
Sklepi nyonske konference
bodo uveljavljeni že te dni, ko bodo posamezne vlade sporočile svoj pristanek, kar se mora zgoditi do srede
Nyon, 12. septembra. AA. Snoči je bil objavljen komunike o sklepih konference sredozemskih sil, ki so:
1.) Vsaka izmed sodelujočih sil bo odgovorna za kontrolo v svojih teritorijal-nih vodah.
Z.) Države, ki so po svojih zastopnikih sodelovaje na konferenci, se bodo lah^o v bodoče med seboj dogovorile © morebitnem tesnejšem sodelovanju pomorskih in letalskih sil.
3.) Na najobičajnejših morskih poteh, o katerih se bo sestavil poseben seznani, bosta izvrševali vojni brodovji Francije in Velik© Britanije po medsebojnem Sporazumu strogo pomorsko kontrolo.
Na konferenci je bilo sklenjeno, da se ta sporazum uveljavi, čim ga podpišejo vlade prizadetih dižav.
Jugoslovenski delegat dr. Purič je v zaključnem delu konference izjavil, da pričakujejo države Balkanske zveze, da bodo vse sredozemske sile, ki so bile pozvane na konferenco, pristale na njene sklepe. Bolgarski delegat min. predsednik Kjuseivanov se je tej izjavi pridružil v imenu Bolgarije.
V zaključni razpravi o načrtu sporazuma, ki so ga plenumu konference predložili vojaški in mornariški strokovnjaki, so bili francosko-angleški načrti v celoti sprejeti s pridržkom, da jih vse zainteresirane vlade posebej sprejmejo. Zastopniki držav ob Črnem morju so izjavili, da se bodo med seboj posebej sporazumeli o ukrepih, ki bodo morda potrebni za svobodni promet po Črnem morju, če bi se tudi tam pojavile tuje podmornice in ogražale posamezne trgovske ladje.
Na konferenci so se zastopniki sodelujočih držav izrazili za to, da bi konferenca zasedala v obliki nekakšnega stalnega odbora. Glede na sklep, da morajo vlade posameznih prizadetih držav pri-
stati na včeraj sklenjeni načelni sporazum do torka ponoči, je bilo odločeno, da se bo v pričetku prihodnjega tedna takoj nato, ko bo sporazum od vseh sodelujočih držav podpisan, višila še ena seja konference odnosno stalnega odbora sredozemskih siL
Italijansko stališče
Rim, 12. septembra. AA. Italijanska vlada je bila že snoči obveščena o vsebini nvonskega sporazuma. Dobro poučeni politični krogi so davi zatrjevali, da ob italijanska vlada povoljno odgovorila na pred-iOg nvonske konference, po katerem naj bi sodelovala v borb; proti piratstvu na feredozemskem morju, konkretno pa pričakuje, da jo bo pozval k sodelovanju londonski nevtralnostni odbor, ne pa odbor sredzemskih il v Nyonu.
Sporočilo nemški vladi
Berlin, 12. septembra, o. Francoski in angleški poslanik sta obiskala danes zunanjega ministra Neuratha ter mu sporočila sklepe sredozemske konference v Nvonu. Poslanika sta zahtevala, naj Nemčija pristane na te sklepe, da bi se uredil po^žaj na Sredozemskem morju. Zunanji minister Neurath je sprejel informacije in poziv na znanje, ter je izjavil, da bo o njih obvestil kancelarja Hitlerja in da bo že v začetku prihodnjega tedna sporočil odgovor vladama v Londonu in Parizu.
Rabindranat Tagore obolel
Kalkuta, l.\ septembra. AA. Indijski pisatelj in pesnik Rabindran.v Tagore je hudo zbolel. Tagore je 1. 1° 'nhil Nobelove, nagrado in je pred 10 k	v
Bonetnul*
»JUTRO« ponedeljska izdaja
PonedelieJe. 13. IX. 1937
Dva atentata v Parizu
Eksplozija peklenskih strojev v prostorih zveze delodajalcev in kovinarske organizacije — Dva policijska
stražnika ubita
Pariz, 12. septembra. AA. Snoči sta v Parizu nastali dve hudi eksploziji; _ prva v prostorih generalne zveze francoskih delodajalcev, druga v prostorih kovinarskega društva za pariški okraj. Kakor ee je zvedelo, je bil v obeh primerih izvršen atentat.
V prostorih zveze francoskih delodajalcev je peldenski ptroj porušil več sten in so razvaline zasule vso ulico. Tam sta bila uibita dva policijska stražnika, ki ju je zasulo.
Po prvih ugotovitvah preiskave, ki je bila takoj uvedena, je vratar v hiši zveze francoskih delodajalcev snoči ustavil neznanca, ki je prinesel v hišo zavoj. Dejal je. da je v njetm blago, ki ga mora oddati podpredsedniku zveze. Vratar mu je zavoj vzel in ga položil v predsobo. Nameraval ga .je davi izročiti naslovljene«, kmalu potem, ko se je odpravil k počitku, pa je v predsobi nastala strašna eksplozija. Na sličen način je bil izvršen atentat tudi v kovinarskem društvu v ulici Voisiere.
Oblasti so zaradi snočnjih eksplozij v zvezi delodajalcev in kovinarskem društvu uvedle strogo preiskavo. V poslopje zveze je prišel snoči tudi predsednik vlade Ohau-temps. Gasilci so prav tedaj izkopali izpod razvalin trupli oibeh stražnikov. Ugotovili
eo, da sta bila peklenska stroja tempirana na isti čas. Vsi listi izražajo ogorčenje zaradi teh atentatov. Desničarski govore o terorju levičarskih elementov, levičarski o provokacijah ekstremnih desničarskih elementov. Pre Isednik vlade Chautemps je poročevalcu lista »Epoque« poudaril, da bo vlada zastavila vse sile. da se krivci izsle-de in kaznujejo. Odredila bo ukrepe. ki so se pokazali spričo obeh atentatov nujno potrebni, ker .ie po vsej državi nastalo znatno vznemirjenje. Francoska javnost lahko računa na trdno voljo vlade, da bo znala obvladati položaj tudi v tem trenutku. Danes so malone že do-cela odstranili razvaline izpred zveze francoskih delodajalcev. Za sedaj še ni znano, ali sta oba atentata razen že omenjenih dveh policijskih stražnikov zahtevala še kakšne druge človeške žrtve.
Pri preiskavi dos^i niso bili doseženi ni-kaki konkretni rezultati. Ministrski predsednik Chautemps je imel dane? v tej zadevi daljši razgovor s policijskim upravnikom Lanzeronom. Govoril je tudi po telefonu z notranjim ministrom Dormoijem. ki se mudi v Monlisonu. Po tem Tazsrovoru j® minister Pormois h Monlisona takoj odpotoval v Pariz, kamor je prispel še nocoj.
Povratek kraljevske rodbine v Beograd
Beograd, 12. septembra, p. Davi ob 9. so se vrnili v Beogradd Nj. Vel. kralj Peter n., Nj. Vel. kraljica Marija ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Na postaji so jih sprejeli kraljevski namestnik Radenko Stankovič, minister dvora Čolak Antič, minister za, promet dr. SpaJio, kraljev guverner senator Jeremija živa-novič, prvi kraljev adjutant general Hri-stič in drugi dostojanstveniki.
Otv©litev romunskega paviljona na beograjskem velesejmu
Beograd, 12. septembra, p. Na beograjskem velesejmu so danes slovesno otvorili rumunski paviljon. Kralja je ob tej priliki zastopal general Majstrovič, navzoči pa so bili tudi minister za trgovino dr. Vrba-nič, minister dvo"a čolak-Antič, rumunski državni podtajnik Berceanu ter večje število diplomatov. Gosta je pozdravil rumunski p čislani k Cadere, nakar je otvoril paviljon v imenu umunske vlade državni pod tajnik Berceanu. Opoldne je bil prirejen na rumunSivem parndku »Kralj Karol H«, udeležencem svečanostni banket, zvečer pa je bil velik sprejem.
Krstna slava gardnega artilerijskega polka
Beograd, 12. septembra. Danes sta proslavila krstno slavo artiljerijski polk in pionirska četa kraljeve garde. Nj. Vel. kralja je zastopal ob tej priliki general Hristič. Navzočih je bilo tudi več generalov, drugih uglednih osebnosti in zastopniki patriotskih organizacij.
Vofaške tekme
Praga, 12. septembra. AA. Vojni minister Mahnik, ki je prisostvoval prvemu delu športnih tekmovanj vojaških reprezentanc držav Male antante v Hradcu Kralo-vem, je včeraj odpotoval v Pardubice, kjer je danes prisostvoval nadaljnjim tekmovanjem. Pred odhodom se je še udeležil kosila, ki je bilo prirejeno na čast vojaškim delegacijam držav Male antante. Zastopal je predsednika republike. Obeca se je udeležilo tudi mnogo če.štkoslovaških parlamentarcev, zastopniki civilnih ;n vojaških obla-stev in novinarji. Pri tej priliki je imel minister Mahnik govor, v katerem je poudaril, da dokazujejo tud: sedanja športna tekmovanja vojaških reprezentanc držav Male antante, kako solidna, silna in nepremagljiva je zveza teh držav. Napil je šefom vseh treh zavezniških držav in poveljnikom njihovih vojaških sil. Snoči je občinska uprava v Hradcu-Kralovem priredila v čast jugoslovenski in rumunski delegaciji posebno večerjo.
Filatelistična razstava v Beogradu
Beograd, 12. septembra, p. Ob 11. dopoldne je bila na univerzi otvorjena prva državna filatelistična razstava. Nj. Vel. kralja je zastopal pri tej priliki major Milan Prosinek. navzoči pa so bili tudi ministra dr. Spaho in dr. Kaludjerčič, zastopniki državne monopolske uprave ter mnogoštevilni gosti, med njimi tudi iz inozemstva. Razstavo .je otvoril predsednik jugoslovenske filatelistične zveze Deroko, nakar je govoril minister za pošte in brzojav Kaludjerčič. Po njegovem govoru so si prisotni ogledali razstavo.
Sava se razliva...
V noči sva danes je narasla za tri metre nad normalo,
a je zjutraj malo padla
Zidani most, 12. septembra
Popotnikom, ki so današnjo nedeljo potovali po Zasavju, se je nudilo mnogo prizorov poplave, ki jo povzroča na široko razlita Sava. silno ojačena s svojimi gorenjskimi pritoki, še prav posebno pa z iz-dvom nenavadno močno narasle Ljubljanice. Ako potuješ od Ljubljane proti Zidanemu mostu, te močno prevzame slika poplave pri Zalogu. Ves iztok Ljubljanice pod Zalogom se po ondotnem slikovito ležečem mlinu imenuje Jakilov mlin. Stavbe ob Ljubljanici z mlinom vred tičijo globoko v rjavi brozgi.
