Štev. 7 (1$9$)
Koroški Slovenci nočemo biti predmet barantanja
.A)	.št^J/js^e /:on;/-
2,2 pro/;/ewe s/ovens^e ;Mro Jno^t-^npnost/ rM Aoroš^en;" se z/^st/ "fsničgrs^i r/s/; ^rčev/to ;r;;J/, J<2 /J osrejnje org<2n/z<2c;;e rev/-,'^/e svoje sra//šče, ne soJe/nje-f te; ^on;/s/;/.
Minro p^tet/čn//; /r^z o „z/^tew jMosfK", ^/	/?4;e preJst<2v/;a poJ-
^ g/^vn/ MreJn/^ OVP-;ev-^ „ Vo//;SZc/;^ng" pOs/;;Žn;e vse /;o/;
me; o J, A;o /;rez vs%&eg% /*^os<2 pos/:MŠi2 oč/r^t/ vsen; z%veJ-"/W 5/ovencen; ne/o;^/nost /n /reJen-^M/čne težnje, socM//st/čno ;;sn;er;ene J/okence pa o^re^aje ^ot „po//;/čnc ^strnp/jeva/ce". V /sto swer c;7?a tn-dop/sn;A „.^/z/;;;rger /V^c/;r/c/;-/J Aoče veJet/ ce/o o ne^en; ^pove/jstv;;" Tj;J;e/j;,'.
/^oroš^/ 5/ovenc/ sn:o s/:oz/ 77 /et Po?rpež/j/vo ča^aP /n se neprestano 't;;J//^ Ja /;;' pnš/o v sporazarna z ftaJo Jo reš/tve oJprt//; vprašan; "^še naroJnostne s^npnost/. To swo ^^or;7/, čeprav so nam mnog; v /asf-vrstah zaraJ; tega očtta/t neoJ-'ocnost /n popast/pvost. Po Ja naša Po^t;Pa ;'e s/one/a /n s/on/ na nače/a, je znosna rešttev mogoča samo ^tej v/aJo, ^Z je obveznost/ Jržavne PogoJPe prevze/a, /n man;št'no, za katero ve/jajo Jo/očJa č/ena 7. Pr; ffn smo /z/;aja/;' veJno /z prepr/ča-"ta, Ja je /n mora Znt; manjš/na sa-vse^a^or sa^je^t svoj//; prav/c /n "//:Jar o/;je^t — preJmet, o katerem razprav/;a;o /n oJ/očajo Jrag;. Pr; ^j svoj/ nače/n/ po/;'t/^/ s; n;smo pa-^J; vp/;'vat/ oJ nobene stran;', ne oJ "fstr/js^e v/aJe, ne oj mattčnega na-^"da oJnosno njegove Jržave/ .
^aj; naša oJ/oč/tev, Ja smo se po /7-/etnern ^rezaspešnem pr/zaJevanja *7"*tčo /zz/va/n//; /n nevarni /zgre-"°v /ans^e jesen/ /ra^or jažn/ T/ro/c/ °crnj; za pomoč na Jržavo mat;čne-Sa naroJa ^ot sopojp/sn/co Jržavne Pogojne ;n /eg;t;mno zasč;tn;'co ^or;-s/ovens^e naroJnostne s^apnost;, j?pa;a ;'n s/on; na te; nas; nače/n; po-Ta J; v tem pr;'mera /nterna-C!ona/;'zac;';e nočemo /'/t; /e preJmet, ° katerem razgovar;a;o Jrag;, mar-^fč enakopraven zagovorn;k /astn;k Prav;'c. To smo pr; vsek naš;'k toza-?cvn;'k korak;'k ;asno ;'n neJvoamno
*2poveJa/t.
