Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor. Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Bremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija; Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Leto XIV.	Hrastnik, 1. 1. 1978	Št. 1
Vsem bralcem časopisa STEKLAR želijo srečno in uspešno leto 1978
Skupščina podjetja Delavski sveti vseh TOZD Kolektivno izvršilni organi skupščine in vseh TOZD Osnovna organizacija sindikata Svet ZK Steklarne in sekretariat osnovne organizacije Aktivi mladih delavcev Uredništvo STEKLARJA

Mnogo osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1978 želijo delavci	.)>
j;	TOZD 1 - notranji obrat	<>
ii	TOZD II - obratne proizvodnje
i:	TOZD III - slikarnica	\\
i:	TOZD IV - cizelernica	j;
i:	TOZD V - elektro in ključavničarske
:	delavnice	k
:	TOZD VI - menza	i:
::	DSSS - skupne službe	i:
Veliko uspehov v letu 1978
Zelo hitro je bilo leto naokrog in spet pregledujemo rezultate in delamo bilance naših prizadevanj. Zopet urejujemo programe naših aktivnosti za prihodnje leto. Leto 1977 je bilo za našo delovno organizacijo še posebno zapisano, ker je zaradi izgube v predhodnem letu bilo predvideti vse, da se situacija ne bi ponovila. Zato lahko rečemo, da leto 1977 imenujemo sanacijsko leto, v katerem se je bilo potrebno poleg čvrstega dela tudi marsičemu odreči, tudi pri naši osebni in skupni porabi. Programi in načrti, katere so izdelali za reševanje težkega gospodarskega stanja so zelo kompleksni in zahtevni, da je bila nuja in dolžnost, da se vsi v naši skupnosti maksimalno angažirajo in upamo, da vsi ti napori niso bi-, ii zaman.
Tudi v prihodnjem letu nadaljujemo v naši celotni družbi z podružbljanjem na vseh področjih našega ustvarjanja v vsakdanjem življenju in praksi. Sprejeti Zakon o,združenem delu nas vse obvezuje, da sprejete smernice čim prej realiziramo v naših nadaljnjih delovanjih. Tudi že na referendumu sprejeta določila o formiranju nove poslovne skupnosti Hrastnik — Jugometal nas še posebej obvezuje, da bi zaživela tako, da bi bili z delom in rezultati zadovoljni prav vsi. Kajti samo
formiranje skupnosti še ne rešuje osnovne problematike, predvsem v sferi proizvodnje. Zato se morajo in morejo glavni problemi reševati v TOZD, ki bi z dobro povezavo med TOZD in ostalimi strukturami tako na nivoju delovne organizacije in še naprej poslovne skupnosti dajali kar najboljše gospodarske rezultate.
Zato si upravičeno za prihodnje leto zastavljamo naše planske naloge v pogojih naše nove organiziranosti in samoupravnih oblik s še večjim optimizmom. Vse zastavljene naloge in tudi nova osnovna proizvodna sredstva, ki so bila nabavljena, ob boljši organiziranosti morajo dati boljše sadove in boljše poslovne rezultate. To pa pomeni več dohodka, kot osnova vseh nadaljnjih delitvenih kategorij in v končni obliki tudi boljša življenjska raven.
Že do sedaj je delovna skupnost pokazala vso svojo moč, tudi v težkih pogojih, zato ob jasnejših perspektivah naj ne bo nepremostljivih ovir za doseganje postavljenih nalog.
Vsem članom naše delovne skupnosti želim y letu 1978 najprej zdravja, potem pa čim več uspehov pri naših skupnih naporih.
Glavni direktor dipl. ing. Mrcina Maks
Volilna konferenca 00 ZK TOZD I-ročna in polavtomatska proizvodnja
'Večina osnovnih organizacij ZKS je v novembru opravila volilne konference, na njih ocenila delo preteklih dveh let in izvolila nove člane za organe ,organizacije ZK.
Dne ,24. novembra 1977 smo tudi komunisti v TOZD I -opravili »bilanco« svojega dela, kritično ocenili rezultate, ki smo jih dosegli. .
.-Preteklo leto je bilo zelo razgibano v političnem delovanju ZK kot glavni usmerjevalniki vsega družbenega dela. Angažiranost komunistov je bila še posebno intenzivna pri izvajanju -stabilizacije gospodarstva, na področju družbeno ekonomskega delovanja, na" področju politike krepitve ter akcijske -enotnosti partije. Da je bila aktivnost komunistov na precejšnji višini,seje .odražalo predvsem pri sprejemanju samoupravnih aktov, v bolj uspešnem- poslovanju ter v pristopu k . izdelavi novega pravilnika ’ po delovnih opravilih, h kateremu se je pristopilo na najbolj demokratičen-način. S sprejetjem zakona o združenem delu pa smo sprejeli ne le pravice, ampak tudi dolžnosti, da določila zakona zaživijo tudi v praksi. To sicer ni naloga samo članov ZK, ampak vseh činiteljev, ki so po svoji samoupravni in delovni dolžnosti za to tudi odgovor-' ni.
¡Razprava nam je pokazala številna vprašanja in pri .reševanju le teh se bodo tudi v bodoče morali aktivno vključiti komunisti. , Navedem naj le nekatere: stimulativno nagrajevanje. -Da Je hilol: tu že nekaj storjenega, 'je znano. . Rezultati nam kažejo, da je to način, ki nam je v preteklih .-mesecih prinesel rezultate, ki nas spodbujajo v nadáljnje ¡¡¡izgrajevanje sistema, da se takšen načinmagra-jevanja uvede tudi še za druge proizvodne in neproizvodne delav-. ce. Se posebno se. bomo morali-an- . gazirati pri neproizvodnih ¡struk- . turah. Kerrso rezultati, dela.neproizvodnih delavcev težko izmerljivi, brado terjali tudi daljši način. ugotavljanja, sistem pa bomo mo-., rali graditi tako, da bo novi na- , čin .nagrajevanja - resnično rezul-. tat prizadevanj in prispevka .delavca v združeno delo. Hkrati .s sistemom pa bomo 'morali izgrajevati družbeno zavest: da bi • bila na enaki 'višini‘ -kot nam in orno-” goča -zakon;
je TOZD TI —> avtomatska predela va steklene.mase so se ¡pretekli petek zbrali na volilni ¡konf erenci, kjer so zelo zavzeto, ¡konkretno in kritično, .obravnavali tako uspehe ¡kot tudi pomanjkljivosti v svojem delu v preteklem mandatnem obdobju.
'Ocenjeno je bilo, da je 00 'ZK TOZD, ÍT v tem obddb ju odigrala vlogo.-ki se je od nje .zahtevala, saj je s svojo aktivnostjo vplivala na kreiranje politike celotne TOZD; ki so jo ocenili pozitivno.
Pozitivne premike v TOZD I je čutiti tudi glede reorganizacije. Zmanjšanj« delovnih brigad in drugačna dodelava steklenih izdelkov sta pogojevali ukinitev nekaterih delovnih mest, oziroma premestitev kadrov na tista delovna mesta, kjer. so najbolj potrebni. To je bil tudi del sanacijskega programa in znano je, da nam je prinesel uspeh.
Povsem upravičena je bila kritika članov ZK -glede medsebojnega sodelovanja strokovnih kadrov pri planiranju proizvodnje na nivoju DO, kakor tudi med posameznimi TOZD..
Kot je bilo v,poročilu jasno povedano, potrdila, pa je tudi razprava, med Skupnimi Službami in TOZD še vedno -niso vzpostavljene ustrezne relacije, tako da bi bile skupne siužbe kot servis strokovnih' opravil. ki. jih proizvodnja.-ne bi. financirala po ključu na zaposlenega,- ampak po dejansko opravljenem, strokovno vloženem -delu. V. prihodnje Pas --torej čaka; ,še. veliko nalog.	;
'Zaradi problematike gospodarstva pa smo premalo storili na .idejnO-politični graditvi članov ZK.TTo bo ena izmed glavnih nalog v bodočem delu.
Konferenca maše OO ZK pa ni bila. le delovno'.uspešna, bila je . tudi slovesna'. Slovesno obeležje ji je dal sprejem novih članov v ZK. To so člani, katerih družbenopolitična aktivnost v mladinski organizaciji ‘ in drugod opravičuje podelitev članske izkaznice ZKS.
Konferenca je izvolila nav sekretariat OO ZK TDZD I Lter -.člane za nekatere- organetZK. §za Občinsko konferenco ZKS ter za na novo.formirano konferenco v kra-¡jevnkskupnasti. Za aktiv komuni-;sto.v-dehtvcev ;je .bil izvoljen tovariš ’Ljubo ifcakič. Obravnavali in potrdili smo tudi sestavo novega občinskagaTromiteja,. kakor tudi delegate,za 8. .kongres ZKS. '
Ob koncu,naj povem še to,,, da smo ,delavci .naše delavne .organizacije lahka-pan osni, kajti, ^asav^ ski komunisti. so. izbrali -delegata za XI. kongres ZKJ prav iz naše., sredine. .To -ptiznah je--oziroma zaupan jeki -jettovariš Momlr .Savič k pridobil ¡n,, svoj o ¿aktivno dejavr n.os.tjo.-naj družbenopolitičnem pod- . ro4iu. .Tovarišu-Mcmiruželimo.na kongresu pspešno: sodelovanje!
Milica ¡Kobal
To se nanaša ¡predvsem -na delo komunistov v samoupravnih -organih, iv- akcijah, lici ¡so širšega družbenega pomena, fcot -so akei--je -za cestno ¡posojilo, -pomočHol-mihškemu, skra-jevnr samoprispevek .-za dograditev zdravstvenega dama in integracijskem procesu -z Jirgometalom; aktivno smo sodelovali pri Obravnavanju in ispre-jemanju .zakona .©.združenem der lu in ne naizadnje .pri .reševanju kritičnega gospodarskega položaja same TOZD; To pa hkrati ne pomeni, da smo m doseženimi re-
zultati zadovoljni.' Z uvedbo novega . sistema obračunavanja in: plačevanja in še [z drugimi spremembami, ki smo jih izvedli V' zadnjem obdobju, se vse preveč kažejo ’slabosti tildi;v poslovanju TOZD II. Zato so bili. komunisti mnenja, da je nujno potrebno analizirati vse vzroke, zaradi katerih je tako slab gospodarski in ekonomski položaj v TOZD II, ter se hkrati lotiti akcij in .ukrepov, ki bodo zaustavili negativne težnje in kritični položaj, v katerem ise nahaja TOZD II. Vzroke tza tako --stanje Pa je 'potrebno iskati predvsem v premalo raziskanem tržišču, domačem kot tudi tujem, kar ima. za posledico zastoje pri prodaji in kopičenje zalog; premajhna organiziranosti pri -obnavljanju -proizvodnih pro--granmVj. ’Vislabd organiziranost, p i' en-rajhn a od-gov o most: pri zadanih -nalogah, nedoseganje proiz-
voflnih normativov na posameznih proizvodnih -linijah, -predolgi in hrepatrebni ‘Zastoji,- večkrat pa tuili nEDidgovorsn odnos pri j-eše- -vanj® n rlomemjsnih d|-problemov. Narjtvfe^aptpMiem-¡p® predstavlja proizvodna linija rza izide lavo, ko- i žarcevvz nogo, jcer se ponovno poj avl ja problem: .ipro-daje teh kozarcev. Ravno ob- teh ¡spremlja-1 jočih - problemih■ in slabostih - je bilo -stališče -koirnamistov, da se eu-esgično pristopi k reševanju n aveden ih. p roblemov. Nap r avi j o "se naj luikcijSki programi. določijo mn j se nosilci konkretnih nalog ;in odgavoraiost -za: njihovo iz-pdlrfje.varnje. Pri ,vsem tem pa so bili komunisti TOZD II enotni a-mnenju, da se je potrebno postaviti po robu >wem-tistim-,'ki poskušajo s svojim obnašanjem ih nedelom zavirati gospodarsko stabilizacijo, ki ipa je kljub vsem problemom in -težavam, ki iso naš spremljale, vendarle dala pomembne rezultate v letošnjem letu.	•
Treba pa je upoštevati tudi.to, da smo v tekočem letu 1977 opravili idv.a- velika; remonta na 40 t in;B -banji, da je to precejšen izpad prihodka. Rezultati poslovanja pa vseeno kažejo, da bomo paslov.no .leto 1977 le zaključili pozitivno in itako izpolnili stališče OO ŽK in željo vseh zaposlenih v TOZD II kot itudi delovne .organizacije' Steklarne Hrastnik, kar pa je tudi lep uspeh glede na težave, ki iso nas spremljale,v zadnjem obdobju.