Pod železniškim mostom se je na široko razlika Ljubljanica. Leseni most je tik nad njeno gladino. Potem so dalje do izliva v Savo cela jezera. Struga med Zalogom in Lazami je široka, le nekatere nasipine kukajo ozke kakor neznatni otočki iz rjave vode.
Med Zalogom in Lazami je banovinska cesta preplavljena blizu gostilne pri Peclju, kar se pač obnavlja, ob sleherni večji po-vo:lnj*i. Nadalje je Sava široko razlita pri Jevr.ici, kjer je tudi že povzročila precej škode. Na nadaljnji poti od Kresnic proti Litiji je vsa struga polna, vendar tod ne
prestopa bregov. Kakor povedo na vo*lo-merski postaji v Litiji, je Sava ponoči narasla za 3 metre nad normalo. Ker pa je bilo precej presledka med nalivi, je do nedelje zjutraj padla za pol metra. Na posameznih stavibah. ki stojijo tik ob Savi, ie ta razlika očitna. Vendar Sava pri stanju 2.50 nad normalo je še vedno pravcat ve-letok, ki marsikod sega tik do robov svoje struge in se utegne razliti spričo nenehnega deževanja v teku današnje nedelje.
Med skalnatimi soteskami v Zasavju se Sava divje poganja proti Zidanemu mostu, kjer se ji pridružuje takisto precej narasla Savinja. Od Zidanega mosta dalje se razliva Sava na široko in bo ob nadaljnjem deževju gotovo poplavila marsikatero njivo in travnik.
Savinja grozeče narašča
Celje, 12. septembra.
Zaradi neprestanega deževja je začela Savinja s pritoki vred močno naraščati in je dosegla danes do večera že dva metra nad normalo. Ker še zmerom dežuje, je velika nevarnost, da bo v teku noči prestopila bregove.
Maribor preko nedeije
Maribor, 12. septembra
Zastrto nebo je neprestano vsipalo dež, ki je trajal ves dan in je izjalovil običajne nedeljske izlete. Tako so Mariborčani ostali po večini doma ali pa so zasedli javne lokale in kinematografe, ki bili popoldne in zvečer nabito polni občinstva. Bilanca je za mariborske lastnike javnih lokalov ugodna, pač pa. imajo mnogo škode lastniki številnih okoliških postojank, ki jim je izredno slabo vretme prekrižalo račune.
Reke prestopajo bregove
Silno deževje zadnjih dni je povzročilo, da je Pesnica na nekaterih krajih prestopila bregove ter preplavila veiiki kompleks njiv in travnikov. Od Pesnice naprej proti Sv. Marjeti so vse njive in travniki pod vodo. V tem delu je vsa letošnja letina uničena in če ne bo kaj kmalu nehal dež, bodo tudi naši vinogradi žrtev vremenske katastrofe. Grozdje V nekaterih krajih Slovenskih goric že pričenja gniti. Prav tako tudi krompir in koruza.
Poročajo tudi o sflnera naraščanju
Dravinje, ki je v nekaterih krajih, zlasti v spodnjem toku že prestopila bregove in preplavila njive in travnike.
Drava od ure do ure narašča in vali ogromne množine vode, ki so na Dravskem polju že preplavile niže ležeče njive in travnike, škoda je že zdaj ogromna. Obmejno prebivalstvo obupuje, saj mnogi kmetovalci ne bodo pridelali dovolj hrane.
Današnja nedelja je potekla brez posebnih dogodkov. Popoldne sta se vršili dve nogometni tekmi, o katerih poročamo na drugem mestu, dopoldne pa se je vršil v mali dvorani Narodnega doma izredno dobro obiskan
Zbor Maistrovih
borcev
ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. dr. Dolar, v uvodu je pozdravil vse navzočne, posebno pa zastopnika do-brovoljcev podpolkovnika v p. Sertiča in podpolkovnika v p. Lukenaka iz Zagreba. Nato se je predsednik spomnil umrlih tovarišev, med njimi dr. Ljudevita Pivka, katerih spomin so navzočni počastili s klicem »Slava!« Sledilo je obširno pred-
sedniško poročilo, v katerem je dr. Dolar očrtal smernice Zveze Maistrovih borcev, poudarjajoč pri tem, da je danes bolj kakor kdaj prej potrebno, da se ohrani Maistrov duh in da vladata v organizaciji tovarištvo in demokratičnost. Izčrpno je poročal o zadnji konferenci dobrovolj-skih organizacij v Zagrebu, ki je priznala resolucijo Legij koroških borcev, v kateri se naši severni borci zavzemajo za prednost v dTžavndh in samoupravnih službah, za štetje odsluženih let v državni službi, izenačenje pokojnin upokojenih oficirjev borcev in priznanje dobrovolj-stva. Ob zaključku svojega predsedniškega poročila je dr. Dolar pozival vse navzočne, da opišejo vse osebne spomine iz prevratne dobe, ker se namerava ob priliki 201etnice osvobojenja severnega ozemlja izdati posebna publikacija.
Iz tajniškega in blagajniškega poročila g. Petroviča posnemamo, da šteje Zveza Maistrovih borcev 768 članov in enega častnega člana (podpolkovnik v p. škra-bar) ter da čaka organizacijo prihodnje leto mnogo dela za dostojno proslavitev 201etnice osvobojenja. Iz blagajniških registrov je razvidno, da znaša čista imovina 5188 Din, medtem ko je celotno premoženje naraslo na 7438 Din.
Po poročilih funkcionarjev je občni
zbor pozdravil dr. Mejak v imenu Legije koroških borcev in v imenu organiziranih tovarišev iz Guštanja. Ob tej priliki je imel dr. Mejak tudi daljši referat, v katerem je podrobneje razčlenil način zbiranja spominov in razmejitev društvenega delovanja med Legijo koroških borcev in Maistrovimi borci. Govoril je tudi o krivicah, ki se gode nekaterim brezposelnim tovarišem.
Spregovorili so še gg. Malenšek, podpolkovnik v p. Sertič in Franjo Luknar, nato pa je v imenu nadzorstvenega odbora predlagal podpolkovnik v p. Cvirn razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Dolar, odborniki: Malenšek, Guštim, Lipuš, Petrovič, žohar Luknar, Vari, Senftar, dr. Irgolič in Vaupotič; namestniki; dr. šnuderl, Gajšek, Vizovišek, špes, Kefer, Rak in Cimerman. Po živahni debati, v katero so posegli malodane vsi navzočni delegati in ki je izpričala prizadevanje za poglobitev Maistrovega duha med obmejnimi borci in tesno sodelovanje z ostalimi dobrovoljskimi organizacijami, je zaključil dr. Dolar lepo uspelo zborovanje.
Lepa planinska slavnost
Kako smo praznovali 1$ letnico slovenjebistriške podružnice SPD in otvoritev Pohorskega Vintgarja
Svečane seje ob priliki 15-letnice slove-njebistriške podružnice SPD predzadnjo nedeljo v dvorani hotela »Beograda« so se udeležili tudi zastopniki raznih domačih društev in predstavniki oblastev. V odsotnosti načelnika je pozdravil podnačelnik g. dr. žnidaršič pokrovitelja mestnega župana g. Koča, nar. poslanca Gornjaka, predstojnika sodišča g. dr. Muhiča, starosto Sokola g. Vigela in g. Mondinija, zastopnico CMD go. Feiglovo, zastopnika pevskega društva »Lipe« g. Balantana in šol. upravitelja g. Tajnika.
Nato je povzel besedo častni član g. Josip Tomažič in podal izčrpno poročilo o delovanju od njene ustanovitve 22. junija 1.1922. Ustanovil jo je zaslužni in neumorni planinec, takratni sodnik g. Štefan Vo-došek. Po skromnih začetkih od markiranja poti se je razvijalo propagandno delo v planinstva, smučarstvu, letoviščarstvu in kontno v zgraditvi Planinskega doma in razglednega stolpa na Velikem vrhu. Letos pa se otvarja nova pot — Pohorski Vint-gar. Za svoje delo je podružnica sprejela od mestne občine podporo; zato je izbran v znak hvaležnosti mestni občini župan g. Franjo Koc za pokrovitelja.
V	soboto 4. t. m. ie bil pri S".'. Treh kraljih velik kres z zažiganjem raket in že tradicionalno iluminacijc cerkve in doma. številni planinci so že zvečer napolnili dom in ob godbi rajali do jutrnih ur.
V	nedeljo nato se je vsa Slovenska Bistrica odela z državnimi zastavami v pozdrav mnogoštevilnim planincem, katere so na postaji sprejeli z domačo godbo. Vse je hitelo na Pohorje razigrano, saj je bila prekrasna jesenska nedelja.
Pri maši pri Sv. Treh kraljih, katero je opravil tinjski župnik g. Urh Hafner, je lepo pel mešani zbor Celjskega pevskega društva. Pred okrašenim Planinskem domom je bila nato proslava društvene 15 letnice. Podnačelnik g. dr. Znideršič je po-
zdravil mnogoštevilne planince in pohorske domačine, predvsem pa zbor Celjskega pevskega društva, dalje pokrovitelja slavja župana g. Frana Koča, zastopnika mestne občine g. dr. šaubaha, župana okoliške občine g. Kova, sodnega predstojnika g. dr. Muhiča, župnika g. Urha Hafnerja, g. inž. Je-lenca, ki je brezplačno izvršil načrt Planinskega doma in g. Lojzeta. Stražnika kot zastopnika* mariborske podružnice. Pismene čestitke sta poslala za glavni odbor g. Gajšek in g. dr. Tominšek. S tem slavjem in mnogoštevilnimi čestitkami je bil otvorjen Pohorski Vintgar, delo in skrb sodnika g. dr. Tominška.
Pred okrašenem Planinskem domom se je nato vršil planinski koncert Celjskeja pevskega društva pod vodstvom zborovodje g. šegule. Mnogoštevilni planinci, predvsem inozemci, so se divili lep'm našim pesmim in brezhibnem izvajaniu pevskega zbora. Domačini so se solzni prišli zahvaljevat za redek užitek. Res je vse hvale vredna misel, da se na prostem in brezplačno nudi pevska umetnost onim, ki le redkokdaj ali pa nikoli ne morejo v koncertno dvorano. Tako je odbor SrD doslej naprosil za koncert pevsko društvo »Lipo« iz Slov. Bistrice, lani slavni Živkcv septet pod vodstvom profesorja g. Mirka in letos CPD. S svojimi pesmimi je pevski zbor CPD vžgal ter za požrtvovalnost zasuižil obilo iskrenega priznanja in navdušenja.
