Svoji k svojini! Denar je sveta vladar! To jo geslo sedanjega časa, in kdor iina obilo denarja, laliko povsod zmaguje. Mi Slovenci ga žalibog nimamo v obilici, kajti pri nas polnijo si lo tujci in odpadniki žepe, od tod njih moč, od lod pa tudi slabi gmolni položaj naroda. Posojilnic iinanio sicer že mnogo, kamor se lahko naši kmetje zatekajo, da so tako varni pred nemSko-židi>vskim oderuštvom, toda narodnih obrlnikov in trgovcev, pri katerili je prav za prav denar doma, imamo še prav nialo. Po naših južnoštajarskili meslih in trgih so sicer obrtniki in trgovci večinoma rodom Slovenci, toda skoro vsi so naši politični sovražniki. Dokler Se ti Ijudje ničesar niso imeli, so še bili Slovenci in so se nam prilizovali, ko pa so si opomcgli s slovenskim denarjem, pokazali so nam hrbef. ter se pridružili oslalim izdajalskim odpadnikom. Nam poblevnim Slovencem še to ni dosli mar, še nadalje jili podpiramo in pri njib kupujemo ter pridno sodclujeino pri razrušitvi lastnega doma in lastnega blagostanja! Je-li to pametno in koristno za nas? Homo-li še nadalje tako kralkovidni ter nosili svoj krvavo zasluženi denar našim nasprolnikom? Vsak pameten Slovenec mora uvideti, da tako nesrae iti dalje. Kaj torej treba storiti? (iotovo je že vsakemu znano geslo: Svoji k svojiin! Ah Slovenci kupujte le pri vrlib slovenskih trgovcih ter -podpirajle le zavedne slovenske obrtnike! Dasi malo, vendar nekaj poštenib naših obrtnikov in trgovcev še je skoro v vsakem meslu in trgu, zato se Slovenci teh oklenimo in le pri njih kupujmo. Tako bo ostal naš denar v naših rokab, kar bo nam neizmerno koristilo. Treba zato povsod ljudi podučiti in jim slvar dobro razložiti, vsaj bi vendar bil greh, ako bi slovenski kmelje dajali brezverskim tujcem in nemčurjera svoj denar, poštene slovenske trgovce pa bi puščali na cedilu. Rodni brat nam mora biti vendar bližji in Jjubši nego oholi tujec. Slovenci! Po tem načelu se začnimo vsi dosledno ravnati in kmalu bodemo videli, smo li gospodarji na svoji lastni zemlji ali ne! Tako so delali in še delajo Čehi, ki so le na ta naein dobili v svoje roke mesto Prostejov na MoravBkem, ki šleje čez 25.000 prebivalcev. Pred vsem Daj bi dajali dober vzgled vsi omikani Slovenci, kajti' 6e se ti sami ne bodo po tem geslu ravnali, tega tudi <Xi ljudstva ne moremo zalilevati. Ako pa bodo vsi Slovenci od najvišjega gospoda do najnižjega delavca kuPovali le pri Slovencib, tedaj se nam raora vzboljšati naš položaj. Treba pa nam tudi skrbeti za večje število slovenih' obrtnikov in trgovcev, katero nalogo bi lahko pre'zelo »vseslovensko obrtno društvo« v Celju, o katerem v zadnjem času ni mnogo slišati, saj vendar ni zaspalo! Žalostno je, da Slovenci tako malo znamo ceniti gmolno blagostanje; od tod tudi prihaja, da imamo tako malo zavednih trgovcev, ki stoje na trdnih nogali. Svoji k svojim! To krasno geslo odslej inogočno odmevaj povsod po naši domovini! Drami nezavedneže, ki tujcu naravnost delajo orožje, s katerim nas potem v zalivalo kruto bije in zatira. Vzbujaj v Slovencih zavest, nagibaj k skrbnemu in varčnemu gospodarstvu ter jih vnemaj za zboljševanje našega slabega gmotnega stanja. Ako se bomo držali zvesto tega gesla, potem se v naših mestih nobena »nemška gospa« več ne bode noreevala iz besedij: Svoji k svojim, kakor se je to zgodilo v »Marburgerci"« z dne 14. t. m. Slovenski olikanec, slovonski kinet, dvigni močno zastavo: Svoji k svojim ! v strah in trepet našim sovražnikpm, kajti: 1'rost mora biti, prost naš rod, Na zemlji svoji svoj gospod ! C.