Vsi ii in drugi napori pa so ro-. dili sadove v- organih ¡samoupravljanja, v katerih šo bili kpmiuni-sti dokaj delovni in uspešni. Komunisti TOZD II ocenjujejo, da so z delom .samoupravnih organov zadovoljni, ne morejo pa biti zadovoljni z organom samouprav-
ne delavske kontrole, ker je njena aktivnost, in prisotnost v TOZD II premajhna.; Menimo, da obstajajo problemi, ki bi jih morala obravnavati in’ ai objektivnega razloga, zakaj samoupravna delavska kontrola ni. aktivna. Zato: morajo vse družbenopolitične organizacije in ostali odgovorni, predvsem ipa ¡sindikat in ZK v svojih programih dela posvetiti delavski kontroli več časa in- nuditi vso politično ¡podporo njeni dejavnosti
Posebno -skrb je potrebno posvetiti delegatskemu sistemu v samoupravmih interesnih skupnostih, kjer prihaja ido večjih problemov glede:-sklepčnosti ter delitve dela na posameznih področ-jih. Vse to pa ima za posledico, da vedno ¡eni in isti zastopajo -défi egacijo.: :
- Tudi komunisti morajo usmerjati ; in, vzpodbujati aktivnost ■ in
-od-gov o mo,str,¡delegatov; t Skratka , -nivelj avitijie. pet nebno i sistem,: ki - bo omogočal predhodno dogovar-• janje- o- ,predloženih -programih mod člani delegacije, samoupravnimi organi, DrO v' eilj-u 'iskanja najboljših- rešitev in mnenj. 'Obveščanje no delu 'delegacije in sprejetih lsklepov mora-bazirati v smeri delegat -oz. delegacija — samoupravni organi, in- sredina, v -kateri 'deliEje: delegat.
V	razpravi o nočnem -delu žena v TOZD jé *bIlo:is tališče -komunistov,- da se mora-pokazati večje prizadevan jeDPO kot tudi tetin--ko muh- is'ilužte;!pi.i reševanju omenjenega-problema. T)PO -kot strokovne 1 službe morajo v svojih' programih - vključiti' prizadevan ja -za postopno -zman jševan je močnega idela žena, saj je Jugoslavija podpisnica mednarodne konvencije o zap oíslo vanj u žena na nočni -izmeni.
Y	preteklih dveh letih je OO
ZK TOZD II povečala število članstva kar za 100 % in zdaj šteje 31 članov. V strukturi novo-sprejetih članov je 70 % iz neposredne proizvodnje. Ne moremo -pa- biti zadovoljni is članstvom žena v QO ZK, saj sta saino dve članici ZK od 180 zaposlenih žena v TOZD II. Zato moramo biti komunisti aktivnejši pri sprejemanju žena v članstvo ZK, kar mora biti tudi stalna naloga OO ZK TOZDU.	-
Novbisprejeti člani ZK v TOZD II: Kristina Pufler, Bojan Vratar, Javo Milič, Stane. Senegačnik, Tomo -Tjldrijan.
Po razrešnici vhdistva OO ZK TOZD IT in zabvaTi sekretar ja, so komunisti izvolili . novo vodstvo ih brgarie ZK. Za novega ¡se-, kretarja je bil izvoljen Ivan ¡Razdevšek.
-.(Nadal j e van j e na 3. strani).
Volilna konferenca 00 TOZD II-atâomali
komunisti osnovne organizaci-
Na volilni konferenci članov OO ZK TOZD II
(Nadaljevanje z. 2. strani)
Sekretariat ipa. ses-t-aviljajo še: Srečko Jakšič, Savo. Tosič, Metka Bfcc, Bojan Ristovič.
Y -aktiv; komunistof delavcev je bil izvoljen' Doko Bradkševic, kot' delegat v občinsko konferenco pa Matija Koritnik.
*. V konferenco ZK. delovne orga-
nizaeije iso bili izvoljeni: Matija Koritnik,. Anton: Žagar, Edi Go-renšek, Milko Žagar, Gerhard Delpin.
V konferenco ZK krajevne skupnosti spodnji; del pa .so;- bili izvoljeni: Gerhard Delpin-in; Viktor Žagar.
Albert Kapelar
Volilna konferenca 00 Zk TOZD III-ickorirnica s satinirnico
Večina osnovnih organizacij ZK ..je že. novembra opravila volilne konference, ki so prva začetna in izjemno pomembna faza celotne-, ga volilnega procesa v katerem smo izbrali vse vodilhe organe in telesa v zveziikomunisto.v. Volitve članov sekretariata in sekretarjev osnovnih organizacij in delegatov za občinsko konferenco so pomembno delo v volilnem procesu, kajti od angažiranja sekretarja- in članov-sekretariata“ je'-v veliki meri .odvisna'. .dejavnost-, celotne os-, novne organizacije. Med' komunisti, ki. Zaslužijo,- da bi jih izvolili; smo tudi izbrali tiste;- ki’ uživajo med delovnimi ljudmi ugled in veljajo kot' člani - in zavedni Borci za uresničevanje nove ustave' in Zakona o združenem delu.
. Na. konferenci- je. sekretarka Erna. Sihur podala, izčrpna poročilo d delu OO: ZK TOZD. III za preteklo obdobje. Iž poročila je razvidno, da. smo . se-.skozi vse leto srečevali. s‘probiematika'.velike izio gube. celotnega, podjetja .-inf.kakcfc se.-. sprovajaj'0. sklepi.' samouprav-nih organov. Skupno s samoupravnimi organi, smo sprejeli.tudi ateb cijski: in stabilizacijski ..program, v.;-katerega smo si zapisali.naloge; za boljše in racionalnejše ;gospodarjenje: v; okviru . delovne::.organizacije kot tudi v: sami TOZD. Vzporedno sz ■ vsemi problemi. in.n&toi' .gami pacživo spremljamo in do.-sledno, .iivei j avl jamo zakon, o zdrur ženem.delu, kar je; bilo- razvidno;, iz razprave, udeležencev konference.
- Največ govora je bilo o načinu stimuliranja vseh delavcev, ki de-
lajo po normi in tistih, ki. opravljajo režijska.déla.
V naši TOZD je sedaj stimulirana samo kompletna satinirnica, in to na odpadek. Pripravljeni pa so že.-normativi stimulacije za sitotisk, ročno dekoriranje in brizganje, kjer bodo vključeni tudi vsi režijski delavci.
Nadalje jé tekla živa razprava
0	družbeni samozaščiti, za katero vemo; da je v naši-TOZD vredna kritike., saj še' pogosto pojavljajo kra je steklenih izdelkov, in drugega-materiala; Za preprečevanje' in zmanjšanje- teh- kraj pa smo še vse premalcr storili. Zavedati se moramo, da so poleg drugih objektivnih in neobjektivnih vzrokov tudi takšni' zgoraj navedeni problemi vzrok za slabo gospodarjenje celotnega podjetja.
Po poročilu in razpravi smo' zavzeli tudi'naslednje sklepe:
1.	Dekorirano steklo, pri katerem se, pogosto pojavljajo: kraje, rja potrebno redno, odvažatii v; skla-dišče:.goto.vih: izdelkov.
1	2; . Vodja TOZD III skupno zi izmenskimi vodji in nekaterimi. de-'
L,lavci.. morajo; v najkrajšem ■ času . zmanjšati.1 oziroma preprečiti: Kraje: \r. tem oddelku.
3.	Takoj urediti priročno, skladišče v:TOZD, kamor .se-bo. sprav-' ljal: pomožni material in barve;
|H Sprejemanje novih članov' v ZK naj ■ bo stalna naloga OO ZK. | Za sekretarja OO ZK TOZD III je bil.izvoljen tovariš Stane Deželak. kateremu želimo: pri. njegovem: delu: obilo uspehov.
Marjana Tovornik
Volilna konferenca 00 ZK TOZD IV cizelernica
Angažiranost članov ZK je potrebnejša kot kdajkoli. Zakon o ZD mora, zaživeti tudi v praksi. Komufiisti za srednjeročni razvoj TOZD in OZD.
Komunisti OO TOZD IV so z volilno: konferenco v drugem delu preteklega meseca položili tudi račune za svoje delo v preteklem 4-Ietnem obdobju. Splošna ocena je da je OO na čelu s sekretariatom delala dobro in v srhislu vseh samoupravnih in družbenopolitičnih gibanj. Komunisti šo v večini pr'merov svojo vlogo in nalogo dcbro opravili, pa naj. si“ bo to v pr meru, ko je šlo za porhembno solidarno pomoč prizadetim krajem ob elementarnih. nesrečah (Kozjansko, Posočje) kot tudi pri vpisovanju, posojila za ceste in združevanju v poslovno skupnost Hrastnik — Jugometal. Nič manjše, če ne še pomembnejšo vlogo so člani OO odigrali v zadnjih dveh letih, ko je naše podjetje za-
šlo V težave. Odločno sp se zavzeli za dosledno izvajanje sanacijskega programa, že prej pa. so skupno z ostalimi. DPO v TOZD poskrbeli za. boljše medsebojne kot tudi ekonomične odnose, v TOZD in OZD.
Takšen odnos je že rodil tudi sadove; Zlasti medsebojni- odnosi, odnosi do dela in repromateriala so: se bistveno izboljšali. Vsi organi, ki so bili formirani ob prehodu na TOZD, delajo in dosledno izvršujejo. samoupravne in’ družbene akte. Vsak član OO je neposredno vezan na bilo kateri samoupravni. organ v TOZD ali pa OZD. Njihova aktivnost pa je' evidentna tudi izven kolektiva, saj; praktično ni primera, da njihov član ne bi bil aktiven v DPO občine ali pa KS.
Člani OO ZK TOZD IV dosledno s polno mero soodgovornosti podpirajo srednjeročni, razvoj OZD; kot tudi. svoj o TOZD: Spoznanje po potrebi izgradnje nove orodjarne ni samo želja, ampak kot so pokazale raziskave, še kako velika potreba;
Investicijo vj: to vrsten- objekt je. potrdil tudi elaborat, naročen in .izdelan pri, institutu IT.C za. tržne raziskave pri gospodarski zbornici SR Slovenije.
Pomembno vlogo so odigrali elani ZK' pri- vključevanju novih članov v vrste ZK. Medtem ko je še leta 1973. bilo le 8 zaposlenih delavcev članov ZK, pa šteje danes OO ZK TOZD IV že 28 elanov. To število pa se bo v kratkem ser povečalo, kajti pripravljen in potrjen’j;e predlog za spre-jem' še štirih novih članov. Mogoče'bo število razumljivejše, če dodamo; da ttr število predstavlja skoraj 30% vseh zaposlenih: v TOZD.
Seveda pa ne manjka težav. Prehodi na . TOZD. pa zakon o združenem • delu, zlasti še medsebojni1 dohodkovni in prihodkovni odnosi, zahtevajo še. večjo in dosledno angažiranost vseh zaposlenih in zlasti članov ZK. Dosti je pri tem stvari, katere ni moč spremeniti v nekaj. urah. Potrebni so tudi tedni in meseci. Člani ZK se zavedajo, da takšno delo zahteva tudi strokovno dobro podkovanega delavca.
, Zatoje, potrebno poleg skrbi,za idejnopolitično- vzgojo: članstva nenehno skrbeti tudi za izobraže-vanjee.vseh; zaposlenih, kajti, le tako bo mogoče dosledno spremljati vsa samoupravna, in družbenopolitična- dogajanja. Na koncu so člani enoglasno potrdili . vse pripravljene predloge, za no.vo mandatno; dobo.-Sekretar OO ZK TOZD IV bo tako pa enoletnem premoru ponovno tov. Kreže Drago, kivje. v. tem času, uspešno dokončal srednjo politično - šolo Njegov namestnik pa bo tov. Jože Ržek.