Pri skupnem obedu so pevski zbor pozdravili mestni župan g. Koc, za SPD pa g. dr. Tominšek in g. Josip Tomažič. V imenu vseh pevcev se je zalival il prof. g. Fink, predsednik CPD, za vso nenadejano pozornost in gostoljubnost slovenjebistriške podružnice ter izjavil, da ie vedno združljiva lepota naše pesmi z lepotami naših planin, kakršne so v tem delu Pohorja skozi novo-otvorjeni Pohorski Vintgar mimo Velikega vrha do bežnega jezera. Vsem bo ostal ta prelepi izlet v najlepšem spominu.
čez dm in strn...
V	dobi poletov
čez severni pol
Če še ne veš, zdaj izveš: ... da se bosta ruska letalca Pavlov in Grečeva po dolgoletni odsotnosti vrnila iz Jugoslavije v Moskvo in se tam zopet pridružila ansamblu Hudožestvenega teatra. (»Jutro«, 4. IX.)
Svečani stil
Na Bledu vlada slavnostna tišina. Slavnostno zvonenje je ne moti, temveč jo še poudarja. (»Jutro«, 7. IX.)
Moralno orožje
Japonci hočejo Kitajce moralno razorožiti s strašnim ognjem iz topov, toda Kitajci se trdovratno branijo, odmaknili so se malo le na vogalu fronte. (»Slovanski narod«, 7. IX.)
Za ohladitev živcev
Po končanih blagoslovitvenih obredih se vrši v cerkveni dvorani srečolov Katoliškega prosvetnega društva. Vznemirjene živce bo pomirjevalo petje domačega pevskega zbora in nastop društvenega salonskega orkestra. (»Slovenski dom«, 9. IX.)
Sinfonija, hi je bila malo znana že pred odkritjem
Če ne veš, zdaj izveš: ... da so v Londonu odkrili doslej malo znano sinfonijo skladatelja Ilavdna v D-molu. (»Jutro«, 10. IX.)
Reflektorji naj skrijejo, kar ni prav
V	primeru »Cavallerie« pa se nikakor ni moči sprijazniti z zunanjostjo poslopij, ki tvorijo ozodje scene same, čeprav je režiser poizkusil s par ukrepi omiliti slogovno
neskladnost z italijanskim okolišem, kot ga zahteva omenjena opera. Ko bi se vsaj strehe dale zakriti z reflektorji! (»Jutro«, 10. IX.)
Kriminalni stil
Roparski umor je bil v sredo zvečer v Čutiču pri Petrinji. Vse okrog je bilo znano, da je posestnik Nikola Boltužič bogat človek. Zvedelo se je pa tudi, da je pred dnevi dvignil iz hranilnice 100 jur-jev, da bi izplačal svojega sina. To je prišlo na uho neznanim zločincem, da so sredi noči napadli posestnika. Vdrli so v hišo, začeli streljati s samokresi vsevprek, dokler ni eden zadel starca v glavo. (»Slovenski dom«, 10. IX.)
Bankovci ali kovanci
18 milijonov drahem v kovancih po 5000 drahem so odnesli predvčerajšnjim iz grške državne banke v Atenah neznani roparji. Banka je objavila številke vseh ukradenih bankovcev in proglasila ves denar za neveljaven. (»Slovenski dum«, 11. IX.)
Kdo koga nosi
Zrakoplov je bil skoraj že dograjen, toda po katastrofi »llindenburga« se je pokazala potreba, napolniti ga s helijem namesto z vodikom, in zato so morali konstrukcijo izpremeniti, da bo zrakoplov lažji. Helij je namreč težji od vodika in zato ga more nositi zrakoplov manj. (»Slovenski narod«, 11. IX.)
Notranjski refleks
v Ljubljani
Kakor nam poročajo iz raznih krajev Notranjske, je tam včera/ divjala veiika nevihta, ki se v Ljubljani odraža v tem, da je Ljubljanica silno motna in rjava. (»Slovenec«, 12. IX.)
—kra—
Kako smo Slovenke dobile prvi ženski Ust
Z letom 1848, z nastopom narodnega prebujenja, je res tudi naša žena začela poslušati in izgovarjati javno slovensko besedo: stopila je v šolo, čitalnico, na tabor in celo v časopis. Toda ti prvi koraki so bili medli, neživljenjski, večinoma samo dekorativni. Prvo žensko pesem »Vojaka izhod«, ki jo je objavila Fani Hausmano-va v Celjskih »Novinah« je z verzi pozdravil samo zanešenjak Lovro Toman, ki se je menda edini navduševal tudi za pero prve naše revijalne pisateljice Josipine Turnograjske, ki je začela svoje delo v Janežičevi »Slovenski Bčeli« 1. 1851. Za njo se je oglasila v leposlovnih revijah Lujiza Pesjakova, potem še Pajkova. Delo naših prvih književnic je bilo papirnato leposlovno in če izvzamemo literarno pomembnost za našo žensko književno zgodovino ter važnost javnega ženskega nastopa sploh, moramo ugotoviti, da je bilo
njihovo sodelovanje v revijah brez korenin iz živega zunanjega življenja in brez vplivov na preoblikovanje splošne narodne in posebej še ženske duševnosti. Kako daleč je še bila naša javnost — in tudi žena — od problemov, ki so razgibavali duha severnega in zapadnega ženstva, priča tale primer:
L. 1875. je neki —a— objavil v »Novicah« članek »O naši ženski odgoji: Dobro-voljen epistel našim gospem in gospodičnam«, pa priporoča, naj bi si tudi Slovenke ustanovile dekliške zavode in ženski list po zgledu Cehinj in Rusinj, uredništvo naj bi prevzela Lujiza Pesjakova, iist naj bi se imenoval »Slovenka«. Pavlina Pajkova je sicer omenila ta članek v nismu Cimpermanu, a se ni prav nič navdušila za ta predlog in je bila prepričana, da 19. stoletje ne bo učakalo lista, ki bi ga urejale Slovenke sama». .. -.-v «. --
Ali je bila malodušnost Pajkove upravičena? Take pisateljice, ki so iskale snov samo v bolnih ženskih srcih ali v us »dali namišljenih romantičnih junakinj ter so imele le nemško vzgojo, pač niso mogie dojeti življenjske potrebe ženskega lista. Sele tiste naše žene, ki so živele v krajih, kjer je politika postala zadeva ljudstva in žene, ki so se rodile v čisti slovenski družini, ki so živele med ljudstvom in so poznale njegov kulturni, gospodarski in narodni položaj, so mogle dojeti potrebe našega naroda in žene ter so čutile nujnost, da spregovore o vsem tem javno besedo v listih. Sicer je bila res že Pavlina Pajkova objavila 1. 1884. v »Kresu« »Nekoliko besed k ženskemu vprašanju« in je pokazala, da se je zavedala že mnogih načel današnjih ženskih zahtev, a njeno gledanje je bilo daleč od spoznavanja primorskih Slovenk, ki so prve stvarno dojele duha svoje dobe: resnični smisel za domovino, jezik in svobodo, življenjske in kulturne potrebe kmetskega človeka, žalostni socialni položaj slovenske služkinje v velikem mestu, nesoglasje med ideali in realnim življenjem poklicne intelektualke, nevednost kmetice in podobno, pa voljo in odgovornost za javno delo. Marija Skrinjarjeva, prva socialna delavka, ki je učila kuhe in pismenosti kobaridsko kmetico in ustanovila v Trstu prvi posel-ski zavod, je pisala socialno, narodno in feministično podčrtane članke v tržaški »Edinosti« in goriškem »Slovanskem Svetu« (celo v zagrebški »Prirodi« so bili njeni dopisi). Marica Nadliškova, tržaška učiteljica s široko slovansko razgledanostjo in zapadno literarno izobrazbo, je bila prav tako sotrudnica »Edinosti«, »Slovanskega Sveta« in tudi »Ljubljanskega Zvona«. Organizatorice Karla Ponikvar-jeva, Maša Gromova, Antonija Germeko-va, Antonija Slavikova in še druge, ki so nastopale po ljudskih odrih, so ustanovile prvo slovensko žensko organizacijo.
Žensko podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda«. To razgibano življenje primorskih, zlasti tržaških žena. je rodilo nujno potrebo po lastnem glasilu in po njihovem prizadevanju je začela 1. 1897. tržaška Edinost« izdajati žensko prilogo »Slovenko«, ki se je kmalu razvila v samostojen list. Uredništvo pa so poverili Marici Nadli-škovi. najsposobnejši slovenski ženi.
Slovenke so tako dobile svoj prvi ženski list I. 1897. Kmalu se je razširi! po vsej slovenski zemlji in si ustvaril zavesten literarni in feministični program, ^o zaslugi urednice Marice NadlDkove-Bav-tolove ni bil naš prvi ženski list abecednik. nego že žensko glasilo v pravem pomenu besede. Ako se današnja ^ena pri svojem kulturnem izživljanji' ne more opreti na tradicijo v nobeni panogi, pa ima to oporo prav gotovo v časopisju. Tako so imeli poznejši naši ženski listi globoko preorano pot. Ze prva naslednica Bartolove, Ivanka Klemenčičeva, ki 4e po treh letih prevzela uredništvo »Slovenke je dediščino svoje prednice lahko dvign do stopnje odlične ženske revije. »Slove: ka« je bila napreden, sodoben ženski lis Obravnavala je poleg literature najrazl nejša socialna in ženska vprašanja odk: to, borbeno in v smislu moderne fem: stične 3d««»logije. Zbudila je mnogo mla ženskih moči k aktivnemu delu pri pere: j. in v organizacijah. Značilno je, da si po smrti tržaške »Slovenke« niti naša žena v osrčju Slovenije še dolgo ni mogla ustanoviti svojega lista.
Pavla Hočevarjeva
Ljubljanski velesejem se je zaključki
Ljubljana, 12. septembra Danes je bil zaključni dan velesejma ir novinarske razstave. Navzlic slabemu vremenu so mnogi še poslednji dan pohiteli da si ogledajo prireditev. Zlasti številni so bili zunanji posetniki iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Italije in ostalega inozemstva. Rezervirali so si današnjo nedeljo za poset velesejma zaradi tekmovanja harmonikarjev za jugoslovensko prvenstvo. Deževno vreme jih ni oviralo, da ne bi prišli v Ljubljano. Tako so se zbrale na velesejmu velike množice občinstva. Ker je ves dan deževalo ali pa vsaj rosilo, so še posetniki gnetli v paviljonih in na ve-seličnem prostoru, kjer so bile dopoldne izbirne tekme, popoldne pa je bila zaključna tekma. Tekmovanje je zopet pokazalo velik napredek naših harmonikarjev, ki so pokazali zares odlično igro. Rezultate tekmovanja bomo objavili v torkovi številki.