^ato so raz/;čna samn;'čen;a ;n ?^tk; v zvez; z naš/m; korak; za '"ternac;ona/;'zac;;o popo/noma ne-ateme/;'en;, spr;čo Je;stva, Ja /majo ?KZn/ T/ro/c; — /n to kot preJstav-"/k; saverene ;ta/;';anske ok/ast; — ^^a/ne kontakte z avstr;;sko v/aJo /n ^ z njo prej vsako važnejšo oJ/o-^*^;jo, kakor prav te Jn/, javno se-^^jajo, pa naravnost Jep/as;ran; /n *ZreJno z/okn/, k; j/k zato z vso oJ-'Ocnostjo zavračamo.
^ Zstem nače/a — Ja smo /n morajo k/t/ sam/ sakjekt svoj/k teženj — '"ia m/mo vsek Jrag/k aprav/čen/k /^om/Jpkov svojo osnovo taJ/ naša °a/oč;'tev, Ja ne soJe/ajemo pr/ ko-""Mj/, k/ o nas razprav/ja /n more yzprav/jat/ /e o prejmeta, kar pr/-najko/j Jo /zraza v Jejstva, Ja ^"2prav/jajo še/e o „pojma manjštne", ? .-kraj/k z mešan/m prek/va/stvom" o poJokn/k pojm/k. ččorošk/ S/o-^""c/ smo s pojmom /n ne /e s „poj-"!om", temveč ta J/ z vsem/ negat/v-"jtn/ pos/eJ/eam/ nac/ona/ne /n so-f^a/ne J/skr/m/nac/je kot naroJna /n ?cz;kovna manjš/na soočen/ že o J /e-^ /920 naprej /n /mamo kot manj-^'"a tako kot njen/ č/an/ kakor kot Cf'ota to/Zko trpk/k /zkašenj, e/a se j*""o čaj/mo, Ja v/aJZ /n t/st/m, k/ .°^fjo štaJ/rat/ naše prok/eme, po-manjštne še n/ poznan, čeprav *"!atramo, Ja je vsaj v/aJa kot naj-^"znejš/ partner Jržavne pogoJke ?*°ra/a točno veJcf/, kaj je poJp/sa/a kakšne okveznost/ je prevze/a.
V taki komisiji
Siovenci nimamo kaj iskati
Prejšnji /eden v petek se je na je moč ustvariti stiko o tej komisiji. Dunaju pod predsedstvom kancier- V uvodnem govoru je kancler Krei-
ja Kreiskega konstituirala komisija za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V njej so biti poteg političnih predstavnikov (med njimi kot zastopnik OVP tudi podpredsednik Heimatdiensta in predsednik tako imenovanih vin-dišarjev!) še strokovnjaki za državno mednarodno in manjšinsko pravo, zgodovinarji in slavisti ter zastopniki cerkve. Le tistih ni bilo, o katerih usodi naj bi komisija razpravljala — predstavnikov koroških Slovencev.
Pa to očitno tudi ni dosti motilo, je vsaj vladalo .dobro vzdušje", kakor poroča tisk. Sicer so poročita o prvem zasedanju precej skopa, kljub temu pa povedo dovolj, da si
Jugos!avija odgovorHa avstrijski viadi
^ r^r^čiik jugos!ovanske-ga zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič je v sredo izroči) avstrijskemu vetepostaniku v Beogradu dr. A)exandru Ottu odgovor jugostovanske v!ade na avstrijsko noto z dne 11. januarja 1973 o potožaju koroških S!oven-cev in gradiščanskih Hrvatov.
Jugostovanska v!ada v svoji noti znova poudarja nujnost, da mora Avstrija izpo!niti svoje obveznosti, ki jih ji nataga č)en 7 državne pogodbe g!ede po)o-žaja, pravic in razvojnih možnosti s!ovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji.
istega dne je jugosiovan-ski veieposianik na Dunaju Mitja Vošnjak preda! zunanjemu ministru dr. Rudo!-fu Kirchschiagerju odgovor jugostovanske v!ade na avstrijski aide memoire z dne 11. januarja 1973 g!ede dejavnosti ustaških teroristov.
