Slovenci - bratje združite se! V slogi je moč! Štev. 9. Pneblo, Colo. 26. februaqa 1903 Leto n PISMO. South Wilmington, 111., 26. jan. Nu potovanji vidi človek neiz-ineriiu umotvori", velikanske tovar-ne, kjer se,surovino prevalvarja v moderne izdelke; ncštovilne rove v katerih »ti zemeljsko osrčje ropa neizmernih zakladov: nepresežne duljave železniških prog, 1» kiite-rih s«? izdelki prevažajo iz kraja kraj k pomorskim pristaniščem kjer je zopet pripravljeno mogočno la dijevje zu prevažati blago y razne najoddaljne dele Bveta preko širokega morja. Videti je tudi veli kanaka poslopja, krasne vile in pa viljone, v katerih narod brezbrižno in razkošno živi v veliki obilici. Videti je tudi ono, ki vso na svetu prevstvarjajo, gradijo s svojim limoni iti delom lastnih rok velikanske tovarne, prinašajo zaklade iz osredja zemlje na dan, zidajo neizmerne železniške proge, izdeljujojo krasno Železniško vozove, mogočne iu čarobne parobrode, ki gradijo veličastna bivališča in vzdržujejo promet celega Bvetn iu to «o—delavci. Kako [ta je z delavci? Ali je mogočo to oni narod, ki po vilah itd. v razkošnosti živi brez vsake skrbi? Ne, temu ni tako! Kar se današnje dni imenuje narod, je peščica bogatašev, večkratnih milijo-uurjev in trustjunov. Kadarkoli se v javnosti govori o narodu, vselej se jemlje ozir le na navedene. Onih milijonov, ki nc posedujejo bogas- ■ t »t i - tov, ampak bogastva le vslvarjajo, se nikdar nihče v javnosti ne spominja in so popolnoma brezpravni. Edino po čvrsti zadružnosti. vsestranski izobrazbi in stanovski zavednosti pridejo do veljave, dn bo jih imenuje—delavci. Le-ti so sužnji dnine ali plačani delavci, ki za svoja velikanska dela mesto poštene pluče dobijo le malo napitnino v odškodovanje pri delu zgubljeno moči in za nadomestitev nove delavne moči. Kako se delavcem godi tukaj v Ameriki ali pa kjerkoli na svetu, z malimi izjemami, ni mi treba Čitateljem "Glas Svobode" posebej razlagati, * ker Slovenci v Ameriki smemo biti {Nič ponosni, du smo v tej jedna-kopravnidržavi vsi pošteni-delavci. Velika večina nas hodi iz kraja v kraj z namenom, da Bi svoje razmere zboljšamo, toda žalostna skušnja nas uči, da delavec je delavec in slodnji, ki ga »prejme,' ga izkorišča kar najveš mogoče, razlik.: je le ta, da skoro sleherno izkoriščanje ima svojo posebno smer. V današnjem lružabnem življenju si pa moramo še v srečo šteti, če uatn je omogočeno Be dati izkoriščati, to je, da dobimo delo, v katerem zamoremo vstrajati. Kako pa je plačilo po dokončanem delu, vprašam M Kolikb jo bil dolg delaven čas, koliko jo bilo tre-lm pretrpeti, da smo dobili malo , napitnino za storjeno delo! Marsikateri se ne bi vrnil več, če ne bi ga silila k temu navada, zavest njegove dolžnosti in pa glad. Bi bilo kako Čudo, če si bi delavec kateri »vse to prevdari, v takem obupnem stanju vzel življenje in preselil tje, kjer sO vsaka beda konča! Kaj ni naša mati zemlja in priroda vsem jednaka? Kaj ne narodi zemlja za vb« njene prebivale« dovolj? Je-.li ni današnje dni dovolj strojev in delavcev, s katerimi ta zamnre vse Mestne novice. vse prav po lahko in krasno obde- ga moti iti ovira na vse mogoče na lati? Taka In enaka vprašanja se j čine. Toda oni "peklenski dopiB I vsiljujojo Ahasverji, kateremu v nik" naj «i Ixxte svost, da se čbb n odgovor bi bilo napisati lahko nt vsta'vi, nmkari. da se pekel in n*bq|liPoroill|w i(> V ponedeljek 'dno Bežnih knjig: zanašam se pa, da tenitj piotivita, ter da se tudi [Slo-nani bode svoječamio "Glas Svo-1 venci zavedajo in da VkkIo kmalu bode" kolikortoliko to pojasnil. kot zavedni možje stopili med svet, Čuditi se p- minjam, da seni v Blovensko ame-lin podajati ljudem čtivo, kakor ga riškili časopisih imel priliko čitati dopise, katerih pričetek je bil drug drugemu jednak: Prosim gospod urednik itd. Skušnja me je pa tudi že poučila, da so gg. uredniki sami tako pričenjali, zoper voljo dopisnika. Pfuj takim vzgojiteljem naroda! Kakor se vojaki po državnih vojašnicah ml strani stotnikov vzgajajo iu vedno l>olj navdušujejo zafbrutomorno vojsko, tu* ko se mora narod vzgajati od strani delavskega časopisja pogumno za socialni* revolucijo. Mi hočemo naših pravic naša pravica jo življenje svobodno življenje. In ker hočemo ravno pravic, ravnaj« mo se verzih našega slovenskega pesnika suspendiranega katoliškega duhovna A. Aškerca. Ako iščeš svojih ti pravic Po konci glavo nosi, Kajti ponižnika cel B*ret tepta lu za norca ga ima. Zahtevaj, nič ne prosi. Koiiko se s prošnjo doseže, smo imeli priliko se že v stari domoviui prepričati. Če bi se dalo sploh kaj s prošnjo dogeči, dvpmim, da . . . • i j i« bi biT ze kalen izmed Slovel Ameriki in Slovenci smo vsaj navajeni prosjačiti. Slovenski poslanci prosijo na Dunaju narodnih pravic?! Ljubljanske eigararco prosijo v Ljubljani; idrijski rudarji v Idriji in pošiljajo svoje prošnje in deputa-cije na Dunaj; slovenske tercialko in terciali prosijo po vsem Slovenskem iu pošiljajo svoje darove in deputacije v Rini. Iti kaj se jo doBeglo do danes?! Edino to,, da s«; mora slovenski narod iz svoje priljubljene domovine izseljevati i na vse strani Bveta, če noče doma poginiti gladu. Torej rojaki opustite bizantinstvo, preč z lieračen- podaja "peklenski dopisnik." On menda tega no misli, (hi so ljudje nemnni, pač pa želi on nam dokazati, da je "irrsinig," baje vslod vzroka, če ga kdaj za kakšno veliko goljufijo zapro, da se tem potom odtegne kazni. Prekanjen mora dandanes biti, kdor hoče z lahka kruh služiti to ve "peklenski do. planik.'* Za oitatelje "Glas Svobode" jmi niso take neumnosti, ker oni so vsi od prvega do zadnjega razsodnejši od "p. d." Če Gl. Sv. točim bo darijatn le odgovarja, Že zgubi značaj resnosti in ni več to, kar ima bitk Glas Svobode nuj koraka svojo pot jxigumno naprej, brezobzirno no levo ali desno in zbira zavedne, izobražuje nezavedne in vodi k •kupnem cilju. 