Oktobra je utonil, zdaj so ga našli
Zalog. 12. septembra
M a z o v če v i h Zaloga so čitali pred; dnevi v »Jutru« notico, da so našli v bližini Litije truplo neznanega otroka. Brž so zasu-mili. da' je morda najdeni utopljenček njihov Kletni sinček Pavelček. ki ga pogrešajo že od lanskega leta. Mazovčevj go §!i v Litijo na orožniško postajo, kjer jim je orožniiki komandir g. Baumgartner poročal o najdbi.
Trupelce je našel neki železničar iz Po-ganika. Pri Savi je imel nekaj opravka, pa je videl, da je štrlelo iz pečine obuvalo. Prijel je za čevelj, pa je opazil, da je še obut v človeško nogo. Nato je začel razkopavati peščino in je z grozo ugotovi'., da je v peščini naplavljeno otroško trupelce. 0 najdbi je obve>til litijske orožnike, ki so preskrbeli za pokop trupelca. Shranili so tudi košček obleke, v katero je bilo že močno razpadlo trupelce oblečeno.
Mazovčevi so prepoznali po koščku obleke Pavelčka. Tako se je šele zdaj pojasnila tragedija, ki se je zgodila lansko ie^en. Mazovčeva stara mati je imela tedaj n-^kaj opravka na polju. Z njo *e šel tudi vnu-ček Pavelček. Nekje je dobil palico in je z njo stopal po obrežju Ljubljanice. Ko je bila mati zatopljena v delo, je vnuCka nenadoma zmnajkalo. Obupana je klicala mati na pomoč, preiskali so ves okoliš, pa ni bilo nikjer sledu za otrokom. Le palico, s katero je udarjal po vodi. so našli ra bregu ...
Takrat se je deček najbrž preveč nagnil preko olbrežja. se skotalil v Ljubljanico in utonil.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
:»JUTRO« ponedeljska Izdaj«
PoneiMdE. T3, IX. T93T

£}uhl}atta si je priborila prvi dve tociei
Na silno težkem, blatnem terenu je Ljubljana zasluženo zmagala nad sarajevsko Slavijo — Senzacionalna zmaga BSK nad Jugoslavijo — V Zagrebu delitev točk — Hajduk je
zmagal nad Concordio
Ljubljana, 12. sept. Tretje kolo v ligi je minilo brez težjih presenečenj. Nekoliko visoko je izražen Bskov triumf nad svojim večnim lokalnim rivalom, precej nepričakovan, toda stvaren je neodločni rezultat v Zagrebu. Malokdo bi bil pripisoval Jedin-stvu sposobnost, da odvzame Basku obe točki, toda zgodilo se je tudi to. Sicer je bilo vse v redu.
Bask in Jedinstvo sta igrala že v soboto, da se izogneta veliki konkurenci beograjskega derbvja. Beograjski črno-beli so proti zelenim tesno zgubili, pa so kljub temu ostali takoj za »elito«, ki se je zbrala v vrhu tablice. Pridobljeni točki tudi Jedinstvu nista mnogo pomagali, ker ga količnik drži na poslednjem mestu.
Beograjski derby je plavim dal veliko zadoščenje. S 3:0 se je BSK pritisnil tesno k zagrebškemu vrhu in dokazal, da je kljub vsem drugačnim trditvam še vedno faktor, s katerim bo treba resno računati. Jugoslavija je po tem rezultatu zašla v druščino Ljubljane in Slavije na sedmo do devetega mesta.
Zagrebčani so si z delitvijo točk ohranili vodstvo v dvoje. Prav na vrhu je še \'edno Gradjanski z boljšim količnikom, toda Hašk je tik za njim in tudi BSK in Hajduk se ga držita. Bomo že videli prihodnjič. kako bo!
Hajduk ni žel velikega uspeha proti Concordiji. 4:2 je sicer siguren rezultat, pravi pa, da so moči precej izenačene...
Ljubljanski 2:1 je prinesel nrvi točki in mesto v prej omenjeni družbi.
Po današnjih uspehih in neuspehih je položaj v ligi:
Gradjanski 3 2 1 0 13:3 5 Hašk	3 2 1 0 7:3 5
BSK	3 2 0 1 6-3 4
Hajduk	3 2 0 1 7.4 4
Bask	? 1 0 2 2:3 2
Concordia 3 1 0 2 7:11 2 Liubljana	3 1 0 2 4:8 2
Jugoslavija 3 1 0 2 2:4 2 Slavija	3 1 0 2 2-4 2
Jedinstvo	3 1 0 2 1:8 2
Prihodnja nedelja je prosta, čez 14 'dni pa bo ta spored: BSK—Hašk, Jedinstvo—Ljubljana, Slavija—Bask. Concor dia—Jugoslavija. Hajduk—Gradjanski. Tn ta spored bo že nekoliko razčistil za-mršeni položaj.
Ljubljana-Slavija
2:1 (2i G)
LJUBLJANA: Pogačnik — Hassl, Berton-celj I — Slapar, Pupo, Boncelj — Ja-nežič, Lah, Bertoncelj II, Žitnik I, Tičar. SLAVIJA: Krstulovič — Zagorac, Pavlic — Marjanovič, Gjurovič, Kranjc — Petko-vič, Divčič, Salipur, Lehr, Matekala. Pričakovali smo z znatno napetostjo prvi nastop našega moštva na domačih tleh. Dež je pokvaril prireditev. Sicer je bilo res okoli 1500 ljudi na tekmi, lahko pa jih bi bilo spričo precejšnjega zanimanja tudi več. Po drugi strani pa je dvodnevno deževje temeljito zmehčalo tla, ki so na ta način bila zelo težka. Poznalo se je to igri in igralcem.
Dva neuspeha na zagrebških tleh nista vlivala velikega zaupanja v belo-zeleno enajstorico. Toda pokazalo se je zopet, da je velika razlika med igro zunaj in igro doma. Pravijo, da proti Concordiji ni bilo treba zgubiti obeh točk. Doma jih bržkone ne bi bili zgubili. Pa bo prišla tudi Concordia v Ljubljano, a tudi naši bodo šli v Sarajevo...
Tekma je bila v vseh teh okolnostih izredno težka. Bila je borbena, ičralo se je na obeh straneh zelo požrtvovalno. Ali je bila tudi lepa? Mnogo tega je zakrivil sodnik, ki je nenehoma piskal. kar je bilo in tudi česar ni bilo. Dodobra je razsekal igro, toda privedel jo je srečno do konca, čeprav je mnogokrat pretilo, da bo prekipel temperament.
Katero moštvo je bilo boljše? Videli smo precej izravnanosti. In po tej se da sklepati, da so tudi ostala ligaška moštva precej na isti višini: Slavija je doma spravila pod streho eno zmago, obe tekmi zunaj je zgubila. Podobno usodo je doživela Ljubljana. Toda bilo je vendar precej razlik v moštvih, dasi je celoten vtis vravno-vešen.
Ljubljana je vidno bolj in delj vzdržala težko igro v hudem tempu. Vzdržala je pravzaprav tja do konca, česar o Slaviii ne moremo trditi. Drugi polčas ie videl večinoma belo-zelene v napadu, dočim so bili belo-modri potisnjeni v obrambo Vse do poslednje tretiine polčasa, ko jp Ljubljana ob sicer vidni, a malo uspešni premoči zaprla igro, češ, boljše je 2:1 v rokah kot negotovo 3:1 v zraku. Sicer pa ie Liubljana zaostajala v startu in v kombinator-ni povezanost. S tema dvema elementoma so gostje povsem prevladovali v začetku igre — orvih netna^st minut brezerlavosti in nervoznosti je soloh že udomačena bolest Ljubljane — in tudi	^nhor d^l prvega polčasa. Zato na ie Liubliang pokazala veliko v^čio odločnost pred <*oT'-"-n saj se je streljalo skoro samo na Slaviiin gol.
Ne more se reči, da so vsi d°li h°in-7P-lonih enako dob^-o funkc'on?rali. Požrtvovalnosti gotovo ne gre odrekati nikomur, toda bili so nekateri bralci hnii!o loženi od dragih. Tako je bila obramba, razven par napadov nervoznosti, vsa na mestu. Ob prejetem golu bi bil lahko Pogačnik nekoliko boljše plasiran, aH pa & i
bil kdo drugi malo pomagal v1 golu. Sicer je bil Pogačnik na mestu in je tik pred koncem odbil zelo težko žogo. Branilski par se je taktično izpopolnjeval in je zlasti Hassl za svojo preudarno, predvsem pa izredno požrtvovalno igro žal zaslužen aplavz. Ze precej manj je zadovoljila sred nja vrsta. Boncelj je po dolgem presledku nastopil prvič in je dal skoro brezhibno partijo. Gotovo ni bil najslabši mož svoje vrste. Pupo malo počasen po svojem običaju, tako tudi zelo netočen v podajanju. Prav dober pa v pokrivanju in odvzemanju žog. Slapar je nekoliko padel v svoji formi, bržkone prehoden pojav, toda v igri se je to poznalo. Napad je zabil dva gola in s tem odločil bitko, vsaka čast mu za to. Toda bil je zelo neenoten v delu. Zelo koristen je bil Luce. Tičarju je odlično pripravil zgoditek. Tičarja so malo zaposlili, imel pa je proti koncu zopet prav lepo priliko ,takrat je šlo preko. Pepček je z odločno potezo spravil drugi zgoditek na varno, toda v celoti ni zadovoljil. Desna stran napada se nikakor ni mogla znajti. Oba. i Lah i Jane?:'"* sta nekam visela v zraku, nista našla stika niti medseboj niti po drugih. In malokdaj sta se prav postavila, da jima je bilo težko podati uporabne žoge.
Slavija je bila kljub dvema rezervama dostojen partner za belo-zelene. Ima zelo dobre obrambo, v kateri še vedno prevladuje starina Zasorac. neprehodna »kočni-ca«. Dobra je bila tudi srednja vrsta, v ka teri sta zlasti stranska krilca odlično zavrla svoji krili. Gjurovič. dober tehničar, je lepo povedal napad s svoio obrambo, kar je bistveno vplivalo na leno povezanost moštva. Napad sicer ni prišel do z?o-ditka to pa je v veliki meri Dripisati natančnemu delu ljubljanske obrambe, ki ni nasprotnikovemu napadu dovolila, da bi se razvil Vendar ie napadalna petoriea tja do kazenske črte odlično napredovala, igrali so tudi bolj taktično, bolj enakomerno preko vsesa naoada Zlasti so se posluževali tudi kril. od katerih se je odražal posebno Matekala. s katerim ie Slapar imel svoje križe in težave. Splošen vtis o moštvu je: da so zelo borbeni, in da bo vsakemu ligašu zelo težko prinesti kak uspeh iz Sarajeva.
