PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 148 (13.379)

Trst, torek, 27. junija 1989
Velika Britanija pristala na prvo fazo »načrta Delors«
Madridski vili ES se je pričel brez spora med članicami
Prvi koraki na poti dokončne uresničitve Evropskega denarnega sistema odvisni od današnjega glasovanja - Mnenja o skupni banki in enotni devizi še vedno deljena
Britanski premier Margaret Thatcher s Gonzalesom
španskim kolegom Felipom
(Telefoto AP)
MADRID — Vrh vladnih predsednikov dvanajsterice v Madridu, kjer jih gosti kolega Felipe Gonzales, ki tako zaključuje svoj predsedniški mandat, se je pričel v znamenju kompromisa. Ostrih spopadov ni bilo, predvsem zaradi spravnega govora britanske zastopnice Margaret Thatcher, ki je delno pristala na postavke »načrta Delors« o sestavi denarne zveze, ki naj bi stopila v veljavo 1. julija 1990. leta.
Vprašanje denarnega zavezništva je izredno obsežno in vsebuje, na podlagi izčrpnega načrta, ki ga je sestavil Jacgues Delors, postavke za rojstvo bodoče skupne denarne enote in evropske banke. Evropska skupnost bi rada torej dokončno utrdila vse svoje nosilne stebre, pri tem pa ni mogoče jasno razločevati med gospodarstvom (ureditvijo enotne banke, ki naj bi operirala z enotno devizo) in družbo (predvsem glede na politični vpliv posameznih držav).
Prav na gospodarstvu in denarni politiki je evropska dvanajsterica najbolj razdrobljena. Nekatere države, med katerimi tudi Italija, zagovarjajo stališ-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seja GO SKGZ v Čedadu
Prihodnost Slovencev v boju za priznanje lastnih
in krepitev življenjskosti
ime
ČEDAD — Kakšen je položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in katere naloge jo čakajo, do konca leta? O tem vprašanju je tekla beseda na Glavnem odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal snoči v Čedadu. Poročila in razprava na Glavnem odboru so bili hkrati obračun opravljenega dela in analiza stanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obenem pa tudi začetek priprav na občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki bo konec letošnjega leta.
Razmišljanje je na to pot usmeril predsednik Klavdij Palčič, ki je v svojem uvodnem poročilu nakazal vrsto vprašanj, ob katerih bi se morala SKGZ, z njo pa tudi vsa slovenska narodnostna skupnost v Italiji, zamisliti in poiskati primerne odgovore, saj gre za probleme, ki so v bistvu nerazdružljivo povezani z življenjem in možnostjo razvoja manjšine. Palčič je začel pri zakonu o zaščiti in pri problemu uradnega priznanja Slovencev v Italiji kot skupnosti. V tem okviru je obravnaval tudi vprašanje utrujenosti, ki
jo je nedvomno zaznati v manjšini glede na dejstvo, da 40 let dolga pot prizadevanj in naporov za pravice še ni obrodila sadov. Kljub očitni razočaranosti pa morajo Slovenci vztrajati v svojih prizadevanjih, obenem pa paziti, da boj za globalni zaščitni zakon ne krni dela na drugih področjih in ne ohromi tiste življenjskosti, ki je temelj Slovencev kot narodnostne skupnosti.
V nadaljevanju je Palčič omenil težavne odnose med raznimi komponentami v manjšini in posledice, ki jih težavni odnosi imajo na življenje in delo narodnostne skupnosti, nakazal je nove naloge in probleme, ki izhajajo iz burnega dogajanja v Jugoslaviji in v Sloveniji, nato pa se dotaknil tudi Evrope. Nobenega jamstva ni, je poudaril v tem okviru, da bi večja razsežnost, kot je evropska, lahko avtomatično jamčila rešitev manjšinskp problematike. V možnost pozitivnih premikov bo treba zato vložiti veliko naporov in dela.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
2. mednarodni dan boja proti mamilom
RIM — Včerajšnji 2. mednarodni dan boja proti mamilom je v Italiji minil s priložnostnimi govori, zagotovili politikov in. s slabo prikritimi polemikami med tistimi, ki skušajo ta problem reševati brez kriminalizacije porabnikov in tistimi, ki bi vse strpali v zapore. Na obzorju pa ni nič konkretnega, saj se politične sile ne morejo zediniti glede skupnega besedila novega zakona o boju proti mamilom.
Predsednik republike Cossiga je včeraj obiskal v Castelgandol-fu terapevtično skupnost San Carlo. Ob svojem odhodu je Cossiga navedel, da je sedaj nekoliko bolj optimističen, saj je v tej terapevtični skupnosti odkril, kaj Pomeni prava solidarnost in vsestranska zavzetost.
Demokratično sodstvo pa je včeraj objavilo daljši dokument, y katerem odločno zavrača kakršnokoli hipotezo kazenskega Preganjanja zaradi enostavnega Uživanja mamil. Italijanska ko-uiunistična mladina pa je zahtevala »konkretno pobudo«, ki naj ki - mednarodni dan boja proti uiamilom spremenila »v nekaj kolj konkretnega«, v zakon proti ^govini z mamili, proti mafiji in Proti korupciji. Ustanovitelj skupnosti San Patrignano Vin-yenzo Muccioli je prav tako za-^elel, da ne bi mednarodnega dneva zapolnile samo priložnostne besedeč Zavzel se je, da bi končno od besed prešli k deja-ujem in porazili permisivno kul-Uro, tako da bi življenje zmaga-0 nad smrtjo. Muccioli je prav ako opozoril, da novi zakon še Vedno drema v parlamentu in da
bo o njem ponovno govorilo uto jeseni. Obenem pa je pouda-ru, da se bodo medtem nadalje-vale aretacije fantov in deklet, ki Se zdravijo v skupnosti.
Tokrat se za las ni ponovila letošnja aprilska tragedija
Nesreča na sovjetski jedrski podmornici Eksplozija v primarnem delu reaktorja
OSLO V Barentsovem morju 350 kilometrov južno od Medvedjega otoka in 110 kilometrov od norveškega priobalnega otoka S6roy je včeraj na krovu sovjetske jedrske podmornice razreda echo-2 po NATO razpredelnici prišlo do požara. Kot je izjavil sovjetski obrambni minister Dmit-rij Jazov je prišlo do eksplozije v primarnem delu reaktorja. Kapitan Kasatkin je takoj poskrbel, da je podmornica izplavala, ukazal izključiti reaktor in poslal klic v sili. Posadka je »havarijo omejila«, podmornica pa je s pomožnimi dizelskimi motorji nadaljevala plovbo proti Murmansku s hitrostjo štirih vozlov. Na kraj nesreče sta že prispeli dve sovjetski ladji, v prihodnjih urah pa bo dosegla podmornico posebna oskrbovalna ladja. Jazov je še navedel, da je stopnja radioaktivnosti na krovu »normalna«, da ni nevarnosti radioaktivnega onesnaženja in da ni bil nihče na podmornici poškodovan.
Kljub takim zagotovilom pa so na Norveškem zaskrbljeni. Norveško zunanje ministrstvo je poslalo protestno noto, v kateri navaja, da je uradno sporočilo o nesreči prejelo z osemurno zamudo. V Oslu poudarjajo, da bodo z vsemi sredstvi zaščitili svoje interese, na kraj nesreče so že poslali helikopterje in ladje obalne straže, tako da bodo vzeli vzorce morske vode, da bi izmerili stopnjo onesnaženosti.
Do nesreče je prišlo približno v istem kraju, kjer je 7. aprila letos; doživela brodolom sovjetska jedrska podmornica razreda mike, v katerem je izgubilo življenje 42 članov posadke. Po trditvah nekega sovjetskega podmorniškega kapitana tem nesrečam botruje nestrokovnost kadra, ki upravlja z reaktorji.
Lotteria di Monza: kje je listek AS 66031?
RIM — Lotteria di Monza ali bolje rečeno listek AS 66031 bo v anale italijanskih loterij šel kot neka kriminalna zgodba. »Domnevno neprodani listek«, ki je dobil 2 milijardi lir, je neki turinski prodajalec časopisov vrnil svoji stanovski organizaciji.
Po logiki bi morali take neprodane listke uničiti v Rimu. To vsaj trdi Umberto D‘Erico, ki je z ženo več ur iskal dokazilo, da je res prodal zmagovalni listek. Po vsem sodeč pa ni bilo tako. Sinoči so se oglasili odgovorni pri državnem monopolu, ki so od februarja letos zadolženi za vodenje loterij. Po njihovem je turinska prodajalna časopisov res vrnila neprodane listke svoji organizaciji, a to precej dni pred zapadlostjo, tako da je marsikateri listek ponovno šel v prodajo.
Kje so prodali listek, bodo baje ugotovili v prihodnjih dneh. Že sedaj pa uprava državnega monopola zagotavlja, da ni bilo nobene nepravilnosti, da je bil listek AS 66031 normalno prodan. Tega mnenja je tudi finančno ministrstvo, za katero je vse v redu. Če je to res, mora biti nekje matrica, odrezek, ki ga hrani vsak prodajalec takih srečk, saj mu zagotovi precejšnjo denarno nagrado, neke vrste provizijo, ki je turinskemu prodajalcu nenadoma splahnela.
Poškodovani sovjetski jedrski podmornici je priskočila na pomoč trgovska ladja, ki ji po ceveh pošilja vodo za hlajenje poškodovanega reaktorja v pričakovanju prihoda oskrbovalne ladje, ki bo podmornico povlekla v Murmansk	(Telefoto AP)
Ob zahtevi PSI, da pride do odprtega političnega razčiščevanja med strankami
V ladna kriza sopiha poletju naproti Živahne razprave socialistov in KD
RIM — Kriza se vleče in bo najbrž zbila rekord trajanja, ki je do danes pripadal predzadnji Rumor-jevi vladi, s katero se je dejansko zaključila doba sredinskolevičarskih vlad. Takratna kriza ni bila enostavna in je zabeležila veliko prehodov, dokler je ni ponovno prevzel v svoje roke in rešil sam Rumor. Zapletena je tudi tokratna kriza, ki beleži izjavo -tudi tokrat od PSI - da je formula petstrankarske koalicije mrtva.
Danes popoldan se bo sestalo socialistično vodstvo in morda bo tako mogoče izslediti kak podatek, iz katerega bi se dalo razumeti, kakšno pot bo ubrala kriza. V prejšnjih dneh je Craxi rekel: »Če se bo situacija še bolj zakomplicirala, bi nas lahko iznena-dile tudi predčasne politične volitve,« morda čez deset mesecev, ko bodo spomladanske upravne volitve. Craxi je tudi podčrtal dejstvo, da je treba ponovno vzpostaviti zaupanje in spoštovanje med strankami,
ki bodo sodelovale pri sestavi nove vlade. Če bo nujno, bo treba tudi zahtevati »odprto politično razčiščevanje, ki ga do danes ni bilo«. Formica je izjavil, da je petstrankarske koalicije konec in vabi PSI, naj se odloči za druge poti, Del Turco pa ugotavlja, da se vladi ni poznal pečat socialistične pobude. Gre mar za simptome morebitnega razdora v Ulici del Corso? Šef socialistične skupine v senatu Fabbri je to demantiral in ima najbrž prav.
Socialisti morda res menijo, da je nekega obdobja konec, vendar potrebujejo nekaj časa, da se pripravijo na novo fazo. V tem času iščejo rešitev iz krize, ki naj bi sovpadala z njihovimi bodočimi političnimi izbirami. Ni nujno, da gre v tem primeru za alternativo, ki jo je predstavila KPI, to iskanje pa povzroča gotovo nekaj dodatnih težav pri iskanju rešitve iz vladne krize, ki je torej še daleč.
V tem času pa se nekateri na vrhu KD pripravljajo na trenutek, ko bodo vrgli De Mito iz igre. Prvi
med temi so andreottijevci, ki prisegajo, da imajo že v žepu dogovor s socialisti. Med najbolj zvestimi sodelavci zunanjega ministra je Cirino Pomicino, ki trdi, da mora De Mita čim prej predati vodilno palico kakemu strankarskemu kolegu, Pubblio Fiori pa zahteva, naj se kriza vrne v parlament. Prav tako odprta je tudi razprava o tem, kar je hotel reči Ferlani, ko je v nedeljo omenil neko »možno večino«. Nekateri to tolmačijo kot pozitiven odgovor socialistični zahtevi po koaliciji brez socialdemokratov (in po možnosti tudi brez liberalcev). KD prisega, da ni tako, laiki in socialdemokrati pa pošiljajo sporočila, iz katerih je mogoče razumeti, da si ne bodo pulili las, če ne bodo v vladi, o kateri že pravijo, da bo »poletna«, skratka na določen čas, dokler se ne pomirijo razburkane vode italijanske politike.
G.	R.
• GO SKGZ v Čedadu
- NADALJEVANJE S 1. STRANI
Palčičevo poročilo so dopolnili predsedniki pokrajinskih odborov* Suadam Kapic (Trst) je govoril predvsem o negativnih posledicah sporazuma med PSI in Camberjem ter obsodil nenačelni odnos Dežele do Slovencev pri vprašanju lokacije sin-hrotrona, ob tem pa poudaril namen za nadaljnji boj za zaščitoteritorija; Mirko Primožič (Gorica) je nakazal pozitivne premike, do katerih je prišlo v zadnjih časih zlasti v okviru upravnih teles ob istočasni zaostritvi nasprotovanja do Slovencev v nekaterih političnih silah; Viljem Černo (Videm) pa je ugotovil, da se v deželi opaža vse večji antagonizem med Vidmom in Trstom, izidi evropskih volitev pa kažejo, kako je Furlanija podrejena Venetu. Vse to ima negativne posledice za manjšino.
Uvodnim poročilom je sledila razprava, ki je še dodatno razčlenila posamezna vprašanja in probleme.
Partijska delegacija BiH v Sloveniji
LJUBLJANA —Obisk delegacije CK ZK Bosne in Hercegovine v Ljubljani je drugi sad pobude, ki jo je pred časom sprožilo slovensko predsedstvo CK ZK. Predlog glede skupnih sestankov, na katerih bi lahko politična vodstva republik in pokrajin v odkritih pogovorih položila na mizo karte in pregledala, kje so razlogi za tolikšno nerazumevanje in nesporazume, je doslej naletel na ugoden odmev v Makedoniji (kjer se je pred dnevi mudila sjovenska partijska delegacija) in Črni gori, medtem ko srbsko vodstvo slej ko prej ostaja pri svojem dokaj trdnem stališču, ki mu nekateri pripisujejo kar ultimativno vsebino.
Delegacijo ZK Bosne in Hercegovine je vodil predsednik predsedstva tamkajšnjega centralnega komiteja Abdulah Mutapčič in kot je novinarjem povedal član bosanskega partijskega vodstva Nijaz Dura-kovič so pripotovali predvsem zaradi skupnega prepričanja, da se posamezni deli Zveze komunistov med seboj preslabo poznajo. To je po njegovem mnenju posledica pomanjkanja medsebojnega komuniciranja, pa tudi zaprtosti informacijskih in političnih prostorov v Jugoslaviji. Zdaj, ko so se sestali, pa so ugotovili, kot je dejal Durakovič, da imajo na CK ZK Bosne in Hercegovine in na slovenskem CK enake ali zelo podobne poglede na najpomembnejša vprašanja v jugoslovanski družbi. (Z. Š.)
Vse nared za proslavo šeststote obletnice bitke na Kosovem polju in srbskega junaštva
BEOGRAD — Orjaški »pomen hram svetog Save« je v nedeljo sprejel preko dvanajst tisoč vernikov, v bližnji in neposredni okolici pa se je zgrnila 150 tisočglava množica. To je bila prva množična verska svečanost ob pričetku praznovanja šeststote obletnice kosovske bitke. Na njej je patriarh German molil za mir. Osrednja svečanost bo v sredo na Gazimestanu: ob 13. uri uradni del z govorom predsednika Srbije Slobodana Miloševiča, ob 16. uri pa cerkveni del z molitvijo za vsemi padlimi vojaki.
Kaže, da je ta formalna razlika (ki pa je v resnici ni nikjer) vsaj formalno protokolarno zelo pomembna. Še včeraj se ni namreč vedelo, ali bo odpeljal na Kosovo posebni bivši Titov »modri vlak« z diplomatskimi predstavništvi, ki so se krepko otepala uradne udeležbe na proslavi, ki ima toliko neprijetnih okoliščin. Sedaj bo diplomatsko predstavništvo menda razpolovljeno.
Včerajšnji dan je bil torej v Beogradu v znaku kosovske bitke, istočasno pa tudi prvega dne, ko lahko srbski in drugi prebivalci vpisujejo »posojilo preporoda«. Oba dogodka sta v neposredni tesni zvezi; svečana proslava velikega zgodovinskega poraza in posojilo, ki naj izvleče srbsko gospodarstvo iz brezna nelikvidnosti, izgub in izredno nizke produktivnosti.
Ob tej priložnosti so srbski predstavniki odgovarjali na vprašanja tujih novinarjev na tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem središču. Univerzitetni profesor, član predsedstva SR Srbije, član Milo-ševičeve gospodarske komisije in svetovalec Markovičeve vlade, dr. Zoran Pijanič se je načelno zavzel za dosledno uvedbo tržnega gospodarstva, kot to napoveduje in ustvarja Markovičeva vlada. Kot dokaz za svoje dobre namere je navedel, da so srbski ekonomisti govorili o trgu, podjetju, Evropi in podjet-
ništvu, ko so to bile še tabu teme, kar je nesporno točno, zavrnil je vsak monopol lastnine, odločno branil pluralizem lastnin, trg blaga, dela in kapitala. Da pa se vse to uvede je potrebna učinkovita federacija in torej močna država. Proti predlogom Srbije pa je ostala fiskalna sfera izven njenega dosega.
Ključno vprašanje je inflacija in je potrebna'odločna protiinflacijska bitka. Taka bitka bo povzročila socialne tenzije in zato je potreben konsenz delavskega razreda. NaTzrecna in ponovna vprašanja je Pijanič priznal, da naj bi bili ti odločni protiinflacijski ukrepi v bistvu zamrznitev cen in plač (če že to ne, pa neke vrste učinkovitega nadzora) in to na prvem mestu. Sledili pa naj bi ostali ukrepi, ki vodijo k zmanjševanju in prestreganju resničnih virov inflacije.
Srbsko »posojilo preporoda« je bila nujnost, saj so posamezna, zlasti tuja vlaganja rizična zaradi političnih in drugih okoliščin, podjetja imajo premalo akumulacije in to je bil način, da se sredstva zberejo. Posojilo je čisto komercialno, nima državnega karakterja, pa čeprav so zelo prisotne patriotske značilnosti.
Novinarji so postavili vrsto očitno neprijetnih vprašanj in prejeli zanimive, celo presenetljive, odgovore. Uradno se proglaša, da je posojilo prostovoljno, toda s kampanjo »se je ustvaril pritisk na ljudi«. Mnogo je bilo reklame o podjetjih, ki vpisujejo posojila. To je neumnost in celo škodljivo: podjetja morajo posojilo, »sredstva, rabiti, ne pa jih dajati«. Z enim stavkom je bila zbrisana mesece trajajoča hrupna kampanja Politike in drugega srbskega tiska, ki je ponavljala vratolomne številke milijardnih zneskov, ki naj bi jih vpisala podjetja.
Najhuje pa je s programi. Morajo biti visoko akumulativni, dobičkonosni, prinašati morajo tujo valu-
to. Odločala ne bo država, temveč konzorcij bank. Za sedaj še ni zakona, sedaj se pripravlja. Predvsem pa ni nikjer ne duha ne sluha o programih. Programov preprosto ni. Pa tudi za sedaj menda ni tako hudo, ker so sedaj razpisali posojilo, denar bo pritekal nekje proti koncu leta, s prvim januarjem prihodnjega leta bo na razpolago in takrat bodo programi še kako potrebni.
Danes ob 9. uri bosta odpeljala v Prištino dva avtobusa tujih novinarjev, ki bodo neposredno sledili dogodku. Iz Italije bo prisoten poleg Primorskega dnevnika še Piccolo in tržaški sedež RAL Drugih novinarjev ne bo.
Iz Prištine ni pravih vesti razen splošno veljavne ugotovitve, da Albanci molčijo, čes to ni naš praznik. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, uvedeni pa so najostrejši varnostni ukrepi. Za vsak slučaj so izpraznili Prištinsko univerzo, češ da rabijo prostor za udeležence proslave, kar je nedvomno tudi res, poleg tega pa je še bolj res, da so na tak način poslali domov albanske študente.
Kosovska bitka ni samo srbski, je resnični svetovni zgodovinski dogodek. Z njo se je podrla srbska srednjeveška moč, muslimanska vera in njeni vojščaki so prodrli v osrčje Evrope. Posledice so občutne še sedaj. To bi moral biti osrednji zgodovinski in kulturni dogodek ne samo za Srbijo in Jugoslavijo, temveč tudi mnogo širše. Žal pa je dobil izrazite poteze trenutne jugoslovanske bitke uvajanja represije proti delu nekega naroda in neekonomskih gospodarskih rešitev na osnovi proglašanja patriotizma za gospodarsko zakonitost. Mit, zgodovina, politika, vera in ekonomija ne gredo skupaj, če pa ju pomešamo dobimo lahko vnetljivo, zelo nevarno eksplozivno snov.
BOGO SAMSA
• Odprtje vrha ES v Madridu
v
NADALJEVANJE S 1. STRANI če, da mora evropska skupnost napredovati v skupnem iskanju enotnosti, ki naj bo gospodarska in tudi družbena, še posebno v luči pomembnih sprememb, ki jih bo prineslo 1992. leto. Manj »skupnosti« naklonjena pa je britanska politika, ki jo na podlagi konservativnih stališč vodi gospa Thatcherjeva.
Kljub temu pa je gospa Thatcher pristala na izvajanje prve faze razčlenjenega »načrta Delors«. Velika Britanija bo torej pristala na to, kar bo dejansko pripomoglo k dokončni uresničitvi Evropskega monetarnega sistema. Prvi korak na tej poti naj bi ga naredili julija 1990. leta, ko bodo liberalizirali pretok kapitalov med osmimi državami ES. Do tod se strinjajo vsi člani ES, čeprav je obstajala neznanka britanske devize, ki še ni vključena v EMS in tudi kmalu menda ne bo. Thatcherjeva je namreč okvirno pristala na »načrt Delors«, vendar je dejala, da bo funt šterling pristopil k drugim evropskim devizam, ko bo britanska inflacija padla z današnjih 8,5 odst. na poprečno evropsko raven. Velika Britanija si je vsekakor pridržala
pravico, da se samostojno odloči o pristopu k EMS.
Iskanje kompromisa je torej prineslo nekaj pozitivnih rezultatov, madridski vrh pa se bo najbrž zaključil brez vidnejših dosežkov. Kot je izjavil sam Jacgues Delors, ki je v svojstvu predsednika komisije za denarna vprašanja sestavil načrt o EMS, je njegov tekst, razčlenjen na štiri faze, vse prej kot »sveto pismo«, ki ga je treba sprejeti brez diskusije.
Razprava v dvanajsterici je torej odprta. Zastopniki vseh držav ES trdijo, da je evropska bodočnost prav v skupinskem delu in v skupnem pojmovanju gospodarskega napredka, kako resno to mislijo, pa bo razvidno šele iz današnje diskusije, ko bodo morali vsi ministrski predsedniki izglasovati »načrt Delors« v Gonzalesovi preobleki.