23. t; m. Mr. Mafo Papa, 2i) let star, rodom Hrvat, iz Piščotke, občine Moderšpotok z lBletnogspdč. Ano Rodatovičovo rojeno v vasi Rndatovič na Hrvatskem. Zadnja je hčerka občepoštovanega gosp. Daniel Radatoviča, Htanujočega na Bessomerju. Puoblo še ni videla enake poro ke. 12 jezdecev na belih konjih se je počasno pomikalo pred petimi ekvipažami skoz mesto. Na stotine ljudstva je bilo. ki je vse to interesi rano opazovalo. Poroka so je vršila v slovenski farni cerkvi Marije Pomagaj, ženitovanje pa na žeuinem domu na Bohman Ave. ]Novoporooenoimn obilo sreče! Na zborovanji bratskega društva Sokol dne 8. t. in. in ua zborovanji ruštva sv. Petra in Pavla dne 18. m. se jo sklenilo in v društvene njige vpisalo, ila je društveni po-bnik le tvrdka McMahon and llier. ^ Napadi. Stanko Živkovič, rodom Hrvat, bil zadnjo solioto, (po plači v tieblski jeklanii) vračajoč se ob 7. zvečer domu, ob hesBcmerskiin Pozdrav svobodotnišljcmim roja- 1 napaden od treh zamorcev Obrambna sredstva J Pmoči zmagovalec -stanko a. 2 vkovio ^{prot-i klerikaliznni. , kom cfl svobodnega Ahasvera Box 39 South Wilmington, III. enega belega. Napadene je i-«1 pri sebi 40 dolarjev, katero post je obupno proti storim branil, krvavem tepežu je vkljub silni sali jxhI naslovom "Grozna nesreča", Slovaško društvo sv. Antona ima sulaj lepo priložnost, iln se zavzame za svojega ponesrečenega uda. Istotako naj bi tudi drugi prizadeti »kazali "ljubezen do bližnjega". Prva veselica pueblNkega Ho kola je zadnjo nedeljo v dvorani društva sv. Jožofa vspela nepričakovano izvrstno. Že popoldne je bilo sve animirano, akoli H. uri zvečer pa se je razvila zabava ob nav-zoonosti mnogobrojnega oboinBtva, tako popolno, da je Bleherni izjavil: imenitno! Redni ples je otvoril o-koli uri gosp. Ivan Marlnčlč, član "Sokola" z gospdo, Mary Hof-ferjevo, Prav dobro sta se zasukala! Po pleBu jo brat Sava Rada-kovie pripol gospdč. Hofferjevi sokolski znak. kar vse se je z bur nim ploskanjem pozdravljalo. Brat Ivan Marinčič je podaril, kot prvo darilo, 10 dolarjev za sokolsko zastavo. Brat Frank Medica je po-zdravil pričujoče in utemeljeval pomen Sokolstva, Omeniti more-mo še da se je držal nekaljeno red, kar je vsem močno ugajalo. Vreme je bilo prekrasno, takoj drugi dan pa je začelo snežiti in danes i-mamo zopet, kakor pred enim tednom. mrzlo zimo nazaj. Tu se vidi, da ima usmiljeni Bog tudi "Sokole" rad. Nazdar živijo! Celibat jo začel šele v drugem tisočletju po Kristusu zudobivati občno veljavo. Leta KKW.je papež Nikolaj II. zaukazal. da se nihče ne sme udeležiti maše, ako ve, da dotični mašnik s kako žensko ob-cuje. A do popolne veljave je spravil celibat šole pupož Gregor VII. Svoti Peter, ki jo bil po cer-krenem nauku prvi papež, je bil oženjen a z Gregorjem VII. jo občno obveljal zakon, daduhovnik, tudi najnižji, ne sme biti oženjen Zapodil je vse štiri v Ameriški PnBHplal mtijpr °lj« te Posledice prisiljenega oelibata j dlie »dedovala. Znani priljubljeni rojak g. John Gaber se je združil kupčijsko z g. so bile strašne. Svobodno storjena obljuba samstva'in čistosti ima gotovo mnogo zas«. Kdor ljubi Boga tako, da njemu v čast ohrani iistost, da mu žrtvuje mladost, se odpove posvetni ljubezni ih rodbin skemu življenju in se to obljube tudi drži—ta je gotovo heroičen značaj in vreden časti, ali prisiljeni Anton Perkotom. Imenovana imata na Bohiuiien Ave. 1214 veliko zalogo rasne izvrstne, tudi iz stare domovine, importirane "viške'1. Rojaki obračajte se pri i>otrebi na nju. Svoji k svojim! President Roosevelt obišče zad- celibat ni naraven in -to pričata ujV dni muKJft ftli prye dni aprila zgodovina kulture iu nravnosti- muflecu Colorado. Mesti Denver tudi občno škodljiv. Zaničevanje ženstva je teologična teorija, ki jo je lahko zasledovati v vsi bogoelovui literaturi od starih časov do naših dni. Ta teorija, to pojmovanje o Ženstvn je moralna podlaga celibata. (Dalje prih£ Somišljeniki Svobod«". in Colorado Springs delati velike priprave za sprejem. Pueblski trgovci pa so poslali prošnjo Roo-seveltu, naj poaeti tudi naše mesto. Rooeeveltov tajnik je odgovoril, da se bode prezident vstavil le tedaj, če bode potoval skoz Pueblo. _ 19. t. m. so porotniki pueblsko prlporotujte "Glas jeklanio spoznali krivim nesreče, katero smo v zadnji številki popi. pusti naše urednutvo popolnoma na stran, da ga v istini ne slikamo z njegovo pravo Hzijognomijo. ('o ima s kom kaj za poravnati, naj poravna - to drugim potom brez, da vleče nas v svojo otročarije. Banko na BesNemerjn otvori znana tvnlkn "The Pueblo Title and Trust Company" in sicer na 418 Northern Ave. s kapitalom $250,000. Imenovana banka ima po celem svetu svojo večje in man-je zveze. Za Bessemerčane je to dejstvo velikega poinemi. Prodala In kupila eaNiilk. J. N. StqvenB in C. V. Barton Bta prodala angleški časnik "Dnevni brzojav" "Daily Gazette of Colorado Spring" za $125,(XX), kupila jMi sta "Puoblo Chieftain", tudi dnevnik, za $150,000. Stevens in Barton sta pred' tremi leti kupila Daily Gazette za j $75,000. Pridobila sta torej v treh i letih svoto $50,000. Daily Gazette je do zadnjih volitev podpiral vodno republikansko stranko, zdaj se pa zavzema za demokratskega kandidata. Chieftain je bil in bo tudi v naprej republikam AMERIŠKE VESTI Osemurno delo delavNka po n tavaf V coloradskim deželnim zlioru v Donverju dela poslancem največ preglavice vprašanje za osemurno delo po vseh tovarnah in premogo-kopih. Med delavskimi nasprotniki zavzema najodličnejše mesto Mr. Osgood, glavni upravnik • pu-eblske jeklarne. Tpanje za zmago je dotlej še neznatno a-vkljub temu dobimo prej ali slej zaželjeno postavo. Ženska sodnik. Okraj "County Kiowa" je do- sodnika "justice of tho peace" in sicer v gospej Captain GlaBpie. I-menovana jo edina ženska, ki zavzema prostor sodnika'v državi Oo-iorado. Nima časa. Inijianapolik, Ind. 20. fob. John Mitchel. predsednik promo-gorskih unij v Ameriki je dobil ponudbo, naj bi ae za $4000 dvajest večerov predstavil v cirkusu Chou-tancpia. Velikodušni vodja pre-mogarjev je odbil liogato ponudbo