POTEK IGRE
je sprva pokazal Slavijo v odličnih napadih. in Pogačnik je moral že po prvih potezah posredovati. Sicer je obramba Ljubljane na mestu in ne da nasprotniku do strela. Prvi napad Lj. nastane šele v 7. min. in Janežičev strel gre v aut. Slavija ima odločnejši start, Lj. nudi zelo raztrgano sliko. Par kočljivih situacij pred golom Lj. mine srečno, nato se okoli 15. minute igra odpre, vendar je SI. z boljšim startom in s povezano igro v prednosti. Prvo priliko ima Tičar v 25. min., toda pošlie mimo. V 30. min. pa mu Luce poda zelo ugodno in njegov strela obsedi neubranljivo,
1:0 za Ljubljano.
Zdaj ie Lj, stalno v napadu, opaža se, da je Slaviio forsirani tempo že precej izčrpal. Iz prodora pride SI. v 32 mm do strela s kota. vrstijo se oboiPstran<=ki napadi, v katerih pokaže Lj. večjo odločnost. Sodnik venomer p^ekinia igro za vsak. tudi najrablpiši dot^V. klinb temu	do težavneiših reči. kakor n. pr. v 40. min. med Tičariem in Zagorcem. Odslei Tičar nekoliko statira V 43. min. zrušiio Tičarja prost strel odda Bonoeli lepo pred gol. P-v-iič odbije z glavo Pepčku na no^o in že -t ?oga neubranljivo v desnem kotu pod prečko,
2:0 za Ljubljano
in pitka je dobljena. Tik pre-' koncem bi moral Tičar biti s kota, ali ne pride več d" 'ega
Takoj po začetku v drugam nolčaF\. prevzame Lj. vso iniciativo in dobrC pol ure se valiio nanadi kar tako pred Slaviii-na vrata. Toda Zagorac in njegova okolica bučno pazi. ljubljanski naoad je poleg t-ga neodločen in boieč. nihče ne tire^a odločnejše poteze. V 10. min. prisodi sodnik po S^narievem foulu Drost strela s 17 metrov. Zagorac izvaia in nlasira mimo »zida« in — mimo Pogačnika, tako je
2:1 za Ljubljano
dokončen rezultat. Lj. dobi še dva kota, toda okoli 30. minute je situacija že skoro tvegana, zato Lj. igro zapre in drži rezultat.
Sodnik je b;l Matančič iz Zagreba. Ni prišel odrejeni M'"ka Popovič niti njegov namestnik Jelenič mti pozneip odrejeni Mlinarič. Ali se vsi T.iubliane tako boip? Matančič je sodil pošteno, ali piskal je mnogo preveč. Tn z-^nvarjal se je z igralci v škodo svoje avtoritete!
Beograd, 12. septembra.
Kljub dežiu se je k današniemu derbv-ju med .Tu«oslaviio in BSK /bralo 10.000 gledaii-r-v. ki so živahno spremljali potek igre. BSr< ie zasluženo zmagal s 3-0. Rezultat io bil dosp^pn že v pn^m polčasu, nvj pola je 7»VI Vallarevič. enega pa Mi5a. igra jp biti sic»r borb°na. potekla pa je brez	incidpntov Jn<*oslaviia
je nodala slabo ifro. Impia ie sicpr več n^ilik -»a strp1 na tefa ni znala izrabiti.
Hfeife'

Zasreb. 12. septembra.
Zelo dobra igra Haška v prvem, nad-moč Gradjanskega v drugem polčasu. Igra je bila prav zanimiva, a pokvaril jo je hud naliv, ki pa kljub temu ni zadržal ob-&Q8fra & ja bila JgriMs pra* dobro za-
, sedeno. V 20. min. je Medarič zabil prvi i gol za Haška, v 25. je Kokotovič izenačil, ! v 31. je pa Kacijan postavil na 2:1 za Haška. V drugem polčasu je v 40. min Kokotovič z lepim golom rešil Gradjanskemu točko. Sodil je odlično italijanski sodnik g. Camberlini.
Hajduk—Concordia
4:2 (2:1)
Split, 12. septembra.
Hajduk se na blatnem terenu ni preveč znašel, vendar je do stanja 2:0 za svoje barve predvedel dobro igro. Ko je pa Concordia izenačila, je začelo moštvo popuščati in šele proti koncu se je zbralo k energičnemu finišu. Gole so zabili Leme-šič in Kragič. Concordia je pa izenačila po Rakarju. V drugem polčasu je Hajduk zvi šal po Bakotiču in Kragiču na 4:2. Gledalcev 2000. Sodil je g. Kriffer iz Osijeka.
Podsavezno prvenstvo
Kljub močnemu nalivu so se odigrale vse tri prvorazredne prvenstvene tekme po sporedu. Dočim je bilo igrišče v, Šiški še razmeroma dobro in se je dalo na njem igrati, sta bili obe tekmi na igrišču v Trnovem bolj plavalni kot nogometni tekmi; v resnici je bil ves teren pod vodo. a igranje na njem je bil vsekakor silen napor.
Kranj—Mars 2 : o (o : o)
Kranjčani so zasluženo odnesli domov obe točki. Sicer so jim Poljanci dali v prvem polčasu precej opravka. Bili so deloma terensko premočni, le v zaključnih fazah se niso mogli povzpeti do prave odločnosti. Po odmoru pa je prešla vsa iniciativa na goste iz Kranja, ki so mestoma kar oblegali Marsova vrata. Prost strel je izkoristil Vreček in pritegnil vodstvo za svoje moštvo, potem pa je s silno bombo povišal Unterreiter na 2:0. Enajstke isti igralec ni zabil Od vseh igralcev je bil posebno na mestu srednjega krilca Unterreiter, ki je v danih neprilikah ubral najprimernejšo taktiko: enostavno in hitro igro na široko. Njemu gre glavna zasluga za zmago. — Sodil je dobro g Kušar.
Jadran—Reka 2:1 (2:1)
Druga igra je kaz.ala, da bo po živahnosti prekašala prvo. Toda voda je kmalu ubila igralce in se je vsa reč na igrišču sprevrgla v obupno nabijanje tja v en dan. Začeli so Rečani in so nekajkrat pritisnili prav zares, tako da je imel mali Podbevšek v Jadranovem golu od vsega začetka veliko dela. Po preteku četrt ure pa so se Jadranaši znašli, a obramba z Viča je kaj kmalu posegla tudi po nedovoljenih sredstvih. Pri tem jo je izkupil Brvar, ki ga je sodnik okoli 20. minute postavil na hladno. Odslej je domačinu zrasel pogum; prva poteza po tem dogodku je postavila Logarja v ugodno pozicijo in žoga je romala v mrežo. Jadran je še vedno v stalnih napadih in v 28. min. pošlje Šavs center z desne strani preko črte, tako da je že 2:0 za J. V protinapadu izpusti Podbevšek žogo na črti, sicer jo utegne pokriti, ali Jež potisne oboje: vratarja in žogo preko črte in sodnik pokaže na sredino. S tem je rezultat že postavljen. V drugem polčasu zdrkne igra na prav nizek nivo, kar ni na takem terenu nobeno čudo igralci so v stalni borbi z vodo že povsem izčrpani. Sredi polčasa izključi sodnik Logarja od Jadrana zaradi nesportnega obnašanja, tik pred koncem doleti ista usoda Rečana Ko-kalja zaradi istega prestopka. — Sodil je dobro g. Doberlet.
Svoboda—Slovan 5:2(2:0)
V	precej ostri, sicer pa nelepi igri je Svoboda svojega protivnika zasluženo odpravila z visokim rezultatom. Nosilca Svo-bodinih napadov sta bila Rihtar in Slam-berger, dobra sta bila tudi oba branilca in Habiht v krilcih. Sploh je bilo moštvo Svobode bolj izravnano. Slovanovci so igrali precej podrejeno vlogo.
V	dokaj izravnani igri, ki je pa Svobo-daši ves čas niso spustili iz rok. so prišli do polčasa po Rihtarju in Komparetu v vodstvo. Po odmoru je Zemljak znižal z avto-golom na 2:1, Rihtar je utegnil povišati na 3:1, po desnem krilu so Slrvanovci :-:pet znižali na 3:2, nato so. Svobodaši dosegli še dva gola (Rihtar, Zaje) in rezultat osta! do konca nespremenjen.
Sodil je g. Pečar dobro.
Hermes : Bratstvo (Jesenice) 3 : 2 (2 :1)
Jesenice, 12. septembra. i
Današnja prvenstvena tekma med ljubljanskim Hermesom in Bratstvom, se je odigrala v hudem nalivu in velikem mrazu, saj je sneg pobelil hribe do nižine 1200 m. Hermes je tehnično boljše moštvo in je zasluženo zmagal. Jeseničani so igrali požrtvovalno, vendar rutiniranemu nasprotniku niso bili kos. Igrišče je bilo v zelo slabem stanju. Tekmi je prisostvovalo malo gledalcev.
Celje : Atletiki 3 :1 (2 :1)
Celje, 12. septembra.
Danes je bila na Glaziji pred 400 gledalci med neprestanim dežjem odigrana podsa vezna prvenstvena tekma med starima lokalnima rivaloma. Celje je zmago zaslužilo in si je zopet priborilo dve točki. Kljub slabemu vremenu je bila tekma živahna in zanimiva. Celje je nastopilo v boljši postavi nego preteklo nedeljo. Napadalna petoriea je igrala povezano in smotrno. Tudi krilska vrsta in ožja obramba sta zadovoljivi. Atletiki so imeli dober notranji trio, krili pa sta igrali p*-e-več na svojo roko. Krilska vrsta in ožja obramba so pokazale mnogo aolrtvoval-
čpU i

[M
A##N
SPREDAJ ZADAJ
Oglaa je reg. pod S. Br. 181 od L III. W37
nosti. V začetku je bila igra izenačena. 7. min. so izvedli Atletiki hitro akcijo in je Koželj pognal žogo iz neposredne bližine v mrežo. iMnuto kasneje je izenačil Dobrajc iz daljave 20 metrov s preciznim stre lom v gornji levi kot. Celje je prišlo v lahno premoč, toda obramba Atletikov je dobro čistila. Dve minuti pred odmorom je prišel napad Celja pred gol Atletikov. Dobrajc je poslal žogo do linije in Pfeifer jo je podaljšal do mreže. Po odmoru je obdržalo Celje svojo premoč v 14. min. pa je Pfeifer postavil solo z razantnim strelom v spodnji levi kot končni rezultat. Atletiki so začeli pritiskati toda brez uspeha. V 29. min. je sodnik izključil po enega igralca obeh klubov. 5 min. pozneje enega igralca Atletikov, v zadnji minuti pa zopet po enega igralca obeh moštev. V zadnji sekundi tekme so vdrli navijači Atletikov na igrišče, nakar je sodnik regularno zaključil tekmo. V drugem polčasu so Atletiki igrali zelo ostro nekateri igralci Celja so pa po nepotrebnem reagirali. Tekmo je sodil g. Čamernik iz Ljubljane točno in strogo.