Danes bodo na vrsti tudi razprave o mednarodnih vprašanjih, kot npr. o Kitajski, vendar bodo zastopniki ES le formalno potrdili dokument, ki so ga sestavili že pred dnevi.
Na sliki (telefoto AP); oboroženi stražniki in vojaki na strehi madridskega letališča ob odprtju vrha dvanajsterice.
BTPP01/5
1. JULIJ 89
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. julija 1989 in zapadlostjo 1. julija 1993.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Bance dltalia ali pri bančnih zavodih 27. junija do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,75% ali višja. Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 3. julija po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 27. junija
Izklicna cena dražbe	Rok
Letni donos izklicne cene bruto	neto
97,75%	4 leta
13,68%	11,94%
BTP
V nedeljo na Poldanjšnji špici in v Žabnicah
Slovesno proslavili jubilej SPDT
ŽABNICE — Slovensko planinsko društvo Trst je v nedeljo slavnostno, vendar pa delovno in planinsko, praznovalo svojo 85. obletnico obstoja. V prvih dopoldanksih urah ni vreme obetalo nič dobrega, vendar pa je naposled nastopilo sonce in tako še prispevalo k uspešnosti tega planinskega dne. Iz Trsta se je proti Kanalski dolini odpravilo dva avtobusa ter vrsta osebnih avtomobilov, ki so nato zaključili svojo pot v prekrasni dolini Zajzere pod Viševo skupino. Planinci, člani SPDT in drugi gosti, teh je bilo namreč mnogo, so se nato podali peš do koče Grego, nato še proti vrhu 2068 m visokega Poldanjšnje špice, kjer je bil na sporedu prvi del slavnosti. Te so se udeležili, poleg Tržačanov, tudi planinci s prijateljskega SPD Celovec s Koroškega, prijatelji s Kopra, člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane, planinci z Reke, s katerimi tržaško planinsko društvo vzdržuje stalne stike, mnogo Jeseničanov, ki se zelo radi udeležujejo takih prisrčnih planinskih slavij, prijatelji s SPD Gorica in še mnogi drugi.
Predsednik SPDT Lojze Abram je v svojem govoru na vrhu Poldanjšnje špice poleg drugega poudaril pomen planinstva posebno v današnjih dneh, ko je onesnaževanje narave večkrat povezano z onesnaženjem duše, kar je sad današnjih nevrotičnih modernih časov. SPDT pa je, po trditvah Abrama, vednoj že do svojega nastanka, skrbelo za osvoboditev našega človeka pred asimilacijskimi, pa tudi potrošniškimi sponami.
Osrednja slavnost pa je bila nato v poznih popoldanskih urah v Žabnicah pred na novo odprtim domom Mangartom, ki se je popolnoma spremenil in postal "objekt Mangart", saj so najprej odprli bar, obnovili hotelske usluge in nočnine, v kratkem pa bodo dobili licenco tudi za gostinstvo, tako da bo začela obratovati tudi restavracija.
Uvodnih nekaj slavnostnih besed je Ponovno spregovoril predsednik Abram, nato pa je nastopila ženska pevska skupina tržaške folklorne skupine Stu ledi. Skupina je zelo ubrano in brezhibno zapela šopek pesmi iz svojega repertoara, predvsem iz Rezije in pač ostalih predelov Beneške Slovenije.
Sledil je najbolj prisrčen del slavja, katerega se je udeležilo kakih dvesto ljudi, 'n sicer nagarjevanje dolgoletnega člana in odbornika ter bivšega podpredsednika društva Uga Margona. Slednji je namreč prejel Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije za, kot je pisano v uradni motivaciji, »posebno zaslužno delo v tej planinski organizaciji«.
Tudi pozdrav gostov je spadal v slavnostni program, saj je vedno prijetno slišali prijatelje, ki se ti z veseljem odzovejo na vabilo ter tako dokažejo navezanost na društvo. Prva je spregovorila Predsednica PD Platak z Reke Marijana Legac. Janez Košnik je prinesel pozdrav vseh planincev z jeseniške občine, odbornik in bivši dologletni predsednik SPDT Vlado Klemše pa se je v svojem nagovoru spomnil skupih slišnih točk, ki jih imata obe planinski društva v zamejstvu, prinesel pa je tudi pozdrav prijateljev z onkraj meje, s strani planincev PD Nova Gorica.
Sergij Lipovec se je v imenu SKGZ sPomil dolgoletne tradicije društva med hašimi ljudmi skozi leta in na njeno setev, ki je bogato obrodila, sadovi pa se bodo še dolgo poznali. Za SK Devin je Pozdravil Bruno Škerk, za SPD Celovec Miha Travnik, za pobrateno PD Integral Sonja Dremelj, za ZSŠDI Pavel Fachin, za PD Sežana Jože Šonc, Salvatore Ve-nosi v imenu družbeno prosvetnih delav-£ev, za PD Tomos Jani Falov, za Obalni "L iz Kopra Maruška Lenarčič, čestitke Pa je nato še prejela bivša in sedaj čas-tfta predsednica SPDT dr. Sonja Mašera, ki se je v prisrčnem govoru spomnila na mta, ko je vodila društvo.
DUŠAN JELINČIČ
Na slikah: predsednik Abram med slavnostnim govorom na vrhu Poldanj-Hjo špice (zgoraj).
. Častna predsednica SPDT dr. Sonja Mašera med svojim prisrčnim posegom 'SPodaj).
Jožetu Jazbecu v spomin
Velika množica domačinov iz Tu-pelč, Kobjeglave, Štanjela in drugih bližnjih krajev tudi iz zamejstva, iz Trsta bivših partizanskih borcev in pokojnikovih soborcev, predstavnikov raznih krajevnih družbenih organizacij, prijateljev in znancev od vsepovsod, je v soboto popoldne spremila k zadnjemu počitku na tupelško-kobjeg-lavskem pokopališču Jožeta Jazbeca, kmeta, gostilničarja, družbeno zavzetega človeka in ljudskega pesnika iz Tupelč. Žalostinke s pesmijo in godbo sta mu zapela in zaigrala pevski zbor "Kraški bori" in godba iz Prvačine, cerkveni obred je opravil domači župnik, pred hišo žalosti in na pokopališču so se od njega poslovili predsednica krajevne organizacije borcev Ivanka Ščuka, v imenu krajanov in družbenopolitičnih organizacij pa Viktor Švara in Milko Grgič.
Vsa ta velika množica pogrebcev je dokazovala, da je umrl človek, ki so ga imeli vsi radi, ga cenili in spoštovali zaradi njegovih humanih vrednot in zaradi njegove brezmejne navezanosti in ljubezni do kraške zemlje, na kateri se je rodil, garal, se zanjo boril z orožjem v roki, z gorečnostjo v srcu in preprosto, iskreno pesniško besedo. V njem ni bilo nič nečistega, nič zlaganega, zemlja in narod na njej sta mu bila svetinja, zanju je živel in zanju se razdal do zadnjih moči.
Jože Jazbec se je rodil 28. maja 1913 v številni tupelški kmečki družini. V trdem delu se je navezal na zemljo, jo negoval in z umnim gospodarjenjem črpal iz nje skromne a zato še toliko bolj žlahtne plodove. V stiku z njo je sam postal kot kraška trta, žilav, odporen in ploden. Potem je moral služiti vojsko, ki ni bila njegova, a ko je prišel pravi čas, se je brez oklevanja vključil v svojo vojsko, slovensko, partizansko. Postal je borec kraške Kosovelove brigade, nato Južno-primorske-
V Pordenonu brez župana
PORDENON — Pordenon je čez noč ostal brez občinskega odbora in brez župana. Deželno upravno sodišče (TAR) je namreč razveljavilo njuno nedavno izvolitev zaradi nepopolnega sestava občinskega sveta: 39 namesto 40 članov.
Začelo se je že lansko leto. Na listi PSI je bil izvoljen za svetovalca inženir Fernando Da Re, ki pa ni imel čistih računov z Občino. Zaradi tega je manjšina - predstavniki KPI, MSI in Liste za alternativo -menila, da je njegova izvolitev neveljavna, da sestavlja skupščino torej samo 39 in ne 40 svetovalcev in da zato seveda ni mogoče sestaviti odbora oziroma izvoliti župana. Pod pritiskom večinskih strank pa je do tega vseeno prišlo.
Pozneje so spor med socialističnim svetovalcem in Občino sicer poravnali, tako da je bil Da Re oproščen vsake odgovornosti, dejstvo pa je, da v trenutku izvolitve odbora in župana njegov položaj ni bil regularen. To je narekovalo svetovalcu Liste za alternativo priziv na deželno upravno sodišče, ki je, kot rečeno uvodoma, razveljavilo glasovanje.
Krizo je mogoče rešiti na dva načina: s ponovnim glasovanjem ali pa s prizivom na Državni svet.
SSk pozitivno ocenila svoje volilne izide
TRST — Stranka Slovenske skupnosti je na zasedanju deželnega tajništva v Nabrežini pozitivno ocenila svoje volilne izide na evropskih volitvah v sklopu liste manjšin Federalizem. Tako je zapisano v tiskovnem poročilu stranke, v katerem se še ugotavlja, kot je poudaril deželni tajnik Ivo Jevni-kar, da je lista v vsedržavnem merilu napredovala v številu glasov (od 190.879 na 206.299) in potrdila enega izvoljenega evropskega poslanca, in sicer v sardinsko-sicilskem okrožju. Ker se za SSk dajo evropske volitve primerjati le s prejšnjimi evropskimi oziroma s parlamentarnimi volitvami (vsakokrat je prišlo zadnja leta do novega volilnega znaka in do običajnih trendov in pritiskov na volilni zbor), je tudi rezultat v deželnem merilu dober (7.885 glasov ali 1 odstotek, na zadnjih evropskih 0,9 odstotkov, na zadnjih parlamentarnih 0,7 odstotkov). V tiskovnem poročilu SSk je še rečeno, da se je žal znižal delež furlanskih glasov na listi manjšin in da so se zelo dobro uveljavili slovenski kandidati, ki jih je predlagala SSk (pisatelj Boris Pahor je bil v Trstu in Gorici najbolj voljeni slovenski kandidat, dodaja).
Na seji deželnega tajništva so v analizi volilnih izidov ugotovili, je še rečeno v tiskovnem poročilu, izredno razpršitev slovenskih glasov in kritično ocenili stališča, ki so v slovenskem okolju zapostavljala nastop SSk, čeprav je šlo za vsedržavno afirmacijo slovenske prisotnosti. Zadovoljstvo je bilo izraženo, se zaključuje tiskovno poročilo, ker ni bil izvoljen skupni kandidat Liste za Trst in socialistov Camber, ki je svojo volilno kampanjo
ob soglasju obeh strank osnoval na nasprotovanju temeljnim zahtevam slovenske manjšine.
Pozitivno so volilne izide (v zvezi s prisotnostjo liste manjšin) ocenili na sestanku, ki ga je imel deželni svetovalec SSk Brezigar v Leeuwardenu na Nizozemskem s predsednikom državne stranke Frizijcev Davidom Bjlsmo in deželnim svetovalcem iste stranke Roelom Falkeno. Na sestanku, ki je bil ob priložnosti mednarodnega kongresa o jezikovnih manjšinah, je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da Evropsko svobodno zvezo (h kateri bo v kratkem formalno pristopila tudi SSk), ki združuje stranke jezikovnih manjšin, sedaj sestavlja pet parlamentarcev, eden več kot v prejšji mandatni dobi. V evropski parlamant so bili namreč izvoljeni Flamec Vandemoeleb-rucke, predstavnik Baskov Garajkoet-xea, Korzičan Signoni, Irec Blaney in Sardinec Blaney, predvideva pa se, da bo k zvezi pristopil tudi poslanec avtonomistične stranke Andaluzije. Obstajajo torej pogoji, je rečeno v tiskovnem poročilu svetovalske skupine SSk v deželnem svetu, za nadaljevanje dela, ki ga je načel poslanec Kuijpers, ki pa, žal, ni bil ponovno izvoljen.
Deželni svetovalec Brezigar se je tudi srečal s predstavniki frizijske akademije, enega najboljših študijskih in raziskovalnih institutov za proučevanje stanja manjšin. S temi predstavniki je zastopnik SSk poglobil možnost neposredne vključitve Slovenskega raziskovalnega instituta (SLORI) v načrt »Mercator«, ki ga finansira Evropska skupnost.
ga odreda in nazadnje Bazoviške brigade, bil obveščevalec, orožar in oficir. Pa ne le on, vsa njegova družina, bratje in sestre, vsi so sodelovali v NOB, brata Lada je precej pred kapitulacijo Italije v neposredni bližini vasi zadela fašistična krogla, na njihovem dvorišču je, skrita v vodnjaku, delovala ilegalna radijska postaja juž-noprimorskega odreda.
Po koncu vojne se Jože ni predal predolgemu praznovanju svobode. Kot kmet je vedel, da zemlja lahko da le toliko, kolikor ji daješ. Družbeni dejavnosti se ni nikoli odrekel, ne v krajevni Socialistični zvezi, ne v Zvezi borcev, ne v občini in krajevni skupnosti, ne v kulturnih in družabnih društvih, povsod je bil živ in radodaren, a kmetija in zemlja sta ostali njegova prva, največja ljubezen, njej je namenjal svoje stihe. Prvi na tem delu Krasa je odprl zasebno gostilno in jo z družinskim vodenjem kmalu spremenil v shajališče vedno številnejših gostov, še več, v zbirališče mnogih kulturnikov z obeh strani meje. Prav v njegovi gostilni se je v letih 1964-65 začel rojevati tudi tržaški Slovenski klub, ko sta mu postavljala temelje zdaj že oba pokojna dr. Robert Hlava-ty in dr. Vlado Turina. Po zaslugi iniciativnega dr. Hlavatyja in kulturniške navdušenosti Jožeta Jazbeca, je gostilna postala in je to še danes, prava galerija izvirnih Hlavatyjevih akvarelov, ilustracij in karikatur, resnih in humorističnih zapisov, kar vse predstavlja danes že dragoceno kulturno dediščino. Tako se je Jazbečeva gostilna v Tupelčah tudi trajno zapisala v kulturno in družabno dejavnost tržaških Slovencev.
Še in še bi lahko navajali zasluge pokojnega Jožeta Jazbeca, a predvsem bo v vseh, ki so ga poznali, ostal spomin na vedno prijaznega, globoko socialno in narodno čutečega, preprostega, naravno inteligentnega kraškega človeka. Iz njegovih ust ni bilo slišati tožbe, vsega se je radostil, velikih in tudi najmanjših uspehov vseh in vsakogar, v mladih je vedno videl prihodnost, razumel jih je in čutil z njimi, jih navduševal in spodbujal ne le s svojimi verzi, pač pa tudi s svojim zgledom.
Ko je partizanska žalostinka "Smrt v Brdih" zaplavala čez kraške bore in vinograde in se izgubljala v mokrov-lažnem poznem popoldnevu in ko so se borbene zastave sklonile nad odprtim grobom in je nešteto dlani spustilo prgišče rdeče zemlje na krsto, je bilo, kot da bi se v vsej tej obrednosti v prisotnih potrjevala Jožetova zvestoba slovenski zemlji. In zanjo, predvsem zanjo, naj mu gre zahvala in miren pokoj v njej.
JOŽE KOREN
Po knjigi msgr. Silvia Porisiensija
V nacističnih lagerjih milijon italijanskih vojakov
ČEDAD — V nacističnih lagerjih je interniranih 800.000, morda pa : lo milijon italijanskih vojakov. To zatrdil msgr. SUvio Porisiensi ob Odstavitvi knjige "Nel turbine della lgOrra 1940-1945" f V vojni vihri 1940-j: j ), kj vsebuje njegove spomine na , ‘Q dramatična leta, ko je bil vojaški r. dlan. Knjigo je založila čedajska
ohnC° Popoiare, njen namen pa je n- uditi spomin na "tragedijo, o kateri ra .v Publicistiki in v zgodovinskih Pn '.^avah ne duha ne sluha". Msgr. tQ, is,ensi, ki mu je danes 76 let, je bil ;e.7Qf ranjen in tudi sam interniran. V lit ^ 1950-1970 je poučeval italijansko eraturo na univerzah v Oslu in Co-p0 "Q9Ru, a v zamisli, da bi spomine, neSseiane s pretresljivimi prizori, predah n? PaPrr, so ga utrdili številni mrvniki pa tudi videmski nadškof. ftirT ?r' Porisiensi omenja v knjigi jq‘ lager v Ščečinu. Dne 30. avgusta ki k So mest° bombardirali zavezniš-bi]j°mbniki: taborišče, v katerem so dalijanski vojaki, pretežno iz vrst
mornarice, ki so jih pripeljali tja le kakšnih pet dni prej, je bilo v južnem predmestju, njegove lesene barake pa zato popolnoma izpostavljene, tako da je bilo po bombardiranju videti samo kupe ožganega lesa. Pokonci je ostalo le nekaj metrov bodeče žice, s katero je bil lager ograjen: na žici, ki je bila elektrizirana, so visela trupla tistih vojakov, ki so se rešili jz barak, a niso mogli skozi ograjo.
Italijanski obrambni minister je nedavno umestil vladno preiskovalno komisijo, ki naj razčisti še zmeraj sporni problem italijanskih internirancev, tako tudi usodo okrog 2.000 vojakov, ki so jih pokončali v Lvovu,-nekateri še zdaj dvomijo, da so bili žrtve nacistov, msgr. Porisiensi pa to verzijo posredno potrjuje.
Predstavitvi knjige so prisostvovali videmski nadškof Battisti, senator Mi-colini, čedajski župan Pascolini, župan občine Podbonesec Specogna in številni vojaški predstavniki.
Dva mrtva v italijanskem avtomobilu
KOZINA — Dve smrtni žrtvi je terjala nesreča, ki se je pripetila v soboto zvečer ob 23. uri in 10 minut med vasjo Gradišče in vasjo Markovščina na magistralni cesti Kozina — Reka. Do nesreče je prišlo, ki je 27-letni Luciano Gariboldi iz kraja Les-mo pri Milanu vozil od Podgrada proti Kozini. V levem delno preglednem ovinku je zapeljal na desno s ceste in s prednjim delom trčil v obcestno drevo. Pri tem je vozilo odbilo nazaj na cesto, potnico — 26-letno Lidio Gariboldi in 22-mesečnega sina Dannya pa je vrglo iz avtomobila. Oba sta umrla na kraju nesreče, voznika pa so ranjenega odpeljali v izolsko bolnišnico.
B. Š.
Neznanci podtaknili požar v cerkvi sv. Štoblanka
DREKA — V soboto ponoči so neznanci zanetili požar v zakristiji cerkve v Dreki (občina Gornji Tarbil) in povzročili za 400 milijonov lir škode. Ogenj je uničil številna mašna oblačila, misale, dragocene prtiče in berivo ter močno poškodoval stene in strop. K sreči je neurje ublažilo njegove učinke, sicer bi plameni lahko zajeli še cerkev, ki je zaradi zadimljenosti itak začasno neuporabna. Kaže, da gre storilce iskati med tatiči: vdrli so skozi glavna vrata, izpraznili skrinjice za ofer, nato pa - ker se z nagrabljenim denarjem niso zadovoljili - stopili v zakristijo, da bi odnesli kakšen dragocen starinski predmet, a tudi tu niso prišli na svoj račun, zato naj bi podtaknili požar. Možna pa je tudi kakšna druga razlaga. Kakor koli že, dogodek je močno odjeknil v Nadiških dolinah, saj je ondotno prebivalstvo močno navezano na župnijsko cerkev sv. Štoblanka. Župnik Emil Cen-cig je povedal, da so neznanci že večkrat vdrli vanjo in odnesli, kar jim je pač prišlo pod roko.
Z nastopi znanih italijanskih umetnikov
Pester spored prireditev za vroče poletne večere
Zaključile so se v nedeljo zvečer
Uspele velike vaje civilne zaščite Italijanskega združenja alpincev
Simona Marchini, Andrea Giordana, Oriella Dorella, Sandro Massimini, Anna Oxa in Antonello Venditti: to so najbolj prestižna imena, ki bodo Tržačanom popestrila letošnje poletne večere. Celotni program poletnih prireditev so predstavili včeraj na sedežu Avtonomne letoviščarske ustanove na Gradu sv. Justa. Tiskovne konfence so se udeležili predsednik ustanove Bari-son, njen ravnatelj De Gavardo, občinski odbornik De Gioia, predstavniki Pokrajine in drugih tržaških ter milj-skih ustanov, ki se ukvarjajo z glasbo, filmom in prireditvami.
Posebnih inovacij v programu ne gre iskati, brez dvoma pa je letošnja naj večja novost sodelovanje med leto-viščarsko ustanovo, Občino in Pokrajino. Sodelovanje, ki naj bi po Barisono-vih besedah obrodilo v prihodnjih letih evropsko zanimive ponudbe.
Toda poglejmo podrobneje, kaj se nam lepega obeta to poletje. Poletna sezona na Gradu sv. Justa se je začela že sinoči s predvajanjem filma "Pas-saggio nella nebbia" grškega režiserja Thea Anghelopoulosa. V organizaciji združenj AIACE in FIGE bodo do 1. julija predvajali še štiri filme, ki so želi priznanja na zadnjih festivalih v Cannesu in Benetkah. 3. in 5. julija pa bo gostovala v Trstu Simona Marchini z delom Salotto Carmen. Gre za glasbeno prireditev, v kateri bodo Marchi-nijeva in njeni soigralci zapeli in zaigrali splet najpopularnejših opernih arij, začenši z znano Bizetovo opero Carmen. 4. julija bodo prišli na svoje ljubitelji jazza, ki bodo lahko prisluhnili skupini Tuck & Patty. 6. julija bo nastopil na Gradu sv. Justa znani igralec Andrea Giordana, ki bo s svojo gledališko skupino predstavil delo "La vita e un sogno" Calderona de la Bar-ce. Poletne prireditve se bodo julija nadaljevale z nastopom navdvse obetavnega plesalca flamenka Miguela
Angela, z devetimi filmskimi večeri posvečenimi Waltu Disneyu in baletnim nastopom prve plesalke milanske Scale Orielle Dorelle.
Konec julija in v začetku avgusta bo na sporedu opereta Pri belem konjičku s priljubljenim Sandrom Massimi-nijem, 9. avgusta bo nastopil kantavtor Sergio Endrigo, 10. avgusta pa bo rock koncert skupin Madsword, Creeping in Death & Shabby Trick. Zadnji dan avgusta bodo na gradu uprizorili Mozartovo opero "Cosi fan tutte" v koncertni izvedbi. Do oktobra bo na gradu slikarska razstava Williama Kleina, pozneje pa bodo priredili razstavo Michaela Mathiasa Prechtla.
K tej ponudbi je treba dodati še tradicionalne Luči in zvoke v Miramar-skem parku. Letoviščarska ustanova je letos želela obnoviti predstavo, vendar bo zaradi pomanjkanja denarja vse ostalo pri starem. Po Barisonovih izjavah pa vlada za predstavo — kljub dolgoletnemu ponavljanju — še vedno veliko zanimanje, največ pri turistih z območja dežel Alpe-Jadran.