rekoč: premogarji in drugi rovarji morajo napeti letošnje poletjo vse sile, da pridobijo kolikor toliko pri novih volitvah in jaz kot njih pred-sednik moram vstrajati na tvojem mestu in delati v korist unije. Zopet nesreča na želeinici: Saliua, Colo., 22. feb. Velika nosreča soje pripetila danes zjutraj na visokem Marshal prelazu. Tovorni vlak "Denver & Rio Grande Western želoznice" se je pretrgal na dvojo iu zadnji del nekoliko za prvim zaoBtal. Kmalu so pa odnehale zavornic« in 18 vagonov je z vbo silo drvilo navzdol. Strojevodja, ki je opazil pretečo nevarnost je začel hitreje voziti a bilo je že propozno. Z vso silo je triilo zadnjih 13 v sprednjih 9 vagonov. Za-vorača iu kurjača je popolnoma zmečkalo, le strojevodja jo odšel smrti. Tudi vagoni so vsi zdrob-onj. Skoda je velika. Jim ne ng^ja Monroe postava. H^^H Tukajšnji va najlepšim fantom v PueblL najL^ ^ ^^^ ^ ^ , nesel člauek, v katerem pobija Monroe postavo, in na katero da Be Nemci ne bodo ozirali. Vederemo! Prlnreiinja oropana krstnega imena. Bekulin 22. fob.— Vse svetovno časopisje se lwvi o zadevi saksonske princezitije Louise, katera ni oropana Bamo vsega imetja in vi. šokih cesarskih imen. temveč celo tudi krstnega imena. Princozinja je prosila avstrijsko vlado za krstne in birmanske jiapirje, ker brez teh se ne more več možiti uiti \ protestantski cerkvi ne — a bilo je vbc zaman, vlada ji je odrekla in prepovedala vse. Princozinja je pisala jiotem svojemu očetu na Dunaj in ga rotila, naj ji pusti vBaj krstno ime. če že drozega ne, toda tudi to ji ni nič pomugalo. Teč otrok smrtno ranil. . Bbrolik 22. feb. — Že dlje i asa bo jio mestu Kiel potepa neki človek, kuteri je že več'otrok smrtno-nevarno ranil, tako, du jih je oelo nekaj za ranftmi pomrlo. Razburjenost med prebivalci je velika, podvojila se je pa, ko je danes neki lopo oblečen mož vstavil malo deklico, naj mu gre po smodke. Ko mu je dekle njegovo željo odbila jo je hudobnež z bodalom nevamo ranil in zbežal. Dekle bo najbrž«; umrlo. Lopova še niso vjeli. POZOR! • • ■ Današnje izdaje Ulas Svobode smo nekaterim rojakom poslali po en iztis za poskuinjo. Prosimo, da se kar najhitreje naroče, oziroma nam liste vrnejo, če se ne mislijo naročiti. Ob enim javljamo, da bodemo od danes naprej vsem onim, kateri ie niso poslali na- ročnine. vstavili nadaljno pojil- bil pri zadnjih volitvah žensko za|J«n}e H»ta. "Glas ^yotode". Prvi svobodomiselni list sa bIo. venski narod v Ameriki, bdajatelja in urednika: MARTIN Vi KONDA ' FRANK M. MEDICA "Glas Svobode** izide vsaki Je-trtek in velja la Ameriko: u celo leto - - - - $ 1 JO u pol leta---- 75c ZA EVROPO; za celo leto - - • kron 10 xa pol leta - - - kfon 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode"^ [The voice of LibebtiJ la Published every Thursday, by le Publishing Co'' "The Glas Svobode j Pueblo, Colo. "Eutered Ootober 22,1902, at Pu-eblo, Colo., as second-class matter, nnder Act of Congress of Mar. 3, '79 "Glas Svobode" (The Voice of Libortyl it the only labor paper West of New York, published in the Slo-venio Language. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Oglasi po dogovoru. Dopisi naj se izvole frankovati Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam blagovoli naznaniti prejšni in novi naslov bivališča. Denar naj se blagovoli poslati po "money order" ali pa v priporočenem pismu. NmIot za dopise in pošiljatve je sledeči ■ '' "GLAS SVOBODE" 1217 Eiler Ave. Pueblo. Colo. Poslano. Iz Pueble, Colo. 3. feb. 1003. Čital sem št. >5 Glas Svobodo in sprevidel, koliko se nekateri trudijo, da bi uničili edini list ljudske ga prava—list, ki hoče le nam ubogim trpinom, slovenskemu narodu v oboe, dobro. Kar nas je Slovencev žo v taboru zavednih mož, pod pirajmo neustrašeno svoj prapor in združujmo se okoli GlnsSvobo-de, kakor se drugi izobraženejŠi narodi zbirajo krog svoji glasil. Nikar ne verujte, da bodemo pogubljeni, če bo postavimo ua svobodomiselno stališče, ravno nas protno, 'mi si zboljsamo svoje gmotne razmere, medtem, ko še vedno zadostujemo bolj Kristusovim naukom kot pa oni, ki zlorabijo svojo cerkveno moč. Je li to pravilno, da se v cerkvi tiska kak umazan list, kakršen je Mir in da bo postavi nad cerkvena vrata colo tablo z napisom "The Mir Pub." itd. ? Sramota! Bratje Slovenci, spreglejte vendar enkrat,'bodite možje in ne pustite se vedno farbati.. Bodimo složni in stopajmo stopnjo za Btopnjo za drugimi naprednimi narodi in pomoč za pomoč—vsak zaveden Slovenec bodi naročnik "Glas Svo-bodo." Bratski pozdrav vsem rojakom sirom Amerike. P. M. sltarin. HIZNINKA DOSLEDNOST KA-CELM0I1ARJA. Ko bi ne poznali znanega "bu-sinessmana" z druzega stališča, bi rekli, da se mu mesa, kar bi docela potrjevala notica v št. 30. "N. L." Pošten človek ne zavija besed posameznosti v tem pomenu, kar smo mi piftali, toliko daleč, kakor je to storil napolitaiiBki Hrvat.' Človek, ki pisari tako le iz biznišltih ozi-rov, nam pač ne imponira s svojo katoliš. prefriganostjo.Njegova biz-niška gorečnost gre celo tako daleč, da pride večkrat Bam s seboj v pro* tislovje in piše v svojem "Narodnem Listu" od časa do časa (po- { sebno, kadar mu vdari na jezik besede—anarhist) le nekako tako, kakor je prinesel v 175. št. m. L slede o vest: "Pobjedonoscev, vrhovna glava rusko pravoslavne sinode zr.molio je, da ga se rieši njegove službe. Ovo je oovjek. koji jo mnogo zla prouzrokovao v Ruskoj. Ovn jo onaj, koj je izol>čio Tolstoja iz cer-kve." Čujte, čujte, kako je rimskega klerikalizmanavdušeni, vedno slad-koginjeni zagovornik, postal naenkrat pristaš in branitelj (za par dni zopet kaj druzega) Tolstoja, plemenitega ruskega svobodomišljeni-ka in prijatelja vsega olovečanstva! Kaj bi se zgodilo, če bi grof Tolstoj prišel v Ameriko in bi v kakem hrvatskem, srbskem ali slovenskem listu priobčevnl svojo nazore, dihajoče najblažje čute napram človečanstvu ¥ (Seve, ti nazori velikega filozofa niso vstvar-jeni po kopitu klerikalizma- -bodi: si rimskega ali