Maribor, 12. septembra
Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se je danes nadaljevalo z dvema tekmama, ki sta bili obe odigrani v Mariboru na raznih igriščih. Odigrana bi morala biti še tretja tekma, in sicer med Muro in ČSK, ki pa je bila po sporazumu preložena na 21. november, ker je CSK hotel gostovati v Gradcu proti Sturmu. Ker pa ni dobil dovoljenja za gostovanje, je pač moral ostati doma in tako je ostal termin neizrabljen.
Rapid : Maribor 6 : 3 (4 :1)
Pred komaj 100 gledalci sta stara rivala na Rapidovem igrišču odigrala prvenstveno tskmo, ki se je končala z velikim presenečenjem. Po presledku več let. se je Rapidu posrečilo, da je svojemu večnemu nasprotniku prizadejal občuten poraz. Tekmovanje se je odigralo na popolnoma premočenem terenu in je nudilo neregularen potek, ker je bila vsaka kombinacija nemogoča. Zmago si je priboril Rapid v prvi vrsti zaradi slabe obrambe Maribora in ker je igral z večjim elanom in požrtvovalnostjo. Kljub porazu je bil Maribor v polju boljši nasprotnik. Napad je imel več prilik, ki jih pa ni znal izrabiti. Veliko neodločnost pred golom in netočno streljanje je spravilo Maribor ob zmago. Kot celota je Maribor kljub porazu ugaj&i, vsak Igralec se je po svojih močeh potrudil do zadnjega trenutka. Slabo točko je Maribor imel v ožji obrambi, levi branilec je bil obupno slab. Rapid pa je imel nasprotno svojo najboljšo moč v ožji obrambi, ki je bila za nasprotnika huda ovira. Krilci niso bili tako dobri, napad pa je igral zelo koristno ter spričo nemogočega terena ubral pravilno taktiko: igral je po krilih. Tudi je napad mnogo streljal in sicer iz vseh pozicij, kar je prineslo zaslužen uspeh. Kljub slabemu terenu je bilo tekmovanje regularno in je bilo v igri opažati več lepih potez. Bila je to ogorčena borba za točke, toda v mejah dovoljene igre.
Goli so padli v 8. min. po Milošu za Maribor, v 12. min. je Krajner izenačil,
▼ 16. Bedendorf zvišal na 2 :1, v 28_____
na 3 :1, v 39. pa Krajner na 4 :1. V drugem polčasu je Miloš v 7. min. znižal n* 2 : 4, v 10. min. je Heller zabil peti gat, v 16. Je Miloš »pet poslal pod prečke xa Maribor, a v 36. je Krajner postavil končni rezuitat 6 : 3.
Sodil je korektno g. Janttč.
Železničar: Gradjanski
(čakovec) 4 s 1(2 s O)
Tudi na stadionu železničarja se spričo izredno slabega vremena ni trlo ljudi fci tudi ta tekma je bila odigrana na popod-noma razmočenem terenu. Gledalcev je bilo komaj 150, ki so bili priča zaslužene zmage železničarja.
Gradjanski se je v tej tekmi predatavB kot moštvo, ki si je zasluženo utrlo pot v prvi razred. Sicer ne premore odločnejših posameznikov, kot celota pa tvori izredno borbeno moštvo, ki ne klone do zadnjega. Najboljši del je bila solidna obramba, krilska \Tsta. je pa bolj pomagala obrambi, kakor napadu. Napad je sporadično priSel do nasprotnikovega gola in je znal taktično izrabiti en tak prodor, iz katerega }e rezultiral častni gol.
železničar je bil nasprotniku nadmočen v vseh vrstah, vendar enajstorica to ni znala v številkah izraziti. V napadu je bilo več šibkih točk. Obe krili sta bili sploh ze»k> zanemarjeni, ko pa sta dobili več posla, se je izkazalo, da nobeno ni pri stvari. Napad se ni upal startati, zato je bila vsaka to-ga, ki je bila podana v prazno, izgubljena. Srednja vrsta je igrala taktično sSabo, vsi trije krilci so bili stalno v napadu, tako da je bil nasprotnik primoran svoje moči potegniti v obrambo. Zato je bil kazenski prostor Gradjanskega zatrpan od samih nog. da je bilo konec koncev zares težko spraviti žogo v gol. Ožja obramba je bila solidna, toda ne nepremagljiva.
Gole so dali Pavlin v 28., Lešnik v 38. v drugem polčasu Golinar v 10., Pavlin pa v 32. častni gol je zabil Gradjanski po levi zvezi v 27. min.
Sodil je objektivno in dobro g. Kcpič.
Ostale nogometne tekme
BUDIMPEŠTA: Danes se je vršila prva finalna tekma za srednjeevropski pokal med FTC in Laziom iz Rima. Ferenc-varos je zmagal nad gosti s 4:2. PRAGA: Prvenstvo: Slavija : Prostjejev 3:1, Sparta : Viktorija Plzen 2:0, Viktorija Žižkov : 2idenice 1:0, Kladno : Bra tislava 1:0, Nachod : Sleska Ostrava 3:1, Pardubice : Plzen 3:3. ITALIJA: Prvenstvo: Milano : Ligura 2:1, Lucheze : Ambrosiana 3:3, Bari : Torino 0:0, Bologna : Napoli 3:2, Juventus : Li-vorno 2:0, Genova : Atlante 8:0, Roma J Fiorentina 4:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo: Ujpešt : Hek-tromoš 5:0, Torekves : Szeged 5:1, Pho-busz : Raab 4:0, Kispest : Bocskay 5:1. DUNAJ: Na Dunaju so bile vse tekme zaradi dežja odpovedane, prav tako tudi teniški dvoboj za srednjeevropski pokal s Poljsko.
MARIBOR: Prvenstvena tekma II. razreda Slavija : Ptuj 6:1. V druge mpolčasu Ptuj ni več nastopil (dovolj je bilo dežja in golov v prvem ...)
Zaključek VIII. balkanijade v Bukarešti
Pred 35.000 gledalci je zmagala Grška pred Rumunijo. Jugoslavija na tretjem
mesto, slede Turčija in Bolgarija
Bukarešta, 12. septembra.
Danes so bile zaključene VIII. balkanske igre v Bukarešti ob silni vročini in vedrem nebu. Toplomer je kazal v senci 35 stopinj Celzija. Zaključnim borbam je prisostvovalo 35.000 gledalcev. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, vendar si Jugoslavija ni priborila posebnih lovorik in je padla na tretje mesto. Rezultati so bili naslednji:
Tek 400 m: 1. Jordake (G) 49.1, (nov balkanski in grški rekord), 2. Melih (T) 49.9, (nov turški rekord), 3. Despot (J) 50.1, (nov jugoslovenski rekord), 4. Nemes (R), 5. Karageorgiu (R).
Met krogle: 1. Gurau (R) 14.31, 2. Kova-čič (J) 14.19, 3. Irfan (T) 13.87, 4. Stefanatis (G) 13.20, 5. Harsany (R).
Met diska helenski stil: 1. Silas (G) 39.73 2'. Havvalecz (R) 36.95, 3. Badolescu (R) 35.20, 4. Floros (G) 33.97, 5. Kovačevič (J) 32.45.
Tek čez zapreke 110 m: 1. Mantikas (G) 154, (V predteku je s 14.1 postavil nov balkanski rekord.) 2. Dojčev (B) 15.6. 3.
l Herold (R) 15.9, 4. Majescu (R), 5. Ehrlich (J).
Tek 5.000 m: 1. Avramitis (G) 15:54.4, 2. Cristea (R) 16:01, 3. Basazas (G) 16:05, 4. Artan (T), 5. Bručan (J).
Troskok: 1 .Mitič (J) 14.03, 2. Kreisel (R) 13.84, 3. Jovičevič (J) 13.84, 4. Calistrat (R) 13.83, 5. Analetis (G) 13.64.
Skok ob palici: 1. Tanos (G) 390, 2. Dojčev (B) 380, 3. Travlos (G) 380, 4. Einhardt (R) 370, 5. Bakov (J) 370.
Maratonski tek: 1. Kiriakilis 3:02, 2. Ro-ganos (G), 3. Bal (R), 4. Dopala (R), 5. Sefsi (T). Sledi še en Turk. dva Rumuna in nato Jugosloven Jančar.
Štafeta 4X100 m: 1. Grška 42.1, (nov balkanski in grški rekord), 2. Rumunija 42.5 (nov rumunski rekord), 3. Jugoslavija 43.2 (nov jugoslovenski rekord), 4. Turčija 43.6. 5. Bolgarija.
Naša reprezentanca se jutri dopoldne vrne v domovino. Na svečan način je bila Jugoslovenom izročena zastava balkanskih iger, ker bo naslednja prireditev leta 1938. v Jugoslaviji.
Po nesreči
ga Je obstreii!
Ljubljana, 12. septembra
Danes proti večeru se je na Cankarjevem nabrežju zgodila nesreča, ki vendarle ni -mela najhujših posledic. Brivski mojster Koman Niko je čistil revolver. Pri tem ee je orožje spncžilo in krogla je zabela v •jtegno pri Romanovih stanujočeca 1(ilei nega dijaka Josipa Gašperšiča. sina tesarskega mojstra Pavla Gašperšiča v Puconcili pri Mui*>ki Solioti. Rana je huda. vemlar ni nevarna. Zahvaliti «e je le naključju, da krogla ni poiskala druge poti. Koman je nesrečo takoj sum prijavil policiji. Na pomoč poklicani reševalci 60 ranjenca odpeljali z reševalnim avtom v bolnišnico.
Povratek dr. Mačka v Zagreb
Zagreb, 12. septembra, o. Davi se je P° dveh mesecih počitnic vrnil e svojega ve-lepoeeetva v Kuploco^i^M^jek ^jgdbijg
ostal v Zagrebu samo par dni ter bo med tem imel posvetovanja s člani vodstva KDK. Ze po par dneh bo odpotoval ladva telna v Rogaško Slatino.