Za mlade bosta verjetno najbolj vabljiva koncerta Anne Oxe in Anto-nella Venditija. Oba bosta nastopila na stadionu Grezar. Za ljubitelje klasične glasbe pa je napovedana vrsta poletnih koncertov v štivanski cerkvi, proti jeseni pa se bodo zvrstili »septembrski koncerti«, na katerih bodo nastopili tudi nekateri mednarodno uveljavljeni Tržačani. Poleg teh glas-beno-kulturnih prireditev pa si organizatorji veliko prizadevajo za odlično organizacijo dveh največjih tržaških športnih prireditev. Gre seveda za mo-tonavtično tekmovanje off-shore in za jadralno tekmovanje "Coppa dautun-no". Na včerajšnji tiskovni konferenci so spregovorili tudi o prireditvah v Miljah, kjer se kot ponavadi obeta res živahno in razgibano poletje.
V	nedeljo so se končale vaje civilne zaščite, ki jih je priredilo Italijansko združenje alpincev. Akcijo "ANA 4" so zaključili v lepem vremenu, na žalost pa je okrog tisoč prostovoljcev iz vse Italije ob prihodu pričakal dež. Močni nalivi so ovirali tudi sam potek akcije, čeprav so se prostovoljci z orlovim peresom izkazali in v bistvu niso uspeli postaviti le delovišča pri cerkvi v Glinščici. Vendar so obljubili, da se bodo vrnili 29. julija in takrat popravili streho in okrušene zidove cerkvice. Kljub dežju in visoki vodi pa so ekipe prostovoljcev čistile strugo Glinščice.
V	soboto in nedeljo so ekipe alpincev opravile vrsto del, ki bodo ostala kot lep spomin na vaje in srečanje. Na Kokoši, pri Trebčah in v gozdiču v de-vinsko-nabrežinski občini so postavili tri velike rezervoarje. Vsak lahko drži 20 tisoč litrov vode, ob njem pa je ploščad za pristanek helikopterjev s stolpom, na katerem je balon, ki kaže smer vetra. Rezervoarji bodo služili za
primere požarov, saj se natovorjeni helikopterji le s težavo dvignejo iz mesta na Kras, tako pa bodo lahko tankali vodo kar na kraju samem.
Poleg tega so alpinci popravili več zidkov, cest in stez. Čistili so gozdove, nedovoljena smetišča, ki jih je na Krasu vse več, in tudi plaže. Ekipe prostovoljcev so delale in vadile v vseh petih okoliških opčinah in v mestu. Vodstveni štab je imel svoj šotor prav na Trgu Unita, ob njem je sekcija ANA iz Turina postavila prenosno bolnišnico. S pomočjo računalnika in radijskih zvez so v vodstvenem štabu lahko sledili celotni akciji. V uvodu smo omenili nekaj del, ki so jih alpinci opravili med samimi vajami.
Dejansko pa je akcija stekla v petek zjutraj, ko so sprožili simuliran alarm, da je tržaško pokrajino prizadel potres sedme stopnje Mercallijeve lestvice. Iz deželnega centra za civilno zaščito, ki je v Palmanovi, so posredovali novico centru združenja ANA v Milanu. Od
takrat je stekla velika akcija. Ekipe alpincev so prišle na Tržaško iz vse Italije. Že sam prihod je bil do potankosti organiziran, alpinci so se namestili v taboriščih pri Božjem polju, na Proseku, v Dolini in Miljah. Po tem je stekla prava reševalna akcija, v kateri so sodelovale dobro izurjene ekipe 31 sekcij ANA. Pri tem je treba posebno poudariti, da namen akcije ni bil le v dokazovanju sposobnosti, ampak tudi v ugotavljanju možnih napak. V primeru naravnih in drugih katastrof je prav neorganiziranost najhujša nevarnost. Posegi prostovoljcev in krajevnega prebivalstva so učinkoviti samo, če so smotrno vodeni, drugače prevladata panika in zmeda. Vsekakor so ekipe prostovoljcev dokazale, da so dobro izurjene. Z reševanjem ponesrečenega potapljača ob pomolu Audace pa so alpinci pokazali, da so pripravljeni za posege na kakršnemkoli terenu: od gorskih sten do morskih globin.
Ob zaključku vaj so udeležence pozdravili tržaški župan Richetti, dolinski župan Švab, pokrajinski odbornik Cervesi in deželni odbornik Rinaldi, ki se je spomnil doprinosa alpincev ob potresu, ki je pred trinajstimi leti prizadel Furlanijo. Tudi na podlagi takratne izkušnje so pozneje izdelali podroben načrt za civilno zaščito, dežela FJK pa je prva v Italiji, ki je dobila poseben zakon za učinkovite posege v primeru velikih katastrof.
Naj ob zaključku zapišemo, da so z alpinci sodelovali oddelki vojske, gasilcev, ekipe vsedržavnega združenja radioamaterjev, bolničarske ekipe in rešilci Reda sv. Ivana, enote z dresiranimi psi in drugi. Za koordinacijo celotne akcije pa je skrbelo deželno ravnateljstvo za civilno zaščito.
Na sliki (foto Magajna) reševanje potapljača pri pomolu Audace.
Končan niz zaključnih akademij v luteranski cerkvi
Prvi (spodbudni) rezultati pedagoškega dela kompozicijskega razreda šole Glasbene matice
Volitve vodstva novinarske zbornice
V nedeljo so se novinarji Furlanije-Julijske krajine spet zbrali na voliščih, da izvolijo novo vodstvo novinarske zbornice. Med profesionalci je bil v deželni odbor izvoljen videmski novinar Cesare Russo, medtem ko je bil v vsedržavni svet izvoljen novinar postaje Trst A Drago Legiša. Ostale kandidate, ki niso dosegli predpisanega kvoruma, bodo novinarji izvolil v petek na balotaži. Med publicisti pa sta bila izvoljena Zaccuri in Valbusa, medtem ko bodo ostale morali ponovno voliti v petek.
Predsednik Pokrajine sodeloval na evropski konferenci o prevozih
Predsednik Pokrajine Crozzoli in odbornik za prevoze Cannone sta sodelovala na evropski konferenci o deželnih prevozih, ki jo je v Kdlnu priredil Evropski svet. Na simpoziju so sodelovali strokovnjaki in krajevni upravitelji iz številnih evropskih držav, ki so poglobili nekatera pomembnejša vprašanja posebno cestnih in železniških povezav med državami tako imenovanega Alpskega loka ter tudi med nekaterimi sredozemskimi mesti.
Letošnji niz devetih zaključnih akademij gojencev glasbene šole Glasbene matice v Trstu, ki je potekal ves mesec junij v luteranski cerkvici na Trgu Paniili, se je Sklenil v petek, 23. t. m., z izvajanjem del gojencev kompozicijskega razreda prof. Alda Kumarja v prvem in del že uveljavljenih, pa čeprav mladih slovenskih in italijanskega tržaškega skladatelja.
Od gojencev kompozicijske šole GM, ki deluje šele drugo leto in je torej komaj na začetku pedagoškega dela, so se predstavili Aljoša Tavčar (1971), Andrej Pegan (1962) in Mirko Ozbič (1970). Sonato v cis-molu (1989) Aljoše Tavčarja je na klavir zaigral Aljoša Starc. Mladi avtor se v njej zgleduje po vzorih izpred nekaj desetletij. Skladba je nesorazmerno dolga zlasti v prvem in tretjem stavku v razvlečenem ponavljanju istega motiva, nakazuje pa talent, ki se bo lahko razvil z zorenjem lastne osebnosti in s stopanjem na izvirno pot. V Suiti za sv. Miklavža (1988) Andreja Pegana za flavto, ki jo je odlično podala Daniela Brussolo, pa je povsem prisoten sodoben kompozicijski pristop z izvirno tematsko gradnjo v stavkih Noč, Bonboni, Vrtiljak, ki bi jih lahko ozna-
čili za pričakovanje, presenečenje in radost. Tretji avtor - Marko Ozbič, je predstavil Suito za flavto, violončelo in klavir, izvedli pa so jo Erika Buze-čan (flavta), Daša Radovič (violina), Peter Filipčič (violončelo) in Marko Ozbič (klavir). V skladbi s stavki Al-lemanda, Corrente, Sarabanda, Diva-gationes in Giga, je avtor pokazal smisel za kontrastno oblikovanje in nazorno izdelano linijo, ki so jo izvajalci tudi muzikalno zalo dobro izpeljali. Nedvomno nam v Marku Ozbičw zori vsestransko talentiran glasbenik, od katerega si lahko mnogo obetamo.
V drugem delu petkovega sporeda smo, kot rečeno, poslušali dela že izkušenih in izvajanih avtorjev, Tržačana Fabia Niederja, Ljubljančana Bora Turela, Koprčana Alda Kumarja in v Rimu študirajočega Ivana Florjanca v izvedbi že profesionalno delujočih instrumentalistov, violinista Žarka Hrvatiča, pianista Bojana Gorinška, violista Marka Bitežnika in godalnega kvarteta GM v sestavi Žarko Hrvatič (violina), Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola), Peter Filipčič (violončelo).
Žarko Hrvatič je z nazornim in tehnično izdelanim izvajanjem podal Ni-
ederjeva kratka in moderno koncepi-rana plesna motiva Danza di gravitd in Danza del tempo libero za violino solo, Marko Bitežnik pa prav tako plesna motiva istega avtorja Giroton-do v D-duru in Girotondo v C-duru za violo solo in iz sorazmerno skopega gradiva z dognanim prednašanjem izoblikoval avtorjev kompozicijski prijem.
Dogodek večera je zaradi kompozicijske inventivnosti avtorjev, nič manj pa tudi zaradi sijajnih pianistovih sposobnosti, predstavljala izvedba Kumarjeve Sonate z igro 12 za klavir in Turelove skladbe Spiral za klavir in magnetofonski trak. Medtem ko je Kumrov kompozicijski slog v tej skladbi sicer svojski v modernem koncepiranju izraznih načinov iste osnovne linije a še vedno v okvirih "normalne" sodobnosti, je Turelova skladba Spiral za klavir in magnetofonski trak povsem izven teh okvirov. V njej klavir ni več klasični inštrument, marveč glasbilo za ustvarjanje najrazličnejših zvočnih efektov tako na klaviaturi kot neposredno na strp-nah bodisi z ročnim dušenjem tonov bodisi z brenkanjem po njih ob istočasni igri na klaviaturi in zvočnimi
posnetki na magnetofonskem traku. V pravcati spirali zvokov, ustvarjenih s takimi izraznimi načini, se pianist spremeni v neke vrste akrobatskega čarovniškega proizvajalca tonov, kar pa lahko uspe seveda le takemu mojstru kot je Bojan Gorinšek. Kljub skrajni antikonvencionalnosti skladbe, je pianistovo izvajanje držalo poslušalce v pozorni osuplosti do poslednje note.
Večer je sklenil Godalni kvartet GM, ki je z izjemno ubranim in uglajenim muziciranjem izvedel dokaj tradicionalno zasnovano a z jasno enotno linijo izpeljano skladbo Poligrami št. 1 skladatelja Ivana Florjanca. Vsa štiri godala so delovala vzorno usklajeno v izmenjavanju glasbene misli.
Na koncu se je ravnatelj šole Glasbene matice prof. Sveto Grgič zahvalil vsem gojencem, profesorskemu zboru, staršem in občinstvu za njihov delež za vsestranski uspeh letošnjih akademij - posebej tudi predstavnikom luteranske cerkve za gostoljubnost, zakoncema Cernecca pa poklonil priložnostno darilo za njuno velikodušno sodelovanje.
Prisotni so bili tudi vsi avtorji izvajanih skladb, (j. k.)
informacije SIP uporabnikom
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1989/90 naročnikov
tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Citta 1989«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar.
Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
GRUPPO IRI ŠTET
Societa Italiana per TEsercizk) delte Telecomunicazionip.a.
V petek bo v Trstu nastopila baletna skupina iz Argentine
V petek bo gostovala v Trstu znana baletna skupina Teatro Fantastico iz Buenos Airesa, ki se bo občinstvu predstavila s predstavo "Teatro tango" v režij1 Silvije Vladimivski. Pobudo za prireditev je dala kulturna skupina '78 v sodelovanju s kulturnim krožkom Franco Basaglia, pokroviteljstvo predstave pa sta prevzeli Občina Trst in krajevna turistična in letoviščarska ustanova. Predstava bo ob 21. uri na Gradu sv. Justa, v primeru slabega vremena pa na Pomorski postaji.
Baletna predstava je, kot priča že njen naslov, posvečena najbolj tipičnemu in zelo priljubljenemu južnoameriškemu plesu. Poleg argentinskih plesalcev bodo nastopili tudi nekateri italijanski plesni umetniki. Režiser in koreograf )e Silvia Vladimivski, ki se je umetniško izpopolnila v Italiji, nekaj časa pa Je vodila tudi argentinsko gledališče San Martin. Vstopnice za petkovo prireditev prodajajo pri UTAT v Pasaži Protti.
Evropska poslanka Dacia Valent bo v četrtek gost Krožka Miani
Temnopolta policistka Dacia Valent, ki je pravkar bila izvoljena na listi KP v evropski parlament, bo v četrtek, 29. junija, na obisku v Trstu. Prišla bo n vabilo Studijskega krožka Ercole Miani, katerega je članica.
Novoizvoljena evropska poslanka se bo na sedežu Krožka Miani na Trgu
skušala uresničiti
Giovanni 6 ob 18. uri srečala s časnikarji, da bi jim prikazala programe, ki jih b v Strasburgu, zlasti one, ki posebno zadevajo naše kraje. G 20. uri pa se bo pričelo praznovanje volilnega uspeha, na katerega Krožek Mian vabi vse tiste, ki so v naši deželi podprli Dacio Valent na volitvah. Povabljence res ni malo, saj je temnopolta policistka v Furlaniji-Julijski krajini prejela v kot 11 tisoč preferenčnih glasov.
V organizaciji domačega MePZ Rdeča zvezda
Srečanje prijateljskih pevskih zborov v Zgoniku
Tržaški občinski svet
Zavrnjena zahteva po dvojezični toponomastiki
Tržaški občinski svet nasprotuje namestitvi dvoježičnih cestnih tabel na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu. Skupščina je pozno sinoči z glasovi petstrankarske koalicije, MSI in LpT zavrnila zahtevo po postavitvi tabel z italijanskimi in slovenskimi imeni vasi, ki sta jo v obliki resolucije postavila zeleni Bekar in svetovalec Slovenske skupnosti Lokar. Poleg podpisnikov so zahtevo podprli zeleni in komunisti, načelnik socialistične skupine Perelli in odbornica za decentralizacijo Pittoni-jeva pa sta se z razliko od ostalih socialistov, ki so glasovali proti, vzdržala glasovanja.
Razprava je bila zelo živahna in prišlo je tudi do ostrega prerekanja med Lokarjem in liberalcem, bivšim melonarjem Hermetom, ki je nato grobo žalil predstavnika SSk. Lokar je iz protesta za nekaj minut zapustil sejno dvorano.
Župan Richetti je vztrajal na starem pilatovskem stališču, da je treba za namestitev dvojezičnih cestnih tabel počakati na zaščitni zakon. Podpisnika resolucije pa sta kontes-tirala to županovo stališče. Bekar je podčrtal, da bi postavitev dvojezičnih tabel pomenila izraz spoštovanja do Slovencev in njihove kulture, Lokar pa je očital županu, da se skriva za nesprejemljivimi juridičnimi utemeljitvami, medtem ko je vprašanje tabel čisto politično vprašanje. Komunist Spadaro se je polemično vprašal, kako lahko nekaj slovenskih napisov ogroža italijanstvo Trsta, ki je očitno izkrivljeno in dema-goško nastrojeno. Zelena Aglietta, novoizvoljena evropska poslanka, pa je obtožila tržaške vodilne kroge, da s takim nacionalističnim početjem samo prispevajo, da bo naše mesto še dalje ostalo izven Evrope.
Ob zadovoljivem obisku
Jutri se bo končal 41. mednarodni velesejem
Mednarodni tržaški velesejem, ki se bo končal jutri, si je po neuradnih podatkih doslej ogledalo rekordno število obiskovalcev, približno trideset odstotkov več kot lani. Včeraj je bil na sporedu uradni dan Turčije, največje zanimanje občinstva pa je zbudil paviljon pohištva "Mobilita", ki ga je opremil novoustanovljeni tržaški konzorcij prodajalcev pohištva. Gre za res okusno opremljeno strukturo, ki jasno priča, da imamo tudi na Tržaškem res zelo kvalitetne prodajalne pohištva. Konzorcij je sinoči priredil okroglo mizo o stanovanjski opremi in politiki, ki jo je vodil arhitekt Luciano Celli.
V	soboto je bil medtem na sporedu uradni dan afriške republike Zaire. Gospodarstveniki iz te države se zanimajo posebno za trgovino s kavo in so v tem okviru zainteresirani za uporabljanje tržaškega pristanišča. Zaire izvaža veliko količino kave v Italijo, gospodarska zbornica te države pa že dolgo let vzdržuje dobre poslovne odnose s tržaškim združenjem trgovcev kave.
V	soboto in nedeljo se je mudil v Trstu kot gost velesejemske ustanove zairski minister za zunanjo trgovino Kalemba, katerega je med drugimi sprejel tudi tržaški župan Franco Richetti.
Danes bosta na velesejmu dneva Mongolije in Romunije. Za to priložnost se bosta v Trstu mudili delegaciji gospodarstvenikov teh dveh držav, ki bosta imeli vrsto srečanj s predstavniki velesejemske ustanove in krajevne trgovinske zbornice. V kongresnem centru pa bo ob 18. uri okrogla miza o položaju v nerazvitih državah in o vlogi prostovoljnih organizacij in združenj, ob 20. uri pa bo na sporedu srečanje o rasti in problemih tržaškega športa.
Bila naj bi predraga
CGIL proti privatizaciji smetarske službe
Vest, da namerava občinska uprava delno privatizirati smetarsko službo, je vodstvo tržaške CGIL ocenilo kot skrajno negativno, in to iz več razlogov. Na splošno sindikat ugotavlja, da se je raven mestne snage in higiene v zadnjem času znatno izboljšala in da je velika večina smetarjev izrazila pripravljenost, da se popoldne vrne na delo.
Prav čudno je, ugotavlja CGIL, da je predlog o privatizaciji prišel na dan v trenutku, ko je služba dobila nova vozila. Uslužbenci so jih pričakovali dolga leta, kljub temu pomanjkanju in neustreznosti sredstev pa so se vedno trudili, da so občanom jamčili osnovno smetarsko službo.
Sklep uprave pa ne bi prizadel le pravic uslužbencev. Bil bi tudi proti vsaki ekonomski logiki, trdi sindikat CGIL na osnovi svojih izračunov. Po njih bi šest smetarskih ekip stalo občinsko upravo 82 milijonov lir na mesec, podjetje Dusty pa naj bi za isto delo zahtevalo 117 milijonov lir, torej okrog 40 odstotkov več. Po oceni sindikata je primerjava dovolj zgovorna in jasno dokazuje, da Občini ne gre za racionalizacijo storitev, pač pa le za likvidatorsko politiko. Tržačani res hočejo učinkovito smetarsko službo, hočejo pa tudi preverjati stroške in upravljanje javnega denarja, opozarja sindikat v svojem komunikeju.
Kot je že predlagal v svojem kongresnem dokumentu, je sindikat CGIL trdno prepričan, da je edina rešitev tega vprašanja v ustanovitvi pokrajinskega konzorcija javnih ustanov. To bi prav gotovo dalo prebivalcem več jamstev, kot jih bo lahko dala bodoča upraviteljica smetarske službe, družba SASPI. O njej vedo marsikaj povedati prebivalci od Sv. Sobote. Tam namreč družbo SASPI poznajo kot upraviteljico upepeljevalnika...
Mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža je izvirno zaključil svojo pevsko sezono z drugo zaporedno prireditvijo z naslovom Srečanje prijateljskih pevskih zborov. Domačemu občinstvu se je tako predstavil s svojim programom, hkrati pa je povabil v goste še tri druge zbore. Občinstvo v Zgoniku je toplo sprejelo izvajanje mešanega zbora italijanske manjšine iz Pirana Tartini pod vodstvom Fabia Nossala, nastop MePZ Lipa iz Bazovice pod vodstvom Evgena Prinčiča in MePZ Heroj Iztok iz Rakeka z zborovodjo Dušanom Kafolom.
Z zanimanjem so poslušalci pričakovali nastop domačega zbora, ki se je svojemu okolju prvič predstavil z nekoliko bolj obsežnim programom. Repertoar, s katerim je presegel pričakovanja poslušalcev na sobotnem zaključnem večeru, je sad dela prve sezone pod vodstvom pevovodje Marte Werk-Volk. Skoraj štirideset pevcev je občuteno zapelo ljudske pesmi s Krasa, iz Bele krajine, Koroške in Slovaške v priredbi skladateljev Pahorja, Marolta, Vremšaka in Šoupala, umetne Kumarja in Cossetta ter obogatila svoj program z drugim izvajanjem v javnosti zahtevnejše liturgične renesančne skladbe Oča naš Primoža Trubarja. Prireditev, ki je lepo uspela tudi z vidika navezovanja prijateljskih stikov med zbori, je spretno povezovala Jasna Jurečič.
MePZ RZ je zelo mlad. Nastal je konec leta 1987 (sredi sezone) z združitvijo ženskega in moškega vaškega zbora. Svoje prve korake je naredil lansko pomlad z glasbenimi vložki na raznih vaških prireditvah, aprila pa že nastopil na reviji pevskih zborov Primorska poje. Na 1. srečanju prijateljskih pevskih zborov je zapel štiri pesmi. Na pragu svoje prve sezone se je vključil v vaške prireditve in dal pevski doprinos ob raznih priložnostih (polaganje vencev na spomenikih ob
dnevu mrtvih, občni zbor matičnega društva, občinska proslava ob 44. obletnici osvoboditve, odprtje vaške knjižnice itd.). Marca je prišlo prvo povabilo iz Trsta na proslavo ob mednarodnem prazniku dneva žena, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih upokojencev, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov. Na prireditvi se je zbor že lahko predstavil z osmimi pesmimi. MePZ RZ se je izkazal tudi kot dober organizator: ob 8. marcu je organiziral proslavo za vaške žene, na kateri je bil gost večera ŽPZ iz Postojne. S prijetnimi občutki se pevci spominjajo nadvse uspelega gostovanja v Rakeku ob 15-letnici delovanja tamkajšnjega zbora, ki jim je vrnil obisk z nastopom na zaključnem večeru v Zgoniku.
Pevci (ki razen iz zgoniške občine prihajajo tudi iz Repna in z Opčin) si bodo čez poletje privoščili zaslužene počitnice. Jeseni bodo odprli nove partiture z željo, da se jim pridružijo mladi sveži glasovi. (J. J.)
Cristina Parovel »top model 1988/89«
Sedemnajstletna študentka Cristina Parovel iz Trsta je zmagala naslov »top model 1988/89« na lepotnem tekmovanju, ki se je odvijalo v okviru Vsedržavnega festivala fotografije v Numani pri Anconi. Festival prireja revija Fotocine 80, komisijo, ki je ocenjevala fotogenične lepotice, pa so sestavljali politiki, časnikarji in stilisti ter ji je predsedoval znani fotograf Franco Fontana.
Zabeležiti velja, da je pri proglasitvi zmagovalke prišlo do napake. Na začetku so javili, da je naslov dobila Ila-ria di Prete iz Pize, ki je prav toliko stara in prav tako blond kot brhka Tržačanka. Potem pa se je izkazalo, da je di Pretova celo med zadnjimi.