Volilna konferenca 00 ZK TOZD V» energetika
Dne 2. 1'2. . 1977 je imela OO ZK TOZD V; letno konferenco; na kateri, je' kritična'ocenila svoje, delo v obdobju zadnjih* dveh let;
Iz*poročila* sekretarja* tov. 'Ludvika Krajnca je bilo razvidno, da G7GT ZK •rrb -v celoti izpolnila po-'štavljenitt-naloig; vendar pa“ je' op-’ ra vila'ogromno dela predvsem na področju samoupravne organiziranosti.'po ZZD. Posebej, se je ang.a-žlralar por. ’sprejetju* sKnSHJgkegd programaCv'OZD'; kakor' tudi' v TOZD. Člani OO ZK so, pri svoji angažiranosti vedno postavljeni v .ospredje situacije; v kateri se nahaja1 podjetje in pa naloge, ki jih
dl;:edkadrovski; politiki in spreje-manju' novih' članov: v OO ZK. V teirrdbdobju; je: bitoma nqvo .spre-jetihi.5; članov ZK. Menimo, idai je odstotek* -'članov: ZK- glede;- na strukturo in število zaposlenih še vedno premajhen, saj znaša koltih'"- 17|S odstotkov.
Temu vprašanju bo potrebno posvetiti še večjo pozornost.
Obravnavali smo tudi odnose med TOZD .in DSSS. Člani ZK so bili.mnenja,-da. morajo .ti. temeljitiIgredvsem na dohodkovnih odnosih in. svobodna menjavi dela in pa. vzajemni borbi za. čim .boljše poslovne uspehe celotne OZD.
. j
I
sÉHM
1S¡P¡
■
i

Volilna konferenca članov OO ZK TOZD V
js pred nas: postavljal-..zakon o; združenem: delu.
- V'samem poročilu :je: bito’ tudi. kritično, ocenjeno:delo: člahijv. ZK me terenu;. Poudarjeno1; jte bilo, da se' člani ZK. premalo angažirajo in. to v KS., kjer bi lahko s :svojim političnim delom in: .izkušnjami:* pomagali pri razreševanju problemov.
Na' letni- konferenci smoltudV kiitično:ocenili.;delo’.članov ZK pri sprejemanju. raznih samoupravnih 'sporazumov.: Kljub poprejšnjim' dogovorom in. razčiščevanjem se:
; e . dogajalo, da na zborih delovnih ljudi ni bilo: čutiti -akcije in enotnosti pri zastopanju1 dogovor j enih stališč.
Na konferenci je bilo govora tu-
-i Na.letni, konferenci so bili Stalni ZK mnenja, da*, bi v prihodho-stio bilo*:.potrebno posvetiti pozornostim pa aktivnost predvsem na-;slednjim vprašanjem;
: u. Sprava j a nje.; sanacijskega pro-grama
2.	Sprejem Samoupravnih aktov • 3.; Siimulativnejši način nagrajevanja
41 -Zvišanje produktivnosti.
; 5. Zboljšanje delovnih pogojev ; 6. Še .'popolnejše.'.informiranje delovnih ljudi.
7.	Kadrovska politika ' 8. Izobraževanje in usposabljanje članov ZK
* (Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Člani OO ZK TOZD V so izvolili novo vodstvo, in sicer: za sekretarja OO ZK TOZD V je bil imenovan tov. Peter Kavzar, za čla-
ne sekretariata pa tov. Zvone Si-hur in tov. Vinko Brglez.
Vsi člani OO ZK so jim zaželeli mnogo uspeha pri njihovem političnem delu. ing. Jože Guzej
Volilna konferenca 00 ZK DSSS
Osnovna organizacija ZK DSSS je imela 2. 12. 1977 svojo letno konferenco. Na konferenci je OO ZK DSSS sprejela v svoje vrste štiri nove člane. Po izvolitvi organov konference je tovariš Vujsič Milan prečital organizacijsko poročilo. Poročilo je obravnavalo koliko imamo članov, koliko novih članov smo sprejeli, koliko jih je odšlo in koliko je prišlo iz drugih OO ZK. Ker so OO ZK organizirane'po TOZD, je ta priliv iz ene osnovne v drugo večkraten in zato se menja številčnost OO
ZKS. Iz	organizacijske	ga poročila
Si ■ ¡¡g |	1 lil m	1
	KI 'j	
		
* .1	. • ■	
-i 1		khhm
Poročilo sekretarja OO ZK DSSS tov. Germadnika na volilni konferenci '	■ •
je razvidno, da se je OO ZK DSSS ukvarjala in obravnavala z različnimi problemi, kot so poslovanje podjetja, priprave na zbore delovnih ljudi o programih in realizacije programov SIS,, ocena Zbiranja' posojila za ceste, solidarnostne sobote, obravnava zakona o združenem delu, razne, informacije o obiskih naših delegacij, obravnave o samoupravnem sporazumu o poslovni skupnosti, počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa na Čebinah. Kritično je bilo ocenjeno, da se je v pogledu idejnopolitičnega usposabljanj a članov premalo napravilo, saj je bilo le nekaj takšnih predavanj. Večkrat je OO ZK DSSS razpravljala o sprejemu novih članov v vrste ZKS in to mora. biti stalna, skrb da se članstvo povečuje največ iz vrst neposrednih proizvajalcev.
Sekretar OO ZK DSSS je v svoji oceni idejnopolitične in ak-
cijske vlogie komunistov obravnaval tri poglavja, za katera je menil, da so pomembna in kritična ocena našega dela in problematike, katera smo bili priča dogodkov v vrstah ZKS.
Oba poročila sta nakazala določene probleme in osnovna izhodišča OO ZK. Pred nami so velike naloge za reševanje problematike v naši tovarni. V razpravi je bilo veliko povedanega o samoupravni organiziranosti, kako smo organizirani in da so pripravljeni predlogi za obravnavanje, katere pa morajo obravnavati zbori delovnih ljudi. Direktor delovne organizacije je člane seznanil o obveznostih, katere prinaša Zakon o združenem delu. Predvsem na področju planiranja, -to je izdelava popolnejšega in realnejšega gospodarskega načrta za vsak TOZD in DO kot celoto. Posebno je poudaril, da je pred vsemi delavci zelo pomembno obdobje razpravljanj o'samoupravnih sporazumih in drugih Splošnih aktih, za katere nas zavezuje Zakon o združenem delu. Prav v tem obdobju bi morala biti aktivnost članov ZKS največja,- biti mora glavni pobudnik in nosilec družbeno-ekohom-ske preobrazbe delovnega človeka. Izrednega pomena je tudi ureditev dohodkovnih odnosov med TOZD kakor tudi pravicah, obveznostih in odgovornostih .delovne skupnosti skupnih služb, ki opravljajo delovne naloge in opravila skupnega pomena za vse TOZD. Bila je zelo živahna razprava o' kadrovski problematiki vezani na formiranje poslovne skupnosti. Poudarjeno je bilo, da je iluzija mišljenje, ki prevladuje V premalo informiranih krogih v delovni organizaciji, da nas bo poslovna skupnost rešila vseh • problemov; Le sistematična in strokovna organiziranost proizvodnega in poslovnega procesa, kvalitetno delo služb v delovni skupnosti ter kvalitetno delo vseh in pa aktivnost vseh in.vloga komunistov bodo pripomogli k boljšemu delu in uspešnejšemu poslovanju poslovne skupnosti.
Izvoljena so bila nova vodstva in pa delegati za bližnje konference katere bodo še v tem mesecu.
člani OO ZK DSSS na volilni konferenci
OO ZK DSSS je ž letne konference na podlagi razprav in poročil formirala sklepe, kateri naj bodo napotilo za nadaljnje delo OO ZKS DSSS.
Nekateri sklepi so:
Se nadalje posvetiti skrb za pridobivanje. novih članov.
Nenehno je treba skrbeti za idejnopolitično usposabljanje.
Aktivnejše vključevanje in spremljanje samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov.
Čl ani naj se aktivnejše vključujejo na terenu v krajevne skupnosti in ostale organizacije. .
Člani ' se morajo v polni meri angažirati pri vseh naporih za iz-
boljšanje trenutne slabe gospodarske situacije v DO.
Zavzemati se je treba za pravilno kadrovsko, politiko, ki naj skrbi za pravilno razporejanje kadrov in za izobraževanje kadrov ustreznih profilov.
Še večjo skrb je treba posvetiti informiranosti v delovnem kolektivu, saj je pravilna informiranost pogoj za boljše in lažje delo samoupravne ureditve.
Konferenca je bila zaključena z željo za boljše delo in uspešnejše odpravljanje vseh težav, ki se pojavljajo vsak dan.
Germadnik Edo
PRVI OBRAČUN
Za nekatere bodoče člane naše delovne skupnosti 'se- je končalo prvo" obračunsko obdobje. Tu mislim na učence po pogodbi. Nekateri so bili tokrat ob tej redovalni konferenci prvič' ’ocenjeni v Centru strokovnih šol. Učenci prvega letnika .so razumljivo nabrali več • negativnih ocen kot učenci drugega in tretjega letnika. In kakšna je bila bilanca' učnega uspeha v prvem četrletju? Iz teorije sta .2 učenca, prav dobra, osem dobrih, štirje zadostni in štirje nezadostni.
eden z zadostno oceno; trije z dobro, in eden s prav dobrim uspehom. To oceno si je pridobil Stanko Zmazek, ki je istočasno tudi nagrajen zaradi skupnega učnega uspeha.
Z navedenimi rezultat; ne moremo biti zadovoljni. Del učencev, predvsem v prvem letniku, se po-naša-do pouka skrajno neodgovorno. Človek dobi vtis- kot da so poslani na,šolanje po kazni, da je šola kot kaznilnica, ne pa hiša. iz katere naj, .bi posamezniki prihajali vsak dan bogatejši.
Nekateri od učencev se že uspešno vključujejo v proizvodnjo izdelovanja steklenih izdelkov na MP
Ocene iz praktičnega pouka šo dosti boljše, saj so dosegli skupaj ves letnik povprečno' dober uspeh.
Kaj lahko rečemo na tako dosežen uspeh? Lahko bi bil boljši, nezadostne in Zadostne ocene so slabo predhodno znanje, nepravilen pristop k učenju ali pa se po-edincj zaradi slabega nadzora staršev ne uče. V tem letniku sta dva učenca, ki imata zaradi negativnih ocen in neupravičenih izostankov pogojno učni stalež do; druge redovalne konference’.
Drugi letnik štej e« sedem učen-, cev. Učni uspeh pa je tak, da so povprečno iz teorije dosegli dober učni Uspeh, iz prakse pa je rezultat isti. Razlika, je v tem, da je tudi pri teh učencih nekaj slabih ocen.
V tretjem letniku imamo osem učencev, ki so dosegli iz teorije slabši rezultat kot bi pričakovali. Kar trije so iz teorije ocenjeni z eno in več negativnimi ocenami.
Učni kader išče različne oblike za pridobivanje- slušateljev k sodelovanju, vendar dosegajo to pri nekaterih lažje in hitreje; pri drugih pa težje in pozneje. Ob tej vsakoletni problematiki, mislim, da učenci le niso vsega .sami krivi. Medsebojne obveznosti smp podpisali s pogodbami, le-te pa niso v materialhem smislu majhne, če pride do prekinitve učnega razmerja.
Iz-vsega' tega sledi, da starši niso odgovorni za učni uspeh svojih otrok, šola jim. je dolžna nuditi znanje, ki , ga določa učni načrt šole. Če bodo starši poskrbeli, da se bodo učenci učili doma, v šoli pa poskrbeli tudi za dodatni pouk iz predmetov, kjer je več slabih ocen, uspeh prav gotovo ne bo izostal.-
V oktobrski' številki Steklarja smo objavili daljši prispevek o novih učencih ob delu za strojne (Nadaljevanje na 5. strani)
50	let Steklarne Boris Kidrič
Rogaška Slatina
Priznanje predsednika republike — red zaslug z zlato zvezdo — zahvala in priznanje tudi našemu kolektivu
(Nadaljevanje s 4 strani) steklarje na polavtomatih in avtomatih. Poleg vseh začetnih pripetljajev, ki so se pojavljali v začetku, smo s skupino. fantov, ki so se prišli učit v Hrastnik, kar zadovoljni. Moj namen ni, da bi opisoval nevšečnosti,' ki so se občasno pojavljale tako pri delu kot v obratu družbene prehrane, pri prevozih z avtobusi, ter še vrsta drugih stvari, ki jih hitra 'sprememba življenja prinese. Vse to smo urejevali sproti,, bolj pa nas zanima, kako so se vključili v učni proces.
V celoti smo z učnimi uspehi zadovoljni, pri tem pa je bistveno, da ima večina fantov dobre delovne navade in da so v Centru stro-
kovnih šol učenci Drago Lazič, Mirko Pejič in še nekateri dobili pohvalo.