Pr/čefc^ tw	Jo$cJ%M;'cg<; Je-
/<2 „šf;;JZ;s&e ^om/s/je z^ ;<ro/Jfme s/ovcHs^e MdroJnostMe s^K/mosf; H% /čoroš^em", ^o/Z^or std ?Mm /?ozH<2-z:d /z pozoč// v f/s^K, /;zez Jvomd w;'-prZprdUMd, Jd /;/ tcz;d/d mem/rn Mdšegd std/Zščd g/cJe soJe/o-fdM;'d f te; /som/s/;/, mdrveč /*dš Md-sprotMo Mdzdvwos: potr;;;;etd prdv;/-"ost tozdJe^Megd s^/e^d. V ^om/sZ;/, ^;er smo /e preJmet m to še preJmet proKČevdn;d Zn po zdm/s/Z /n/e/dtor-;ev te ^om/s/je — OVP m M;em7? Mdc/owd//st/ČM;7; pdjJdšcv — /<rez Jfomd t^J/ preJmet /;drdntdn;d, zd Ztoroš&e ^/coeMce res Me more ZJt; me-std. To ;e /;// sog/dsrt/ s^/ep MdJ /00
sky obžaloval, ker Slovenci niso zastopani; zato jim je — kakor beremo v listih — zgradil .zlat most", da bi se morda le še premislili. Ne v komisiji in zlasti ne pri časopisih pa se nihče ni niti skušal resno ba-viti z argumenti, ki so narekovali odločitev slovenskih organizacij, da v taki komisiji ne morejo sodelovati. Nasprotno, slišati je bilo komentarje, ki jih je mogoče razumeti le kot poskus izsiljevanja.
Uvodoma je kancler Kreisky tudi izjavil, da bi bila Avstrija celo tedaj, če državne pogodbe ne bi bilo, dolžna resno se ukvarjati z manjšinskim vprašanjem in najti zadovoljive rešitve. Načelno povsem pravilno! Toda take izjave se slišijo malo čudno, če pomislimo, da je minilo skoraj že 18 let od podpisa državne pogodbe. Kdo pa je Avstriji v vseh teh letih branil, da bi se resno bavila z manjšinskim vprašanjem in da bi našla zadovoljive rešitve? In kdo brani Avstriji zdaj, da bi se vsoj osemnajst iet po prevzemu obveznosti spommila svojih mednarodnih dolžnosti?
Komisija, kakršna se je sestala prejšnji teden, takega upanja vsekakor ne upravičuje — ne po večurnem plenarnem zasedanju v petek, niti po večurni seji podkomisije, ki se je sestala v soboto. Kajti edini .uspeh* njenega dosedanjega dela je ta, da hočejo zdaj šele .strokovno" ugotavljati, kaj je sploh manjšina in kje živi. V ostalem je zasedanje potekalo brez vsakega načrta in koncepta, v svobodni izmenjavi mnenj, ki pa je zelo jasno pokazala eno: OVP in FPO vztrajata pri svojih znanih stališčih, ob katerih bi bita vsaka morebitna .rešitev" — ali bolje povedano: vsak gnili kompromis — samo v škodo, nikoli pa v korist slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Za kako važno in .nujno" smatrajo v resnici to komisijo, pa dovolj zgovorno pove dejstvo, da je bito naslednje plenarno zasedanje določeno šele za mesec april.
Ob vsem tem in zlasti po nedvoumni odločitvi zbora 500 odbornikov in zaupnikov slovenskih organizacij res nimamo nobenega vzroka, da bi stvar .na novo premislili", in še posebno ne, da bi se zahvaljevali za .čast", sodelovati v tej komisiji. Kajti koroški Slovenci v taki komisiji res nimamo kaj iskati!
od^orn/^ov TMroJ;;;/; org3M;z<zc/; ;M ^rgjcvutZ;	/J so z<z ?MS
we^g^or Jovo/; reprfzeMfgttvM; z<2-sto/?M;&; s/oveMs^f ?Mro;/?;ost?!C sA?;;/)-MOSft M<2 /čoroš^MM.