Zemunsko vremensko poročilo: Močna depresija se je ustavila nad genovskim la-livom. in povzroča deževno vreme po vsej zapadni polovici Balkanskega polotoka ter v -alpskih deželah, kjer ponekod tudi sneži. Druga depresija se je pojavila nad Nemčijo, ki prav tako povzroča deževne vreme. Spričo položaja obeh depresij pohaja s severa v livropo val mraza, tako da se je podnebje v severni in zapadni Evropi dejansko že občutno ohladilo. V Jugoslaviji je oblačno in deževno vreme v večjem za-padnem delu ter v severnih krajih. Nekoliko oblačno je tudi v vzhodnih in južnih kraj;h. Ponekod rnočan veter. Temperatura je nekoliko padla v zapadnih krajih, drugod pa se je dvognila. Minimalna je bila v Ljubljani (4), najvišja v Senju 29 C.
| Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme skoro po vsej državi. Veter bo imel v glavnem vzhodno amftii TjMB^^
»IUTKO« paoKkUJU bdaja -
A
PoneSelkS. H IX. 1937,
Teden dni Kima
WiHy Birgei in Žarah Leandrova v Ufinem filmu »K novim obalam«
Oaits Albers v novem filmu
Pred kratkim so dovršili v Neubabels-Jjergu v režiji Karla Hartla film s Han-som Albersom, ki je dobil naslov »človek, iki je bil Scherlok Holmes«. Kakor bo lahko že vsakdo videl po naslovu, je film kriminalen in bo, kakor pišejo, velika senzacija. Razen Albersa igrajo v filmu še Heinz Ruhmann, Marieluise Claudius, Hansi Knoteek in Hans Junkermann.
Nov Ganghoferjev roman fiiman
Po filmanem romanu :>Graxlu Hubertu« je Ufa izbrala novo delo tega priljubljenega nemškega pisatelja, da ga pokaže v filmu. Določila je roman ^Dag Schweigen
im Walde«, ki ga nedvomno pozna vsakdo, kdor je čital poljudne nemške romane.
V	filmu, ki bo v kratkem prišel tudi v Jugoslavijo, so dobili glavne vloge Paul Richter, Hansi Knoteek — ki je letos ena najbolj zaposlenih nemških igralk — Hans Adalbert von Schlettow, Kathe Merk in drugi.
»Ločena žena"
V	kratkem pride v Ljubljano spet film odlične kvalitete. Naslov »Ločena žena«, ki so mu ga prav nesrečno izbrali, ne pove sicer dosti, zato pa je film sam po sebi res odlično delo, ki bi si ga moral vsakdo ogledati. V njem nastopajo štirje
Hilde Korberjeva in Hansi Knoteckova igrata v Ufinem filmu »Briljantih«
FI L ATELIJA
Nove znamke po vsem svetu
Argentina: Izšla je nova službena znamka po 1 peso v sinji in rjavi barvi.
Francija: Nedavno smo že objavili, da pripravlja Francija posebno dobrodelno znamko s sliko pisatelja Pierrea Lotija. Zdaj je izšla in sicer vrednota po 50+20 centimov v karminasti barvi.
Gdansk: Poštna uprava je izdala novo frankovno znamko po 8 pfenigov v olivni barvi.
Japonska: Izšla je spominska znamka po 4 jene v zeleni barvi s sliko admirala Toga, zmagovalca pri Portu Arthurju.
Lieehtenstein: Spet nove nepotrebne znamke, in sicer temnozelena frankovna znamka po 40 rappov, temnordeča po 1 frank in razen tega še službena znamka po 1 frank temnordeča.
Nikaragua: Izdane so bile nove znamke za zračno pošto, v dveh različicah, za domači promet in za tujino. Za domači promet so vrednote po 1 cent v karminasti barvi, po 2 centa temno sinja, po 3 cente olivna, po 4 cente črna, po 5 centov vijoličasta, po 6 centov rjava, po 8 centov temno lilasta, po 16 centov oranžna, po 24 centov rumena. Za promet s tujino so naslednje vrednote: po 10 centov rumena, po 15 centov sinja, po 20 centov rumena, po 25 centov temno lilasta, po 30 centov kar-minasta, po 50 centov oranžna in po 1 cordoba olivna.
Novi Zeland: Novost je zelena službena znamka po V2 pennyja.
Panama: Poštna uprava je izdala kopico provizorijev z ustrezajočimi natiski na starih znamkah. Vse znamke imajo pretisk »1937 — 1938«. Vrednote so naslednje: po % centa oranžna iz leta 1926, po 1 cent zelena iz leta 1921, po 1 cent zelena iz leta 1926. po 2 centa karminasta iz leta 1926, po 2 na 4 cente v sivi barvi iz leta 1926, po 2 na 6 centov v olivno rjavi barvi iz leta 1926, po 2 na 8 centov v lilasti barvi
veliki umetniki, M jih prištevajo med
glave ameriškega filma.
Jean Harlow je dobila v njem glavno žensko vlogo. Mlada umetnica, ki jo je nedavno vzela smrt, je v tem svojem poslednjem še dovršenem filmu pokazala vse svoje znanje in vso svojo moč v igri, ki je bila res nedosežna. Njena ženska tovarišica v igri je skrivnostna Myrna L«oy, ki je stalnim obiskovalcem kina že stara znanka. Moški vlogi sta dobila Wil-liam Povvell — menda še niste pozabili njegove vloge v filmu o kralju plesa Zieg-felda — in Spencer Tracy.
Film je vreden, da si ga vsakdo ogleda.
[ tako vrsto portretov, kompozic;j ki študij. Izmed gostov se udeležuje razstave tudi akad. slikar Slavko Sohaj iz Zagreba. Prireditelji so izdali odlično opremljen katalog, ki ga krasi nekaj prav lepo uspelih reprodukcij.
Z obiskom prvega dne so prireditelji kar zadovoljni, posebno mnogo gostov pa so imeli zvečer, ko je pri efektni razsvetljavi nastopila operna pevka Ksenija Vidalijeva, ki se je v intimnem krogu poslušalcev ču-
iz leta 1926, po 2 na 10 centov v vijoličasti barvi iz leta 1926, po 2 na 12 centov v olivni barvi iz leta 1926, po 2 na 15 centov v svetlo sinji barvi iz leta 1921, po 2 na 24 centov v temno rjavi barvi iz leta 1921, po 2 na 50 centov črna iz leta 1921. — Za letalsko pošto so bili izdani naslednji provizoriji: Frankovne znamke s pretiskom »CORREO AEREO«: po 5 cent. temno sinja iz leta 1926, po 5 na 15 centov svetlo sinja iz leta 1926, po 5 na 20 centov rjava iz leta 19.26, po 5 na 24 centov v temno vijoličasti barvi iz leta 1926, po 5 centov na 1 bo-livar iz leta 1919. 10 centov na 10 centov v vijoličasti barvi iz leta 1921 in po 10 centov na 50 centov v črni barvi iz leta 1926.
Peru: Izšla je nova frankovna znamka po 10 centov v opečnato rdeči barvi Razen tega so bile izdane tri nove vrednote za letalsko pošto in sicer po 1 sol rjava, j po 1.50 sola canžna in po 2 sola zelena. — i Stara znamka po 2 sola v sinii barvi je dobila pretisk »1 SOL«. — Prejšnje letalske znamke so bile pretiskane z novo vrednostjo. Rdeče riava znamka po 30 centov je dobila pretisk 15 centov, temnorlava znamka po 35 centov prav tako pretisk 15 centov, črna znamka po 80 centov pa pretisk 25 centov.
Poljska: Izšla je nova frankovna znamka po 55 grošev v svetlo sinji barvi s sliko maršala Rydza-Smiglyja.
Rusija: Za 60 rojstni dan F. G Dzierd-zinskega so izšle spominske znamke po 10 kopejk rumeno rjava, po 20 kopeik sinje zelena, po 40 kopejk rdeče vijoličasta in po 80 kopejk karminasta. — Puškinove spominske znamke, ki so bile doslej tiskane na krednem papirju, so izšle zdaj tudi na navadnem papirju.
Salvador: Frankovna znamka po 15 centov v olivno zeleni barvi iz leta 1935 je dobila pretisk v okviru »AEREO«. — Sinja
Bobby je najboljši prijatelj berlinskega gledališkega igralca Willyja Birgla. Tako vsaj trdi sloviti umetnik sam
Razstava neodvisnih likovnih umetnikov
Ljubljana, 12. septembra V Jakopičevem paviljonu so člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov otvorili svojo prvo skupno razstavo. Kljub neprijaznemu vremenu se je k otvoritvi zbralo lepo število umetnosti ljubečega občinstva, med drugimi piedsednik Narodne galerije dr. \Vindischer, zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave, pisatelj Širok, načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Mole, bolgarski pisatelj Pantelejev, ki se pravkar mudi v Ljubljani, predsednik velesejma veletrgovec Bonač, tajnik JC lige Govekar, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Ivan Vavpotič in še množica likovnikov, književnikov in zastopnikov tiska. Pred mikrofonom, po katerem je lahko otvoritvi prisostvovala vsa najširša javnost. Je goste pozdravil najprej predsednik kluba akad. kipar Nikolaj Pirnat, nato pa je imel pomemben govor akad. slikar Zoran Mušič. Njegova izvajanja, ki pomenijo programa-tično izpoved mladega rodu, bo »Jutro« še zabeležilo.
Ko si je občinstvo ogledalo razstavo, se je moglo prepričati, da dela mladih umetnikov, zbranih v Klubu neodvisnih, v uspešni meri ustrezajo ideji in programu. Razstava obsega vse štiri dvorane paviljona. Izmed slikarjev razstavlja Zoran Didek vrsto pokrajin in portretov v oglju. Stane Kregar, ki je lani vzbudil pozornost s svojim fantastično nerealnim dojemanjem sveta, je tokrat zastopan z vrsto del, ki kažejo razvoj v pravcu večje umerjenosti in stvarnosti. Zanimivi so njegov; motivi o revoluciji na Španskem. Zoran Mušič razstavlja šest olj. Maksim Sedej je zastopan s serijo oljnatih slik. lesorezov in risb, ki vnovič potrjujejo vero v njegovo umetniško rast. Izmed najmlajših sta dostojno zastopana N-ko Omersa in Marij Pregelj, katerih olja, risbe in grafike vzbujajo občo pozornost. Kipar Zdenko Kalin razstavlja tri portrete, akt in torzo, Niko Pirnat več portretov, študijo žrebca, Kurenta in pa vrsto odlično uspelih risb, Karel Putrich prav
letalska znamka za srednje ameriške olimpijske tekme iz leta 1935 po 55 centov je dobila pretisk »Habilitado« in novo vrednost 30 centov v okviru.
Sirija: Izšla je propagandna serija znamk za pariško razstavo. Znamke so namenjene za letalsko pošto. Serija obsega naslednje vrednote: po 0.50 piastra rumeno zelena, po 1 piaster zelena, po 2 piastra rjava, po 3 piastre karminasta, po 5 piastrov oranžna, po 10 piastrov črno zelena, po 15 piastrov sinja in po 20 piastrov vijoličasta.
Združene države: Izšla je posebna spominska znamka po 5 centov svetlo sinja. Na njej je Virginia Dare.
Sudan: Izdana je bila nova službena znamka po 15 miliemov v rjavi in sinji barvi.
Švica: Frankovna znamka po 3 franke v rdeče rjavi barvi iž leta 1931 je dobila pretisk za Društvo narodov in za Mednarodni urad dela.