Učenci za polavtomatsko proizvodnjo so, se doslej privadili, na delovno okolje v podjetju. Poudariti velja, da je nekaj fantov razmeroma hitro pričelo obvladovati tehniko obdelovanja- steklene mase. S'temi fanti bomo lahko počasi začeli popolnjevati brigade, jasno z razumevanjem/že starejših delavcev, predvsem pa brigadirjev.
Tudi ta skupina fantov se prizadevno uči v popoldanskem času. Značilno je, da jim jezikovne razlike delajo vse manj. težav.
. Alojz Janežič
S svečano sejo delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij sta kolektiva Steklarne Boris Kidrič in steklarske šole proslavila redek in nadvse pomemben jubilej — 50-letnico oziroma 30 let u-spešnega dela in razvoja. Na o-srednji proslavi, ki je bila 26. novembra v stekleni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina, je kolektiv steklarne sprejel iz rok republiškega sekretarja za industrijo tov. Iva Klemenčiča Odlikovanje — red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito.
Steklarna Boris Kidrič je Začela z delovanjem leta 1927, potem ko je bila dokončno ukinjena zagorska steklarna. Začetek je bil težak, prvi delavci pa so bili domala praktično vsi prej zaposleni v zagorski in hrastniški steklarni. Ob izjemnem prizadevanju celotnega članstva je kolektiv napredoval iz leta v leto. Njegov,glavni proizvod, izdelki iz visoko kvalitetnega kristala, pa so vse pogosteje našli kupce zunaj naših meja. Leta 1953 se je kolektiv, v spomin na našega veiikega revolucionarja, misleca, ekonomista in praktika narodnega heroja Borisa Kidriča, preimenoval v steklarno Boris Kidrič.
Ob nenehnem razvoju, širjenju in vse večjih delovnih nalogah je bila dnevno prisotna potreba po kvahtetnem in za delo sposobnem krdru. Zato ni čudno, da je bila prav na pobudo kolektiva leta 1947 ustanovljena Industrijska steklarska šola v Rogaški Slatini. Ta šola je nedvomno upravičila svojo ustanovitev. V vseh teh le-tije je usposobila nad 800 strokovnih delavcev, tj. steklarjev, brusilcev in drugih prepotrebnih kadrov za tovrstno industrijo. Na osrednji svečanosti sta kolektiva podelila vrsto priznanj svojim ne-
posrednim partnerjem, kupcem, izvoznikom in ostalim sodelavcem. Med tistimi, katerim je kolektiv .steklarne ob tej priliki izkazal pozornost in Zahvalo za izjemno in nesebično pomoč pri napredku in razvoju, je tudi naš kolektiv. Priznanje je iz rok direktorja tov. Voja Djinovskega sprejel naš direktor dipl. inž. Maks Mrcina. Skromna darila, želje za nadaljnji uspeh in razvoj pa sta kolektivoma steklarne in šole v imenu delovnih ljudi, samoupravnih organov in DPO Steklarne Hrastnik zaželela in izročila tov. Jože Premec in Janez Ciglar.
Naj še dodamo, da je bila ob tej priliki odprta nadvse zanimiva razstava steklarskih eksponatov, ki je v avlo pivnice zdravilišča privabila veliko število obiskovalcev. Med razstavljenimi izdelki pa smo zasledili tudi številne primerke, izdelane v Steklarni Hrastnik. Brez dvoma, da je prav ta razstava dosegla svoj namen. Steklarski poklic, ki ga premnogi pojmujejo predvsem za nečloveško garaškega, je tokrat prikazala tudi v drugem, širši množici dokaj neznanem — viso-kokvalitetnem, skoraj bi lahko rekli umetniško prisotnem pogledu. Sicer pa šo zastavljeni izdelki to zaslužili. Ne gre samo za kvalitetno in brezhibno izdelavo primerkov, ampak je v njih s prefinjenim in estetsko naglašenim poudarkom izpeljana1 tudi vsa prefinjenost oblik in sloga ročnega dela. Ta pa na tej razstavi u-pravičeno nosi etiko umetniškega dela.
Ob priliki svojih kot tudi Titovih in partijskih jubilejev Sta kolektivi steklarne in šole organizirala vrsto kulturnih in športnih prireditev. Zlasti na slednjih so s spremenljivim uspehom nastopali tudi naši športniki in športnice.
Dragi tovariš Tito!
Zbrani na prvem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu iiz Slovenije ti pošiljamo najpriisrenejše pozdrave. Naše srečanje je povezano z republiško proslavo 30-letnice izhajanja glaisil v organizacijah združenega dala, ki pa je toliko bolj slavnostna v letu, ko praznujemo tvoje in naše jubileje.
Udeleženci ¡srečanja'—bilo nas je več kot sto -§§ smo tri dni poslušali in obravnavah probleme, ¡s katerimi se srečujemo na področju obveščanja v ¡združenem delu. Moramo reči, da teh problemov ni malo, vendar pa jih bomo — v to ¡smo prepričani — s ¡skupno akcijo, predvsem pa ob podpori Zveze komunistov, uspešno rešili. Pri tem se ravnamo po tvojih besedah, da je objektivna in vsestranska obveščenost delavcev, zlasti o njihovih najbolj življenjskih vprašanjih v ¡njihovem delovnem okolju, pogoj za uspešno im dobro samoupravljanje. Tega :se mi, uredniki, ¡novinarji in organizatorji obveščanja v organizacijah združenega dela dobro zavedamo, saj ¡smo vedno v ¡neposrednem stiku z ¡delavci in se tudi neposredno ¡soočamo s pritiski raznih protisamo-upravnih isik ki si lastijo monopol ¡nad informacijo in s tem žele čim več ¡moči in odločanja obdržati v svojih rokah, ¡g
Ko izpolnjujemo ¡svoje poslanstvo, se vedno zavedamo tvojih besed, ida je treba iti po informacijo predvsem in ¿lasti k ¡delavcu na ¡njegovo delovno mesto ter prisluhniti njegovim željam in potrebam.
V Sloveniji izhaja približno 500 ¡glaisil v organizacijah združenega ¡dela v nakladi 800 tisoč izvodov ene številke. To so ¡sicer zavidljivi rezultati, vendar pa nas zaskrbljuje dejstvo, da v mnoigih organizacijah združenega dela sistem obveščanja še ¡ni prav zaživel. V mnogih okoljih je še veliko neurejenih razmer tistih, ki jim je obveščanje delovna idolž-most.
Na srečanju smo se dogovorili ¡za konkretno akcijo , v prihodnje in dobili družbenopolitično podporo, pričakujemo in želimo pa to podporo tudi v ¡praksi, isaj jo pri uresničevanju ¡zakona 6 združenem delu is področja obveščanja resnično potrebujemo, g
Zagotavljamo ti, da se bomo pri ¡svojem ¡delu Vedno ravnali po tvojih načelih, 'izpolnjevali bomo naloge, ki jih pred nas postavlja celotna ¡samoupravna ¡socialistična ¡skupnost.
S posvetovanja ti, tovariš Tito, pošiljamo najiprisrčnejše pozdrave.
Dovoli nam, da ti ob izteku tega leta vsi zaželimo kot graditelju socialistične samoupravne Jugoslavije in uglednemu borcu za mir, neuvrščenost in pravične mednarodne odnose v novem letu čimveč zdravja, osebne sreče in zadovoljstva.
Bled, 24 decembra 1977
Organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji in ¡sodelavci glasil , _.. -	' ■	. v organizacijah združenega dela
iz SR Slovenije
Prvi obračun

Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Hrastnik želijo vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1978
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZK Občinski svet zveze sindikatov Skupščina občine Hrastnik Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik Občinska konferenca ZSMS

Delovanje i
(Nadaljevanje)
Glede samega načina odločanja v občinski skupščini je že od sprejetja novega statuta praksa takšna, da se o posameznik odloči tvab ne iglasuje, temveč se delegati sporazumevajo. Menimo, da je takšen način primeren in ustrezen vsebini delegatskih odnosov in načinu odločanja v delegatskih skupščinah.
, Med vzroke, ki pogojujejo stanje, da danes ugotavljamo, da s funkcioniranjem delegatskega sistema in samim delom članov delegacij in delegatov nismo zadovoljni, spada vsekakor vprašanje družbenopolitične in ekonomske izobraženosti članov delegacij in delovnih ljudi ter občanov nasploh. Da bi se to stanje vsaj del-no popravilo, so občinske družbenopolitične organizacije .(SZDL, sindikat, ŽK): pripravile - doslej več seminarjev, na katerih so se člani delegacij usposabljali in izobraževali z namenom, da bi bilo njihovo delo v delegacijah boljše. Ugotoviti je potrebno, da je tak način izobraževanja prispeval k nekoliko boljšemu delu . v' nekaterih sredinah, da pa ne moremo biti zadovoljni z odzivom članov delegacij, na organizirane seminarje. Zaradi tega bo z izobraževanjem nujno potrebno nadaljevati^ ob tem pa z večjim vplivom družbenopolitičnih organizacij zagotoviti, da botdo v proces izobraževanja vključeni vsi člani1 delegacij.
Delovanje občinske skupščine
Za dosedanje delo občinske skupščine nedvomno iahka ugotovimo, da se je precej. izboljšala udeležba delegatov na sejah, posameznih zborov, poslej ^pretečenem obdobju nismo imeli problema . nesklepčnosti Vse sklica-né seje oziroma zasedanja šo bila Opravljena ob vsakokratnem.prvem sklicu. Pri tem je ugotovljeno, da je bila povprečna udeležba delegatov na zasedanjih zbora združenega dela 87,5 %, na zasedanjih zbora krajevnih skupnosti 86 % in na zasedanjih družbenopolitičnega zbora 73 udelež-. bo smo lahko povsem zadovoljni, z izjemo udeležbe delegatov na zasedanjih družbenopolitičnega zbora,, kjer pa je takšna.udeležba objektivno opravičljiva z ozirom na to, da imajo delegati tega zbora stalni mandat in da je od izvolitve do danes nekaj delegatov odšlo iz občine, nekateri so umrli ali pa šo bili dalj časa odsotni.
Z ozirom na to, da niso bile o-pravljene dopolnilne volitve delegatov družbenopolitičnega zbora, je glede na povedano tudi u-deležba delegatov na zasedanjih družbenopolitičnega zbora lahko ocenjena kot zadovoljiva!
Nadalje je značilno za doseda-nej delo delegatske skupščine tudi to, da je bilo v preteklem obdobju postavljenih bistveno več delegatskih vprašanj, kot na. sejah prejšnje občinske skupščine. Posebej pomembno je tudi dejstvo, da je v razpravah sodelovalo večje število delegatov, čeprav bi prav tu pričakovali, da bo število še večje. Morda je temu tako tudi iz razloga, ker' doslej praktično zbori občinske skupščine niso obravnavali nobene pomembnejše, odločitve, za katero bi pri-
in skupščinskega sistema
šla pobuda za obravnavanje iz delegacij.
. Lahko .rečemo, da je vse gradivo za 'zasedanje doslej pripravil in oblikoval izvršni. svet.; Takšno prakso bo v bodoče nedvomno treba spremeniti in prek družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih .organov, zagotoviti, da bodo -prihajale pobude prek delegacij in delegatov. Gotovo je, da bi s takim načinom dela in vplivom delegacij oziroma delegatov, na dnevni red in vsebino dela v občinski skupščini y večji meri odražali trenutne in dolgoročnejše interese in potrebe ljudi in občanov in s tem obogatili delo zborov občinske skupščine.
Za prepočasno uvelja vij atije delegacij kot sestavnega dela našega' samoupravnega sistema je! prav gotovo več vzrokov; eden bistvenih pa je nedvomno ta, da so delegacije ostajale v mnogih sredinah »izve.n dogajanj in reševanja .vsakodnevne problematike«. Doslej skoraj ni bilo zaslediti primera, da bi vabili.delegacije ali vsaj delegate oziroma vodje delegacij k obravnavanju problemov, k usklajevanju stališč in sprejemanju pobud, tako na pod-dročju delovanja družbenopolitičnih, organizacij kot samoupravnih organov v,sredinah, kjer.delujejo delegacije, Zaradi takšne situacije so bili delegati v večini primerov postavljeni v težke .situacije, ko so morali odločati,p najvažnejših vprašanjih v občinskem merilu, niso pa mogli sodelovati pri spoznavanju problemov, ustvarjanju variantnih-1 rešitev, skratka-niso-imeli možnosti času pred odločanjem kontaktirati s svojo delegatsko bazo in se tako 'opredeljevati o posameznih rešitvah že v sami zasnovi. V tem pogledu mislimo, da so že storjeni prvi koraki, da bodo delegati lahko sodelovali že v začetni- fazi sprejemanja in oblikovanja stališč -o . posameznih problemih, s tem ko skuša občinska skupščina sprejeti nekatere akte v dvofaznem postopku.