Po zagotovilih izvedencev skupnosti A J
Podatki z občnega zbora delničarjev
Lloyd Adriatico uspešno zaključil poslovno leto
Tokratnega cvetenja alg
ni povzročilo onesnaženje
Včeraj je bil občni zbor tržaške zavarovalne družbe Lloyd Adriatico, ki je zaključila poslovno leto 1988 z velikimi uspehi. Kot je znano, je od lanskega leta Lloyd Adriatico prešel v last naj večje zavarovalne družbe na svetu, in sicer švicarske Suisse Re. Aprila letos pa je dolgoletnega predsednika upravnega sveta družbe, Giorgia Irnerija, zamenjal Rolf Gamper. Vsekakor številke same dovolj zgovorno povedo, kaj lahko danes pomenijo zavarovalne družbe.
Lloyd Adriatico je zaključil preteklo poslovno Teto z 36,2 milijarde lir dobička, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Premij so nabrali za 814 milijard lir, delničarjem pa bodo izplačali 380 lir za redno delnico, 410 lir pa za var-čevalsko delnico. Skupen dividendo znaša 15,5 milijard lir. Na skupščini je bilo prisotnih 60 delničarjev, poročilo pa je podal podpredsednik družbe Antonio Sodaro, ki je naglasil, da se tržaška zavarovalnica z dobrimi obeti pripravlja na leto 1993. Delničarji so odobrili poročilo in bilanco.
Premoženje družbe Lloyd Adriatico znaša 264,4 milijarde lir, kar je za 8,84 odstotka več kot v letu 1987. Podpred-sednik Sodaro je v svojem poročilu za-
črtal tudi strateške smernice zavarovalne družbe. Lloyd šteje danes 1508 uslužbencev, ima 557 agencij in 618 podružnic. Povsod poudarjajo kvaliteto storitev, hkrati pa privilegirajo tiste zavarovalne storitve, ki-ne zadevajo področja avtomobilov. Družba si šteje za uspeh, da je zajezila zavarovalnine za avtomobile, ki štejejo danes 59 odstotkov vseh zavarovalnin. Zanimivo je, da so močno v porastu zavarovalnine na življenje. V enem samem letu so tovrstne zavarovalnine porasle za kar 29 odstotkov, družba pa je kasirala 88 milijard lir. Še bolj se je povečalo število tistih, ki plačujejo zavarovalnino za zdravje, porastek je znesel kar 54,9 odstotka. Ljudje se močno bojijo tudi kraje, saj se je prav proti kraji zavarovalo 29,9 odstotka klientov več, kar je nad vsedržavnim povprečjem.
Vsekakor je jasno, da so časi za zavarovalne družbe rožnati. Vendar se te najbolj 'izogibajo" avtomobilistov, čeprav je to gotov zaslužek. Pred nedavnim so zavarovalnice želele ponovno povišati tarife, kar pa jim (za sedaj) ni uspelo. Mastne denarce pa plačujejo ljudje za zdravje, kar je sicer razumljivo, a hkrati značilno za državo s slabim zdravstvenim sistemom.
V Trstu je v prejšnjih dneh spet zasedala strokovna komisija delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki od blizu sledi problemom onesnaženja Severnega Jadrana in še posebno vprašanju zaskrbljujočega pojava alg, ki je lani, kot znano, povzročil hude skrbi posebno turističnim delavcem tega območja.
Strokovnjaki iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Slovenije, Hrvaške in avstrijske Štajerske, ki sodelujejo v tem znanstvenem odboru, so bili mnenja, da je tako imenovano poplavo alg, ki je lani marsikomu pokvarila poletni dopust, po prvih izsledkih treba pripisati nekaterim naravnim pojavom, čeprav seveda ne gre podcenjevati ne-
Razpis letovanja za zgoniške občane
Občina Zgonik namerava v drugi polovici septembra organizirati sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili šestdeseto leto starosti. Interesenti naj se javijo do sobote, 1. julija, v občinskih uradih, kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili vsa potrebna pojasnila. (B. S.)
gativnih učinkov nebrzdane industrializacije. Za sedaj je potrebno vsekakor ubrati pot previdnosti, vendar brez pretiranih alarmizmov.
Znanstveniki delovne skupnosti Alpe-Jadran so spet ugotovili, da je pojav širjenja alg še vedno premalo poznan in da bo treba zato več denarja nameniti strokovnim raziskavam in študijam na tem področju. V tem okviru so se sporazumeli za temeljito raziskavo, ki se bo začela zunaj teritorialnih voda Jadranskega morja in se bo postopoma razvila proti obalnim pasovom severnojadranskih predelov. Strokovnjaki hočejo s to metodo dela ugotoviti vplive pretirane urbanizacije na "zdravstveno stanje" morja, ki je žal med najbolj onesnaženimi v Evropi.
V okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran deluje, kot znano, že nekaj let Strokovno opazovališče Severnega Jadrana, ki pa žal še ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, za katera so se obvezale vlade držav članic delovne skupnosti. Predsedniki dežel Alpe-Jadran so na lanskem plenarnem zasedanju v Splitu v ta namen tudi odobrili posebno politično resolucijo, ki pa je, žal, do sedaj ostala mrtva črka.
Na Proseku umrl Guido Grilanc
Guido (Ljubo) Grilanc, eden izmed številnih šestnajstletnikov s Proseka, ki so se prostovoljno pridružili parti-Zanskim enotam v maju 1944, je nepričakovano zapustil svojce in razredčil vfste bivših partizanov s Proseka in Kontovela. Tovariš Ljubo se je z večjo skupino šestnajstletnikov (rodil se je 3. avgusta 1927 na Proseku) 14. maja 1944 pridružil partizanskim enotam 9. k°rpusa in se boril v 3. četi tretjega “ataljona udarne Bazoviške brigade, v 1’ četi prvega bataljona Južnoprimor-fkega odreda ter v minerskem vodu komande mesta Sežana. Sodeloval je Pfi akcijah oziroma napadih proti okupatorju pri Šempasu, Dornberku, kihemberku, Dolenji vasi in pri mini-ratlju proge pri Grljanu.
. Po končani vojni je bil premeščen v Jugoslovansko vojno mornarico k po-?J0rski obalni komandi kot borec šo-er' od koder je bil demobiliziran februarja 1946. Kakor vsi drugi pokojni ovariši in soborci bo Ljubo ostal v uajnem spominu kot partizan, ki je z orožjem v roki prispeval k osvobaja-Ju naših krajev.
Pl1 težki izgubi izrekamo iskreno °žalje ženi in otrokoma.
Sekcija VZPI Prosek-Kontovel
Mlad Tržačan ob življenje v hudi nesreči blizu Kopra
Alessio Feliclan
V minulem koncu tedna so na jugoslovanskih cestah nedaleč od državne meje izgubili življenje trije italijanski državljani, med njimi tudi 24-letni Tržačan Alessio Felician iz Ul. Antoni-no di Pico 15/2.
Felician se je ponesrečil včeraj ob 3.45 zjutraj na cesti, ki iz Dragonje pelje proti Kopru. Na ostrem desnem ovinku v bližini odcepa za vas Korte je zaradi prehitre vožnje izgubil nadzor nad svojim alfa romeom. Zaneslo ge je na levo na neurejeno bankino, po kateri je vozil 65 metrov, nakar je zapeljal nazaj na cesto, kjer je avtomobil obrnilo za 90 stopinj, tako da je bočno drsel še 53 metrov in nazadnje z desno bočno stranjo močno treščil v betonski most. Felician, ki je bil sam v avtomobilu, se je v nesreči hudo ranil. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. Mladenič je živel v Trstu s starši, delal pa je v slaščičarni v Ul. Piccardi.
V izolski mrtvašnici pa sta včeraj ležala tudi 26-letna Lidia Gariboldi in njen 22-mesečni sin Danny. Umrla sta za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila v soboto na cesti Kozi-na-Reka. Tudi v tem primeru je zaneslo avtomobil s cestišča. Vozil ga je 27-letni Lidiin mož Luciano Gariboldi, ki pa se je v nesreči le ranil. Gariboldovi so prihajali iz okolice Milana. Kaj več o tem na 3. strani.
Finančni stražniki prijeli Beograjčana s 600 grami hašiša
Finančni stražniki so v preteklih dneh prijeli v Trstu jugoslovanskega državljana z večjo količino mamil. Gre za 65-letnega Djura Balabusiča iz Beograda, pri katerem so našli 600 gramov hašiša in ga nato odvedli v mestno kaznilnico.
Dogodek se je pripetil 21. junija, prav na dan, ko so finančni stražniki po vsej državi praznovali 215. obletnico ustanovitve. Balabusič je pripotoval v Trst zgodaj zjutraj z vlakom, nato pa se je odpravil v mestno središče z na--menom, da bi čim prej prodal svoje "blago". Očitno ni imel prvič takšnega posla, saj se je napotil v kraje, po katerih se običajno potikajo razpečevalci in uživalci mamil. Toda to je bilo zanj usodno.
Prav njegovo sumljivo obnašanje je namreč padlo v oči "finančnikom 5. stotnije, ki se ukvarjajo z zatiranjem razpečevanja mamil. Ustavili so ga v Ul. Genova in med pregledom našli omenjeno količino hašiša. Priletnega Beograjčana so nato peljali na svoje poveljstvo v Drevoredu sv. Andreja, od tam pa v koronejski zapor. Preiskavo je nato prevzel namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa.
Človeške kosti v devinskem portiču
V devinskem portiču so včeraj našli človeške kosti. Ležale so v morju približno 3 metre globoko ob zunanji strani valobrana. Okrog 14. ure jih je zapazil kopalec, ki je nemudoma obvestil devinsko postajo pomorske policije. Le-ta je poskrbela za to, da so kosti takoj potem povlekli na suho, zadevo pa so kmalu nato začeli preiskovati tudi devinski karabinjerji.
Dejstvo, da gre za človeške posmrtne ostanke, je na začetku dalo misliti na najhujše, recimo na nesrečo ali celo na zločin. Toda kaj kmalu se je izkazalo, da je treba takšne možnosti povsem izključiti. Kot so nam povedali devinski karabinjerji, gre za enajst kosti oziroma delov kosti, ki jih je prav gotovo nekdo uporabljal v študijske namene. Med njimi je npr. lobanja, prežagana na polovico, na drugih kosteh pa so našli napise. Ni izključeno, da gre za dele skeleta kakega zavoda, še bolj verjetno pa je, da so kosti pripadale kakemu medicincu.
Če je torej treba izključiti nesrečo ali celo zločin, pa se vendarle postavlja vprašanje, zakaj in čemu se je posestnik iznebil kosti na tak način.
Preventivna akcija tržaške policije
Agenti tržaškega letečega oddelka so v soboto zvečer med pregledi avtomobilov na Obalni cesti pri Miramaru aretirali tri osebe, več drugih pa prijavili sodnim oblastem. Vest je včeraj objavila tržaška kvestura, ki je pojasnila, da so agenti aretirali troje ljudi pod obtožbo kraje, sodnim oblastem pa so prijavili enajst mladeničev zaradi posesti belega orožja. Pregledi sodijo v redno preventivno, dejavnost.
Slovenska komisija PSI izraža tov. Nedi Lah in svojcem globoko sožalje ob težki izgubi matere Mile.
Ob bridki izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje kolegici Marini in družini
kolektiv Helvetiusa
Mešani pevski zbor Milan Pertot in SKD Barkovlje izrekata Marini Grilanc in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
V nedeljo ob navzočnosti škofa Bellomija
Prisrčna slovesnost v čast trem
V nedeljo popoldne je bila v Tomaju prisrčna slovesnost v čast trem domačim duhovnikom, ki že dolgo časa delujejo na Tržaškem. To so Albin Grmek, ki je bil vrsto let župnikov Dolmi, sedaj pa službuje na Kontovelu, Albert Miklavec, župnik v Borštu, in Žarko Škerlj, ki vodi mačkoljansko župnijo. Slovesnosti v nabito polni domači cerkvi se je udeležil tudi tržaški škof Bellomi. Po končanem verskem obredu je bil kujturni spored, na katerem sta nastopila cerkvena zbora iz Tomaja in iz Mačkolj. Član župnijske skupnosti Rudi Vran se je zahvalil vsem udeležencem, posebno pa škofu Bellomiju, ki se je v lepi slovenščini zahvalil za lep sprejem.
Na sliki (foto Magajna) tomajske žene pozdravljajo škofa Bellomija.
Članice sekcije za rekreacijo pri SKD Tabor obiskale Dolenjsko
Znano je, da na Opčinah že dolgo vrsto let deluje SKD Tabor, zgleden primer prizadevanj za kulturno rast Slovencev, ki tu živijo. V njegovem okviru je med drugimi zlasti prizadevna sekcija za telesno kulturo in rekreacijo žensk, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj pripadnic italijanske narodnosti.
Da bi po celoletni skrbi za telesno poskrbele tudi za duševno kulturo ter obnovile in utrdile vezi z matično domovino, so se pod vodstvom prof. Olge Lupine pred kratkim odpravile na enodnevni izlet »po poteh slovenske knjige« na Dolenjsko.
Po kratkem postanku na Turjaku in po ogledu tamkajšnjega gradu jim je bila prva postaja Raščica, rojstni kraj našega velikega humanista in očeta slovenske knjige Primoža Trubarja. Čudovita razlaga kustosa v Trubarjevem mljnu jim je približala začetke slovenske književnosti ter težko a bogato delo prvih slovenskih piscev, ki so kljub najrazličnejšim pritiskom vztrajali pri delu za svoj narod. Zahvaljujoč kustosovi nazorni razlagi o vlogi tržaškega škofa Bonoma pri oblikovanju Trubarjeve miselnosti, so se iz-letnice soočile s tradicijo sodelovanja
čestitke
Na fakulteti za tuje jezike in literature je 23. t. m. uspešno diplomirala MARIJA KOSTNAPFEL - CEBRON. Čestitkam se pridružujejo sosedje.
V	petek se je v Vidmu dokončno poslovila od študentskega stana MARIJA KOSTNAPFEL. Novi doktorici iskreno čestitajo ex klasiki.
Novi doktorici MARIJI KOSTNAPFEL k uspešno opravljenem diplomskem izpitu na videmski univerzi iskreno čestitajo prijatelji.
V	nedeljo, 25. t. m., sta slavila 45 let skupnega življenja PINA in ROBERT BIRSA. Se vrsto let skupnega življenja in sreče jima želijo Nadja, Katja, Erik in Rafko.
V	nedeljo, 25. t. m., je praznovala SARA 3. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo starši, vsi sorodniki in prijatelji.
V	nedeljo, 25. t. m., je v Repnu naš GORAN svoj rojstni dan slavil. Naj ga zdravje spremlja še nešteto takih dni so želje vseh iz družine.
KD L Grbec iz Skednja čestita novopečenemu inženirju DARUJ SVARI.
Danes bo ugasnila tri svečke naša mala ERIKA REBULA. Da bi zrastla v rridno, zdravo in veselo deklico ji iz >rca voščijo mama, očka in vsi, ki jo imajo radi.
Draga ERIKA! Tri vroče poljubčke in vse naj, naj ti vošči za tvoj rojstni dan tvoja sestrica Sonja.
V	soboto je na tržaškem konservatoriju diplomirala iz klavirja VESNA ZUPPIN. Iskreno čestita KD F. Venturini.
dveh kultur - slovenske in italijanske, ki ima svojo veljavo še danes.
Sledil je kratek ogled Velikih Lašč; iz njihove bližnje in daljne okolice je izšla vrsta mojstrov slovenske besede in narodnih buditeljev; Levstik, Stritar, Prijatelj, Javoršek.
Skozi zelene dolenjske gozdove jih je nato pot vodila na Muljavo. V še vedno živi dolenjski govorici jim je Jurčičev daljni sorodnik orisal njegovo domačijo in okolico - vključno s Krjavljevo kočo - ter njegove junake, ki še vedno navdušujejo slovenske bralce vseh starosti.
Nepopisne vtise, ki jih je na udeleženke izleta že do tod napravila Dolenjska s svojimi lepotami in znamenitostmi, je zaokrožil obisk stiškega samostana, v katerem so odkrili Stiški rokopis, enega najstarejših pričevanj o rabi slovenskega jezika. Ogledale so si tudi film o zgodovini ter nekdanjem in današnjem pomenu enega največjih samostanov na Slovenskem.
V poznih večernih urah so se izlet-nice vrnile domov polne nepozabnih vtisov pa tudi izdelkov domače obrti in najrazličnejših spominkov kupljenih na Raščici in v Stični, ki jim bodo še dolgo oživljali spomin na ta čudovit dan.	(Mira Vovk)
koncerti
Glasbena matica - V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi nastopil Obalni komorni orkester. Dirigent Borut Logar. Na sporedu: J. S. Bach, Vivaldi, Tartini.
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je do 29. t. m. odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Razstava je odprta vsak dan razen ob četrtkih.
KD Vesna in Kulturno združenje Italija - Mongolija vabi v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi ga obiskovali se-verno-ameriški docenti. -Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
KD Slovan - Padriče vabi na razstavo »O POREKLU GRGIČEV«, ki je odprta vsak dan od 18. do 21. ure v Kraljevem skednju.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Anton Tomaž Linhart
ŽUPANOVA MICKA
Režija: Boris Kobal
Predstava na prostem
Premiera: v petek, 30, t. m., ob 21. uri v TRNOVCI v Bajti Omogočili denarni zavodi Kmečka Banka, Gorica Tržaška kreditna banka, Trst*
Hranilnica in posojilnica, Opčine Hranilnica in posojilnica, Sovodnje Hranilnica in posojilnica, Doberdob Hranilnica in posojilnica, Nabrežina združeni v sekcijo pri SDGZ.
gledališča
kino
GLASBENA
MATICA
TRST
Podružnica Prosek-Kontovel
Jutri, 28. t. m., ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku
CELOVEČERNI KONCERT HARMONIKARSKEGA ANSAMBLA PROSEK-KONTOVEL
Dirigent Loredana Coceani
Vabljeni!
mali oglasi
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Pri
gledališču Verdi je v pripravi prva opereta na repertoarju in sicer Kalmanova GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi.
Vila Revoltella
V parku Vile Revoltelle bo v četrtek in petek ob 19.15 v sklopu Festivala operete na sporedu KONCERT ciganskega ansambla DEKI LAKATOS iz Budimpešte. Vstop je izrecno z vabili, ki so na razpolago brezplačno pri blagajni gledališča. V primeru slabega vremena bosta koncerta v mali dvorani gledališča Verdi.
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da ^o v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah.
Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu objavljena lestvica za premestitev stalnih učiteljev na slovenskih ovnovnih šolah. Lestvica za premestitev profesorjev na višjih srednjih šolah bo objavljena 8. julija. Lestvica za premestitev osebja ATA bo objavljena na skrbništvu 25. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija.
razne prireditve
KD Vesna - Križ vabi jutri, 28. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na KONCERT DEKLIŠKEGA IN MOŠKEGA ZBORA VESNA. Vabljeni!
Sekcija KPI občine Dolina vabi na FESTIVAL POD ŠOTOROM v športnem centru v Dolini v četrtek, 29. t. m., ples z ansamblom HAPPY DAV, v petek, 30. t. m„ ob 18.30 OKROGLA MIZA: Izidi evropskih volitev in njihov pomen za našo deželo. Sodelujejo Edvin Švab, Roberto Viezzi ter predstavniki strank Slovenske skupnosti, PSI in KD, ples z ansamblom Ketty e i Superotto, v soboto, 1. julija, ples z ansamblom JUNIOR MAGNI, v nedeljo, 2. julija, ob 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastopa folklorna skupina M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. S. Spetiča, ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD, v ponedeljek, 3. julija, ples z ansambom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija. Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena.
Koncert harmonikarskega orkestra SVNTHESIS 4 bo v petek, 30. junija, ob
20.30	v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI DAN do 2. julija na športnem objektu na Padričah. Program: do 1. julija nogometni turnir 7 : 7, od 26. do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje,
2.	junija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zodiaco. Kioski bodo dobro založeni. V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni!
Pri Barbunevih v Medji vasi se je Gianniju, Edvini in Elizabeti pridružil
DANIJEL
Da bi rastel zdrav in vesel mu želijo noni Marija in Dorka, nono Milko, Danijela, Marija, Riccardo, Damjan, Micnele in Dean.
23. t. m. je na tržaški univerzi z odliko in pohvalo doktoriral iz elektronskega inženirstva
DARIO ŠVARA
Iz srca mu čestitajo starši, brat in nonoti.
V soboto, 24. t. m., je na tržaškem državnem konservatoriju G. Tartini z odliko diplomirala iz klavirja VESNA ZUPPIN Svoji gojenki in njenemu profesorju Aleksandru Rojcu iskreno čestita Glasbena matica
ARISTON - 21.30 Matador, r. Pedro Al-modovar.
EKCELŠIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome Wanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 Scomessa con la morte.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-lowski, la furia del sesso, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Robinson Crusoe, pust., i. Aidan Ouinn.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una stre-ga chiamata Elvira, kom., r. J. Signo-rello, i. C. Peterson.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep.
MIGNON - 18.00, 22.15 II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
EDEN - 16.00, 22.00 Rapporti carnali di gruppo, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.00, 22.10 Fantasmi da le-gare, kom., i. Peter OToole.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 Settembre, r. Woody Allen.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Red e Toby ne-miciamici, ris., prod. Walt Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 Union! sessuali americane, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ O
včeraj - danes
Danes, TOREK, 27. junija 1989
LADO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 14.43.
Jutri, SREDA, 28. junija 1989
ZORANA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.00 najvišja 4 cm, ob 9.01 najnižja -29 cm, 16.28 najvišja 39 cm, ob 23.51 najnižja -21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen,veter 18 km na uro jugovzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Prinčič, Ma-nuel Binetti, Desire Grison.
UMRLI SO: 83-letna Ludmila Plesničar vd. Lachi, 63-letna Romana Tomasini por. Allegretti, 85-letna Ortensia Tosolini vd. Battich, 87-letna Regina Maria An-drian por. Del Col, 72-letni Antonio D'I-santo, 65-letna Gigliola Semenzati, 73-letni Piero Scarano, 96-letna Maria Marin vd. Zocchi, 76-letni Giuseppe Tuzzi, 83-letni Giovanni Zidarich, 55-letna Emma Genuzio, 68-letni Giorgio Catto, 54-letna Marian Figoli, 87-letni Antonio Dilernia, 69-letni Italo Merlini, 69-letna Agata Čerin vd. Fattor.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26. junija, do sobote,
1.	julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ameriški dolar		.. 1413,800	1405.—
Nemška marka		.. 723,950	722,—
Francoski frank ...	.. 213,450	211,50
Holandski florint .	.. 642,700	641,—
Belgijski frank		..	34,590	34,—
Funt šterling		.. 2195,300	2170,—
Irski šterling		.. 1929^900	1920,—
Danska krona		..	185,980	183.—
Grška drahma		8,405	8.—
Kanadski dolar ....	.. 1182,000	1160,—
št. 161.
SE ŽELIŠ učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezikov v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. 566256.
ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oziroma izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvanega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, vaTn izvedenec trgovine FARTENDE po dogovoru pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce. Tel. (040) 226510 v večernih urah.
LEKCIJE italijanščine nudi profesorica. Tel. (0481) 30358 med 13. in 15. uro.