/Čoroš/J 5/owMfZ p.2 s'wo wJ?;o ^r/yrav/;ew/, Ja s pr/sfo;wo o/Jastjo ZščfTMo woŽMost/ Msfrezne reš/tue vse/; oJ/;rt//; vprašan; naše naroJnostne s^KpnostZ. V ten; sm/s/a /;on:o taJ/ v Pojoče naJa/;eva/; svoja pr/zaJeva-n;a v vse/; sntere/;, Ja Josežemo pra-v/ce, Z:Z nan; greJo po astav/, po Jr-žavn/ pogoj/;/ /n po Jrag//; meJna-rot/nZ/; JeZJaraeZja/;.
-c/.
KOROŠK) PARTtZAN) POUDARJAJO:
Resno smo zaskrbljeni za demokracijo v Avstriji
Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je Zveza koroških partizanov dne 8. 2. 1973 poslala pismo zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu. V pismu je poudarila:
Politični razvoj na Koroškem, še posebno od lanskega poletja dalje, je povod za resno zaskrbljenost tovarišev, ki so se v vrstah zavezniških sil borili proti fašizmu in ki so zdaj združeni v okviru Zveze koroških partizanov.
Zveza koroških partizanov, ki sl že več kot 2$ let od svojega nastanka stalno prizadeva za krepitev demokracije, je že ponovno opozorila javnost in oblasti na nevarnost neonacizma in je dosledno zastopala stališče, da kakršnokoli popuščanje neonacističnim silam le te samo krepi.
Zadržanje avstrijskih državnih organov ob stalnih napadih nemškonacionalnih sit proti pravicam slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pa dopušča vtis, kakor da nacizem sploh ne bi bil premagan.
Tako v več kot 20 letih n) bi) izsleden In kaznovan noben od storilcev, ki so poškodovali ali odstranili zasebne slovenske napise ali oskrunili nagrobne spomenike koroških partizanov. Zato se n) čuditi, da so po neodgovornem stopnjevanju protislovenskih emocij okoli leta 1970 protipravne, uporu podobne akcije proti dvojezičnim krajevnim napisom in kažipotom na Koroškem jeseni 1972 postale veseli .lov na Čuše".
VI, spoštovani gospod zvezni kancler, ste 28. 10. 1972 v Celovcu sami videli in doživeli, kakšne sile so tu na delu, zato smo toliko bolj začudeni, ker s svojo popustljivostjo nudite prav tem silam novo spodbudo. Iz dejstva, da ste v študijsko komisijo za vprašanja člena 7 državne pogodbe 19$$ poklicali eksponenta koroškega Heimatdiensta in tako imenovanih vindišarjev, bi lahko sklepal), da so vam te skupine očitno bližje In važnejše kot pa koroški Slovenci, ki so za ponovno vzpostavitev demokracije plačali velik krvni davek.
Ob takih znamenjih je Zveza koroških partizanov resno zaskrbljena ne samo za nadaljnji razvoj odnosov med slovensko narodnostno skupnostjo in večinskim narodom, ampak tudi za demokracijo v Avstriji.
VI sami, spoštovani gospod zvezni kancler, ste poudarili, kako važna je Izpolnitev državne pogodbe 19$$ za mednarodni ugled Avstrije. Ukrenite, da bo državna pogodba, posebno kar zadeva določila členov 8 do 10, končno izpolnjena In da bo prepovedana dejavnost Slovencem sovražnih organizacij, ki je v nasprotju z državno pogodbo.
Vrednost ameriškega dolarja
je bila znižana za 10 odstotkov
Mednarodna monetarna kriza, ki se je po znižanju vrednosti ameriškega doiarja ob koncu teta 1971 nekoliko „ubtažita", je v zadnjem času postaia spet aktuatna. Prejšnji teden je dotok „črnih" dotarjev v zahodne industrijske države, predvsem v Zahodno Nemčijo in na Japonsko, dosegel več milijard ter so v pristojnih krogih z veliko skrbjo pričakovali, do kakšnega razpleta bo prišlo.