Tako bodo delegacije oziroma delegatr predi dokdnčno pdločitvi-jo lahko preverili posredovane predloge v svoji delegatski bazi, obenem pa bodo pri reševanju in dokončni odločitvi pritegnjeni dejansko tudi delovni ljudje in občani.
Ker smo na tem področju šele na začetku, bo naloga družbenopolitičnih organizacij tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, da na vsebino takšnega načina sprejemanja aktov v.naši občinski skupščini posebej opozorijo delegacijo in vodje delegacij, da .se bp lahjso takšna oblika dodobra izkoristila in da bo pomenila bistveno drugačen pristop k odločanju v občinski skupščini.
Že uvodoma je bilo ugotovljeno, da je potrebno dograjevati mehanizem sporazumevanja in dogovarjanja v skupščini. Zagotoviti je potrebno, da občinska skupščina, razen izvršnega Sveta, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komisije za volitve in imenovanja, praktično nima drugih pomembnejših organov. Z ozirom na izkušnje bo potrebno razmisliti o tem, da bi posamezni odbori gle-
de na potrebe ustanovili odbore, svete ali komisije, ki bi omogočili, da bi v skupščini; v delegacijah, temelnjih. organizacijah in krajevnih skupnostih pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih prišlo do izraza izoblikovana stališča in predlogi in da bi različna stališča medsebojno soočali in usklaejvali že na nivoju teh organov, in ne samo tako kot- doslej, na zasedanjih zborov. Takše način bi nedvomno zagotovil tudi to, da bi v večji meri kot, doslej prišla ob posameznih predlogih do izraza ustrezna strokovno mnenja.
Pri. delu posameznih zborov občinske skupščine je potrebno najprej ugotoviti, da zbor združenega dela, ki ima vsekakor posebno težo in na katerem leži maj-večji del odgovornosti za gospodarsko dogajanje v občini, ni deloval zadovoljivo, Za takšno ugotovitev je zopet več razlogov. Na prvo mesto moramo tudi postaviti dejstvo, da delegacije niso povezane z delegatsko bazo, z družbenopolitičnimi organizacij a-mi in samoupravnimi organi v temelj nih organizacij ah združenega dela in delovnih .skupnostih.
Zaradi tega člani, delegacije tudi niso v zadostni meri seznanjeni niti s problemi, v lastnih sredinah. Kot posledica nezadostnega poznavanja situacije in odnosov v svojih sredinah se odraža tudi nastopanje in delovanje delegatov na zesedanj ih zbora združenega dela, ko so največkrat le pasivni opazovalci in udeleženci zasedanja. Prav na tej relaciji povezanosti delegacij z delegatsko bazo bo nujno potrebno doseči pozitivne premike, da' bi se spremenilo delo delegatov v zboru združenega dela in če hočemo, da bomo lahko v bodoče drugače ocenili delovanje zbora združenega dela kot celote. Zaradi nepovezanosti ali slabe povezanosti delegacij in delegatov z. delegatsko bazo" je tudi povsem utemeljena ugotovitev, da delegati in delegacije ne obveščajo ustrezne organe in skupnosti o svojem delu.
Nadaljnja pomanjkljivost,'ki je očitna pri delu delegacij, je v tem, da predstavlja delo delegacije le obravnavanje prejetega gradiva za zasedganje zbora združenega dela občinske skupščine. Drugih problemov oz. vprašanj delegacije skorajda ne obravnavajo in zato je tudi razumljivo,
da na zasedanjih zbora združenega dela ni bilo doslej podanih pomembnejših iniciativ za obravnavanje posameznih zadev. Tudi to stanje zahteva, da se vzpostavi tesnezša vez med delegacijami in organi upravljanja, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, za kar bi morala biti posebej zadolžena sindikalna organizacija.
Za delo zbora krajevne skupnosti je predvsem značilno, da delati, ki delujejo v tem zboru, postavljajo mnoga delegatska vprašanja. Večina teh vprašanj je ozko povezana na življenje in delo v posameznih krajevnih' skupnostih ali na še ožja področja, med njimi pa je največ vprašanj s področja komunalne problematike. Med delegati tega zbora je še vedno dokaj prisotno mišljenje, da večino problemov, na katere opozarjajo, lahko reši občinska skupščina oz. njen izvršni organ —svet ali drugi pristojni organi s Sredstvi iz občin-, skega proračuna. Delegati so premalo orientirani na celoten sklep družbenega dogovarjanja in samoupravnega ; „ spprazumevanja. Pri njihovem delu je čutiti dvoličnost v tem smislu, da nastopajo z zahtevami do občinskih «organov' kot, občani krajevnih skupnosti, da pa se drugače obnašajo, kadar nastopajo kot de-1 lavci na zborih delavcev v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah. Ker je to eno izmed •- osnovnih idejnopolitičnih vprašanj, bo. naloga organizacije socialistične zveze, da delegacije v krajevnih skupnostih in;za de-: elgiranje delegatov v samoupravne interesne skupnosti na to problematiko posebej opozori-
Glede'na to, da je bilo postavljenih, doslej mnogo delegatskih vprašanj s področja delegacij iz «krajevnih skupnosti, je izvršni svet,- odgovoren , za delegatska delegatska vprašanj a, - posvetil temu posebno skrb, tako da lahko'" rečemo, da so delegati z odgovori in predlaganimi rešitvami v veliki večini primerov zadovoljni.-Tudi za delo delegacij, v krajevnih skupnosti je značilno, da je njihova povezanost z organi v krajevnih skupnostih in z druž-beno-političnimi organizacij ami nezadovoljiva, kljub temu pa je an mestu realna ugotovitev, da je povezanost zlasti s krajevno organizacijo SZDL že evidentna.
(Nadaljevanje na 7. strani)
♦ ♦
♦ ♦ ♦
T ♦ ♦ .
J
♦	n	'	-	£	.
♦
♦
♦
♦ m 1 m ♦
Terenska konferenca SZDL Hrastnik -spodnji del, želi članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo sreče in delovnih uspehov v letu 1978

(Nadaljevanje s 6. strani)
Delovanje družbenopolitičnega zbora naše občinske skupščine se odvija po določilih statuta občine Hrastnik, za katere pa bi morali, ugotoviti, da niso dovolj precizna in pretehtana^ tako da daje statut temu zboru preveč pristojnosti. V tem pogledu bo- potrebno določila statuta, kot je bilo že omenjeno, spremeniti in dopolniti in opredeliti delo tega zbora tako, kot je to določeno v ustavi SR Slovenije. Zlasti lahko ugotovimo, da bo v prihodpje potrebno drugače zastaviti delo tega zbora, ki naj bi opravljal povezovalno in družbe-, nepolitično; - usmerjevalno .vlogo, kar pa bo možno zagotoviti ob primerni; aktivnosti vseh družbeno -političnih. organizacij v občini. Za delegate tega zbora je nesporno, da so vključen v delo organov posameznih družbeno-po-ljtičnih organizacij, tako da imajo vse možnosti kreativno vplivati na podajanje iniciativ in na oblikovanje, predlogov, ki naj se obravnavajo in -sprejemajo v- občinski skupščini.
Poleg delovanja zbora namočenih zasedanjih' j e s statutom določeno skupno; zasedanje vseh zborov občinske skupščine. Gle-
de takšnih zasedanj je potrebno reči, da so bila v prvem letu po konstituiranju delegatske skupščine pogosta in da takšen način zasedanja favorizira tudi občinski statut. Kljub temu pa je občinska skupščina že pred več kot letom dni pričela s prakso,- da zbori zasedajo in odločajo ha ločenih zasedanjih. Takšna praksa je vsekakor sprejemljivejša in daje, delegatom več možnosti za tvorhejše delo v posameznih zborih in bo tudi ta del občinskega statuta potrebno v prihodnje spremeniti in prilagoditi dejanskim razmeram.
Nadalje je potrebno omeniti soodločanje skupščine SIS z zbori občinske skupščine. Določila o takšnih zasedanjih v občinskem statutu so izredno skopa in ugotoviti je potrebno, da na tem področju tudi v praksi nismo prišli daleč. V vsem preteklem obdobju sta bili sklicani le dve takšni- zasedanji, zaradi tega bo tudi določila o teh zasedanjih v statutu treba v bodoče bolj konkretizirati in konkretneje našteti primere,; v katerih soodločajo skupščine ali drugi organi SIS skupaj z zbori občinske skupščine.
(se nadaljuje)
v razpravi vprašanju zaščite tistih delavcev, ki so predstavljeni invalidski komisiji, ko ta meni, da je delavec še sposoben opravljati svoje delo, naš obratni- zdravnik pa meni drugače. To je primer Jožeta Kralja in Jožeta ' Volavška. Navzoči so menili, da bi morali vnesti v samoupravne akte, kdaj bi lahko w. podjetju zavarovali osebni dohodek posameznikom, ko gre za - izčrpanost pred upokojitvijo;:: a -ni pogojev ;za priznanje invalidnosti.
ga doma Trbovlje.
Poleg teh vprašanj so se navzoči dotaknili š? več drugih vprašanj, iz katerih so se'napravili po-zitiVni zaključki za nadaljnje de-
lo.	Prav tako so izvolili nov odbor v sestavi: Viktor Volf and, David Stopdnšek, Marija Brečko, Stane Pušnik, Maks Kaluder, Ivan Tržan in Alojz Janežič.
Prisotni so povedali, da je ta delegacija delavcev preveč prepuščena sama; sebi, da o tej kategoriji delavcev spregovori tudi druž-
Sestanka delovnih invalidov steklarne se je kot gost udeležil tudi tov. Primon iz rudnika
ZBOROVALI SO
.Delovni invalidi- našega pod jet-ja so se zbrali, da pregledajo svoje delovanje- v. pozitivnem in negativnem pogledu. Ugotovilo se je,-da je odbor dosegel pri urejanju zadev s , jadrpčjav- rinvalidskih-vprašanj več :-a!i-manj zadovoljive rezultate.
Odbor je pri reševanju invalid-nostnih zadev, poskušal urejevati; stvari v zadovoljstvo posameznikov in pod jetja: To pa ni bile vedno lahko, saj so bili -tudi primeri, v katerih je bil4-odbor tudi brez moči. Pri. tem pa je bilo tudi vedenje'posameznikov daleč od mo-, rale delavca-samoupravljalca in ne nazadnje osebe, ki rji je zmanjšana delovna sposobnost. Da bi se na tem področju dalo kar največ narediti, ni bila samo stvar dose-' dan j ega odbora, ampak skoraj; vseh 90 članov, ki,imajo svojo invalidske številko. In o tem je: tekla beseda.
Načrtneje je treba strokovno pomagati posameznikom že takrat, ko je delavec evidentiran za postopek za ocenitev pred invalidsko komisijo, prve stopnje. Ugotovljeno je bilo, da je vedno težje
pri - prerazporeditvi.,- Prerazporejanje ;je začetek in osnova nadaljnjega ponašanja, .počutja -in tudi osnova medsebojnih odnosov. Začeti bo treba spoštovati samoupravni sporazum o nameščanju in razporejanju invalidnih oseb. Zaključek pri tem naj bi bil, da se vrata TOZD takim delavcem nc smejo zapirati, saj imamo v večini primerov- opravka z delavci, ki so pustili več kot 15 ali celo nad 25 let samega sebe v tovarni.
Postavilo se je tudi vprašanje vrednotenja preteklih bonitet prosilcev stanovanj. TOZD ne priznava priznanj, ki jih posameznik uveljavlja pri zahtevku za- novo stanovanje. Priča smo primerom, da bi moral posameznik delati še dolgo vrsto let, če bi hotel nabrati zadovoljivo število točk, da bi bil upravičen do stanovanja, saj je premik na prioritetni- listi počasen,- premeščeni delavec pa čaka kot začetnik v novem TOZD enako dolgo kot tisti,: ki imajo prvo zaposlitev, kljub temu. da imajo morda že dvajsetletno delovno dobo.