stnroverskega.) V tem slučaju bi pu predali "N. L." zasmrdeli ogujusne gnojnice, kotero bi razlival na Tolstoja— anarhista! Bizniško klerikalna farbarska logika je: Zdaj Bog, zdaj hudič—to vse jedno jo, Da le oslov novae v moje žepe gre! - DOPISI. ' Cleveland, Ohio 4. febr. Pri vsaki priliki^ kad a/ prebiram kak pošten list, najdem vedno tudi kritiko o dandanašnji slabi duhov, šiini. Dogodi se zdaj to, zdaj ono in to vselej v kvar ubogih trpinov delavcev in drugih nižjih slojev. Da se jo ustanovil tudi v Zdr, dr zavali slovenski list, ki zastoj« krasno načelo: "Ljudje smo vsi, bodisi zatiranec ali zutiralec," je le nov dokaz, da smo se jell tudi meriški Slovenci probujati. Sam sem popolnoma prepričan, da pri vsakem nameravanem podjetji, če se vrine v isto tudi črna suknja, pomeni že prepir in izsesa vanjeno trpečega človeštva. Kdor ima leše trohico razuma v glavi, bi moral vodeti sam ob sebi, da Kristus ni zahteval od svojih vernih denarja, še manj pa, da bi preklinjal svoje bližnje. Če bi bilo to, ne bi bile njegove besede "božje" a ker bo te neoporekano izhajale z neskončno usmiljenega srca, moramo prepričevalno dvomiti nad današnjimi njegovimi namestniki, ki mesto, da bi imeli božjo besedo na jeziku, pridgujejo o samem denarju. To ni sicer nič čudnega, če pomislemo, da pridejo Bemkaj kot mladoletni dijaki (falot jo) in da po dveh ali treh letih v semenišču, postanejo to kar >o danes—pijavke ljudskega groša. V ameriških semeniščih se menda druzega ne učijo kot denar pobirati, za poroke, krste, sv. maše, pokope, bv. obhajilo itd. "glihati.", Kaj njim mar za izveličanje naših duš, da si le polnijo svoje do kolena raztrgane žepe. In, da jim je to še laglje, podkupijo še par omahljivcev—izkoriščevalcev druge v rs t t»in tovarna ta odiranje ljudske neumnosti je gotova. Ti, zadnje vrste izkorišče-valci si pač mislijo: "Da smo le farški, pa nam bode vse odpuščeno." Toda vsled teh umazanih propalic trpi na ugledu cel slovenski narod. V stari domovini smo bili pač duševno popolnoma aasuinjeni a, da se podamo celo v Zdr. državah tako protikristjansko sužnošt, smo gotovo malovredni iz stališča amerikanizma. V Ameriki smemo biti sami svoji gospodarji in dati le ono, kar spoinamo sami kot prav, vse drugo je celo po ameriških zakonih protipostavno. Proti-postavna je tudi upeljana desetina pri pueblskih Slovencih, katerim morajo gotovo možgani na čelu ven rasti, da si dopustijo kaj v obraz trobiti. A kaj je Bploh od tro župnik poskočil in zavpil: daj | grade za,iznajdbo zveze med zem- Ijudi pričakovati, ki nimajo nika-kega cerkvenega odborn in celo no bene pravice do cerkve ne. Ravna so pa menda ž njimi kot s prav neumno gmajno. Klerikalizem je pOgubonoson, to jo istimi, a istimi je tudi, da se Slovenci premalo zanimamo za napredno časopisje. Vsak razumen Slovenec rojuk se naroči na Glas Svobode vsaj stane samo $1.50 za colo leto. nam pa je z izdajanjem tega listu mnogo premnogo poma-gano. Upajoč, da bodemo /. novim letom pozdravili trikratno ali vsaj dvukratno izdajo na teden, sklepam s pozdravom vsem rojakom Mike Novak. Ii Mlnnesoto, Jan. Dragi čitalci Glas Svobodo! Kdo bi se ne veselil novega, na tej podlagi v Ameriki edinega lista, ki nam prinese marsikaj zanimivega a tudi podučljivega. Odpira nam ravnanje sveta in oiigasuje krivio-no duhovščino,ki zlorablja Hvoj stan v namen molzenja priprostih delavcev, Kaj nji mar. če tudi blati s teiH^JCristusove nauke, da le zadošča svoji bisagi.—Nekako priino ran je naš narod verovati v črno suknjo a čudom se čudim, da so ne pogreznejo taki zatiralci Kristusovih naukov! Po krivim priseči, to jim je inaleukost! Nekaj takega se je zgodilo nedavno tudi v Minnc-soti, ko je fteki duhoven le vsled toga po krivem prisegel, ker mu ni bila nasprotna stranka po volji. Sramota! (Y» se take osebe ne lioje pekla, kako hočete, da se gu bode bal reven delavec, ki se vbo svoje življenje trudi za svoj vsakdanji kruh?! Taki duhovniki niso pač prišli v Ameriko vero širiti, toliko več pa zatirati in s tem tudi svoj lasten narod. Neki drugi tak "mandelc" je odšel. prod par leti od tukaj v staro domovino in kakor je menila javnost, k papežu v Rim n v istini Rima nikdar videl ni, pač pa se gu je videlo v nemškem Gradcu, kjer jo z dekleti krog "štrabuucal" in uajgrjc nesramnosti počel—bi celi-butar. Kadar se je do dobrega nau-žil življenja, kar je imel z naravnega stališča tudi popolnoma prav, seje, seveda,vrnil ta graski Rimar, Stara navada je pač železna srajca! Za danes naj bode dovolj a oglasim se zopet in zopet, ker upanje 3arukanoev,da bodo farški nasprotniki z električno iico vdarili v tiskarno Glas Svobode in vse črke pomešali, se pač ne bode izpolnilo.. Bratski pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode. Jakob Edelveih. . Rock Springs, Wyo., 6. feb. Gotovo Bern jaz prvi, ki se iz tega pustega kraja oglaša z malim dopisom. Čital sem v Glas Svobodo iz Frontenca, Kun«,, dopis, ki me je nehote spomnil nu ifeko dogod-bico, katero Bem sam doživel. Bil sem letu 1899 v N. M., v kraju, kjer še dandanes dela slalio napredujejo. Tamošnji župnik se je l«i za to kuj malo zmenil. Imeti je hotel vkljub temu novo cerkev. Takoj se je pričelo s pobiranjem in s prižnice nismo druzega slišali kot daj, daj, daj! A do prave gonje je prišlo šele zatenv. Župnik je storil izdajalske korake do iiadzor-niku premogovih rovov in ta kot rojen Irec, se je župnikovem vabilu takoj odzval in priskočil dušnemu pastirju na pomoč. Določili so, da mora vsak dati vsaj tri dolarje. Hočeš—nočeš, imaš—nimaš, ta to rti nihče vprašal, kdor ni dal, vpisan je bil v črne knjige. Prišli so torej pred naša stanovanja in> eden sa drugim smo morali odra-čunati po $3. Ko se je vendar eden izmed nas oglasil: dam dva, j* hi- tri uli pu nič. Heveda, spolnilo soiljo in . enim izmed planetov, O se tudi tukaj' liesed« pueblskegu rojaka, da Slovencu takoj srce | hlačice skoči, uko le "gaspud" mu lo bolj trdo zarentačijo. Zdaj jmi vprašam: ali ni te pravo pravcato trinoštvo Je to katoliško? Nabrala se je, seveda, lepa svota dolarjev in z delom se je pričelo. V( naše začudenje jmi je raslo iz (al, no'cerkev, temveč krasno poslopje —farovž; cerkev pa je bila ostala še stara dobra. Župnik so pa tirdili, da jo bila to volja božja, Glejte, dragi rojaki, tako in enako se dela z nami. In vendar naši žulji vstvarjajo vse. Ne poslušajte jih, ki pravijo dajte vso nam in za cerkev. Ravno dejstvo, da dajemo delavci zopet vse nazaj, kar krvuvo zaslužimo je vzrok zatiranju in znBramovanju. Zakaj pa sploh cor-kev rabi denar? Za druzega ne, kakor da ž njim gospodari Naj povemo šl> tukaj, du smo tudi predstojništvu naravoslovnega muzeja v Washingtonu, D. C., pisali istoslovuo pismo, kakor akademiji v Pariz. Ali pu veste, dragi čitatelji, kuj so nam gospodje iz VVushingtona odgovorili? > Tako-le: "We aro very glad to know, you intend to arrange a little excursion to all kinds of stars and suns, circulating in the univerze. Can you make an estimate how much it would cost to catch and chain one of the planets, for the purpose of exhibiting it at the fair in St. Louis? Could the star be used as old iron afterwards? Please don't catch a too hot one." Po naše se bi to glasilo: "Veseli nas slišati, da nameravate mali izlet nn razne zvezde in solnca, sukajoče se v univerzi. Ali bi nam mogli naznaniti ceno' PUEBLO, Colo 604 S Santa Fe. DVAKRAT NAZDAR! Slovenoem in drugim Slovanom priporočam v obilen poset svojo lepo urejeno brivnlco, John Zaknysek 817 East. C St PUEBLO, COLO. SRATE SLOVENCI! • Velika zalogu društvenih zastav, znakov in bander prve slovanske tvnlke. Dopisuje se tudi v češkem hrvaškem in slovenskem jeziku. Ceniki in uzorci se pošiljajo gratis. Z načelom: Svoji k Svojim, obrnite se pri vsaki potrebi ua EMIL BACHMAN-A 680 Center Ave., (Chicago, 111. Ed. Knight Shorty Adams The 2nd Class Izvrstna vina, razne likerje in najfinejše smodke se dobi pri nas. 832 S. UNION AVE. PUEBLO, COLO. Phone 361-C. Eh>gantno opravljene sobo na razpolago, Cena obuvalu. , SAMO ZA PAR DNI. Moški nedeljski čevlji prad po 3.60 3,75-in 4.0O dolarje Bedai $3.26. Moški delavski čevlji od 60c. navzgor. Ženski čevlji-cevlji za otroke,-povrhni čevlji-iu povrh ni zimski čevlji, vbo vrste in najboljši v mestu in po najnižji ceni. UOENCB in BODIEN 323 S. Union Ave., PUEBLO tretja vrata od B & O prodajalnice Anton Šukle oziroma koliko bi stalo. Če nam! Priporočam svojo gostilno, kjer . . .t,. 1 , i točim vedno sveže pivo in ŽKanja. vjamete m uvenžite en planet v1 m . ' . . , • u* t vi Telefon 607 Main, svrho, da se razstavi v St. Louis-u?___ Ali bi se moglo pozneje rabiti zve-! _ zdo kot staro Železo? Prosimo ne vjemite kako prevročo zvezdo." Sakrabolski Amerikanci - smo si mislili, ko smo to prečitali. Meni nič, tebi nič—pišejo o tej stvari, (Dalje na B strani KADAR (IRES KUPIT ČEV-UE IDI K Sharp & Babbitt. Naše cene so nizke in trgujemo samo « obučo, Vse za denar. 't 308 So Unov Aw. kukor bi šli mi ribe ali pa ruko loviti Teh yankijev pač ne more nobena stvar osupniti in koj na dobiček mislijo! Franeozjo so nam ponudili stotisoč frankov t. ljubezni- navdušenju do . vednosti- A-merikanei iias pn vprašajo, ce bi mo^li iz zvezde delati šine ali kolesa! Čo bi kdo rekel Ameriknncem, tla je Bolnco čisto zlato, takoj bi isti prodal za sto*milijonov delnio, seveda, čo bi ustanovil društvo z na-monom, -da to zlato Bolčnato kroglo potegne na svet (z novo patentovn-nim strojem), jo razkosa in spravi v denar. Well—biki so! Ko Bino pregledali časnike iz stare domovine, smo začeli misliti na naš odhod proti nebu. Vedeli smo, dn Ixnle naše telo ostalo na zemlji. Dokaj neradi smo se ga odločili zapustiti, ker zdravo in čvrsto je postalo od tiste nedelje, ko so škof Matz iz Donvera, očka Ciril in bratec Btirgarček tako iskreno iu katoliško molili za nas. Pred ono nedeljo nas je še pogostokrat trpinčil revmatizeui, a po znanemitim 25. januarjem nas je popolnoma zapustil. Kdo bo potem še dvomil nad blagodejnim vplivom molitve V Le iz čistega, bogoljubnega srca more ona priti!!! Čista, bogoljubna srca bo se zbrala 25. m.m. vkup—in kar nič se ne bi čudili, 5e bi odtedaj naš revmati-zem trgal koga druzega, morebiti enega -ali pa tudi več -izmed oni* gospode! Bog tepe one, katere ljubi—naj bode torej dotični {»tola-žen.... , Bimbosu v Clevelandu. Smeh nas je posilil, ko smo našli v Miru z dne 18. t.m. iz Cleveland^ neki dopis, katerega ni gotovo nihče drug sklanfal kot kakšno smešno popče. Trdi ta dušni velikan, da je nase pristaše sram se podpisati pod dopise, medtem se pa sam ponosno podpiše Janko B e. Na dan spolnim imenom, da doka-žemo farovikogreharijo. Za toliko neumne nas pač ne morete imeti, da vam bodemo verjeli, da je spisal ono, va^sluga Čibuiab. Saj še do pet šteti ne zna.... i • Vesli iz state domovine. Zopet Anton Mezeg. Iz "SI. N." -V neki loški goetilni smo videli mladega duhovnega "gospoda" v družbi dveh mladih deklet. Bil je precej sladko ginjen, ker je bil v taki prijetni družbi, pred njim je pa stal vinček, ki nima kosti ter gladko taeče po grlu. Gospoda smo spoznali za Antona Mezga, ki je v Podkraju izdiral trn svoji kuharici, mladi dekleti pa ste bili iz Selc, "Gospod" je glafluo zatrjeval svo: jima družabnicama: "Včasih sem bil muha. zdaj sem pa lev!" Prenočevali So potem Bkupno pod eno streho, daairavno bi dekleti lahko šli domov v Selce. Spali so Beveda vsak v svoji sobi! Ponoči pa je strašilo tam in so letali strahovi v belih krilih po stopnicah, in potnik ki je tudi prenočeval pod isto stre-ho, menil je, daje tudi '.'gospoda" uoeila luna gori in doli po stopnicah. Potnik se je zjutraj vpisal v knjigo tujcev in je videl, da so dotični gostje tudi podpisani v knjigi. Podpisali so se: "gospod" Mezeg se je podpisal: Anton Lo-mek, dekleti pa: Čenčič iz Čeinji-oe. Ena izmed teh dveh je prt j-šnja Mozgova kuharica, kateri je izdirml trn, druga njena sestra. Gotovo so se slučajno sešli v Loki in