Za začasno .rešitev" je poskrbela Amerika, ko je pred dnevi zmanjšala vrednost dolarja za 10 odstotkov. Vendar bo ta ukrep imel posledice tudi za druge države. Japonska je za svojo valuto določila .drseči" tečaj, medtem ko je zahodnonemška marka ohranila pariteto do drugih valut. Kako se bodo stvari razvijale naprej, trenutno še nihče ne more povedati. Pač pa splošno prevladuje mnenje, da se bodo mednarodnega monetarnega problema morali bolj resno lotiti.
V ameriškem merilu bo devalvacija dolarja neposredno vplivala predvsem na podražitev uvoženega blaga, podražila pa se bodo tudi potovanja Američanov v tujino, saj bodo morali odšteti več dolarjev, ko jih bodo menjavali za tuje valute. Vendar pa devalvacija dolarja sama še ne zagotavlja, da bo Amerika izravnala svoj plačilni deficit s tujino, ki je la-
ni znašal 6,5 milijarde dolarjev in ki je praktično privedel do monetarne krize ter devalvacije dolarja.
Ameriški finančni minister George Schultz je v govoru, s katerim je napovedal devalvacijo dolarja, naštel tri glavne cilje, ki jih s tem zasleduje ameriška vlada: okrepitev trgovinskega in plačilnega položaja Amerike v mednarodnih odnosih; ustvariti temelje za široka mednarodna trgovinska in monetarna pogajanja; zagotoviti ameriškim delavcem in poslovnim ljudem .enakopravno obravnavanje s konkurenti v mednarodni trgovini".
S temi cilji Amerika zasleduje le svoje interese in se vse premalo ozira na zahteve in potrebe ostalega sveta. Zato je precej dvomljivo, da bi po tej poti uspelo najti izhod iz sedanje monetarne krize, marveč se bo prej ali slej morala Amerika sprijazniti z dejstvom, da reševanje mednarodnih problemov ne more in ne sme biti v korist le enemu, marveč mora služiti vsem.
Da je Amerika pri svojih sedanjih ukrepih res mislila le na svoje koristi, vidimo celo na primeru Avstrije: zaradi devalvacije dolarja je avstrijska narodna banka utrpela škodo v višini okrog 3 milijarde šilingov. Koliko večja je tovrstna škoda pri gospodarsko močnejših in večjih državah.

16. februar 1973
S —Štev. 7 (1595)
Siovenska in jugosiovanska javnost
ne bosta pod!eg!i go!im ob!jubam avstrijske v!ade
DUNAJ. — V ponedetjek bo prispe) itotijanski lunanji minister Medici na uradni obisk v Avstrijo. Pri rasgovorih, ki bodo potekati med pred-'"* stavniki Avstrije in itaiije, bo staio v ospredju
V	okviru prosiav ob kuiturnem prazniku :ioven5kega naroda je Kuiturna :kupno:t Ra-dovijica priredita minuto 5obofo po5eben „Koroški večer" na Biedu. Ha prireditvi, o kateri podrobneje poročamo na drugem mc:fu, je ime) :iavno:tni govor podanec kui-turno-pro$vetnega zbora repubiiške skupščine SR Sioventje Joie Bohinc.
V	prvem deiu svojega govora je posianec Bohinc nakaza) mesto Prešerna in njegove umetnosti v zakiadnici siovenske kuiture. Poudarit je, da postaja kuitura danes nepo-greiijiv dei živijenja tudi deiovnega čioveka, zato je naioga kuiturnih ustanov, da se odpirajo k deiovnemu čioveku ter mu pribiiiajo duhovno bogastvo. Drugi dei svojih izvajanj pa je govornik v ceioti posveti) vpraianju koroških Siovencev in še posebej dogodkom zadnjih mesecev.