Posebno pozornost so- posvetili
Poročilo predsednika tov. Ivana Tržana na sestanku delovnih invalidov 1 Steklarne Hrastnik
Pozitivno je -tudi mnenje, da se postavi- zahtevek prek delegatov v občinski samoupravni skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, da naj invalidska ker-misija dela. v; Trbovljah in da v komisiji dela'kot član specialist za medicino dela iz zdravstvene-
benopolitična organizacija in samoupravni organi v podjetju, saj je splet vprašanj pri urejanju teh zadev kar precejšen, izvoljeni odbor pa je samo posvetovalni organ, le s pravico -predlaganja..
Alojz. Janežič
♦ ♦ ♦
Ob izteku, poslovnega; leta in ko stopamo,v leto 1978 želi
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA HRASTNIK
uspešno in zadovoljno novo leto
Ob tej prilikijse zahvaljujemo samoupravnim organom za do-'; sedanje sodelovanje, krvodajalcem pa v Imenu ozdravljenih -.bolnikov, ponesrečencev in porodnic, ki ste jim pomagali pri ozdravitvi z-vašo darovano krvjo. .	1
Želimo enako sodelovanje tudi v letu 1978.	|
Občinski odbor RK | Hrastnik	?
-■ v	; „■	; J ♦
♦ ♦ ♦
Vsem članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik želijo srečno ter uspehov polno novo leto 1978
Godba in pevski zbor DPD Svobode II

Srečanje z
Ko človek konča katerokoli šolo, začne delati, da si zasluži svoj kruh, pravimo, da je stopil v življenje. In na začetku te poti se nikoli ne vprašamo, kako bo čez 35 oziroma 40 let, prepolni smo delovne vneme. Toda leta minejo, čas teče neusmiljeno dalje in tako je minil tudi našim sodelavkam in sodelavcem, s katerimi smo se srečali 26. novembra 1977 z namenom, da na slovesen način zaključimo njihovo delovno dobo in odhod iz delovnega kolektiva.
Direktor DO steklarne Maks Mrcina, dipl. ing., je v imenu kolektiva in v svojem imenu pozdravil letošnje upokojence
Grčar Ljudmila, Mrak Štefanija, Štiher Robert, Žibert Franc, Tr-žan Matilda, Vovk Maria, nekaj pa je bilo tudi odsotnih.
Navzoče je najprej pozdravil tov. Vidovič Franc, potem pa je letošnjim upokojencem spregovoril direktor delovne organizacije Steklarne Hrastnik dipl. inž. Mrcina Maks in se jim v imenu kolektiva zahvalil za vloženi trud in delovne napore, ki so jih tudi oni vložili za gradnjo in razvoj našega delovnega kolektiva, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Na koncu je izrazil upanje, da s tem srečanjem ne bi potegnili črte med delovnim kolektivom in upokojenci, ampak da bi tudi vnaprej sodelovali oz. se še kdaj srečali.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik izvršnega odbora konference OQ sindikata Steklarne Hrastnik tov. Cigler Janez.. V i-menu upokojencev je izrekel zahvalo tov. Žibret Franc. Potem so izpili zdravico: na zdravje, na lepe spomine, na to srečanje, na dni in leta, ki so jih prebili v delovnem kolektivu, na čas, v katerem je bilo mnogo trdega dela, zgodilo se je marsikaj veselega pa tudi grenkega. Vendar človek na slabo pozabi. Prisotni so si ogledali tudi film z lanskoletnega srečanja upokojencev.
Na srečanju so se zbrali: Arlič Stanislav, Stoklasa Jože; Ovnik Marija, Kelner Franc I., Gabrič Vida, Dornik Štefanija, Lanegar Pavla, Blaško Viktor, Malenšek Jožefa, Smode Terezija, Mastnak Martina, Zore Vinko, Blaznik A-lojz, Završnik Leopold, Knez Marija, Prah Jože, Udir Kristina,
■__
Srečanje je potekalo v prijetnem, sproščenem vzdušju. Mnogo je bilo obujenih spominov, veliko šal se je nabralo v teh letih, ki so zdaj znova privrele na dan.
Čas je ob pesmi in pogovorih vse prehitro mineval. Prvi so se začeli poslavljati, vsakemu pa se je na obrazu prelival nasmeh, bir

V imenu upokojencev se je zahvalil za pozdravne govore tovariš Franc Žibert — zahvalil se je tudi za pogostitev in darila
Z zanimanjem so upokojenci poslušali besede tovariša direktorja
upokojenci
lo je to prijetno, skupno srečanje, ki se je sicer končalo, vendar pa vsi upamo, da to ni resničen konec. Ostaja še del, ki so ga vložili v delovni kolektiv, izkušnje in znanje, ki so jih prelili na druge sodelavce, na mlajši rod.
Stisnili smo jim roko in dejali:
»Hvala«. Hvala za trud, delovne napore, vnemo in nesebičnost.
Svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so zdaj odšli, kolektiv želi še veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v življenju. Predvsem pa še kdaj na svidenje!
Jasna Kosm
Naše upokojene sodelavke na poslovilnem srečanju
Svečani del bo kmalu končan, potem se bomo poveselili ob dobri
kapljici
Letošnji upokojenci steklarne Hrastnik, predstavniki kolektiva in družbenopolitičnih organizacij so se skupaj še slikali
ZAHVALA
' Uredništvu | našega' glasila Steklar bi se rad zahvalil za' pozornost, ki nam jo izkazuje s tem, da nam, upokojencem steklarne, redno pošilja svoje glasilo. Tako smo tudi mi seznanjeni z vsemi napori, ki jih premagujete pri delu.
■ Dovolite mi tudi, da' vam zaželim veliko delovnih'uspehov in osebne sreče v letu 1978.
Upokojenec Emil Benčina
Težko je slovo od kolektiva, v katerem si. preživel celo življenje |
POGOVARJALI SMO SE...
KAJ NAM PRINAŠA NOVO LETO?
Bodo plačilne kuverte debelejše? Pogovor s tovarišem Adijem Zaletelom — predsednikom komisije za pripravo in izvedbo stimulativnega načina nagrajevanja.
Smo tik prod novim letom, .torej dnem, ki ne. pomeni samo ponovno odštevanje mesečnega zaporedja, ampak vse kaj več. Se pravi, da ne gre samo za preživi-tev najdaljše noči v letu, trenutnega razpoloženja in kaj bi še na-: števali. J
Novo leto je pač nek časovni rok, ob katerem zaključujemo stare in .'načrtujemo nove naloge tako v družbenem kot privatnem življenju.. Priznati pa si moramo,' da se vedno vračamo, na ista izhodiščna vprašanja, ki tarejo normalnega človeka iž dneva v dan, pà tudi pred preživitvijo najdalj- • še in ;— če že hočete — tudi naj-1 bolj vesele noči V letu. To je ma-, terialna osnova, ali kot smo navajeni bolj po domače — denar. Da, vse več je 'tistih, ki smo še kako odvisni od tega »-Sodobnega človekovega spremljevalca«-.
Zato ni čudno, da je v teh predprazničnih dneh precej débat okrog tega, kaj nam bo prineslo novo leto v tem pogledu. To je povsem normalno vprašanje,, zlasti še za naše delavce, Ici se predobro zavedamo, s kakšnimi težavami se srečuje kolektiv v nekaj zadnjih letih. Zato povsem upravičeno pričakujemo od vsakega novega leta nekaj novega, nekaj posebnega, nekaj več Skratka, živimo v pričakovanju tako željenega povišanja našega osebnega dohodka. No, tistega dedka mraza, ki nam, bo prinesel plačo, najbrž in — kot kaže — tudi verjetno ne bo. Je pa nekaj drugega, še kako aktualnega in družbeno pomembnega. Dobro leto je, odkar smo sprejeli Zakon o združenem delu, ali kot ' ga tako radi imenujemo »mala ustava«. Roko na srce, mnogo o njem govorimo, kot pa smo ga dejansko občutili. Vse preveč je še tistih, ki ga poznajo, samo na papirju in jim služi kot' vsakodnev-
na fraza'. No, to se ne bo moglo trditi ravno za nas. Saj nas je že zdavnaj privedel do tega, da smo na marsikatero vprašanje začeli gledati bolj resno in se tako tudi vesti. Eden izmed vsekakor glavnih področij, ki jih prinaša zakon p združenem delu je vsekakor področje dohodka, delitev prihodka in sredstev za osebne dohodke. Z novim letom naj' bi ravno pri nas na tem področju doživeli bistvene spremembe. Način nagrajevanja za naše delo jie tisto, za kar si po vrsti zatrjujemo, da ni v redu in se čutimo prizadete. Za dokončno rešitev teh vprašanj smo že pred meseci v naši delovni organizaciji formirali komisijo, ki naj bi dokončno pripravila predlog za ureditev tega stanja. Komisija: je svoje delo, tako vsaj zatrjuje večina, dobro opravila. No, če je to res, bomo šele videli. S tem še zdaleč ne mislim izražati skeptičnost glede njenega dela, vendar praksa kaže, da smo pač takšni, da govorimo in zatrjujemo eno, kasneje pa smo pripravljeni vse skupaj precej drugače' zatrjevati.
V uredništvu se nam je zdelo primerno, da glede tega zastavimo nekaj vprašanj predsedniku te komisije tovarišu Adiju Zaletelu. Komisija je za časa svojega dela izdala dva »informatorja«, pa bi bilo vseeno primerno slišati še njenega predsednika.
Ena izmed najvažnejših sprememb, katero ram- prinaša zakon o združenem- delu je družberio-ekonomska preobrazba delavcev v združenem delu, njegov položaj kot neposrednega proizvajalca1 in upravljalca z družbenimi sredstvi, torej s svojim in družbenim hib nulim delom. Tem zakonskim obveznostim, . oziroma obveznostim, za katere nas tako obvezuje zakon, moramo delavci v združenem delu zadostiti ž-izdelavo novih dohodkovnih odnosov, izdelavo sistema delitve osebnih dohodkov, kateri bo neposredno odvisen od rezultatov skupnega dela, in delovnega prispevka posameznika v proizvodnem ali poslovnem procesu. Ta novi pravičnejši način delitve sredstev za osebne dohodke je bil cilj dela komisije za pripravo in izvedbo stimulativnega načina nagrajevanja. Komisija jie bila sestavljena. iz predstavnikov vseh TOZD in DSSS. Skupno pa je štela osem članov.
Naloga vsekakor ni bila niti malo nezahtevna. Nam lahko poveš kaj več o delu komisije?
Naloga, katera je bila pred komisijo, je bila izredno nehvaležna, saj vsi vemo. kako delikatno področje predstavlja delitev sredstev za osebne dohodke.. Vendar je komisija z vso 'resnostjo pristopila k izbiri osnov in meril za ugotavljanje delavčeve delovne uspešnosti. Kajti zakonske sankcije so dejansko prisilile vse delovne organizacije, da morajo sprejeti ustrezne osnove za začetek uresničevanja delitve OD po delu. Tu imam v mislih predvsem zakon-
sko določitev o prejemanju zajamčenih OD vseh tistih delavcev, katerih delovne organizacije ne bodo imele1 sprejetih osnov in meril za delitev OD v letošnjem letu, to je do 1. 1. 1978.
Vendar pa niso bili -zajamčeni OD glavni vzrok za' pričetek izdelave novega načina delitve sredstev OD. Premajhni'prispevki skoraj večine delavcev pri opravljanju delovnih nalog, to je svojega rednega dela, so bili in so še vedno odraz neustrezne delitve sredstev za OD. Ker delavcem ni bilo omogočeno, da bi za več dela, bolj kvalitetnega ali bolj gospodarnega odnosa do delovnih sredstev, strojev in naprav prejeli primerno plačilo, je bila tudi motivacija nezanimiva, saj je dejansko v večini načinov sploh ni bilo. In prav to je bil glavni vzrok, glavni cilj komisije, izbira- takšnega načina delitev sredstev za OD, da bo delavec za več vloženega in kvalitetnega dela, s primernim gospodarnim odnosom do delovnih naprav in sredstev, tudi: več zaslužil.
Komisija' je pripravila skupne osnove in merila za delitev sredstev za OD na podlagi delavčeve-, ga delovnega prispevka, katere so zajete kot Ustavni del samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih,za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD. Prav v tej metodologiji vrednotenja delavčeve uspešnosti — vloženega delovnega prispevka delavca. je komisija,izdelala možne načine ugotavljanja faktorjev Stimulacije! .