slačajno prenočevali skupaj. Škof Tu dan je tudi g župnik sežanski priredil "ofer" ali "ofer" je bil -suh. Cukal je in čakal, da kaj pri-lieruči, ali ko je videl, da se živa dumi ne zmeni za take radovoljne davke, zapre "ofer". Samo trije 'goBpodje ho mu hoteli darovati ne-knj kronic. Ko je bil "ofer" kou-čan, morali so isti gospodje za al-tarjem do kokončane službe božje čakati. Bolje bi bilo, da so iste kronce, ki bo jih nameravali darovati g. župnikb, darovali zu utioge v Sežani, kajti g. župnik ni potreben inilodarov. Ljudstvo je vendar enkrat Bpregledulo, da jo g. župnik dobro plačan in VBled tega tudi nobeden k "ofru" ni šel. Iti tako je tudi prav! 178 milijonov zažganih. Državna banka jo zažgala starih papirna, tih bankovcev zri 178 milijonov kron. V Stranjah pri Hrenovicah je nevaren tat vlomil v mlin Antona Zitka, ko je bil gospodar odsoten v Trstu, in je pokradel mnogo efektov in starega srebrnega denarja v vrednosti nad 200 K. Tatu so vjeli in je isti že v rokah lenože&ke so-dnije. Pomočnik ustrelil deklo. \H letni pomočnik T. Gaggl pri trgovcu Spilecju v Celovcu j« imel iz neke »obe prinesti nekaj jabolk. V sobi je "bil tudi samokres. Gaggl ga je vzel, in ne vedoo, da je nabasati, je nameril na kuharico A. Hameršul. ki je bila tudi v sobi. Pritisnil je dvakrat. Samokres se je sprožil in smrtno ranjena se je kuhurica zgrudila na tla. Prepeljali bo jo v tiolnišnico, kjer je umrla. Doma je bila iz Rodiš. Zadeta je bila v prsi. Umor in samomor. Iz neke, mi korzu v Pulju ležeče hiše je bi-lo 30. m.m. popoldne nakrat slišati streljanje iz revolverja in obnpno klicanje uu pomoč. Nekateruiki so pohiteli v hišo, vlomili vrata in našli neko žensko in nekega moškega v krvi. Obu sta bila mrtva. Ustreljena ženska je bila pevka, ki je nastopla v neki puljski gostilni, uioški pu ueki pevec z Reke; on je njo ljubil, ona pa njega ni marala. Pevec jo prišel skrivuj z Reke v Pulj, se vtihotapil v njeno hoI>o in tam ustrelil njo in sebe. V Ameriko. 3. t. m. ponoči se jo odpeljalo z južnega ljubljanskega kolodvora 170 oseb v Ameriko, in Bicer 71 s Kranjskega in Hfi s Hrvatskega. Milijonska defravdacija v Pragi. "Nar. Listy" javljajo, da so se ravnokar našla juko važna pisma, ki so položaj in zamotane račune v posojilnlčnih knjigah znatno pojasnila. Ta pisma konipromitujejo viBoke cerkvene dostojanstvenike in ako se v najbližjih dneh odlični duhovniški krogi ne zavzamejo za pomoč posojilnici, bo takoj deželno sodišče razglasilo koukura. Znano je že celo, da bo konkurznim komisarjem imenovan deželnosodni svetnik g. Nebovidsky. Nesreča z dinamltom. V Stras-so v T^noinskein komitatu je delavec Sibila hranil preblizu peči škatljo z dinamitom. Dinamit se je razletel ter porušil hišo. Izpod razvalin so izvlekli mrtvega delavca, ujegovo sestro in njegovega tovariša. Predrzni roparji. V "Grand hotel" v Budimpešti so se vtihota-pili zločinci vkljub živahnemu obisku, razbili blagajno ter odnesli gotovine in vrednostnih papirjev tako vzgieilnega Mezga lahko takoj j »a »«,000 K. poetavi za tehanta z dvema ku- cjvllliiMUio opico imajo v nekem haricama. variete-gledališču v Londonu. Is- Suh ofer v Sežanll Iz 81. N.— ta obeduje pri mili, drži uoi in Na božični dan je po deželi nava. vilice lepše kot marsikateri človek, da, da priredijo g. župniki "ofer." prime graciozno kupico, *e po pit- ju ' premišljeno obrise s Borvijoto, pomične natakarju, ako česa želi ter se poslovi od ■ gostov, stisnivši jim roko. Ponesrečen poskus, lužeuer Pizzulo v Palermi je razkazoval svojo iinajdlK), neko varnostno pripravo, da se revolver ne more sprožiti. Priprava pa je odrekla, ko si je nastavil revolver na prsi in krogla mu je prodrla srce. Dve ženski so obesili v Londonu, ki sta pomorili devet tujih ne-zakoimkih otrok, ki sta jih prevzeli za visoko odškodnino v oskrltoVniu je. Očetovo maščevanje. V Koloniji v Italiji ju bil zelo premožen meščan Luigi Mannra, ki bo je vedno prepiral s svojim sinoui. Zaklel seje, da no bo sin za njim podedoval niti krajcarja. V ta riameu je prodal vsa svoja posestva iu hiše tor kupil za ves nkupiček vrednostnih [Nipirjev v vrednosti 1 milijon lir. Vse te papirje je stlačil v posteljo, se v njo vlegel ter zaž. gal. Zjutraj je bilo od njega in njegevega premoženja le kup pepel«. Umetnik je dobil dva glavna dobitka, "Pester Lloyd" pripoveduje: Nekemu gledališčneinn igralcu v Budimpešti je zbežala žena ter vzela seboj vse, kar se jo le dalo pobrali, le nekaj krone je še našel igralec v blagajni. Radi izgu-bitve žene igralec ni žaloval: vzel kronce, pošteno se je nasrkal vina in ko mu je končno ostala v žepu samo ena krona, je dejal: "Ako je vrag vzel ženo, naj vzame tudi denar" ter si kupil končno neko srečko. na katero je dobil te dni 40,000 K. Zdaj se le boji, da ubegla žena ne izve o njegovem dobitku ter so ne vrne: potem bi baje Izmed dveh srečk vrednejšo izgubil. "Osservatore Romano" prijavlja govor, ki ga je papež imel dne 24'. t. m. ko so Be mil |>oklonili rimski patriciji. Ta govor je važen, ker se je papež izrekel proti temu, da bi se odpravile predpravice posa-iničnih stanov in proti načelu o enakosti vseh ljudi. Pohujšljiva maska. Pred leti, ko bo bili kostumni plesi na Francoskem na vrhuncu ter že ni bilo nič novega, česar se že ni videlo pri moBkiraucili, prišla je v plesno dvorano vendar do tedaj ne običajna maska. Neki mladi dijak je namreč vstopil v maski kot omara zu obleko. Na vrhu jo gledala iz omare z mavcem prevlečena dija-kova glava, ki je bila povsem podobna kipu, noge je imel umetno skrito v nogah omare. Omara je bila dvakrat zaklenjena, a nad ključavnico je bil tiapis: Ne odpreti! Vse se je zbralo okoli nenavadne muske, in seveda ni dovolila radovednost, da bi ne bili odprli omare. A tedaj je završelo po dvorani 1 Dovtipnež namreč ni imel na sebi druge obleke kot omaro. Končno so tako maskiranega dp vedli na policijo, Češ, do j&bil njegov nastop nemoralen. Dijak pa se je odločno zagovorjal s tem, da