URADNICO z znanjem slovenščine za vodenje knjigovodstva zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Panda".
DRUŠTVENA prodajalna na Opčinah išče uslužbenca oz. uslužbenko. Tel. med 19.30 in 20.30 na št. 211054.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (040) 828251.
PRODAM fiat 1 letnik '84 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (040) 200426.
PRODAM ford fiesta 110 star 6 mesecev. Tel. (0481) 531038.
PRODAM ojačevalec roger in zvočnike electrovoice. Tel. (0481) 531038.
PRODAM gumijasti čoln bat cormoran,
4,20	m, s sedeži in volanom, s pokrivalom, z vsemi pripomočki do 3 milj, motor mercury 20 k. s., za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 220367 - zjutraj.
PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536.
PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813.
PRODAM fiat 126, personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536.
ČUDOVITO malo mucko, tigrasto z dolgo dlako, podarim ljubitelju živali. Ob času dopusta lahko obdržimo muco. Tel. 225590 - v večernih urah.
IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v konfor-tnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel. (003861) 483037.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
___________prispevki________________
V	spomin na Štefanijo Gornik roj. Žagar darujeta Marija in Marjo Pregare (Domjo) 20.000 lir za KD Skala iz Gropa-de.
V	spomin na Mirkota Radovič darujeta Ivanka Lupine in družina Doljak 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Borisa Pernarčiča darujejo štivanski in medvejski fantje 250.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Pierine Košuta daruje Jolanda Tretjak 20.000 lir za MPZ Vesna.
Ob srečanju darujejo 40-letniki s Pro; seka in Kontovela 375.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob obletnici smrti Tončka Kalc daruj® brat Miro z družino 40.000 lir za obnovitev Bazoviškega doma.
V	spomin na drago Marčelo Pipan vd. Pertot darujejo Marija, Mira in Maruška
60.000	lir za MPZ Milan Pertot.
V	spomin na padel brate in na moža daruje Danila Bogateč - Tretjak 10.000 Ur za vzdrževanje kriškega spomenika.
V	spomin na nepozabno prijatelji®0 Petrino Košuto darujejo Roža, Mim1' Nora, Ester, Eda, Lina, Mila, Sonja, Irm8 in Petrina 50.000 lir za kriški Ljudski dom in 50.000 lir za kriški spomenik.
Japonski jen ....... 10,085	9,40
Švicarski frank..... 841,370	BJO.-"
Avstrijski šiling...	102,833	102,40
Norveška krona...... 198,500	196.^
Švedska krona....... 213,850	212.-
Portugalski eskudo .	8,655	8,20
Španska peseta ..... 11,328	10,80
Avstralski dolar.... 1090,800	1050. _/
Jugoslov. dinar .... —	0,0
ECU...............  1497,400	—
Telef : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-1-* Agencija Rojan 411-6
Dsoll/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
menjalnica
26. 6. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Wimbledonski turnir neposredno po TV-KP
RIM — Koprska televizija od včeraj prenaša v ekskluzi-vi za italijansko in jugoslovansko območje mednarodni teniški turnir v VVimbledonu, ki je nedvomno najbolj prestižen na svetu. Družba RTI (Reti televisive italiane), ki sodi v sklop družbe Fininvest, si je namreč zagotovila za pet let ekskluzivni prenest vseh teniških turnirjev tako imenovanega Velikega slama vključno s turnirjem masters.
Koprska TV začenja svoj prenos iz VVimbeldona ob 15. uri, srečanja pa komentirajo znani športni novinarji Rino Tommasi, Gianni Clerici in Ubaldo Scagnagatta. Skupno je predvidenih 78 ur neposrednega prenosa in 14 ur poročil.
V koprskem studiu koordinira oddaje Franco Ligas. Za neposredni prenos srečanj se koprska postaja poslužuje posnetkov britanske BBC, poleg tega pa je v VVimbledonu tudi posebna ekipa za intervjuje s protagonisti prestižnega turnirja. Zagotovljena je neposredna povezava s tremi igrišči, s tiskovnim uradom in z dvorano za intervjuje.
Turnir bo imel na RAI in Telemontecarlu veliko manjši prostor, saj bo na sporedu le v okviru dnevnikov in raznih športnih oddaj.
Pri Beljaku Koroški poletni festival
BELJAK Katia Ricciarelli, Daniela Ruzza in Zagrebški solisti šo pred nekaj dnevi v opatiji pri Osojskem jezeru (blizu Beljaka) odprli Festival koroškega poletja. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali vidni predstavniki avstrijskih oblasti, med katerimi tudi predsednik republike VValdheim. Danes bodo ponovili otvoritveno slovesnost v dvorani Kon-gresshaus v Beljaku s sodelovanjem dunajskih filharmonikov in klarinetista Petra Schmidla. Z dvojno otvoritvijo prireditelji želijo uveljaviti oba sedeža, ki bosta v juliju in v avgustu prizorišči Festivala koroškega poletja. Na prireditvah bodo nastopili vidni protagonisti mednarodne glasbene scene, kot so med drugim ansambel Solisti veneti in dirigenta RiccardO Muti ter Leonard Bernstein. Na sporedu so tudi seminarji in glasbeni tedni, namenjeni otrokom.
Med koncertom v opatiji pri Osojskem jezeru so Katia Ricciarelli, Daniela Ruzza in Zagrebški solisti poželi izreden uspeh in izbrana publika je nagradila z burnim ploskanjem njihovo izvajanje del Von Einema in Pergolesija. Uspešen uvod v Festival, ki bo nedvomno zbudil pozornost tudi izven Koroške.
Pet tisoč Moskovčanov za Simona
Graceland, koncert in obenem LP plošča Paula Simona in njegovih južnoafriških spremljevalcev, je prejšnjo soboto navdušil tudi Moskovčane. Pesmi, ki jih je ameriški kantavtor (na sliki) posvetil boju za človekove pravice in proti apartheidu, so tako prvič v živo zazvenele tudi v glavnem mestu Sovjetske zveze. Navdušile so nad pet tisoč mladih poslušalcev, ki so mirno sledili koncertu v poletnemu avditoriju Gorkijevega parka.
Topel in navdušen sprejem je presenetil tudi samega kantavtorja, ki se je na tem koncertu predstavil s skupino zulujskih pevcev, temnopolto pevko Miriam Makeba in Hughom Mase-kelo. Doslej je bilo njegovo ime v SZ znano le v dvojici s Garfunklom, njune pesmi pa so pred dvajsetimi leti lahko krožile le na skrivaj.
Poleg znanih hitov z LP Graceland je koncert obsegal še druge pesmi na temo južnoafriškega osvobodilnega gobanja, ob koncu pa je Paul Simon poklonil svojemu občinstvu še čudovito The Sound Of Silence.
Mar bo Fink Floydom uspel »vodni« koncert v Benetkah?
Do velikega dogodka so le še pičli trije tedni, med managerjem legendarne britanske skupine in organizatorji pa stvari še niso vse na jasnem. Velekoncert Pink Floydov, ki ga napovedujejo kot spektakularni zaključek beneškega praznika Odrešenika, bo nemoteno stekel le v primeru, da bodo organizatorji zajamčili popolno gotovost plavajočega odra-ploščadi in seveda poskrbeli za odlično kakovost posnetka. Za dragoceni rock dogodek si je namreč zagotovila ekskluzivo prva mreža RAI, ki bo koncert neposredno prenašala v soboto, 15. julija, ob 21. uri. Zdi se, da so težave le tehnične, saj so za denarno podporo poskrbeli že s predprodajo posnetka ostalim državnim tv mrežam. Po začetnih dogovorih naj bi rock skupina Pink Floyd (na sliki lider David Gilmour) nastopila na ploščadi nasproti beneškega Trga sv. Marka, občinstvo pa bi spektakularnemu koncertu sledilo s kopnega.

današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
12.30	Nadaljevanka: Creature grandi e piccole - Fortuna nella sfortuna
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Politična tribuna - o vladni krizi
14.20	Film: Totb, Eva e il pen-nello proibito (kom., It. 1959, r. Steno, i. Toto, A. Lane, M. Carotenuto)
16.10	Mladinska oddaja: Big Estate
17.05	Odprti prostor
17.25	Danes v parlamentu
17.30	Film: Venere e il profes-sore (kom., ZDA 1948, r.
H.	Hawks, i. D. Kaye, V. Mayo)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.40	Dnevnik
21.50	Film: I giganti del West (vestem, ZDA 1988, r. R. Lang, i. C. Heston, B. Keith, S. Nacht)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Rubrika: Mezzanotte e dintorni
^ RAI 2__________________
12.00	Nanizanka: Sgadriglia Top Secret - Chiamalo coraggio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Dnevnik, nato Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik, nato Lepa Italija
15.15	Nanizanka: Lassie
15.40	Risanka: Cucciolo
16.15	Iz parlamenta
16.25	Film: La voce della tor-tora (kom., ZDA 1947, r. Irvin Rapper, i. R. Reagan, E. Parker)
18.05	TV igra: Il sicario
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Naniz.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Film: Torna a časa Lassie (kom., ZDA 1943, r. F. Mac Leod Wilcox, i. R. Mac Dovvall
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Potovanje
riirlQ
22.55	Inf. oddaja: Tisoč in ena Italija
23.55	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Filmske novosti
0.20 Film: Il vangelo secon-do Matteo (dram., It. 1964, r. P. P. Pasolini, i. E. Irazogui)
|	^ RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Mladinsko tekmovanje v namiznem tenisu (iz Padove)
14.40	Ameriški nogomet (povzetki it. prvenstva)
15.30	Plavanje in sabljanje (prenos iz Sanrema)
16.30	Video box
16.55	Nanizanka: Tora San -La čara vecchia časa di Tora (1972, r. Y. Yama-da, i. K. Atsumi)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Chi l'ha visto?
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: Karamazov (dram., ZDA 1957, r. R. Brooks,
i.	Y. Brynner, M. Shell, C. Bloom)
22.50	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Ga-ravaglia
23.30	Video fragmenti: Black & Blue - Perestrock -Gorbyjevi sinovi
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1	|
16.30	Video strani
16.40	Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.30 humoristična serija Alo, alo
17.55	Video strani
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Predporodna zaščita in carski rez
18.30	Spored za otroke in mlade: Čirule čarale -Čarobne karte, 18.35 Pisani svet - Fadil
19.05	Risanka, 19.09 TV Okno
19.15	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Vic-tor Lanoux, Marie-JOse Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 1. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Mednarodna obzorja -Amerika (1. del)
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Informativna oddaja
22.20	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwald-ska klinika (26. del) in nanizanka Nenavadne zgodbe (4. del)
1.20	Video strani
|~HP) TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Mednarodni nogomet
15.00	Tenis: turnir Wimble-don (neposredni prenos), vmes TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
ČEDAD — Z glavnega odbora SKGZ
TRST — Z občnih zborov dveh velikih zavarovalnic Assicurazioni Generali in Lloyd Adriatico
TRST — Obračun in vtisi z letošnjega tržaškega velesejma
GORICA — Na gradu razstava Aureo Ottocento
TRST — Fotograi Klein na tržaškem gradu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Atletika: miting Grand Prix (iz Losanne)
22.30	TVD Novice
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Wimbledon - posnetki
ir RTV Ljubljana 2
18.00	Oddaja TV Beograd
19.00	Naša pesem - Niš '88
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.40	Večer sečuanske TV
_ CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo del successo
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12-30 Kviz: OK il prezzo e gius-to
13.30	Variete: Rivediamoli
14-	30 Nanizanka: Love Boat
15-	30 Film: Inferno (dram.,
ZDA 1953, r. Roy Ward Baker, i. Robert Ryan, .	Rhonda Fleming)
U.30 Nanizanka: I cingue del ,	guinto piano
8.00	Kviz: Cest la vie 8-30 Rubrika: Agenzia ma-,Q trimoniale a-00 Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori ^ Estate
u-30 Film: Brubaker (dram., ZDA 1980, r. Stuart Ro-senberg, i. Robert Red-ford, Yaphet Kotto)
2 W Kviz: Il gioco dei nove
Variete: Maurizio Co-1 stanzo Show Estate 15 Filmska rub.: Premiere •20 Film: Prova del fuoco (pust., ZDA 1951, r. John Houston, i. Audie Mur-phy, Bill Mauldin)
8.10	Nan.: In časa Lawrence -Un caso di coscienza
9.00	Film: Sette contro la morte (dram., It. 1965, r. Paolo Bianchini, i. Ro-sanna Schiaffino)
11.00	Nanizanki: Bonanza, 11.55Harry'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanki Pepe-ro in Lovely Sara
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini, 15.35 Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il do-mani
16.50	Nanizanka: California -Accusa d'omicidio
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film:	Odio mortale
(pust., ZDA 1962, r. F. Montemurro, i. A. Naz-zari, D. De Metz)
22.20	Tenis: turnir v VVimbledonu (povzetki)
23.25	Film: Il fratello piu furbo di Sherloch fJolmes ( kom, ZDA 1975, r. Gene Wilder, i. Gene Wilder, Marty Feldman)
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon - Con amore, Christy!, 14.00 Časa Keaton, 14.30 Baby sitter - Llmportanza di comunicare
15.00	Variete: Smile (vodi Ger-ry Scotti)
15.30	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo - Tu preferisci Buffy, 18.30 Supercar - Ladro per amore, 19.30 Happy Days - Una partita a poker
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Glasbena oddaja: Festi-valbar (2. večer)
22.30	Nanizanki: Starsky and Hutch - Silenzio, 23.30 Brothers - Abbasso gli...
24.00	Filmska rub.: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu
ODEON_________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanki Fia-be ed eroi in Fantazoo
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Otroški variete: Sugar estate (2. del)
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.30	Film: Zulu Dawn (zgod, ZDA 1979, r. D. Hitcox, i. B. Lancaster, P. OToole,
J.	Mills, S. Ward)
22.30	Film: Scuola militare (kom, ZDA 1983, r. Zvi Shissel, i. Zachi Noy, Joseph Shiloah)
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC____________________
15.00	Nanizanka:	Sceriffo
Lobo
16.00	Film: Sei canaglia, ma ti amo (kom, ZDA 1950, r. Alexander Hall, i. Jean Peters, Paul Douglas)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja (vodi
Nino Castelnuovo) ■
20.00	Vesti: TMC News
20.25	Atletika: mednarodni
miting Grand Prix (prenos iz Lousanne)
22.15	Aktualno: A come Eros
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Rubrika o motorjih
23.45	šport nocoj
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanka: Matt e Jen-ny
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok.: Skrivnosti sveta
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
14.30	Musič box
17.30	Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dok. o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Il ritorno del Santo (2.4el)
23.00	Rubrika: Zupan in njegovi ljudje
0.30 Nočni dnevnik
1.00	Predlogi za dom
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Vitez na obisku (Miroslav Košuta), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanje za današnji čas; 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album;
18.00	Torkov dramski spored: Neverjetna zgodba (Joško Lukeš); 18.45 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola,- 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumehtlanimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico;
8.00	Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Re-vival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ;
18.33	Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse;
16.00	Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Slovesnost ob 38-letnici obnovitve upravne avtonomije v Sovodnjah
Uspeh kolesarske prireditve
Nad dvesto kolesarjev na startu nedeljske dirke Gorica-Portorož
V občinski telovadnici v Sovodnjah je bila v soboto osrednja slovesnost ob prazniku sovodenjske občine. Na slavnosti je govoril župan Vid Primožič, podelili so letošnja občinska priznanja za zasluge na področju kulturne, športne, gospodarske in drugih dejavnosti in izročili nagrade in priznanja udeležencem 9. razstave in pokušnje domačih vin. Za kulturni spored prireditve je poskrbel oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
Tako kakor vsakič doslej, so se predstavniki partizanskih borcev s položitvijo cvetja pred spomenikom pri občini, poklonili spominu za svobodo padlih krajanov.
Opera v Vipavi
V soboto Nabucco s solistom S. Elenkom
Turistično društvo Vipava prireja letos že četrtič veliko operno predstavo na odprtem. V soboto, 1. julija, ob
21.30	(v primeru slabega vremena pa naslednjega dne ob istem času) bodo v Vipavi izvedli Verdijevo opero Nabucco. Izvajali jo bodo člani opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, kot gost pa bo nastopil svetovno znani basist, član Londonske opere, Stefan Elenkov. Dirigent bo Lovrenc Arnič, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Ferdinand Radovan, Miro Solman, Anastasia Dimitrova, Zdenka Gorenc, Ivica Tru-bič, Ervin Ogen, Rebeka Radovan.
Poleg Kulturne skupnosti Slovenije so izvedbo opernega večera omogočile številne delovne organizacije in zasebniki. Prireditelji so uspeli pripraviti okrog štiri tisoč sedežev. Na razpolago so še proste vstopnice, ki so v predprodaji pri poslovalnicah Kompasa v Ajdovščini, Sežani in Novi Gorici, v poslovalnicah Globtoura v Ajdovščini in Novi Gorici, pri Avtoprometu v Novi Gorici, v turističnih uradih GEA Šempeter in Marco Polo Ajdovščina.
V ŠTEVERJANU MED BOROVCI
19. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE
* V soboto, 1. julija, ob 20.30,- v nedeljo, 2. julija, ob 17.30 Prireja SKPD F. B. Sedej — napoveduje M. Šneberger.
Osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku so se udeležili predstavniki pobratenih in prijateljskih občin ter predstavniki nekaterih sosednjih občin ter številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti.
V priložnostnem nagovoru je Vid Primožič naglasil, kako je dejavnost občinske uprave v zadnjem času potekala v prizadevanjih za zdravo in čisto okolje ter v zvezi s tem omenil vrsto nerešenih vprašanj glede upepeljeval-nika. "Spričo vse pogostejših posegov v naš prostor, potrebnih in koristnih, večkrat pa tudi močno vprašljivih, bi se težko upirali, če ne bi razpolagali z
Še nejasne namere goriške občinske uprave pri reševanju šolskih vprašanj so sinoči bile povod za polemiko na seji občinskega sveta. Vik in krik so zagnali misovci. Nekateri njihovi privrženci so se pojavili med občinstvom z lepaki nič manj kot proti apartheidu, ki naj bi se v Gorici izvajal med slovenskimi in italijanskimi šolarji. Eden od občinskih svetovalcev neofašistične stranke pa je župana vprašal, ali je resnična vest, da namerava občinska uprava premestiti v prihodnjem šolskem letu slovensko nižjo srednjo šolo Trinko v poslopje v Kapucinski ulici, kjer danes deluje italijanska osnovna šola Pitteri. Učence te šole, naj bi zato premestili v Ul. Svevo v Podturnu. To seveda zelo razburja misovce, ki vidijo v tej dvojni selitvi ne vemo kak privilegij za Slovence in besedičijo o nekem apartheidu, ki naj bi škodoval zlasti italijanskim šolarjem.
Župan Šcarano, ki je še lansko jesen zagotavljal Občinski konzulti za slovenska vprašanja, da se slovenske šole ne bodo selile iz sedanjega sedeža v Ul. Alviano, dokler ne bo vseljivo šolsko središče v Ul. Puccini, je takole pojasnil zadevo. Tržaška univerza je že odkupila poslopje bivšega semenišča in namerava v prihodnjem akademskem letu, torej jeseni, v njem odpreti nov diplomski tečaj fakultete za politične vede. Tečaj namerava univerza odpreti v dokončnem sedežu in ne sprejema kakih začasnih rešitev, je dejal župan, zaradi česar je selitev slovenske nižje srednje šole nujna. Ker slovensko šolsko središče do jeseni še ne bo gotovo, bodo šolo morali premestiti kam drugam. Občinska uprava je tako vzela v poštev selitev v Kapu-
upravno samostojnostjo. Tudi v tem je aktualnost obletnice, ki jo praznujemo danes, v spomin na 24. junij 1951, ko se je prvič sestal novoizvoljeni občinski svet, obnovljene občine Sovodnje," je naglasil župan. V krajšem prikazu dosežkov občinske uprave je župan ugotovil, da so zlasti na gospodarskem področju v zadnjem času zabeležili nekaj pomembnih uspehov, tudi po prizadevanju upraviteljev. Najbolj zgovoren primer je prenova nekdanje papirnice v Rupi, kjer se zdaj odvija povsem drugačna gospodarska dejavnost.
"Na vidiku so tudi nekatere nove gospodarske pobude," je dejal župan, ki se je v nagovoru zahvalil svetovalcem, uslužbencem in občanom za sodelovanje.
Na sobotni slovesnosti so izročili tudi občinska priznanja za dosežke na področju kulturne, športne in gospodarske dejavnosti. Prejemniki so letos štiri društva, oziroma ustanove: Gospodarska zadruga Vrh, za opravljeno nalogo izgradnje kulturnega in športnega središča, Jamarski klub Kraški krti, za bogato aktivnost pri raziskovanju Doberdobskega krasa, športno združenje Soča — za dosežke na področju odbojke in ŠD Sovodnje — nogometna ekipa cicibanov za osvojeno prvenstvo.
Na sobotni prireditvi so izročili tudi priznanja in nagrade udeležencem 9. razstave in pokušnje domačih vin, o čemer bomo sicer poročali posebej. Lepo prireditev so sklenili člani okteta Vrtnica iz Nove Gorice.
Na sliki: prejemniki občinskih priznanj.
cinsko ulico. Tam bo komaj dovolj prostora za šolo Trinko, zato je nemogoče zahtevati, da bi v istem poslopju ostala tudi italijanska osnovna šola.
S tem v zvezi gre omeniti še poseg zelenega Fiorellija, ki je očital županu, da ni dovolj jasno izpodbil natolcevanja misovcev. Fiorelli je namreč povedal, da je občinska komisija za kulturo že razpravljala o nujnosti za-
Nad 200 kolesarjev iz treh obmejnih dežel je v nedeljo sodelovalo na 6. mednarodni kolesarski dirki, ki jo je organiziralo društvo »Pedale Gorizia« pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine. Udeleženci športnorekreacijske prireditve, ki sodi med manifestacije, ki jih prirejajo ob odprti meji, so po 100 prevoženih kilometrih dospeli do Portoroža, kjer je bilo na vrsti nagrajevanje in družabnost.
Za veselo razpoloženje je pred startom na Korzu Italia sodelovala tudi godba na pihala iz Carlina v Furlaniji, ki je »obarvala« oblačno nedeljsko do-
piranja šol in pri tem evidentirala prav osnovno šolo v Kapucinski ulici: danes je tam samo pet razredov, vpisi upadajo, drugi dve šoli (v Ul. Svevo in Ul. Codelli) pa sta oddaljeni le 300-400 metrov. Za ta predlog je v komisiji bil tudi misovec. Sedaj pa njegova stranka, tudi zaradi nejasnosti občinske uprave, zlonamerno špekulira s tem vprašanjem.
poldne. Znak za odhod pa je dal Predsednik pokrajine Gian Franco Crisci. Udeleženci so bili zadovoljni nad dobro organizacijo prireditve in gostoljubnostjo v Portorožu.
Pred startom je nastopila tudi godba na pihala iz Carlina. (Foto Pavšič)	.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Turista per caso«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Rage, furia primitiva«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Teneri ma duri«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi	w
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Angeli iz popravnega doma?. Ob 20. uri »Vroče noči v počasnem vlaku«.
ŠEMPETER (Kino Svoboda) 20.00 »Solarni bojevniki«.
DESKLE Ni predstave.