Podroben prikaz, način obračunavanja faktorja stimulacije je zajet in prikazan (obrazložen) v preteklih informacijah, kakor tudi v samoupravnem sporazumu, ki je ravnokar v razpravi in katerega moramo delavci v vseh TOZD in DSŠS sprejeti na referendumu kot zakonsko obliko, sprejemanja
tega samoupravnega akta. Ravno tako se v tem pogovoru ne bi podrobneje dotaknil same metodologije ugotavljanja delavčeve uspešnosti, saj je le-ta bila natančneje opisana in razčlenjena v preteklih informacijah.
Ce na kratko zaključimo, kakšno je tvoje osebno mnenje o novem načinu delitev sredstev za OD?
Moje osebno mnenje o novem načinu delitve sredstev za OD, to je stimulativnem sistemu nagrajevanja temelji na dejstvu, da je ureditev primernega načina nagrajevanja prizadevanj v vsakdanjem delu eden izmed glavnih vzrokov za dvig produktivnosti dela in s tem porastom dohodka, odrejanjem večjega dela sredstev za delitev osebnih dohodkov po načelih delitve po delu. V ustreznem načinu nagrajevanja je prisotna tudi možnost za odpravo nezadovoljstva in nezainteresiranosti delavcev pri delu kot enega izmed najbolj perečih problemov, ugotovljenih na različnih' nivojih odločanja..
To je le nekaj mnenj predsednika komisije tov. Adija Zaletela. Verjetno tudi. o dodatnih vprašanjih ne bi izvedeli bistveno kaj več. Zavedati pa se. fhoramo nekaj drugega. Uvodoma smo dejali, .da ni. pričakovati dedka Mraza, ki bi nam prinesel OD. Le-te si bomo morali bržkone ustvariti sami. Kako, verjetno ni treba posebej poudarjati. Nekaj' pa je znano že lep čas'. Ce smo s proizvodnimi rezultati, se pravi, z delom , neposrednih proizvajalčev lahko še do neke mere Zadovoljni, pa to' ne velja za nekatere druge faktorje v celotnem procesu ali. bolje rečeno deiovni organizaciji. Zato - je bil naš namen, da v, ta pogovor ali bolje rečeno članek vključimo tudi mnenje vodje prodajne službe. Žal nam to -zaradi deloma objektivnih vzrokov ni uspeta Je pač novo leto. pred vrati in toliko tega je’ še treba opraviti. Čas do. zaključka v redakciji pa je tudi tako' skopo odmerj'en. Zato bomo skušali kaj več iz tega področja našega poslovanja zvedeti v prihodnji številki našega glasila:
Pa vsem skupaj Srečno novo leto! ;
V pogovoru, deloma Uspel Jože Premec
Kolektiv samopostrežne trgovine pri Steklarni
ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1978 IN SE PRIPOROČA
Človek,
znanje, produktivnost
Predstavljamo- vam slovensko izdajo Komunista^ ki izhaja v 80.000 izvodih, ¡poteg- tega pa vam predstavljamo tudi njegovo- založniško-.dejavnost, tki .izda na- leto kakih 30 knjig in brošur- Gla-: silo Zveze., 'komunistov Slo veni j e in. Zveze, komunistov Jugoslavije .prinaša y vsaki /številki sestavke O -najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše.,samo-. upravne družbe in njeuih s.ubjpk-. tivnili sil ter o aktualnih inedfaa-roirrih dogajam jih in gibanjih, tako v posameznih delih sveta kakor- tudi v mednarodnem/derav-skem gibanju. V jnjeni so;nadalje sestavki iz vseh krajev Stetjenije in Jnigaslavije. Časnik.piše tudi o aktualnih teoretičnih proMfemih, posebno v Teoretični, prilogi; ki jo ¡pripravlja Marksistični center pri CK ZKS.
Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«. Doslej je zelo uspešno; organiziral dva,, prav zdaj pa' seijer.začel tret jia »Teden Komunista«, namenjen »človeku,; ■znanju' in produktivnosti« ter . »¡družbi in/knjigi«. V. okviru letošnjega! tedna Komunista se bo s ‘številnimi akcijami. vključila ; tudi ¡sloVemisfca/iždaja.' Tako pri-. pt-avlja razne" p impoz i j fe, okrogle -miže1 /tribune;-‘ t;, h .panelne; razprave, pogovore* o raznih - temah iminaie^aiaoeiialističnegai razvoja ter šeatai ¡drugih; ¡področij našega : življenju .im.dela.
i^ siuasnikmrte.deluje. .trenutno i n ad 250 dopisniko v; iz vSe-. Slo.ve-enrje^s časnikomiinozaloSip pa je - possežaimdn nndsSpOO; ppv er jeniko v Komunista se osnoivmln.organiza-. ci j ah ZK.
Zailožba Komunist; je. izdala dbsfejj ‘nastedrigs-, knjige, ki bodo -prišle prav vsakemu našemu delovnemu, človeku* luobčarru, posebno pa....tistim; ki sq,: ak'tivni,ini;od^vornr zdjsedanjrimpnbodSjj dinzbem ra.zvoj. -T.o so mastednje knjige.-
Zgodovina revolucije !X2testolet-j_a— H.,, HI;, IV. knjiga O -¡minulem, delu Minuloedelo	...
Pomen-ustavnih-prarvic iz ¡minulega dela nr dok; odnosi Prešernova- Zdravljica VII. kongres ZKS
1.
„S.
'4.
. 5«
61 I g
. 7. Po meriinašega.človeka ■ ,
B. -Kako. vzgajati /za soeiali-zem kljub idejnim razlikam 9. Statut ZKJ, in ZKS
10.	Program ZKJ ..	;
11.	Spomeniki revoluc.ije. in NOB —. L (knjižica
12..	Kultura in. SLO
15.	Enotni tog
14. Zasedanje ustavo.dajne skupščine,
15..	Titopred nalogami zgodovine,.
16.	Idejnopolitične osnove novega ¡sistema.* planiranj a.:
17.	V areni življenja .
18..	Dialektika.
19.	Kumrovec-Trebče
20.	Na.ip.oti od vizije dostvamosti
21.	Vprašanja obrambe ih varnosti neuvrščenih držav
22/.Marksizem, in vojaštvo' ,.f	...
23i ZKJ in socialistično ¡samoupravljanje ,
24.	Misel in; akcija ZK -
25.	Idejno delo in politična praksa
26.	ZBIRKA TEMELJ 1MARKSEZMA (S* knjig)
I. Komunistični manaifest
■ IV. Osemnajsti- B rumai re ;	-
VI.	Mezda, cena in profit
VII.	Socializem in osvoboditev žensk
VIII.	Marksist.; pojmov, polit, partije..delavskega-.razreda
IX.	, Kritika ¡gothskaga m erfurtskega-progiama
X.	. Izkušnje in nauki pariške komune XII. Nova ekonomska politika
27.	III. zasedanje AVNOJ 28; Velikani kapitala -
29.	Delavci in kultura
30.	Smeri razvoja političnega sistema ¡soc. samoupravljanja
31.	Dokumenti o kulturi
32.	Konferenca komunističnih in ¡delavskih ¡partij Evrope 55 Sodobni ¡svet in mi
34.	Moralnopolitična in druga vprašanja ¡kadrovske, politike v visokih; šolah
35.	Zinačke posamezne (Človek, delo,, kultura)
56. Značke, kompleti (Oib vek, delo, kultura)
, 37. Spričevala
38.	Colombo
39.	Vloga in delo komunistov v krajevni ¡skupnosti
40.	Temelji delegatskega sistema
41.	Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela
42.	Razglednice ob 40->lethici KPS
• din 125Í00 8;00 10,00 20100 35100
150.00 : 65/00
30.00 5,00
25.00
,6,00
90.00 -25,00
.5.00,00
100.00 - 7,00 200,00
130.00 , 25,00
43.00
15.00
35.00
140.00 :130,00
50.00 289/00
24/00
10.00
■15,00
-55,00
,50,00
3.0,00
45*00
60,00
200.00
50.00
20.00 17100 15100
50.00 180/00
18.00 10,00 50/00
2/00
50.00 35)00
35.00
200,00
2;oo
Založba Komunist je sestavila tak program za naslednje leto, v katerem, bodo imela glavno mesto Titova izbrana dela. Na -to akcijo založbe Komunist ne smemo po-, za biti.
Te ¡dni ;so direktor naše delovne organizacije in direktorji tozdov, kr kor ¡tudi predsedniki sindikal-, nm in mladinskih ol-ganrzacij do*
bili ¡pismo [glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista, ki se nanaša na razširjan je.¡časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo jim, da bo ta akcija uspela.
Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključimo v to akcijo kakor tudi v vse druge
akcije glasila ŽKS in ZKJ. Zato pozivamo naše ¡delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo' našemu uredništvu.
Od ¡1 . januarja 1978; bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista ve-
ljal 5 ¡dinarje za' izvod oziroma 150 dinar jev 'na leto.
Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki ¡bodo izpolnili ¡spodnje naročilnice,,čaka presenečenje, ki ga-tpripravljata/.uredništvo Komunista in mjegovazaložba. Pohitite!
Naročilnica za slovensko izdajo Komunista-
Nepreklicno;se naročam na slovensko izdajo-Komuniste, ki
.mi ga ¡z .dnem ................ . ..... začinite, pošiljati na
naslov:	,.....r.	...................................
Račun.bom poravnal v enem ali;dveh/dedih:,(neustrezno ¡prečrtaj),
V...........................dne................................
- Lastnoročni; podpis:
Naročilnica- za knjige, in brošure. Komunista
Naročam na&tednje. knjige in brošure/..krsfitizšle pitžatežbi,-
Komunist, .in.sicer: .......................................i—....
Knjige (brošure) pošljite na naslov:
Račnabo poravnan, v.enem ali ¡dveh delih (neustrezno, prečrtaj);
V......... .....................,dne ...........................
- Lastnoročni/podpis:
Delovna skupnost TOZD I želi članom	w
OZD Steklarne Hrastnik, družbeno-	|
političnim organizacijam in	|
poslovnim partnerjem veliko delovnih	|
uspehov v letu 1978	«
IX	¡MEMO Iti
JOŽE JERIC MIHA
Vrste ZZB NOV Hrastnik je nenadoma po kratkotrajni /bolezni »zapustil, naš član, predvojni revolucionar, nosilec Spomenice 1941 in aktivni družbenopolitični delavec/Rodil «e» je »pred W-leti y'kmečki-družinii-že v mladosti--je-poleg: drugega
pomanjkanja na lastni koži spoznat kruto zapostavljanje in ponižanje, kateremu je bil izpostavljen :kot delavec in »rudar, j® Leta 1941 se je iz Senovega vrnil v ¡Hrastnik, kjer se je odzval KP in kot prekaljen komunist nadaljeval delo pri organiziranju OF. Po nalogu partije je deloval v začetku partizanskega gibanja pri organiziranju pomoči prebivalstva NOB. -Vse to pa ni ostalo -skrito -okupatorju, ki ga- je -večkrat aretiral. Ko pa je postalo zanj le-prenevarno, ko so ga dokončno odkrili, je vstopil v NOB kot aktivni borec.
Sodeloval je v ineštetih drznih akcijah, med katerimi je ^zlasti znana akcija napada na jamo Ojstro z miniranjem jam-skih naprav in /mobilizacijo. večjega števila -rudarjev. "Pogledal *je tudi smrti v oči, ko so ga belogardisti ujeli in ga hoteli "ustreliti. "Z zadnjimi močmr mu je uspelo pobegniti izpred že naperjenih pušk.
Bil je znani partizanski Miha, ki mu je uspelo s pogumom, ^iznajdljivostjo in veliko priljubljenostjo .med -ljudmi nasititi mnoge partizanske enote, ¡bataljone in brigade.
Po vojni se je ves posvetil obnovi porušene domovine in pri utrjevanju ljudske oblasti. Kot rudar je bil proglašen več-~krat za udarnika. "Neprecenljiv je njegov delež na širokem področju družbenopolitičnega in javnega dela v partiji, ZZB NOV, občinski skupščini, SZDL, v društvih, med mladino, »skratka povsod, kjer je-šlo za utrjevanje novih -družbenih, odnosov.
Zaradi svoje izjemne vloge in deleža, ki ga je skozi vse življenje prispeval boju delavskega razreda ;ih revoluciji, : je prejel mnoga visoka državna in delovna odlikovanja. '
Delovni ljudje Hrastnika so mu podelili tudi priznanje »Zaslužnega občana«.