Novi katalogi
Nemška poštna uprava je izdala spet nov priložnostni blok za letošnji kongres Hitlerjeve stranke v Nurnbergu. To bo letos že njen peti blok. Na njem je spet Hitler z rdečim pretiskom »Reichsparteitag Niirnberg 1937« okoli vsake znamke v četvercu. Blok se je prodajal po 1 marko.
Na priložnostnem bloku, ki ga je izdala baje Francova vlada, je zobčana znamka po 2 peseti s sliko Toleda. Spodaj je napis »Primer Anivesario del Aiutamento Na-cional — Julio 1937«. Naklada je znašala le 45.000 kosov in od tega 5000 nezobčanih. Pri nakupu tega bloka pa je potrebna previdnost, ker se še ne ve, ali je oficielen. Blok se namreč dobiva samo iz — Belgije.
Tudi mala državica San Marino bo izdala ,v kratkem svoj prvi blok s spominsko znamko po 5 lir. Blok so tiskali v Londonu.
Spominski blok iz Nikarague, ki smo ga že napovedali, je izšel. Naklada znaša baje samo 5000 kosov. Prodajal se je po 1 cordoba, nominala znamk pa je znašala samo 4 cente.
dovito znašla ia zapela od srca. Zapela je
dve ariji iz »Boheme« in eno iz «Tosce«, a do jem njenega prekrasnega glasu je bdi še toliko lepši v tem brezglasnem domu likovne umetnosti. Nastop odlične mlade umetnice je žel navdušene spontane aplavze. Pevko je odlično spremljal dirigent Žebre na glasovirju, ki ga je umetnikom iz prijaznosti stavila na razpolago tvrdka A. Breznik. Podobni glasbeni večeri bodo še sledili in bodo brez dvoma privabili mnogo občinstva.
Smrt pri otepanju orehov
Padel je z drevesa in v nekaj trenutkih izdihnil
Škocijan, 12. septembra Te dni je sklenil posestnik in trgovec g. Krevelj iz Rovišč pri Raki otepsti orehe. Splezal je na orehovo drevo in s kolom začel otepati sadove. Ko je bil dva metra nad zemljo, mu je nenadoma spodrsnilo, izgnbil je ravnotežje, se v zraku preobrnil in padel na zemljo z glavo naprej. Vašča-ni, ki so bili v bližini, so videli, kako je padel in nato zakričal. Med padanjem je z roko zagrabil za vejo. ki pa se mu je takoj zlomila. Nekaj vaščank je takoj steklo k ponesrečencu, a se mu ni dalo več pomagati. Ril je že v glofioki nezavesti in je kmalu izdihnil. Zlomil si je bil tilnik.
G. Krevelj je bil splošno priljubljen. Zadnja leta si je uredil v Roviščjh lepo domačijo. Prav zdaj. ko se je gospodarsko bolj in bolj dvigal, ga je doletela nesreča. Žalostno vest so javili njegovemu sinu, ki je zdaj pri vojakih. Na zadnji poti je spremilo priljubljen eera
pokojnika veliko vaščanov in okoličanov. Hudo prizadeti družini naše sožalje!
Druga nesreča, ki pa ni tako huda, se je pripetila 171etni posestnikovi hčerki Pepci Hribarjevi iz Stopnega pri Škocijanu. Dekle se je iz Buče peljalo s kolegom v Skocijan. Po velikem klnacu je vozilo v najhujšem diru. Skoro že pri koncu klanca je zagledalo pred selx>j velik voz sena, ki ji je prihajal nasproti. Pravilno se je umaknila na dcs.no, voznik pa je na nesrečo odpeljal na levo in trčenje je bilo neizbežno. Hribarjeva je priletela naravnost v voz. Z desno nogo je udarila v konec ojesa in že je na eno stran padlo kolo, na drugo pa Hribarjeva. Ko se je hotela vzdigniti, je začutila v -spodnjem delu noge strašno bolečino. Piščal je bila prelomljena na dvoje. Prihiteli so vaščani in jo z avtomobilom prepeljali v žensko bolnico v Novo mesto.
Ljubljanska sokolska župa za svoj napredek
Ustanovitev župnega jezdnega odseka in sklenitev uvedbe trobentaških zborov v edinice
Ljubljanska sokolska župa sporoča članstvu, da je župna uprava na seji 9. t m. na predlog župnega strokovnega odbora skle-nia razpustiti dosedanje društveni jez-lne odseke Ljubljanskega Sokola, Sokola Ljubljana HI in Sokola Ljubljana-Vič ter ustanoviti župni jezdni odsek pod neposrednim vodstvom župnega strokovnega odbora. Sklep stopa takoj v veljavo. Vabimo člane dosedanjih jezdnih odsekov, pa tudi druge člane ljubljanskih sokolskih društev, kateri imajo veselje sodelovati v župnem jezdnem odseku, da se prijavijo neposredno v pisarni ljubljanske Sokol, župe na Taboru, med uradnimi urami. Za prijave je določen čas od 15. t m. do 31. oktobra. Pogoji sprejema so razglašeni v okrožnicah, ki so do-
stavljene vsem društvom in četam.
Dalje sporoča župa, da bo postopno uvedla v vse edinice trobentaške zbore. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so troben-taški zbori zaradi poživitve dela in velikih sokolskih sprevodov postali nujno potrebni. V teku letošne zime in pomladi bodo organi župnega strokovnega odbora na župnih instrumentih poučevali večje število članov ljubljanskih sokolskih društev, prihodnje leto se bo tak pouk vršil v okrožjih. Vabimo članstvo, ki želi v teh zborih sodelovati, da se takoj, najkasneje pa do 15. oktobra, prijavi v svojem društvu, kjer bo dobilo vsa podrobna navodila in izvedelo za pogoje za sprejem-
Pri Gornjem gradu so ustrelili jelena
Gornji grad, 12. septembra Že preko pet let so opazovali naši kmetje v okolici Gornjega grada in tja doli do Šmartnega ob Dreti, da jim prihaja na njive jelen in dela ogromno škodo. Ponovno so organizirali naši lovci pohod na jelena, pa jim je vedno ušel, odnosno ga niso mogli najti. Na praznik 8. t. m. je bila velika lovska družba zunaj v gozdovih in se je bližala Rovtam, ki stoje nad Šmartnim ob Dreti. V lovski družbi je bil prvič kot lovec najmlajši lovec gornjegrajskega sreza g. Kranjc Leon. V svoje veliko presenečenje je isti, ko je bil sam na opazovaiišču, ne-
pričakovano zagledal nedaleč pred seboj krasnega jelena šestnajst teraka. Ni se po-mdšljal dolgo, temveč je puško sprožil. Zadostovala sta dva strela da je žival napravila še nekaj korakov in padla na tla. Mladi lovec je hK.ro sklical vso lovsko družbe na lice mesta, da ji je pokazal redek lovs plen.
Jelen je tehtal 250 kg, v osnaženem stanju pa 188 kg. Imel je izredno lepe rogove in zobovje. — Čestitamo lovcu k veliki lovski sreči z željo, da se lovcem posreči ustre" liti tudi medveda, ki tudi že mnogo let dela škodo po našem sirezu.
Strela je udarila v Krjavljevo kočo
Litija, 12. septembra
V teku noči je bila huda nevihta na dolenjski strani Litije. Nekajkrati je treščilo v gozdove okrog Obolnega. Sredi noči so opazili velik žar na Obolnem. ki je najvišji vrh med dolenjsko stranjo in zasavsko dolino. Ob 3. zjutraj je strela treščila v Krjavljevo kočo. ki stoji 777 m visoko. To je občutna škoda za izletništvo v te kraje, ki so se že lepemu številu izletnikov in tudi smučarjev močno prikupili. Koča na Obolnem je stala šele tri leta, postavljena je bila z izredno požrtvovalnostjo majhne
Kaznovanje ponarejevalcev znamk
Nemčija bo v kratkem uveljavila poseben zakon, ki bo strogo kaznoval ponarejanje vseh znamk, tudi rabljenih in tistih, ki niso več v prometu Za ponarejevalce bodo določene kazni do dveh let ječe, razen tega pa bodo še posebej kaznovani za vsako goljufijo s ponarejenimi znamkami. Tudi pri nas, kjer je falzifi-ciranje znamk v cvetju, bi bil tak zakon zelo potieben. Kdaj ga> bomo dobili?
Naše nove letalske znamke
Kakor javljajo iz uradnega vira, so že izšle naše nove znamke za letalsko pošto, o katerih smo že poročali in tudi navedli, katere vrednote bo serija obsegala in katere slike bodo na njih. Vendar pa do da-
skupine idealistov. Zal je stala na usodnem kraju, kjer silno rado treska, še na Malo gospojnico je bila tam gori prijetna planinska veselica, ^anes pa je tam gori le še žalostno pogorišče.
MOŽ je zapustil svoji ženi ves denar, ki je bil naložen v banki. Ker žena ni znala pisati, se je na potrdilo vedno samo pod-križala. Nekega dne pa opazi blagajmk, da je žena napravila na potrdilo okroglo znamenje. Poklical jo je nazaj in jo vprašal, kaj naj to pomeni.
»O, kaj res niste nič slišali?« je vprašala. »Prejšnji teden sem se drugič omoži-la. Zdaj imam novo ime!«
nes teh znamk na naših poštah nismo dobili in jih ne moremo še opisati. Radovedni smo samo na nekaj: čemu se izdajajo letalske znamke zdaj pod zimo, ko letalski poštni promet skoraj počiva?
Kaj je s češko prepovedjo uvoza znamk
Zadnjič smo poročali, da je češka prepovedala uvoz rabljenih in nerabljenih znamk. Danes lahko to poročilo izpopolnimo v toliko, da se sme uvažati do 250 gramov znamk brez težav, za večje količine pa je potrebno posebno uvozno dovoljenje.
Izšel je Senfov katalog za leto 1938. Podrobneje bomo o njem izpregovorili v prihodnji številki, kjer se bomo tudi ne-j koliko lotili cen priložnostnih spekula-S tivnih blokov v raznih katalogih.
StMco* t Uut	e l>u»
c SttPo ali 4a)*n)e	naal«v»
* Din. tJ»jm»nj&)	tn»»«4 1? Oin.
Srečke
Prodajale« ta »ročke m redne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Ju„r» i>od »Sref.ke«.
270-16
Med mestom in deželo
posreduje »J litrov« mali oglasnik
f
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
VIDRIH PAVEL
okrajni gozdar v pokoju,
dne 11. septembra 1. 1937. ob pol 10. uri zvečer po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere za umirajoče.
Zemske ostanke nepozabnega pokojnika položimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 13. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gasilska ul. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 12. septembra 1937.
Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravjjen, - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s Ljubljani