C
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da je včeraj, 26. junija, zamenjala telefonske številke približno 1.600 abonentom v občini Gorica. Interesenti so že bili obveščeni. Z zamenjavo bo pri številkah cifra 533 nadomestila začetno cifro 83 in cifra 534 nadomestila cifro 87, kot je razvidno iz sledečega primera:
stara številka 83000 87000
nova številka 533000 534000

l
%
Nove telefonske številke so objavljene v telefonskem imeniku 1989/90, ki ga v teh dneh razdeljujejo.
Za boljšo informiranost uporabnikov deluje za dobo enega meseca avtomatska ^ telefonska služba.	^
delte Telecomunicazioni p. a.	^
GRUPPO IRI ŠTET
Šola Trinko prihodnje leto v Kapucinski ulici?
Na Občini polemika o selitvi šol
Polila se je z bencinom in zažgala
Ženska v smrtni nevarnosti
Ženska iz Vidma si je včeraj ponoči poskusila na srhljiv način vzeti življenje v Gradežu. Okrog 2. ure ponoči se je 52-letna Aurelia Migliorini z bivališčem v Vidmu, Ul. Torino 1, podala v park med Ul. Vespucci in teniškimi igrišči Gradeškega teniškega kluba. Tam se je polila z bencinom in se zažgala.
Prvi ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so se znašli pred srhljivim prizorom ženske, ki se je otepala med visokimi plameni. Skušali so jih pogasiti, kot so pač mogli, hkrati pa so poklicali rešilno vozilo. Zdravnik je ugotovil, da je Migliorinijeva že dobila zelo težke opekline skoraj po vsem telesu. Reši-lec je zato oddrvel proti Vidmu, kjer so žensko sprejeli s strogo pridržano prognozo v specializiranem centru za zdravljenje težkih opeklin.
Migliorinijevi so ugotovili opekline tretje stopnje po več kot 90% telesa. Včeraj popoldne je bilo njeno zdravstveno stanje nespremenjeno.
Preiskovalci skušajo ugotoviti vzroke, ki so žensko privedli do dramatičnega poskusa samomora z ognjem. Med prevozom z rešilcem je Migliorinijeva povedala, naj iščejo odgovor v pismu v neki knjigi. Karabinjerji so res našli pismo, iz katerega so menda
ugotovili, da ni drugih posebnih razlogov razen tega, da je ženska trpela zaradi hude depresije.
pogrebi
Danes v Gorici: ob 9.30 Gino Tambalo, iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ernesta Pignatari vdova Pielig iz spčlošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Giampa-olo Ballaben iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče.
Ravnateljica in učno osebje osnovne šole Oton Župančič izrekajo iskreno sožalje Vereni Buzzi ob izgubi drage mame.
Upravni odbor SPD Gorica se pridružuje žalovanju prof. Alda Rupla in svojcev ob bolečem trenutku v družini.
i
informacije SIP uporabnikom
Razdeljevanje novih telefonskih imenikov
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1989/90 naročnikov
tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«)-Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Cittš 1989«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar.
Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
'I
L
GRUPPO IRI ŠTET
Societa Italiana per TEsercizio dede Telecomunicazioni p.a.
Učenci in učitelji OŠ Josipa Abrama so bili na Sabotinu
Mogočna gora nad vasjo bogata na zanimivostih
Večkrat sem si želel, da bi se povzpel na Sabotin. Mislil sem, da ne bom nikoli na tistem vrhu, ker po njem poteka meja med Italijo in Jugoslavijo in prav pod vrhom stoji vojašnica italijanskih vojakov. Z dovoljenjem deželnih in vojaških oblasti smo se prejšno soboto vsi učenci pevmske šole odpeljali z avtobusom skoraj do vrha.
Spremljala sta nas dva gozdna čuvaja do vrha Svetega Valentina. Raziskovalec Marjo Muto odkriva ruševine samostana in cerkve. V samostanu je našel ploščo in misli, da so to vzhodna sobna vrata.
Hodili smo po grebenu hriba, kjer poteka meja. Na dveh stezicah se sreča večkrat jugoslovanska in italijanska straža. Na severu Sabotina je prepadno pobočje. Pod njim se vije reka Soča. Pred nami je stala Sveta gora. Z vrha Sabotina je lep razgled po vsej goriški kotlini.
V	Štmavru nas je čakalo kosilo. Po kosilu so nas učitelji z avtomobili odpeljali v šolo.
Boris Prinčič, 3. razred
□ □ □
Jaz sem si večkrat želel na Sabotin, a ne morem, ker nimam dovoljenja. Tam so namreč vojaki. Stanujem v Štmavru in do vrha ni daleč.
V	soboto se mi je izpolnila želja. Odpeljali smo se z avtobusom skozi Štmaver, čez Ozimsko cesto do šestega ovinka. Pot smo nadaljevali peš. Opazovali smo kraško rastje. Gozdni čuvaj nam je pokazal rdečo lilijo, ki je zaščitena. Videli smo tudi nizke bore, gabre, jesene in druge rastline, značilne za kraška tla. Na vrhu Sv. Valentina stoje ostanki cerkve in pod njo razvaline samostana. Raziskovalec Marjo nam je povedal, da je pri cerkvi, pod zemljo, soba, kjer so spali nekoč menihi. Zbrali smo se v skupine in se povzpeli prav na vrh hriba, kjer se vijeta dve stezi. Ena je v Italiji, druga v Jugoslaviji. Pred nami se je dvigala Skalnica s Sveto goro. Pod njo je na reki Soči velik jez. Vrnili smo se spet k cerkvici in se odpravili proti Štmavru. Učitelj Bevčar je povozil kačo črnico. Opazili smo jo vsi.
V	Štmavru smo se ustavili, ker so nam tam pripravili kosilo. Skuhali so nam testenine, spekli klobase in meso.
Manuel Figheli, 3. razred
□ □ □
Dolgo sem si želela na izlet na Sabotin. To se je zares zgodilo. V soboto smo učenci obiskali hrib. Vodila sta nas gozdna čuvaja.
Odpeljal nas je avtobus. Peljali smo se po ozki cesti. Med potjo smo že videli del Gorice, Podgore in tudi železniško postajo v Jugoslaviji.
Ustavili smo se na šestem ovinku in nadaljevali peš. Ko smo se vračali po ovinkasti cesti, smo zagledali kačo črnico in eden od spremljevalcev jo je ulovil. Nekateri smo se je dotaknili.
Mario Radinja, 2. razred
Bila je krvava in gladka. Potem smo jo spustili v travo.
Ustavili smo se na kosilu v Štmavru. Posedli smo v travo in smo pojedli testenine in pili razne pijače.
Ob povratku je za nami pridrvel gospod župnik.
Bili smo veseli prijetne ekskurzije, ki nam bo ostala dolgo v spominu.
Barbara Uršič, 3. razred
□ □ □
Sabotin je hrib visok 609 m. Obiskali smo ga v soboto. Vodila sta nas gozdna čuvaja. Pot je bila kratka. Hodili smo po stezi približno dvajset minut. Med potjo smo občudovali rdečo lilijo, ki je zaščitena. Modrasa, katerega smo se bali, nismo srečali.
Nazaj grede smo se ustavili pri kombiju, kjer so nam dali pijače. Učitelj nam je povedal nekaj o zgodovini ruševin na vrhu Svetega Valentina.
Po malici smo se odpravili nazaj. Odpeljali smo se z avtomobili. Cesta je imela dosti ovinkov. Avto pred nami je povozil črnico. Črnica ni strupena kača. Spremljevalec jo je prejel v roko in jo pobožal. Pobožali so jo tudi nekateri otroci.
Ustavili smo se pri kolonskem poslopju v Štmavru. Jedli smo testenine in pili razne pijače. Na travi smo se odpočili, nato smo se slikali in se odpeljali domov veseli in trudni.
Marjana Perše, 3. razred
□ □ □
Pod Sabotinom leži lepa vasica Štmaver. To je gričevnat svet, kjer uspevajo trte in sadno drevje. Dvignemo se le nekaj metrov in srečamo čisto različno rastlinstvo. To rastlinstvo je značilno za Kras.
Veje košatih hrastov so ptičji domovi. Gosti grmi zeleno sivih jesenov, temnih gabrov, rešelik s svetlimi lističi pokrivajo vse pobočje južne strani Sabotina. Temni bori kljubujejo zimski burji. Posebno lep je hrib v jesenskem času, ko ga pokriva rdeči ruj. Na Sabotinu uspeva rdeča lilija, rdeča oranžna kranjska lilija, kateri visi glavica navzdol kot zvončku, rožnati jesenček diši po limoni. Z vonjem in živimi barvami cvetice privabljajo žuželke. Vse tri so zaščitene.
Naše okolje je zelo lepo, zato ga moramo čuvati.
Mitja Morgut, 3. razred
□ □ □
V	soboto smo se peljali z avtobusom na Sabotin. Izstopili smo na šestem ovinku. Vzdušje je bilo prijetno.
Spravili smo se v vrsto, ker smo se bali, da nas piči kak gad. Hodili smo po stezi in se ustavili na razgledni točki. Pod nami se je razprostirala Furlanska nižina, na jugu se je dvigal Kras, v soncu se je svetila Soča, ki se vije skozi Gorico.
V	nekaj minutah smo bili pod vrhom Svetega Valentina. Tam so nas čakali gozdni čuvaji. Ogledali smo si razvaline starega samostana.
V	skupinah smo hodili po grebenu. Pred sabo smo zagledali Sveto goro. V dolini pa se je vila Soča.
Bilo je lepo. Tja ne moremo vsak dan zaradi meje.
Vanja Sossou, 3. razred
□ □ □
V	soboto smo šli na Sabotin. Spremljevalci so nam povedali tudi o zgodovini kraja. Gozdni čuvaji so nam pokazali stare ostanke cerkvice. Bila je na jugloslovanski strani. Opazovali smo tudi kosti človeškega kolena. Gospod Mario Muto je raziskoval dolgo let in še raziskuje. Rekel je, da bo odkopal sobe starega samostana.
Jasmin Kocjančič, 3. razred
Tamara Cej, 1. razred	Martin Figelj, 1. razred
Za učence višjih razredov je bila to zanimiva
Pojasnilo in zahvala učiteljev in učencev
Pred kratkim so se učenci Osnovne šole Josip Abram iz Pevme v spremstvu svojih učiteljev in članov rajonskega sveta za Pevmo-Oslavje in Štmaver odpravili na zanimiv poučni izlet na bližnji hrib Sabotin. Cilj izleta je bil ogled ruševin nekdanje cerkve in bližnjih stavb, ki so na vrhu gore stale že pred letom 1742 in ki so jih porušili v času vladanja cesarja Jožefa II.
Izlet je omogočil gospod Mario Muto, ki že več časa raziskuje tamkajšnje razvaline in ki je tako omogočil ogled naravnih in zgodovinskih zanimivosti Sabotina, kar je sicer težko dosegljivo, ker je dostop ha goro prepovedan.
S skupino sta bila tudi gozdna čuvaja, ki sta učencem prikazala zani-roivosti in posebnosti rastlinstva in kraške značilnosti na Sabotinu.
Izlet so učenci in spremljevalci vključili s toplim obrokom na dvorišču Fogarjeve domačije ob vznožju Sabotina. Vtise in občutke z izleta so najmlajši učenci šole Josipa Abrama prenesli na risalne pole, starejši pa v pisne sestavke, ki jih Predstavljamo.
Gospodu Mariu Mutu, rajonske-hiu svetu za Pevmo, Oslavje in Štmaver ter vsem civilnim in vojaškim oblastem, ki so ekskurzijo omogočili, se učenci un učitelji OŠ prav Prisrčno zahvaljujejo.
Sobotno jutro je bilo sončno in toplo. Vsi učenci smo nestrpno čakali na odhod. Ko je končno prišel avtobus, smo zdirjali k šolskim vratom. Nestrpno smo čakali, da bi nam učitelji dali dovoljenje stopiti v avtobus.
V	avtobusu srni vsi zasedli mesta in smo se nato odpeljali srečni proti Sabotinu. Pot je bila vijugasta in strma. Razgled je bil lep, videli smo tudi Sočo. Pri širokem ovinku smo stopili iz avtobusa in se podali peš na vrh hriba. Hodili smo po ozki stezi, drug za drugim. Bilo je zelo vroče, ker je sonce pripekalo. Svet je na Sabotinu kraški in drevesa so nižja. Videli smo tudi zaščitene rože.
Na vrhu smo videli razvaline samostana in cerkvice sv. Valentina. Tu je bila namreč pred mnogimi leti božja pot. Cerkvico in samostan sta upravljala dva patra eremita in sta tam gori pasla tudi ovce in obdelovala vrtič. Pozimi, ko je zasnežilo, sta se naselila v Štmavru. Pomalicali smo. Gozdni čuvaji so nam prinesli oranžado in coca-colo. Pot nas je vodila nazaj v dolino. Prvo polovico poti smo šli peš, drugo polovico so nas peljali z avtomobili. Ustavili smo se pri veliki kmetiji v Štmavru. Tam smo dobili kosilo in smo se še igrali. Vrnili smo se v šolo ob 12.40. Bili smo utrujeni, ogoreli od sonca, a zelo, zelo veseli in srečni, da smo tudi mi bili na Sabotinu.
Učenke 4. razreda — Suzan De Roc-co, Tanja Figelj, Monika Romanut, Ingrid Sfiligoj.
□ □ □
V	soboto, 27. maja, smo šli na ekskurzijo na hrib Sabotin. Na pobočju
Sabotina se nahaja lepa, majhna vas Štmaver.
V soboto zjutraj smo se vsi navdušeni zbrali v šoli in čakali na šolski avtobus, ki bi nas peljal mimo Štmavra do ceste na Sabotinu. Pot, ki pelje po Sabotinu in ki je vojaška pot, po kateri lahko greš samo s posebnim dovoljenjem, je precej strma in včasih smo se bali, da se bo avtobus ustavil. S hriba Sabotina je krasen razgled na vso Gorico in njeno provinco, tja do morja, na Furlanijo, na Rožno in Vipavsko dolino in na Kras. Na žalost pa ni bilo prav čisto sončno vreme, zato se morja ni videlo. Ko smo stopili iz avtobusa, smo se v vrsti napotili po stezici do vrha sv. Valentina. Z nami sta prišla tudi dva gozdna čuvaja, ki sta nam razložila, kako in kdaj je nastal hrib
Sabotin. Pokazala sta nam tudi fosile, ki so bili v skalah. Preden smo prišli do vrha, smo se ustavili in si malo ogledali, kar leži pod Sabotinom. Gozdni čuvaj nam je tudi posodil daljnogled, s katerim smo si pobliže ogledali okolico. Spremljevalec in raziskovalec Mario Muto nam je razložil, da je Sabotin zgodovinsko pomemben. Na njem so se med prvo svetovno vojno odvijali težki boji in še prej je bil kraj romanja. Gospod Zdenko Vogrič nam je povedal, da je bila okrog leta 1200 na vrhu sv. Valentina zgrajena cerkev v gotskem slogu. Ta cerkev je bila, tako kot je danes sv. Gora, cilj neštetih romarjev. Pod cerkvijo je bil samostan, kjer sta živela dva brata, puš-čavnika, ki sta večkrat nudila prenočišče romarjem, ki so pozno dospeli do
ZSKD ZSŠDI MO SKGZ
vabijo na koncert
NEW SWING QUARTETA
ki bo Jutri, 28. junija, ob 20.30 na prireditvenem prostoru na goriškem gradu.
VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI V KULTURNEM DOMU
ekskurzija
cerkve. Okrog samostana sta si ta dva brata uredila tudi vrt in tam bivala od pomladi do jeseni, pozimi pa v Štmavru. Ko je leta 1780 zavladal avstrijski cesar Jožef II je dal zapreti ali porušiti mnogo samostanov in cerkva. Tako se je zgodilo tudi s to cerkvijo. Sedaj so tam samo še ruševine.
Prišli smo skoraj do vrha sv. Valentina, kjer je meja med Italijo in Jugoslavijo. Po skupinah smo šli po stezi, ki je prav ob meji, do točke od koder je lep razgled na sv. Goro in na Sočo. Ko smo pomalicali, smo se odpravili nazaj. Preden smo odšli, nam je gozdni čuvaj pokazal človeško kost, ki so jo tam izkopali. Povedal je, da je to po vsej verjetnosti kost kakega vojaka, ki je med prvo svetovno vojno padel na tem kraju.
Z avtomobili smo se odpeljali do kolonske hiše imenovane Gradič. Med potjo je učitelj Silvan povozil črnico. Neki spremljevalec se ji je približal, jo prijel v roko in nam jo pokazal, da smo si jo radovedni lahko ogledali. Nekateri smo jo tudi pobožali. Pri kolonski hiši so nam gozdni čuvaji pripravili kosilo. Pojedli šmo in se na travi odpočili.
Trudni, a veseli, smo se nato vrnili v šolo.
Učenci 5. razreda — Katja B. Fede-rica, Katerina, Valentin, Iztok, Edi, Robert in Aljoša.
Gradivo uredil in pripravil za objavo VLADO KLEMŠE
—									
O,-	I	I	v j.(jt icV hj 12 s La Lab'a L L	j 	 	*		i -		■	n	1 1 L	V C	-7	i Libiva v ^ujiL-abiL
Plavi navdušili Evropo Četrto jugoslovansko zlato
Italijani so v Zagrebu razočarali. Na sliki (telefoto AP) Walter Magnifico med prodorom na koš na srečanju z Nizozemsko
Po 12 letih je Jugoslavija spet osvojila zlato kolajno na evropskem prvenstvu. Povsem zasluženo si jo je tokrat prislužila v Zagrebu, saj je kot edina končala prvenstvo nepremagana, poleg tega pa je pokazala zares vrhunsko igro. Grki so s srebrnim odličjem več kot zadovoljni (več zares niso mogli upati), razočarali so Sovjeti (zanje je bron borna uteha), Italijani so ostali brez kolajne (kar je neuspeh).
Slavje v Zagrebu po finalni tekmi z Grki je bilo nepopisno. Vsi (navijači, strokovnjaki, časnikarji) so si bili edini, da so plavi daleč najboljši. Igrali so zbrano, samozavestno, duhovito, enostavno in zato tudi učinkovito. Skratka, bili so sijajni.
Reflektorji so ugasnili in sedaj bodo utrinki z zagrebškega prizorišča že prisotni v ponovljenih video posnetkih ter v ustnih opisih navzočih, oziroma vseh tistih srečnežev, ki so jim poteze izbranih evropskih velikanov sprožile nekaj valov vznemirjenosti iz drobovja preko srca do možganskega uživanja.
Toda na letošnjem EP pod Sljeme-hom je bilo razmerje med bliščem in bedo (v strogo tehničnem pogledu) v korist slednje, Čeprav je le prišlo do nenapovedane senzacije. Šlo je za neenakopravni boj "bogov" in ljudi, kajti vsled tega, kar smo videli in gledali bi bilo daleč premalo celotno zadevščino označiti s plehkim "jugoslovanski košarkarji so bili razred zase". Seveda marsikdo bi lahko pripominjal, češ saj so "modri" odigrali samo eno pravo tekmo (proti Italiji), vendar Ivkovičeve vrste ni mogoče dolžiti za pomanjkljivosti drugih in če ni prišlo do napovedanega finala Jugoslavija-Sovjetska zveza je treba odgovornosti iskati drugje. Izključno znotraj zapletenih razmerij v taboru olimpijskih prvakov.
Krivdo za poraz Sovjetov v polfinalu proti Grčiji ni moč pripisati zadnji, kot se je izkazalo, povsem zgrešeni sodniški odločitvi. Tudi ne docela srcu in upornosti grškim košarkarjev, ki so nas na pragu drugega tisočletja vrnili nazaj v obdobje biblijskih mitov in še enkrat odigrali vlogo Davida proti Goljatu. Krivi so sovjetski košarkarji še najbolj pa selektor Garastas. Upoštevajoč, da se sklicujemo samo na dejanja na parketu, da nas morebitna porušena ravnotežja na ravni medosebnih odnosov ne zanimajo, moramo priznati, da "zbornaja", z razliko od Seula sploh ni delovala v smislu ekipe, temveč kot skupek izrednih solistov, ki pa ne zmorejo zbornega petja. To ni vprašanje zastarelega ali sodobnega taktičnega koncepta. Gre za pristop do igre, do nasprotnika, gre za upravljanje in uravnavanje izredno zahtevnega mehanizma, pri čemer se je neposrečeni sovjetski trener znašel kot
navaden pleskar, ki naj bi restavriral dragoceno renesančno sliko. In ni mogoče tudi pošteno ne izjaviti, da se je vse tako izteklo, zato ker so njegove »zvezde« razmišljale o dolarjih ameriških profesionalcev. Razmerja moči so namreč tehtne zadeve, ki nekaj pomenijo. In tako je neodgovorno ravnanje sovjetskih košarkarjev povsem mistifi-ciralo rang vrednosti evropske košarke in prikrajšalo zagrebško javnost za tehtno in tega naziva vredno finalno tekmo.
Jugoslovanska reprezentanca je delovala uglašeno kot angelski zbor in dokazala, da je cilj dosegljiv tudi z lahkotnim poigravanjem z otroškim užitkom, ki izhaja iz igrivosti in nagajivosti obenem. Morebiti je ta krog košarkarjev res neponovljiv (toda to so že govorili za časa prejšnjih, "zlatih" fantov). Na dlani je, da nihče drug (tudi Sovjeti ne) ne razpolaga s takim aglomeratom izvrstnih posameznikov, ki uživajo v skupinskem ustvarjanju in ki zaradi svoje značilnosti lahko takoj zaigrajo v bajeslovnem kozmosu ameriških profesionalcev.
Vendar je še nekaj drugega pri tem. Pogum pri določenih izbirah. In pri tem mislimo za Zdovca, a še bolj na mladega Daniloviča, ki bi ju drugje z lepa ne usvrstili v državno selekcijo.
Italijani so plačali ceh sovjetske ne-čimernosti, ki se je proti njim sprevrgla v srd, superkompenzacijo. Ce so bili varovanci trenerja Gambe lahko zadovoljni s potekom evropskega prvenstva do finala za bron, pa je tekma
za tretje mesto spet obelodanila ka-rakterialne hibe »azzurrov«, ki so se proti Sovjetski zvezi vdali kruti usodi že mnogo pred začetnim sodniškim metom. In za tako mogočno gibanje ter zaradi vsega, kar je italijanska košarka dosegla v zadnjih petnajstih letih, se ni mogoče sprijazniti z medlim nastopom igralcev, ki jih vsak dan (zdi se po nepotrebnem) povzdigujejo v zvezde, medtem ko se na pravih preizkušnjah izkažejo v vsej svoji nemoči.
Grki so odnesli srebro, vendar bi ob "normalnem poteku" ostali brez kolajne. To ne zmanjšuje njihovega uspeha. Nasprotno! Od njih bi se lahko vsi (z Jugoslovani vred) učili, koliko pomeni ta ustrezen pristop in uporna vera v lastne sposobnosti. Letošnja revija "Er-vope med košema" pa je neizbežno potrdila, da so vrednostne razlike ogromne, tako da bi za v bodoče kazalo še skrčiti krog udeleženk na šest ekip. Poleg tega je prisotnost lovcev na talente iz ameriških profesionalnih klubov nedvoumen signal, da prehaja košarka s prihodom nove "open ere", v novo dimenzijo, kjer bo vedno manj prostora za tekmovanja nacionalnega in mednarodnega značaja v tradicionalnem pomenu besede. Marčulionis in Volkov sta že podpisala pogodbi in to bi vsak trenutek lahko storili tudi Petrovič, Divac, Paspalj in Radja. Povsem naravna posledica tega pa bo uveljavitev multinacionalne košarke znotraj točno odrejenega profesionalnega okvira, v katerem bo vse drugo, v smislu vrhunskega športa, drugorazredno.