je bil zaklenjen ter nosil tudi svarilo, da se o-mara ne sme odpirati, Bil je o-proščen. Danes je ta dovtipnež svetnik pri pariškem apelacijskem sodišču. Štiri jubileji Leva XIII. Sv. oče Lev XIII. praznuje letos štiri jubileje, in sličon slučaj se še ni dogodil v cerkveni zgodovini. ()bhaja namreč železen (70 letni) jubilej svojega mašniškega posvečena, diiuu&nten (60 letni) škofovski jubilej, zlat (60 letni ) kardinalski jubilej in srebrn (25 letni) papeški jubilej. Dobro katoliško ljudstvo se poaivlje, da priredi prav mnogo romanj v Rim in prinese seboj novce. Sf, oče je revež, ubogi jet j nik v Vatikanu, in taka, z novcem 1 oskrbljena romanja bo edina tolažba v žalostnih dneh njegove Htn-i rosti. Maščevanje goljufanega moža. Pred šestimi leti je bil kmet BauaB v Jakabfulvi na Ogrskem, obsojen v t) letno ječo, ker je b sekiro ubil svojo nezvesto ženo. Zeniti ljubi-meo je takrat ušel. Prvi dan, ko je bil Banas izpuščen iz zapora, so našli v gozdu razsekano truplo za-peljiyca, a zraven na drevesu je visel maščevalec. koliko je vrst žlvalij? Priro-dozuanoi so dognali, da je vseh Živili bitij na svetu nad 400,000, izmed katerih je žuželk in mreesov 230,000; ličink pa 120,000. Vseh ptic je 13,000 vrst, metuljev 50,000 drugih krilatcev 88,000. Rib poznamo 12,(XX) vrat, reptilij 8,300 vrst, od teh samo kač 1,640 vrst. Strupenih kač je 300 vrat. Pajkov lazi po svetu 20,000 vrst, črvov 8,-000 vrst. V berolinskem naravoslovnem muzeju je zbranih 200,000 vrat raznih živalij, tedaj polovica vseh, kar jih živi na zemlji. Kaj človek je. Neki statistik je izračunal, kaj mož srednjo velikosti in srednjega ajHitita, ki ima dober želodec, poje do svojega 70. leta. Ponaša se lahko, da je pojedel 25,-000 kg. kruha, 18,000 kg. mesa, 40-000 kg. zelenjave 4,000 do 4,000 tucatov jajc ter izpil okoli 500 hI razne tekočine. Skupni račun te jedi in pijače znaša lepo svoto 40,000 kron. Društvene vesti. Društvo sv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. št. 1207. Nadalje vabi društvo k pristopu vse one, kteri niso še pri nobenem društvu, kajti: ue vemo no ure ne dneva, kdaj nas doleti nesreča. V društvu je moč. . OnBon o- -o Bratsko društvo: "SOKOL" spadujoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društvenem shajališču na 1217 Eiler Ave. "SOKOL" Bi nabavi v kratkeiu svojo popolno uniformo. Prično se tudi redno vaje za one, kateri imajo do tega veselje. -Pristopnina neznatna, K obilnem pristopu v društvo, vabi vljudno ODBOR. »jjt »Jt tjjf tjt f NAZNANILO. ^ Društvo nv. Trojice spremi jema nove ude do 15. maja t. I. brez pristopnine. Za plačati Imajo le društveno čepico, regalijo in znak. Bolniška podpora takoj po pristopu ODBOR. " o o H '*' ' Žensko društvo ' MARIJE POMAGAJ broj 173 je imelo 21. decembra m. 1. občno zborovanje. Pri istem so bile zvoljonev odbor sledeče gospo: Frančiška Uršunovič predsednica; Marijo Perše, podpredsednica; Katarina Jerman, računovoditeljica Jenny Hočevar, tajnica; Stanosla-va Culig, Margareta Kozjan in Katarina Kooevar. preglodovalnice knjig; Ivana Kalamenc, predsednica bolniškega obbora za Grove in Marija Jannet odbornicu za bolne na Bessemer-ju. Društvena tej« je vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vse ndinje društva se morejo vsake iste zanesljivo udeležiti. To edino žensko društvo v Pueb-li uspeva jako dobro in z ozirom na to, da ne vemo ne ure ue dneva svoji smrti, vabi vljudno k obilnem, pri,Uipn ODBOR. | Pozor rojaki! Grlas Svobode stopil korak naprej! Ako želi, kateri rojakov točne, vestne in polten« postreibe glede spodaj navedenih točk, naj se blagovoli obrniti na u* pravništvo GLAS SVOBODE. Pošiljamo denar y staro domovino po dnevnem kurzu, ter jamčimo, da bode vsaka svota zanesljivo in najhitreje prišla v določeni kraj. y PRESKRBUJEMO PREMORU VOZNE LISTKE ((za v Evropo In iz Evrope v Ameriko)) različnih najboljših parobrodnlh družb po najnižji ceni. Posredujemo pri kupovaqju že-lezničnih voznih listkov na vse kraje Zdr. držav, Mexike in Canade. IJEMOIUDI PHI SODNI J AH in smo vedno pripravljeni rojakom v vsakem oziru pomagati v tej ali oni stvari in to gotovo v zi Prevzamemo tudi vsake vrste tiskovine V delo, knjige In drugo. Svoji —-—.....—■ —* Z geslom: ji k svojim, 8e priporočamo rojakom in vsim drugim bratom Slovanom. Upravnlštvo GLAS SVOBODE 121? EHer Ave. PUEBLO, COLO, Havanna l i p p i n g s Frd. L. Mullett izdelovatelj tobaka, smodk In prodajalec jstega na debelo in drobno 305 S, Union, lit. Pueblo, Colo. Slovenski fotograf poznat moj Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepšo velike in male slike po najnižjih cenah. :<04 N. Main St. PUEBLO, COLO. RABIMO 60 mož za Texas po $1.75 50 lt „ N.Mexico ,4" $1.50 50 „ M Mlsouri $1.75 50 u \ kamne kopat „ $1.65 nadalje: kuharje in strežnike, ter voznike in nakladatelje. OILMANH EMPLOYMENT AGENCY. Nasproti "union" postajo The Singer so najboljši in nujbolj razširjeni šivalni »troji. Ravnokar je došla velika zaloga v Pueblo. 20« N. Union Ave. Pueblo, Oolo. JAMES F. DRAKE odvetnik Room 120 Central Rlork Phone: Main 878. PUEBLO, COLO. Slovenska babica. Naznanjam vsiiu rojakinjam, 2 A. F. Cherry Glavni Htarbenlk (kontraktor) j 332 S. UNION AVE. pUEI/),. Moje celo bo siuno hvali, tako dvo-I rana društva sv. Jožefa na East B j cesti. Slovencem se vijuduo priporočam za vsakovrstne stavlie in zg- ■ radbe. Vsako delo izdelujem toč- J no in ceno. A. F. Cherry 32 Block K Pueblo, Colorado. Rojakom! - Naznanjava, da sva v zvezi z najboljšim agentom, "Chicago Lalwr Agency", Clapp Frooland Co. in i>ošiliava delavce na vse strani Amerike, največ na Železnice. Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot Bolidna hiša je znana po vsej ameriki. Vsak Slovan naj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno sveže pivo in dru go pijačo. Pezdirc & Srhwelger Telefon: v 2727 1002 So. 13th St. OMAHA, NEB, sedaj Cor. Pi nemšk jedenr Slovenskega naroda «in olapoviti in proslavi,jrni zdravnik M. -G. IVAN POHEK ' .vnik ua: S, W. Cor. lOth & Walnut St. in N. W. St., Kansas City, Mo., bivši prodBoduik večjega ter predsednik državnega zdravniškega društva in jših zravnikov zaradi svojih sposobnoetij se priporoča slovenskemu občinstvu. Olasovitl In proslavljeni zdravnik. Ki sojo izučil in prejel diplomo nn slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo izlivalo, je bil rojen v Samolwru 11« Hrvatskem; ima 26 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, ■/. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik tlvch največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obme na: DR. G. IVANA POHEK A. S trajnim vspehoin Ozdravi: bolesui,napisih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne 111 kožne liolezni, revjnatizom, slabo prebavljen je, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstnoTano, izrnščenje itd.-Opazka: ako soje kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več nemore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra, Ivana Poheka. On je nu STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomaguti svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. —:VSI ONI: kateri nemorejo osobno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj' zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdrajvliva. on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. TIIOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kunsas City, Kans. S tem potrjujem, da jo gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za Bvoje poštenje in priznan za najboljšogu zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vnm, da sem vsa zdravila porabil, in sem pojiolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker som bolehal 23 let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bolezen. Vas udani JOS. ZGANIC, Hastiugs, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lepu vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma. vsled katerega sem trpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont. •NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor, Vsa pisma naslovita na: Dr. G. Ivan Soltek, Post Office Boxes 553 & 663. taS Citf, Mo. U. S. I, NE POZABITE, da je samo ena evropska LEKARNA v PUEBLl in ta je New York Drug Store u« BES8EMERJU. Govorimo: rusko, poljsko in slovensko. V zalogi Ima* mo vsa najboljša evropska zdravila. Priporočam se Slovanom v obilen obisk. THE NEW YORK DRUG STORE. J. Appelbailin LASTNIK in RUSKI kemlkar. 1814 CURTIS DENVER mmm ZANG PIVA. Jed i na čista piva v državi Colorado.—To pi »o toči tudi društvo Marije Pomočnice, spadajoče v N. H. Z. Za obile naročbe se vljudno priporočam. Lukiis Oreshnik Agent. CreNtrd Butte, Colo. • • Ta piva ju ena najboljših v državi. Pivovarna razpošilja pivo, ktara ja posebno izvrstna,-tudi v steklenicah. Naroči se na ed«i zaboj, da se prepričaš o tnlitvi. Denar ostane v Puebli. Imamo tudj lepo urejen saloon. NOVA DRUŽINSKA GOSTILNA. *sr Phil Weber M Noftbein he. -s* Točim najboljše; vedno sveže pivo in žganje, ter imam gorak in mr-zel brezplačqp prigrizek. Dobiš pivo v sodčkeh in v zabojih. * ' ' V obilen obihk se priporoča PHIL WEBEINastnik. WEST BROS. ... FURNITURE CO. 117-119 So. Union Ave., Pueblo, Colo. Največja prodajalnica pohištva v mestu in po najnižji ceui. Dobiš vse kar si želiš za popolno opravo svoje hiše: železne postelj«, matrace, peči, okna, vrata, mize, stole, stekla za okna, krožnike, sklodi-oe, vsake vrste pngriujala, preproge i.t.d. Pridite in si oglejte. Imamo v svoji službi Slovenca g. Mike Thomai-a kateri Vam bode rad dobro postregel. TELEFON 26 MARK COAL CO. prodaja vse najboljše vrste premo- Canon Prepared. Pictou, Canon Lump, Maitland, Canon Nut, Walsen, Chestnut, Robinson, Steam and Blacksmith Coal. Cambron's Clothing House. Velika izbira vsakovrstnih oblek za praznik in za na delo. Izložba spodnje obleke in odej. Cene najsolidnejše. Za obilen poset se vljudno priporoča SAVA RADAKOVICH 931 k 228 N. Union Ave., PUEBLO, COLO. Tnli preinoq razne velikosti. Naroči pri na«. telefon l.^m Na vogalu D and So. Union Ave. Cenjenim rojakom naznanjam, harmonike j katere izdelujem v Washingto-nu patentirane za Ameriko. Delo | je izvrstno in solidno. Cone so zelo I nizke in Bem prepričan, da bodo od-| jemalci zadovoljni. .Najtopleje se priporoča JOHN GOLOB, 203 BRIDGE St., Joliet, III. Idi k E. F. FORDS Išče se Alojl Kom I a doma ~ i/. Celja, Spodnji Stajef. Novem- Depot Drug More b» preteklega leta je bil še tukaj. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti ANTONU STARlHA-tu Bos 45 Cbk-ted butte, COLO. - Ali pa na "GLAS SVOBODE". Pueblo | po zdravila, najfinejše dišave in I nedeljske potrebščina. Gorke in mrzle neopojjie pijače in najboljše •motke ; Groserija in manufakturna trgovina. Dobiš vse, kar si Želiš. Le obiš-: či me, lxxleš v svojo popolno zado-voljnost postrežem Za obilen poset se bratom Slo-j vencem vljudno priporoča r , Andro Dragash j 1208 Berwind Ave., PUEBLO, COLO. v 1 mCBBBv Dr, J, M. Young ZOBOZDRAVNIK. Listi zobe in eaiivas zlatom ali srebrom in izdira brez bolečin za 60 centov. Zaliva zobe od enega dolarja više; celo čeljust 9 5 in više. V»a moja dela so garantirana za 5 let. DR. J. M". YOUNG 127 Central Block. Valley Barn JEFF FITZPATRICK laatnik. j 18 Maui dt Pueblo Phone 182 SLOVANSKA QOSTILNA. 411 E. Nortluyn Ave. Točijo se najboljša Californijska vina, likerji in doma pridelano Walterjevo vodno sveže pivo. Dobe se tudi fine siiiudkf. MARKO SMILJANICH lastnik. Middlekamp Bros. • Glavni zastopniki, za zavarovanje proti ognju, za življenje itd. Podpisovanje poroštev; prodaje zemljišč itd. i 213 S, Union k. . Pueblo, Golo. simm mm, 314 Victoria Ave. pol blaka od U-nion iiostaje. ,Za obile naročite se priporoča A. Dehn lastnik. Chicago Liquor House. Bbatje Slovenci i Priporočam Vam svoio zalogo pive, žganja in smotk na drobno In debelo. Ikxlete vedno dobro postre ženi. Obrnite se na PAUL POPOVIČ-A 18« F»ont St., PUEBLO, OOLO