Borci, občani lin mladina Hrastnika ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Tekmovanje kulturni razred
Tekmovanja imajo za učence veliko privlačnost in vzgojnoizo-braževalno vrednost. Bralna znač--ka, Vesela -šola, Vegova priznan ja, ipd. so '.pritegnili že celo vojsko tekmovalcev:/: o
Na nekaterih šolah izvajajo 'šolske skupnosti tudi tekmovanja za najboljši razred v disciplini in učnem uspehu, šolska športna društva pa razglašajo .najboljše... .razrede v športnih panogah ña -"soli.
: Ko šemam je pred d verna: letoma na Slavištičnem zborovanju ;.v : •'Postojni predstavila s ¡programom ¿kulturno najuspešnejša razredna a skupnost.-gimnazije, ..sem, .začela: razmišljati, kako bi tudi na os-jikovne šole uvedli -podobno tek-{niovanje.
* *Na obeh 'šolah v hrastniški občini namreč že več lç.t uspešno delujeta kulturni .društvi Mladost, ki zajcmada.pe.Ysk.e.zbore,.literavni krožek, likovnike itd. Vseh dejavnosti na kulturnem/področju je trenutno 18. ¡
Od točili, smo-se za s is teint očko -vanja. Zajeli »smo dudi, vse ttiste s: aktivnosti, -ki niso v okviru’ KDh .Mladost: Jkmj tánica,., bralna.-znač-,. ka, gledališki ábonma, dejavnosti v krajevni skupnosti.:..
Točkovanje pri vsakem krožku vsebuje' v glavnem- dva 'elementar -
-	— redno obiskovanje,
—	uspebij ki jih dosegajo '(ob-.javljcni prispevki, nastopi .,.).
Dejavnosti, ki niso ¡»»cvetele«, / smo: :.bolj stimulirali (razredni časopisi^ Samostojni /nastopi R. 'S..’	........
Prvi osnutek smo dali v razpravo Učencem. Imeli so tehtne pripombe: an dopolnitve., Živo razpravljanje je .dokazovalo, da so ga sprejeli za svojega.
Dopolnjeni pravilnik smo izdali 'kot posebno prilogo šolskega ča- ' sopisa IZRAZI. Ker pa se porajajo »vedno moya .vprašanja :in-problemi, 1 ahko vsak ssodoluj e-s, pismenimi pripombami, ki jih bo po-
za najboljši in posameznike
sebna komisija, sestavljena iz de-, ilegatov R, S, in, mentorjev, :pre-ničila in upoštevala za naslednje ••tekmovalno obdobje.
Vsaka R. S. je izvolila tudi komisijo, ki bo Zbrala točke vseh posameznikov, potrjene s,podpisi •mentorjev.' Zbrali 'bodo tudi točke, ki si jih je pridobila posamez-ma R. S. Točke posameznikov in IR. S. bodo -sešteli, delila s števi-flobi učencev in tako dobili dosežene tofčke za ¡svoj ražzred. Po šte-. rvilu točk posameznikov pa bomo ugotovili tudi najaktivnejšo tfčen-¡ko na.kulturnem področju, r Prvega razreda še nismo vklju-Tčili v tekmovanje.. Prvake..pa ho,-jfflo razglasili posebej na razredni iin predmetni ’stopnji. Seveda pa -si liro vrstni red doseženih točk ni-redil ¡tildi -vsak razred posebej. ¡Razredne skupnosti bodo morale irazmišljuti, kam in kako vklju-Jčiti jtiste,;ii.,šo, si pridobili /naj ¡manj točk.
In kdkšni so uspehi tega tekmovanja?
Navedla jih bom le nekaj:.
I 1. Ker točkujemo tudi rednost ¡pri obiskovanju krožkov, se je ,le» ta izboljšala.
. 2. Učenci si ¡bolj prizadevajo za uspehe v javnosti, ker si pridobijo več točk.
"3, Razibahnile so se samostojne ¡prireditve. Učenci sestavljajo re-rcitale' in z njimi nastopajo pri uri slovenskega jezika ali na. raz -rednem sestanku. Vodijo tudi (krajše nastope v krajevni skupnosti.
4. Čez noč' nastajajo -uredniški .¡odbori ¡razrednih glasil š pestrimi ¡rubrikami/ naslovnimi stranmi in »imeni: Klopotci, Žarki, Iskrice, Zrnje, 19 mladih, Informatko, Izrazi najmla jših itd. .
Mo radi pa bomo paziti, damebi pretiravali- v kvantiteti'ira posameznih področjih kulturne -dejavnosti in pozabili, na. kvaliteto. Tanči Moljk,
Dol pri Hrastniku
SREČEN OTROK V ZDRAVEM OKOLJU
Z A H‘V A L A
Ob bridki'in boleči'fZgubi našega očeta, deda, pradeda
JERIEJA RUŠKA
se iz-srca' 'zativaljujeino vsem, ki ste ob najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, izrekli ustmeno in pismeno, sožalje. -
Zahvalo; smo. dolžni .zdravniškemu osebju,, nadalje kolektivu in sindikatu steklarne- Hrastnik, rudarski in steklarski godbi, ROJ ib. SAP Trbovlje, ki so darovali vence.
Sosedom, ki . so nam ob' težkih trenutkih pomagali, darovali vence'in-cvetje. Iskrena hvala govornikonia tovarišu Janežiču in Karlu Dremlu za poslovilne ibesede... .
Prav lepa hvala steklarski godbi in pevskemu zboru za žalostinke. .Se enkrat prav lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem,¡sosiedom, ki ste pokojnika v tako tepem števihrspre-mili v njegovizadbji dom. “
Žalujoči: hčerka Elica z Miro, sinovi Peter, Jelko, Slavko . z ženami, vnuki in pravnuki i
Otroci naše domovine smo Srečni otroci,. Živimo v .svobodi, ki so nam jo priborili partizani s Titom na čelu.
Zato svobodo cenimo, se trudimo, da jo ohranimo. Ko sem bil -se majhen;-sem bodil v vrtec. Vsi otroci smo se. igrali med seboj. Zdaj »hodim y- šolo. Imam veliko prijateljev. Vsi -smo si enaki. Danes,še,ne .opazi, kdo je sin delavca ali kdo zdravnika. Zdaj smo vsi umiti, lepo oblečeni, od vseh |e enako zahteva. Kdor zna, dobi dobro , oceno, kdor ne zna, dobi slabo oceno. Mislim, da je tako tudi-prav. Včasih pa je bilo drugače. Privilegirani So bili vedno bogati. '
Na sveta je še veliko revnih otrok. Ninišjo brane, obleke in tudi v šolo ne hodijo. V neureje-'nih razmerah jih veliko umre:
Otroci naše šale srno imeli ¡zbiralno i akcijo.' Otrokom " Angole smo poslali, šolske potrebščine.
Želim, da Br bili vsi otroci- sveta ¡tako srečni, kot s,mo m -
Matko Boris, 5. c OŠNHR, Hrastnik
»ZAHVALA
Višem svojim sodelavkam .in • sodelavcem avtomatske proiz-, vodnje.jse. lepo. zahvaljujem za j darilo in izkazano pozornost, ob priliki moje prekinitve. de-| lovnega razmerja. :
. Ker .me je do te odločitve;' privedlo moje .zdravstveaiO| stanje, se vas bom vedno spominjala ¿z .mislijo, da bi bila, lahko 'še vedino med vami. Želim vam -še .mnogo uspeha,-pri delu,»predvsem pa zdravja.% Taša hrvša sodelavka .;	-■;
Ivanka Šiukhtj»
NAGRADNA KRIŽANKA
ŽELJA UREDNIŠTVA »STEKLAF			JA«	ŽVEPLO	FRANCOSKI ZGODOVINAR (ERNEST)	DELOVNA VNEMA	ZAMAŠEK	OIŠECE MAZILO	KISIK	RAVEN, VRŠINA	VZVIŠENA PESEM	VILKO AVSENIK	OSKAR HUDALES	LIDIJA OSTERC	VZHOD, ŠPANIJA	TRENJE	KOSILO		GOLJUF	VELIKO -KLADIVO, ' BAT
				V»														SAMARIJ OPERA SER. GEJA RAH: MANlNOVA		
			H	SEDEŽ ŠKE FILOZOF. SKE ŠOLE					ZVEZNA DR: ZAVAV-ZOA "ŽEPNA* DR« ŽAVICA V PIRENEJIH						OBREŽJE MESTO V SRED. BOSNI					
"^y*8r				PRISTROJ, APARAT								OTOK V SREDNJEM JADRANU	APOLO* NOV SVE* ČENIKV TROJI	IZVIR SLATINE OBMEJNA STRAŽAR« NICA						
REŠUJTE KRIŽANKE	ZADNJI DAH V LETU	VOZNIKI TRAKTORJEV		KARCINOM																
DEL KNJIGE	f						SPODNJI DEL POSODE				IME PIŠA* 7ELJICE VAŠTETOVE					SHRANITEV V BANKI				
							NESTRUPE: NA KAČA									IGRALEC				
PERZIJA						STRUPENA . KAČA . VREDNOST* NI PAPIR				ŽIDOVSKO ŽENSKO IME	PRITOK REKE MOSEL.						izletniška TOČKA HRAST. NliANOV.			
LOŠČILO					BRANE OBLAK			ORANJE			DAN V TEDNU						TALI SOVA ORANŽADA			
					FR.PEVKA ŠANSONOV (EDITH)			VEZNIK			IGRALEC Z ŽOGO. POD KOŠEMA						RAZČLE* NJEVALEC			
VfKTOR KORČNOJ				SRK KOŠARKAR* SKI KLUB IZ LJUBLJANE								ŽITNICA. KAŠČA KAJETAN KOVlt						GARDNER	romulov brat	PEROCI
SLOVENSKI LITERAT V ZDA KRISTAN							RUSKO-AME« RIŠKI PIŠA: TEL J (VLADI* MIR-10LITA*)								JEZERO NA FINSKEM					
DESNI PRITOK SAVE						SESTAVILI KARU DREMEL	HEROINA KLAVORA	INTER* VENCIJA	IZRAEl.POl]: TIK (LEVI ) JAPON.FILM, REŽISER KUROSAVA						FRANCOSKI KOMPONIST (MAURIC6) TONE- ' KRALJ					
BARVA IGRALNIH KART						NAKAZA, POKVEKA						PERJE PRI REPI				BUDISTIČNI duhovnik				
						NEMŠKA VOJNA LUKA										RADO SIMONITI				
DIVJA MAČKA					ČRNA ŽOLNA							PARADIŽ	OTOČJE OB NOVI GVINEJI	TEKOČINA V-ŽILAH IGRA.N A 6^ POLJIH				' DOBA	KAČJI ‘ UGRi/C.	VISOKE igralne KARTE
KONICA					SREDIŠČE MOLDAVIJE					HRVAŠKI NARODNI HEROJ C JOSIP}					ŠIRNA,SUHA RAVNINA					
					STANKO VRAZ										URŠULA ANDRESS					
VENO TAUFER				STRAN NEBA						MESTO V ŠVICI						PERUNiKA				
OLIM* PiJSKE IGRE				MOKROTA						DEL ' POSTELJ* NINE						zlato' JABOLKO				
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	40	din
3.	-7. nagrada	30	din
Izrezek z vpisano rešitvijo	po-
šljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 24. 1. 1978.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« z dne 8. 12. 1977 smo prejeli 42 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole;
1.	nagrada 50 din: Kolšek Magda,
2.	nagrada 30 din: Stepinšek Nande,
3.	do 7. nagrado 20 din: Rok Jožica, Žabkar Marta, upokojenka, Fabjan Viljem, Rižner Jerica; Miklič Jože, upokojenec.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Slavonija, interpret, maratonec. Angelika, UPI, Isere, Mo, galan, Koch. savna, klan, Aralsk, Istrati, A. K., Obo-te, sekrecija, obed, lari, Azov, Avar,- tir, itala ,anas, Aja, Asen,
ring, Donat, S. K., atek, Krim, R. draga, mat, Lulu, atonon, Zola, C., Kette, obet, Ebert, M. K., lira, referat, dan, lobanja, žirija..
Vsem občanom in kolektivom spodnjega dela Hrastnika veliko zadovoljstva in uspehov v letu 1978 želi
Krajevna skupnost Hrastnik, spodnji del
V letu 1978 želijo delavci Komunalno obrtnega podjetja KOP Hrastnik veliko delovnih uspehov in osebne sreče članom kolektiva Steklarne Hrastnik