FINALE ZA 1. MESTO
JUGOSLAVIJA - GRČIJA	98:77
(54:35)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 28, Radulovič 2, Čutura, Kukoč 6, Paspalj 8, Zdovc 6, Radovič, Vrankovič 1, Divac 16, Dani-lovič 4, Radja 25, Primorac 2.
GRČIJA: Galis 30, Patavoukas, Yanna-kis, Kambouris, Stergakos 10, Agelidis, Filippou, Andritsos, Fassoulas 22, Papa-dopoulos, Christodolou 11.
SODNIKA: Crowley (ZDA) in Jugeb-rand (Finska).
FINALE ZA 3. MESTO
SZ - ITALIJA	104:76 (47:31)
SOVJETSKA ZVEZA: Vetra 9, Sok 5, Berežnoj 7, Marčulionis 23, Volkov 11, Tohonjenko 5, Sabonis 13, Gadašev 2, Homičlus 14, Belostjoni 4, Goborov 11.
ITALIJA: Gracis 2, D'Antoni 5, Magnifico 25, DelLAgnello 7, Bosa 7, Bruna-monti, Jacopini 18, Binelli 4, Riva, Mo-randotti 4, Costa 4, Carera.
SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in Rigaš (Grčija).
FINALE ZA 5. MESTO
ŠPANIJA - FRANCIJA 95:87 (45:40)
ŠPANIJA: Večina 1, Arcega, Berjukov 13, Laso, Jimenez 10, Andreu 13, Monte-ro 15, Villalobos, Morales 7, Martinez 14, Aller, San Epifanio 22.
FRANCIJA: Hufnagel 2, Bilba, Beug-not 13, Dacoury 20, Lauvergne 2, Ostrow-ski 20, Ocansey, Dubuisson 10, Cham 4, Jackson, Butter 7, Vestris 11.
SODNIKA: Davidov (SZ) in Fiorito (Italija).
FINALE ZA 7. MESTO
BOLGARIJA - NIZOZEMSKA 91:86 (40:34)
BOLGARIJA: Koev, Valčev, Kolev 2, Gergov, Glučkov 8, Slavov 16, Cenov 4, Vezenkov 10, Mladenov 14, Jonov 8, An-tov 24, Amiorkov 7.
NIZOZEMSKA: Bottse 9, Emanuels 3, De Waard 24, Van Rootselaar 6, Franke 5, Te Velde 5, Van Polgeest 5, Houben, Liverst 8, Vrind, Dam, Kujpers 21.
SODNIKA: Sanchis (Španija) in Malha-biau (Francija).
KONČNI VRSTNI RED
1.	JUGOSLAVIJA
2.	GRČIJA
3.	SOVJETSKA ZVEZA
4.	Italija, 5. Španija, 6. Francija, 7. Bolgarija, 8. Nizozemska.
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	Nikos Galis (Grčija) 178
2.	Dražen Petrovič (Jugoslavija) 150
3.	Stefan Ostrowski (Francija) 122
4.	Dacoury (Francija) 110, 5. Riva (Italija) 93, 6. Antov (Bolgarija) in San Epifanio (Španija) 91, 8. Marčulionis (SZ) 90, 9. Martinez (Španija) 84, 10, Sabonis (SZ) 82.
ZLATA KNJIGA EP
1935: Letonija; 1937: Litva: 1939: Litva: 1946: ČSSR; 1947: SZ; 1949: Egipt: 1951:
SZ; 1953: SZ; 1955: Madžarska; 1957: SZ; 1959: SZ; 1961: SZ; 1963: SZ; 1965: SZ; 1967: SZ; 1971: SZ; 1973: Jugoslavija; 1975: Jugoslavija; 1977: Jugoslavija; 1979: SZ; 1981: SZ; 1983: Italija; 1985: SZ; 1987: Grčija; 1989: Jugoslavija.
»ZLATI JUGOSLOVANI«
NA EVROPSKIH PRVENSTVIH
Jugoslavija je torej štirikrat osvojila naslov evropskega prvaka.
Zlato serijo je pričel Mirko Novosel leta 1973 v Barceloni. Tedanja jugoslovanska postava pa je bila: Rato Tvrdič, Nikola _Plečaš, Vinko Jelovac, Krešimir Čosič, Žarko Kneževič, Milutin Marovič, Dražen Dalipagič, Zoran Slavnič, Dragan Kičanovič, ^Željko Jerkov, Dragan Ivkovič, Damir Šolman.
Mirko Novosel je tudi leta 1975 v Beogradu vodil plave, ki so osvojili prvo mesto. Tedanja postava: Rato Tvrdič,
Nikos Galis (Grčija) je bil najboljši strelec na EP v Zagrebu
Dragan Kičanovič, Vinko Jelovac, Rajko Žižič, Dragan Kapičič, Zoran Slavnič, Krešimir Cosič, Damir Šolman, Nikola Plečaš, Dražen Dalipagič, Mirza Deliba-šič, Željko Jerkov.
Tretje zaporedno zlato so Jugoslovani osvojili leta 1977 v Liegeu (Belgija). Trener je tedaj bil Aleksander Nikolič, postava pa naslednja: Joško Papič, Dragan Kičanovič, Vinko Jelovac, Duje Krstulo-vič, Ratko Radovanovič, Željko Jerkov, Ante Djogič, Zoran Slavnič, Krešimir Čosič, Žarko Varajič, Dražen Dalipagič, Mirza Delibašič.
V nedeljo na 26. EP so bili plavi pod vodstvom Dušana Ivkoviča (pomožni trener Janez Drvarič) četrtič najboljši na stari celini. Postava pa je bila naslednja: Dražen Petrovič, Zdravko Radulovič, Zoran Čutura, Toni Kukoč, Žarko Pasplaj, Jure Zdovc, Zoran Radovič, Stojko Vrankovič, Vlade Divac, Predrag Danilovič, Dino Radja, Mario Primorac.
V nedeljo se je končalo italijansko nogometno prvenstvo A lige
Žalostno slovo Torina od prvoligašev
Po 30 letih igranja v A ligi je tudi prestižno društvo, kot je Torino, zdrknilo med drugoligaše. Vsa »nogometna Italija« žaluje za Torinom, ki pa si je nazadovanje v B ligo tudi zaslužil. Poleg Turinčanov bodo v prihodnjem prvenstvu med drugoligaši igrali tudi nogometaši Pescare. V nižjo ligo pa sta že pred časom -izpadla Como in Piša.
Zadnje kolo je bilo pomembno tudi za določitev ekip, ki bodo predstavljale Italijo v pokalu UEFA. Z zmago nad Atalanto z 2:1 je Roma prav v zadnjem kolu dohitela na lestvici Fiorentino, ki je izgubila v Milanu z Interjem, novim državnim prvakom. Za določitev ekipe, ki bo zastopala Italijo v pokalu UEFA, bo torej potrebna dodatna tekma med Romo in Fiorentino.
IZIDI 34. IN ZADNJEGA KOLA
Ascoli - Lazio 0:0, Bologna - Milan 1:4, Como - Napoli 0:1, Inter - Fiorentina 2:0, Juventus -Verona 3:0, Lecce - Torino 3:1, Piša - Pescara 1:1, Roma - Atalanta 2:1, Sampdoria - Cesena 2:0.
KONČNA LESTVICA
Inter 58, Napoli 47, Milan 46, Juventus 43, Sampdoria 39, Atalanta 36, Fiorentina in Roma 34, Lecce 31, Bologna, Verona, Cesena, Ascoli in Lazio 29, Torino in Pescara 27, Piša 23, Como 22.
Inter je državni prvak. V B ligo izpadejo: Torino, Pescara, Piša in Como. Nastop v pokalu UEFA so si prislužili Napoli ali Sampdoria (le-ti se bosta pomerili tudi v finalu za italijanski pokal), Juventus in Atalanta. Roma in Fiorentina bosta igrali dodatno tekmo.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
Serena (Inter) 22 zadetkov, Careca (Napoli) in Van Basten (Milan) 19, Baggio (Fiorentina) 15, Vialli (Sampdoria) in Borgonovo (Fiorentina) 14, Carnevale (Napoli) 13.
V	nedeljo pa je padla tudi odločitev o četrti ekipi, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v A ligi. V Pizi sta se namreč pomerili Cremonese in Reg-gina. Zmagala pa je Čremonese po enajstmetrovkah s 4:3, medtem ko se je regularni del končal brez gola.
V	sezoni 1989/90 bodo torej v A ligi nastopale naslednje ekipe: Inter, Napoli, Milan, Juventus, Sampdoria, Atalanta, Fiorentina, Roma, Bologna, Cesena, Lecce, Verona, Ascoli, Lazio, Genoa, Bari, Udinese, Cremonese.
V	B ligi pa bodo nastopala naslednja moštva: Torino, Pescara, Como, Piša, Reggina, Cosenza, Avellino, Messina, Licata, Parma, Ancona, Barlet-ta, Catanzaro, Padova, Monza, Brescia, Reggiana, TRIESTINA, Cagliari, Foggia.
Muller (v belem dresu) ni rešil svojega Torina pred izpadom
Italijanska nogometna kupoprodajna borza
Giordano k Bologni
BOLOGNA — Bruno Giordano, bivši napadalec Lazia in Napolija, ki je letos z desetimi zadetki odločilno pripomogel, da se je Ascoli rešil pred izpadom v B ligo, bo od prihodnje sezone igral v vrstah Bologne.
»Ostaja le majhen problem,« je dejal Giordano, »glede sijajnega odnosa s predsednikom Ascolija Rozzijem. V teh šestih mesecih, ki sem jih preživel v Ascoliju, sem se zares počutil sijajno. Mislim pa, da bo Rozzi upošteval moj položaj in da bom lahko zaigral za Bologno.«
Davor Šuker član Dinama
ZAGREB — 21-letni jugoslovanski mladinski nogometni reprezentant Da-
vor Šuker je od včeraj novi član zagrebškega Dinama.
Šuker je podpisal dogovor z Dinamom za 4 leta. »Mislim, da je moj prihod v Zagreb najboljša rešitev. In to ne samo zame, temveč tudi za Dinamo in Osijek, ki sta z dogovorom zadovoljna,« je rekel Šuker.
Šuker bo že danes treniral s svojo novo ekipo.
Mlinarič pri Cannesu
CANNES Bivši nogometaš zagrebškega Dinama, 29-letni Marko Mlinarič je včeraj podpisal triletno pogodbo s francoskim prvoligašem Cannesom.
V minuli sezoni je Mlinarič igral pri moštvu Auxerre, po odhodu Zlatka Vujoviča pa je društvo odločilo, da najame bivšega Dinamovega asa.
Na SP s kajaki in kanuji
Abramiču bron v slalomu
FROSTBURG — Po končanem tekmovanju v dveh najzanimivejših disciplinah 21. svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah je na zmagovalnem odru spet stal jugoslovanski reprezentant, 24-letni Jernej Abra-mič, član Soških elektrarn. Med kaja-kaši je v izredno močni konkurenci osvojil bronasto kolajno, a tudi drugi jugoslovanski tekmovalci so tako v kanuju kot v kajaku dosegli vidne uvrstitve.
Rezultati so bili naslednji:
C-l: 1. Lugbill (ZDA) 205,04; 2. He-arn (ZDA) 217,01; 3. Humaeau (Fr.) 226,52; 9. Javornik 240,47; 11. Vidmar 244,37; 13. Žitnik 252,50; 20. Martinis (vsi Jug.) 261,06.
K-l: 1. Fox (VB) 198,61; 2. Clouzeau (Fr.) 203,55; 3. Abramič 203,39; 8. Štrukelj 205,09; 10. Čižman 206,68; 19. Skok (vsi Jug.) 213,60.
Timmanu končna zmaga
ROTTERDAM — Na 5. turnirju za svetovni šahovski pokal je zmagal nizozemski velemojster Jan Timman.
Končni vrstni red: Timman 10,5; Karpov 9,5; Vaganjan 9; Nunn 8,5; Šalov, Sokolov, Ehlvest, Van der Wiel 8; Short 7,5; Seirawan 7; Nogueiras, Ju-supov, Sax 6,5; Ljubojevič, Portisch 6; Hjartarson 4,5.
Vrstni red za svetovni pokal: Kasparov 83; Karpov 80,5; Ehlvest 68, Ljubojevič, Šalov 66,5; Nunn 65,5; Be-Ijavski 63,5; Short 58,5... Nikolič 43,5.
Kdaj OI v Beogradu?
Samaranch hvali Jugoslavijo
ZAGREB — Na evropskem košarkarskem prvenstvu v Zagrebu je bil tudi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch, ki je glede kandidature Beograda za letne olimpijske igre dejal: »Zelo dobro poznam velike organizacijske sposobnosti jugoslovanskih športnih delavcev. Zlasti v spominu so mi ostale sredozemske igre leta 1979 v Splitu, zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu, letne univerzitetne igre v Zagrebu in sedaj 26. evropsko prvenstvo v Zagrebu. Vem, da se je Beograd že nekajkrat kandidiral za igre. Upam, da bodo Beograjčani zaradi svoje trdne volje tudi poplačani in da bodo dobili čim-prej organizacijo olimpijskih iger.«
totoailcio	
Ascoli - Lazio	X
Bologna - Milan (1. p.)	2
Bologna - Milan (k. i.)	2
Como - Napoli (1. p.)	2
Como - Napoli (k. i.)	2
Inter - Fiorentina	1
Juventus - Verona	1
Lecce - Torino (1. p.)	1
Lecce - Torino (k. i.)	1
Piša - Pescara	X
Roma - Atalanta	1
Sampdoria - Cesena (1. p.)	X
Sampdoria - Cesena (k. i.)	1
KVOTE 13 (2.599 dobitnikov)	2.657.000 »r	
12 (38.500 dobitnikov)	178.000 1**
tolip	I	
1. — 1. Fantastic Blue	1
2. Gralumut	X
2. — 1. Guelio Om	1
2. Frizzotto	X
3.	— 1. Garrincha
2. Gigione
4.	— 1. Erding del Pri
2. Desto di Alba
5.	— 1. Formast
2. Gallipolis
6.	— 1. Fencimut
2. Druzar
KVOTE
12 (74 dobitnikov)
11 (1.951 dobitnikov)
10 (18.385 dobitnikov)
X
1
1X2
X
X
2
X
7.589.000 jj 290.000 [jf 30.500 l»r
Začetek teniškega turnirja v Wimbledonu
Vsi favoriti zmagali
Fortunato k Juventusu
Tiskovna konferenca tržaškega nogometnega drugoligaša
Cilj Triestine je obstanek v ligi
LONDON — V prvem kolu najbolj prestižnega teniškega turnirja na svetu, v VVimbledonu, ni prišlo do presenečenj. Vsi favoriti so zmagali,Jtrijetno presenečenje pa je pripravil Zivojinovič, ki je izločil Šveda Jarryda.
NEKAJ IZIDOV: Lendl (ČSSR) - Perei-ra (Ven.) 7:6, 4:6 6:3, 6:7, 6:1; Živojinovič (Jug.) - Jarryd (Sve.) 3:6, 7:6, 6:3, 6:0; Ed-berg (Šve.) - Pridham (Kan.) 6:3, 6:4, 6:1; Ivaniševič (Jug.) - Champion (Era.) 6:3, 6:4, 3:6, 6:3; Krickstein (ZDA) - Cancelotti (It.) 6:1, 6:2, 3:6, 6:1; Connors (ZDA) - Čer-kasov (SZ) 6:3, 6:2, 4:6, 6:3; VVilander (Šve.) - Gustafsson (Šve.) 6:2, 6:2, 6:2; Becker (ZRN) - Shelton (ZDA) 6:1, 6:4, 7:6.
Škandal pri Torinu
TURIN — Predsednik bivšega prvoligaša Torina Borsano je včeraj izdal nekaj dogodkov, ki so razburili predvečer odločilne tekme za obstanek v najvišji italijanski ligi med Torinom in Leccejem. Med drugim naj bi bili igralci dan pred tekmo zahtevali skupno celo milijardo lir (!) v primeru, da se ekipa reši pred izpadom. Borsano je dodal, da je zahteva nemoralna in pač posledica stanja, v katerem se trenutno nahaja italijanski nogomet.
TURIN — Vezni igralec Atalante Daniele Fortunato je od včeraj nogometaš Juventusa. Podpisal je namreč pogodbo, ki ga za tri leta veže k turinski enajsterici in je s tem prvi veliki nakup tega prestižnega italijsnkega nogometnega prvoligaša.
Castagner novi trener Pescare
PESCARA — Ilario Casragner je novi trener Pescare, ki je v nedeljo izpadla iz A lige. Nadomestil je Galeoneja, ki je tri leta vodil to enajsterico, katero je pripeljal v A ligo. Castagner je dejal, da ima ekipa ze edini cilj povratek v najvišjo italijansko ligo.
Trener Vitali pri Comu
COMO — Ekipa Coma, ki se pripravlja na drugoligaško prvenstvo, je zamenjala trenerja. Perenija bo namreč nadomestil Giampietro Vitali, ki je v zadnjih sezonah vodil Parmo v B ligi. Como bodo zapustili najboljši igralci (Simone, Albiero, Corleliusson, Macoppi in drugi), verjetno pa bo odšel tudi Brazilec Milton.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo tržaškega nogometnega drugoligaša Triestina, so napovedali mnogo novosti splošnega značaja in manj konkretnega. Vsekakor smo lahko razbrali nekaj napotkov iz poročila predsednika De Riuja ter iz pogovora med novinarji in člani vodstva Triestine. Namen tiskovne konference je bila predstavitev vodilnih kadrov Triestine v prihodnji sezoni ter približna napoved, kakšna sploh bo enajsterica in kakšni bodo njeni cilji.
Predsednik De Riu je najprej predstavil novega športnega direktorja Nicolo Salerna, ki je v prejšnji sezoni imel enako funkcijo pri drugoligašu Licati. Trenerja Marina Lombarda, ki je dosegel nenadejano napredovanje, so seveda potrdili pred zaključkom zmagovite sezone, prav tako tudi njegovega namestnika Zampo in zdravnika Bergemina, odgovornega za mladinsko ekipo Franzota, nov pa je maser Maffi, kot tudi odgovorni za atletsko pripravo, Duško Švab, ki je vsej slovenski športni javnosti prav dobro znan, saj je začel svojo pot atleta in trenerja pri Boru, nato pa nadaljeval pri
celi vrsti športnih društev, v lanski sezoni-pa je bil pri tržaškem košarkarskem drugoligašu Stefanelu.
De Riu je nato omenil kupoprodajno sezono Triestine, ki bo vsekakor trezna in brez "norosti". Odločno je zanikal, da bi se zanimal za Ravanellija, ker seveda stane preveč, dodal pa je, da se Salerno, ki ta pogajanja vodi, zanima v glavnem za tri igralce, saj je treba pokriti tri vloge, pri katerih je v lanski sezoni nekoliko škripalo: libera, "režiserja" in veznega igralca. Dodal je, da je zelo zadovoljen s prodajo abonmajev, vednar je cilj deset tisoč prodanih abonmajev še zelo daleč (do sedaj jih imajo le tisoč). Kdor pa bo obnovil sezonski abonma do 15. julija, bo prejel posebno izkaznico "zvestobe", ki prinaša vrsto prednosti.
Počitnice tržaških nogometašev se bodo končale 18. julija, ko se bodo skupno podali na enotedenske priprave v Nova Ponente pri Bocnu, od 26. 7. pa bodo trenirali v Bazovici.
Na točno vprašanje novinarjev, kam pravzaprav meri ekipa, ki se po eni sezoni nazadovanja vrača v B ligo, je De Riu
odgovoril, da je minimalni cilj obstanek v ligi, o višjem cilju pa še ni mogoče govoriti, saj je znano, da prvenstvo redno postavlja na glavo predprvenstvene napovedi. Zadnji primer sta ekipi Empoli in Brescia, ki sta računali na napredovanje, vendar sta morali celo odigrati dodatno tekmo, s katero se je le ena izognila nazadovanju.
Na tiskovni konferenci sta spregovorila tudi športni direktor Salerno in trener Lombardo. Prvi je dopolnil predsednikove misli, da ne bo "noro" trosil denarja, saj ga društvo seveda nima v izobilju, drugi pa je dal tehnično in strateško sliko bodoče enajsterice, ki bo dosti "krajša", kot je bila v pravkar minuli sezoni, ko je večrat nastopila z vrsto branilcev in napadalcev, a brez kvalitetnih veznih igralcev, kar je povzročilo mnogo težav v igri Triestine. Lombardo je prepričan, da se nekatere napake te sezone ne bodo ponovile ter je izrazil vse svojo zaupanje v vodstvo ekipe in v tiste igralce, ki bodo ostali. Sedaj pa bo treba videti, kako se bo to zaupanje obrestovalo v prihodnjem prvenstvu, ki pa vseeno ni tako daleč.
Avtomobilska dirka Čedad - Stara gora
Veliko navdušenje
ČEDAD _— Kar 20 tisoč gledalcev se je v nedeljo zbralo ob cesti, ki iz Čedada pelje na Staro goro. Prav gotovo jim tudi ni bilo žal, da so prišli, saj so si lahko napasli oči ob antičnih avtomobilih (nekateri so bili pravi biseri, kot npr. jaguar, lotus, porsche, abarth), kot tudi ob modernih bolidih. Zmagal je Ro-dolfo Aguzzoni (osella), ki je 7 km dolgo progo prevozil v 3'34"78 s poprečno hitrostjo 117,320 km na uro. Samo za 13 stotink sekunde slabši je bil Calicetti iz Bologne (prav tako osella). Na 3. mesto se je uvrstil Prossliner iz Merana (lucchini), ki pa je že zaostal za 20 sekund, a četrti je bil presenetljivi Moreschi (lotus) s časom 4'00"31. Dirko so morali proti koncu žal za nekaj časa tudi prekiniti, ko je prišlo do »živahne« izmenjave mnenj med nakaterimi gledalci, ki so očitno pregloboko pogledali v kozarec: eden od teh je celo padel na progo in je morala poseči policija.
Dinamo - Auxerre za pokal UEFA
PARIZ — Francoski Auxerre in zagrebški Dinamo se bosta za zadnje mesto v nogometnem pokalu UEFA srečala avgusta. Prva tekma bo 9., povratna pa 23. avgusta.
Jutri odločitev v italijanskem pokalu
RIM — Jutri bosta Sampdoria in Napoli odigrala povratno finalno tekmo v italijanskem nogometnem pokalu (na prvi je zmagal Napoli z 1:0). Srečanje bo ob 20.30 v Cremoni, sodil pa bo Rosario Lo Bello.
Ob 20-letnid ŠD Mladost
Sklenjena
praznovanja
S slovesnostjo, ki je bila v občinski telovadnici in na kateri so podelili tudi priznanja vsem dosedanjim predsednikom, so v Doberdobu sklenili praznovanje ob 20-letnici ustanovitve Športnega društva Mladost.
V okviru pobud, ki pa jih je precej oviral dež, so pripravili tudi kakovosten nogometni turnir, na katerem je zmagala ekipa Vozil iz Nove Gorice pred celovškim Sakom, reprezentanco ZSŠDI in Ronkami. Zaradi slabega vremena pa so zabavno tekmovanje Igre brez meja prenesli na naslednji petek, kotalkarske revije članov društva Vipava pa niso uresničili. Ob zaključku večdnevnega praznovanja v Doberdobu so priredili tudi prijateljsko odbojkarsko srečanje med Agorestom in Hitom iz Nove Gorice. Več o športnem dogajanju v Doberdobu bomo še poročali.
Na raznih tekmovanjih
Kolesarji Adrie polno zaposleni
Nedeljsko deželno prvenstvo cikloamaterjev, ki se je odvijalo v Trstu, za člane lonjerskega kolesarskega kluba Adria Rešim ni potekalo povsem po načrtih, je pa vseeno prineslo nekaj zadoščenja, saj se je v mlajši kategoriji David Lenissa uvrstil na tretje mesto, v starejši kategoriji je bil Bruno Visintin osmi, v grupi je prehitel še Ferlugo, medtem ko je bil Poropat prisiljen na odstop.
Na drugi fronti pa so člani Adrie Rešim nastopali na dirki parov na kronometer v Trevisu in prepričljivo slavili zmago v starejši kategoriji s Hafnerjem in Gunaver-jem, ki sta drugouvrščenima zadala kar 48 sekund zaostanka in prispela na cilj v času 35'34" s povprečno hitrostjo 45,537 km na uro.
V	mlajši kategoriji pa sta bila Zakotnik in Jakofčič četrta z T4" zaostanka za vodečo dvojico ter dosegla čas 35'36", torej dve sekundi več kot njuna zmagovita kolega v starejši kategoriji, v kateri je nastopilo 27 parov.
V	nedeljo bodo lonjerski predstavniki dirkali v Pleši-
vem pri Krminu, istočasno pa se člani kluba Adria Rešim pripravljajo za nastop na maratonu Franja, ki bo v soboto, 22. julija, s startom in ciljem v Tacnu pri Ljubljani-	*	(R. Pečar)
Na tradicionalnem srečanju slovenskih športnikov iz sosednjih dežel v Posavju
Potijena pomembnost stikov med matico in manjšinami
Za 13. športno srečanje manjšin je Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije tokrat izbrala osrčje slovenskega Savja, tako imenovano Revirje, ki ga sestavljajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Te sosednje občine, ki se raztezajo sicer vsaka v svoji dolini, so tesno povezane in imajo mnogo skupnih problemov, ki gredo od važne a žal delrio zastarele industrije do problematike razvoja in zaščite okolja, ki le že zaskrbljujoče ogroženo. A vendar Se tu razvite športne panoge, med katerimi prednjačijo nogomet, kajakaštvo in ženska košarka.
V tem središču so se zbrali na vsakoletnem shodu slovenski športniki iz Avstrijske Koroške, Porabja na Madžarskem, iz Furlanije-Julijske krajine, a gostitelji so bili domačini. Poudariti hloramo, da sta bili gostoljubnost in °rganizacija zares vse hvale vredni, a tudi slabo in deževno vreme ni moglo skaliti dobrega razpoloženja.
Dobro vemo, da je na takih srečanjih športno tekmovanje le sredstvo, ?a se snidejo vsi Slovenci, ki živijo v stirih sosednjih državah. To je poudari tudi župan Hrastnika v svojem na-Sovoru, ko je zaželel dobrodošlico Vsem prisotnim. Ugotovil je, da se motamo vsi skupaj še tesneje spoznati, da j16 bi pozabili na naše korenine, ki nas esno povezujejo. Sami smo lahko Ugotovili uspešnost take pobude. Ugo-tovili smo, da postaja pogovorni jezik ^ad tekmovalci slovenščina, kar ni pbo tako očitno še pred leti. Viden apredek na tem področju je opaziti Prav pri Porabcih. Ta premik je sad azvoja slovenskega šolstva na Mad-arskem, kar še enkrat dokazuje, kako ® Pomembna možnost izobraževanja v
Materinščini.
Pred pričetkom tekmovanj je bil na tJMtodu kratek kulturni spored. Spor-
jke je pričakala krajevna godba na rmala; sledile so recitacije Slovenska . 1 ter Gibanje, ki so ponazorile vz-Usje tega športnega dogodka. Har-jRnikaš je spremljal še mlada pevca, n.,sta prisotnim zapela Venček narod-r •? ter duet na temo AFme boš kaj ^ . imela. Predsednik ZTKOSa Ivo jjPreič je otvoril igre in zaželel vsem p^Ppaj prijetno bivanje in mnogo us-
Največjo pozornost je kakor običaj-. 0 Pritegnil nogomet. Ekipa ZSŠDI se j. Y prvem srečanju spopadla z vrstni-1 rz Koroške. Z nekoliko sreče in pod Pravim nalivom so naši fantje izsilili
neodločen izid. Po kratkem premoru je sledila tekma proti domačinom, to je proti mladinskemu moštvu trboveljskega Rudarja. Tudi ta tekma se je zaključila z remijem, a je bila - po mnenju očividcev - tudi naj lepša na celotnem turnirju. Naši. fantje so pokazali vso svojo tehnično znanje. V nedeljo dopoldne je bila na sporedu še tretja tekma proti ekipi Porabja. Le majhna nepazljivost v obrambi, posledica razmočenega igrišča, je ponovno botrovala izenačenemu rezultatu. Naša ekipa, kljub temu,'da ni bila poražena, je zasedla tretje mesto zaradi razlike v golih.
. Pri namiznem tenisu ekipno so naši igralci premagali vrstnike iz Porabja, a so zgubili tako proti domačinom kot proti predstavnikom Slovenske športne zveze iz Celovca. Pri ženskah so bile prisotne le naše tekmovalke, ki se niso mogle upreti premoči domačink. Poudariti moramo, da smo v tej kategoriji nastopali z najmlajšimi atleti.
Na sporedu je bilo še srečanje v rokometu med Porabci in domačini, ki so tudi tesno zmagali, ter v šahu za mladino izpod 14. leta. Za to tekmovanje. so se prijavili seveda poleg domačinov le Porabci; našemu Združenju ni uspelo sestaviti ekipe zaradi zaključka šolskega leta.
Med razgovori z ZTKOS je bilo ugotovljeno, da moramo obnoviti koncept iger in da moramo vključiti več deklet, kar bi imelo za posledico tudi večjo družabnost. Padel je predlog, da bi trajale igre le en dan, a da bi v popoldanskih urah priredili piknik, katerega naj bi se udeležili tudi odborniki raznih društev. Tako bi lahko prišlo tudi do izmenjave mnenj in pogledov na telesno-kulturno gibanje in bi pripomogli k poglabljanju medsebojnih vezi.
Prireditev je vsekakor uspela, v splošno zadovoljstvo tako organizatorjev kakor udeležencev.
Izidi tekem, na katerih so sodelovali člani ZSŠDI:
NOGOMET
SSZ - ZSŠDI 0:0, Revirji - ZSŠDI 1:1 (strelec M. JStocca), Porabje - ZSŠDI 1:1 (strelec Šuc), SŠZ - Revirji 0:2, Revirji - Porabje 1:0, SSZ - Porabje 1:6.
LESTVICA: Revirji 6 točk, Porabje 3, ZSŠDI 3, SSZ 1.
NAMIZNI TENIS Moški
ZSŠDI - Porabje 5:0, SSZ - Revirji 5:3, Revirji - Porabje 5:0, ZSŠDI - SSZ 2:5, ZSŠDI - Revirji 3:5, SSZ - Porabje 5:0.
LESTVICA: SSZ 6 točk, Revirji 4, ZSŠDI 2, Porabje 0.
Ekipe ZSŠDI so sestavljali člani in članice Bora, Brega, Krasa in Primorja in sicer pri nogometu Blason, Škabar, Ota, Luxa, Sancin, P. in M. Stocca, Žagar, Šuc, Buzzi, Trampuš, Princival, Lavrica, Mauri in Ferluga; pri namiznem tenisu moški M. in A. Milič, pri dekletih Bersan, Colja, M. in T. Rau-bar. (Odo Kalan)
Na mednarodnem kotalkarskem tekmovanju v Novi Gorici
Tudi Polet in Vipava za »gorilo vrtnico«
Ob udeležbi kakih 80 tekmovalcev, članov dvanajstih kotalkarskih društev iz Jugoslavije in Italije, se je preteklo soboto in nedeljo odvijalo tradicionalno tekmovanje za »goriško vrtnico«, ki ga v Novi Gorici organizira tamkajšnji kotalkarski klub.
Tekmovanja, ki je bilo zelo dobro organizirano, sta se udeležili tudi obe zamejski društvi, in sicer Polet z Opčin in Vipava s Peči, prvič pa so tokrat nastopili tudi tekmovalci Uljanika iz Pulja, kot predstavniki edinega hrvaškega kluba. Mednarodni sodniški zbor je svojo obveznost dobro opravil, čeprav ni imel lahkega dela. Toda predvsem je bilo pomembno to, da so se med sabo spoznali atleti z obeh strani meje, a ne samo oni, temveč tudi njihovi starši, trenerji in funkcionarji, kar je pogoj za razumevanje in bodoče sodelovanje.
Kotalkarji so tekmovali samo v prostem programu, kot je to že tradicija »goriške vrtnice«. Omeniti pa je treba,
da so tekmovanje popestrile ekshibicije našega Sama Kokoravca, članice nemške državne raprezentace Anus-chke Blaeser in dvojice Abate - M. Kokorovec, ki so požele buren aplavz.
Polet se je tekmovanja udeležil le s šestimi tekmovalci, ki pa so se v močni konkurenci odlično uvrstili, saj so zasedli dve prvi mesti, tri druga mesta in eno trinajsto mesto. Soliden je bil tudi nastop tekmovalcev Vipave s Peči.
Konec naslednjega tedna bodo pole-tovci gostovali v Titovem Velenju, kjer bodo tekmovali za kombinacijo, se pravi v prostem programu in obveznih likih.
V Novi Gorici so bili doseženi naslednji rezultati:
ČLANI: 1. Roberto Serri (Polet), 2. Davide Paolino (Joni TS), 3. Mitja Viler (DKK Olimpija Ljubljana).
ČLANICE: 1. Annalisa Marelli (Polet), 2. Violeta Mordej (DKK Domžale), 3. Tiziana Casali (UGG), 4. Katja Tom-masi (Peč Vipava).
MLADINCI: 1. Luka Klasinc (DKK S. Bloudek Ljubljana), 2. Mitja Kokorovec (Polet Opčine), 3. Matej Šumnik (KDK Rudar Velenje).
MLAJŠI MLADINCI: 1. Marko Štor (KDK Rudar Velenje), 2. Jan Čejvan (DKK Olimpija Ljubljana), 3. Marco Šergas (Pieris).
MLAJŠA MLADINKE: 1. Aliče Peres (Pieris), 2. Mojca Kopač (DDK S. Bloudek), 3. Petra Klešnik (S S. Bloudek), 12. Martina Mikluš (UGG).
PIONIRJI: 1. Jure Kovač (DKK Olimpija Ljubljana), 2. Francesco Mi-calessi (Polet), 3. Mattia Ghitter (UGG), 5. Štefan Tommasi (Vipava Peč).
PIONIRKE: 1. Špela Jelen (DKK Olimpija Ljubljana), 2. Elena Prelec (Polet Opčine), 3. Katja Lumbar (DKK Olimpija Ljubljana), 13. Francesca Gurtner (Polet), 14. Tiziana Tomšič (Vipava Peč), 31. Elisa Petean (Vipava Peč).
V četrtek na Opčinah
Predstavitev videokasete ABC košarke
V četrtek, 29. t. m., bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev videokasete ABČ košarke, ki so jo'že predstavili na evropskem prvenstvu v Zagrebu in je v teku EP kar lepo šla v prodajo.
Videokaseto bo predstavil magister košarke in znani slovenski košarkarski delavec Mik Pavlovič. Videokaseta (v slovenščini, srbohrvaščini ali angleščini) lepo prikazuje najenostavnejše košarkarske elemente in je seveda priporočljiva za vse začetnike, košarkarje, trenerje, za profesorje telesne vzgoje. Zato tudi organizator te pobude (trenerski košarkarski aktiv ZSŠDI) vabi vse ljubitelje košarkarje na ogled videokasete v Prosvetni dom na Opčine.
obvestila
ŠZ DOM
prireja teniški turnir v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo od četrtka, 6. julija, do petka, 14. julija, v Štandrežu in na Vrhu. Rok za vpis zapade 3. julija. Vpisujejo: ZSSDI (tel. 33029), Marko Lutman (85348) in Bojan Makuc (20734).
SPDT
vabi svoje člane, da se čimprej vpišejo na enotedenski tabor v Dolomitih Brente, ki bo od 26. 8. do 2. 9. Vpisovanje je do 30. t. m. v uradih ZSŠDI (tel. 767304), informacije tudi pri vodji pohoda Angelu Kermecu (tel. 44016).
ŠD SOVODNJE
sklicuje 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina sovodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD BREG
priredi košarkarski turnir 3:3, ki bo trajal do 30. t. m. v dolinskem športnem centru. Za vse informacije telefonirati od 12.00 do 14.00 na št. 228309 ali od 19.00 do 20.00 na št. 228394.
ŠD VESNA
sklicuje 30. t. m. ob 20.30 v prvem in v 21.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu SZ Sloga v Gospodarski zadrugi v Bazovici seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. analiza kadrovanja; 2. poletni tečaj v Zgoniku; 3. turnir prijateljstva; 4. razno.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek Gaje do 1. 7. ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljenil
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun .51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni, oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednrk Marko VValtritsch
M
27. junija 1989
Medtem ko se je njegovo zdravje nekoliko izboljšalo
Le malo upanja za Papandreua da sestavi koalicijsko vlado
Andreas Papandreu (AP)
ATENE — Po mirni noči se je zdravstveno stanje grškega premiera Andreasa Papandreua izboljšalo: pljučnica in vnetje ledvic sta pod kontrolo in zdravniki dokaj optimistično gledajo na možnost njegovega popolnega okrevanja. Kljub bolezni pa Papandreu ni zanemaril svojih državniških dolžnosti. V teh dneh je opravljal svojo funkcijo predsednika vlade, pa čeprav opravlja samo začasne posle, dokler ne sestavijo novo vlado. Prav Papandreu pa ima sedaj nalogo, potem ko je slednja spodletela voditelju desničarske Nove demokracije, da sestavi vlado. Edina njegova šansa je, da pregovori Harilaosa Florakisa, vodjo grške komunistične partije in voditelje levičarske koalicije, da sklene zavezništvo s socialističnim Pasokom. Papandreu ima čas do srede, nakar bo moral poročati o izidu svojih prizadevanj predsedniku republike Sarcetaki-su: če staremu socialistčnemu vodite-
lju poskus ne bo uspel, bo nalogo za sestavo vlade prevzel Florakis.
Slednji je sicer že povedal, da nima najmanjšega namena oblikovati dvostrankarske vlade v sodelovanju s Pasokom in še manj z Novo demokracijo. Florakis bi namreč hotel sestaviti vlado, v kateri bi bili predstavniki vseh strank, katere glavni cilj naj bi bil borba proti naraščajoči korupciji. Taka vlada bi na vsak način imela zelo kratko življenje in predsednik republike bo najbrž moral razpisati predčasne volitve.
Edina resna alternativa v Grčiji je koalicijska vlada med Pasokom in združeno levico, vendar so opazovalci mnenja, da je največja ovira za to koalicijo prav stari Papandreu, ki pa noče zapustiti politično prizorišče. Morda bo sedanja bolezen tista, po kateri se bo moral sprijazniti z umikom iz političnega življenja.
Naftna reka v kanalu
V nekaj dneh so bile ZDA prizorišče štirih nesreč, ki so imele težke posledice za okolje. Izredno stanje beležijo tudi pri Houstonu, kjer je tanker »izgubil« veliko količino nafte, ki je delno prekrila gladino plovnega kanala (AP)
»Bogokletne« copate v Bangladešu terjale več mrtvih in ranjenih
NEW DELHI — V Bangladešu se nadaljujejo protestne manifestacije in izgredi islamskih skrajnežev, ki očitajo neki kanadski transnacionalni družbi, da na bangladeškem tlu proizvaja »bogokletne« copate. V teh neredih je bilo skoraj sto ranjenih, trije demonstranti pa so izgubili življenje.
Prejšnji teden je namreč neki islamski funadamentalistični časopis objavil sliko, ki baje dokazuje, da je na copatah v arabščini napisano Alah. Oblasti so na zahtevo manifestantov in v upanju, da bodo pomirile duhove, že zaplenile več tisoč copat, proizvajalce »bogokletnih copat« pa prijavile sodstvu. V petek in soboto so bili v raznih krajih Bangladeša protesti, ki so terjali vsaj dva ducata ranjenih. Kljub takim ukrepom pa je včeraj razjarjena množica verskih nestrpnežev skušala zažgati tovarno »bogokletne kanadske transnacionalne družbe« v mestu Tongi. Varnostne sile so to preprečile, med streljanjem pa sta dva demonstranta obležala mrtva, tretjega pa je na begu povozil neki avtomobil.
Odgovorni pri transnacionalni družbi zatrjujejo, da je vsega kriv nesporazum. Na copatah naj bi bila le navadna arabeska, ki so jo prenapete-ži zamenjali z božjim imenom.
V San Franciscu je vroče
V Friscu je res toplo, pa ne samo zaradi poletja. V mestu je namreč festival, na katerem se zbirajo topli bratci, homoseksualci, transvestiti in očitno tudi taki, ki jim prav nič ni do ženskih, pa tudi do drugih oblek, kot je razvidno tudi iz slike	(Telefoto AP)
V soboto in nedeljo na cestah 39 mrtvih
RIM -— Devetintrideset mrtvih in skoraj tisoč ranjenih je obračun prometnih nesreč prejšnjega konca tedna. Po podatkih prometne policije je bilo v soboto na italijanskem cestnem omrežju 7.269.300 vozil, v nedeljo pa 7.459.100.
Nedeljski promet je terjal 21 življenj, v soboto pa je umrlo 18 oseb. Zaradi prepovedi tovornega prometa je bilo manj tovornjakov vpletenih v nesreče, in sicer v soboto 23, v nedeljo pa le 12. Prometniki so v obeh dneh zabeležili skoraj trideset tisoč prometnih prekrškov, od teh kar sedem sto zaradi nespoštovanja hitrostnih omejitev.
Televizijski nastop Unove gejše
TOKIO — Škandalozna afera o ljubezenskih razmerjih, ki naj bi jih japonski premier Sosuke Uno imel z nekaterimi gejšami in priležnicami, je predsinočnjim zadobil otiplji-vejše obrise. Zenska, ki je obtožila Una, da jo je »kupil«, »izkoriščal« in »tiraniziral«, je pristala na javni nastop na televiziji. Ime ji je Mitsuko Nakaniši, stara pa je 40 let. Po njenih izjavah, naj bi jo Uno »najel« z redno pogodbo za približno 30 milijonov lir ko je bil šef komisije za raziskave liberalndemokratske stranke.
»Kot sem lahko sama ugotovila,« je izjavila nekdanja gejša, »je Uno oseba, ki ni sposobna dojeti težav in stališč šibkejših ljudi. Zato mislim, da ni primeren za vodstvo države.« Mnenje gejše je kajpak razveselilo Unove politične nasprotnike, ki so zaradi škandala že pridobili nekaj izredo pomembnih točk. O tem, kar je počenjal z gejšo in priležnicami, pa je Uno odgovarjal novinarjem, ki so ga napadali na neki televizijski tiskovni konferenci. Uno ni bil posebno zgovoren in je skušal prepričati občinstvo, da sta politično in zasebno življenje dve povsem ločeni enoti.
Na slikah (AP): nekdanja gejša Mitsuko in premier Sosuke Uno na televiziji
Mačistični filipinski gverilci med mašo pobili 38 vernikov
MANILA — Osemintrideset ljudi je izgubilo življenje v terorističnem napadu filipinskih gverilcev promaoistične Nove ljudske armade na neko protestantsko cerkvico v Ranu, mali vasici na otoku Mindanao, kakih 990 kilometrov južno od Manile.
Po prvih vesteh so gverilci med mašo vdrli v cerkev in odprli ogenj iz avtomatskega orožja. Med mrtvimi so tudi otroci in ženske plemen Obo in Tabobo. Ubitega pastorja, njegovega brata in poveljnika krajevnih »protikomunističnih straž« so obglavili, razbili nabiralnike za miloščino in odnesli 700 pesosov (približno 33 ameriških dolarjev). Preživeli so povedali, da so pred dnevi v vas prišli aktivisti Nove ljudske armade in zahtevali »revolucionarni davek« ter novačili ljudi za gverilo. Vas se jim je uprla in jih izgnala,
vrnili pa so se z okrepitvami in se krvavo maščevali. Napad je bil po mnenju oblasti opozorilo raznim vasern, ki so ustanovile obrambne polvo-jaške enote, naj ne nadaljujejo s svojim oboroženim odporom proti revolucionarni oblasti.
Pripadniki Nove ljudske armade naj bi bili obenem odgovorni za včerajšnji umor nekega policijskega podpolkovnika v Manili. Do atentata je prišlo v manilskem predmestju Parangue, ko se je podpolkovnik s svojim avtom peljal v službo. Vozilo je prehitel neki minibus, iz katerega so z rafalom prerešetali podpolkovnikov avtomobil. To je že drugi atentat na nekega visokega policijskega častnika. Pred dnevi so v podobnem atentatu ubili nekega podpolkovnika, njegovega pomočnika in šoferja.
Ortolani iz zapora proti plačilu 600-milijonske kavcije
MILAN — Uberto Ortolani, ki se je pred nekaj dnevi predal italijanski policiji, in tako sam zaključil šestletni beg, bo kmalu zapustil zapor. Milanski sodniki so namreč sprejeli prošnjo Ortolanijevega odvetnika, tako da bo lahko milanski podjetnik že v nekaj dneh na začasni svobodi-Koliko časa bo moral še presedeti v zaporu, pa bo odvisno od hitrosti, s katero bodo njegovi najbližji sorodniki zbrali 600 milijonov lir, ki so jih sodniki zahtevali za kavcijo'. Ortola-nijevi odvetniki so v težavah zaradi vsote denarja, ki je ne bodo utegnili zbrati v nekaj urah, kot so upali. Pri tem pa so sodniki prišli na roko podjetniku, saj mu ne bo treba redno na policijo, kjer bi se bil moral podpisovati v knjigo prisotnosti.
Sodniki so upoštevali predvsem dejstvo, da je preiskava o Gelliju ih framasonski loži P2 že zaključena. Ortolani pa ne bi mogel nikakor vplivati na zbiranje dokazov. Poleg tega pa je Ortolani že v letih ih menda precej hudo bolan.
. Javni tožilec Pierluigi DelFOsso je negativno ocenil odločitev milah-skih kolegov, ki so po njegovem mnenju imeli preveč obzira do človeka, ki je osumljen, da je zagrešil težke finančne delikte. Sodniki Pa so izrazili mnenje, da so to upoštevali, ko so računali kavcijo, ki je res visoka, a ne pretirano. In tudi težave, ki jih imajo Ortolanijevi odvetniki, so strogo formalnega značaja, saj že razpolagajo z vsoto, a ne gotovini.