Staiišča siovenske ter jugosiovanske javnosti do dogajanja na avstrijskem Koroškem so znana, je ugotovi) posianec Bohinc. Ha
šovinistične in neonacistične izpade proti siovenski narodnostni skupnost) je siovenska in jugosiovanska javnost odgovorita eno-dušno ter z ogorčenjem. Obsodila je nazadnjaške siie, ki izzivajo nerede, pritiskajo na manjšino ter Siovence fizično napadajo, oskrunjajo partizanske spomenike in grobove, odstranjujejo vse, kar je slovenskega in pritiskajo na starše, naj ne vpisujejo otrok k slovenskemu pouku. „To so za današnji čas nerazumijive obiike čistega genocida in najpopoinejše diskriminacije nad svobodnim ijudstvom. Zato je skrajni čas, da se takemu izsiijevanju in grobemu teptanju osnovnih čiovekovih pravic naredi konec."
Za slovensko ljudstvo — je nadaljeval govornik — je nerazumljivo, da republika Avstrija dopušča take oblike kršenja osnovnih pravic slovenske skupnosti na Koroškem. Dobro so znana uradna stališča slovenske skupščine; sprejela jih je na enodušno zahtevo vseh poslancev, ki smo se čutili globoko pri-
Obljube in dejstva
Včercj se je „&0Ms?;fK!r4/d" DK?M/K pr: zvezne??: AdMc/crjK Jr. /(rcrs^er?: :<^/eo:?newov^-nc štRd/jsAd Ao??::7:';d z<3 pro(Je??:c s/ovens&e ?MroJ?:ost?:e s^Kprrosf:.
6. dpr:7d /dni, po sfitdnAd ZKfMnpT? strov A/rcAscA/dgerjd :?: Tepdvcd v ZdgreA::, A: ?idj A: A;/ pre/omnic^ v oA/dje?::A oJ?:o::A ?ncj Avstrijo :n /dgos/dv/jo, je Ad^c/er Are:-:Ay spreje/ Je/egdc:';o AoroJA/A 5/oveneev oAeA smer: :'?: oA/jdA:7, Jd Ao M^tdKOf/jcMd T:om:'s;j% preJstdVM:'Aof zvezne :?: Ježeve f/dJe ud e?:: :?: s/ovcns^e manjšfne Nd Jrng:'. Po??:dgd/d naj A: razreševat: nereše?:a vprašanja s/ovens^e sAMpTMSt; v ztvstrfj:.
AfeJtem se je zgoJ;7o t:sto, čemar prav:??:o ,vroča AorošAd jese?:". Dejstva so znana :'n zato v ta t%roj?n: A:'stor:'dt ne A: sega/:. 7Ve:z-poJA:7?:o je, Ja se je oJ zagona ^207" o Jvo-jez:čn:7? Ardjcon/A nap:s:A Jo včerajšnjega sAJ:'-ea Aom:'s:je teAtn/ca nagn:7a samo v šAoJo Ao-rošA:A 5/oveneev. „V;, ze/o spoštovan: g. zvezni Aanc/er, ste 2#. /0. 7972 v Ce/ovca sam: Jo-živc/i :n v/Je/i, AaA'šne s:7e so ta na Je/a, zato smo fo/:Ao /ro/j začaJen:, Aer s svojo popast-/j:vostjo naJtte prav tem s:7am novo spoJAa-Jo. 7z Jejstva, Ja ste poA/icd/i v štaJ/jsAo sAap:no eAsponenta AorošAega He:matJ:'ensta :n taAo:menovan:A v:nJ:'šarjev, /aAAo sA/epa-mo, Ja so vam te sAap:ne Arez Jvoma A/ižje :n važnejše oJ AorošA/A 5/ovencev, A: so za ponovno vzpostav/tev JemoArac/je p/ača/: ve-/:A Arvn: JaveA," so te Jn: nap/sa/: v svojem ptsma 7(re:sAema AorošA: pdrtizd?::. Pismo je potrJ/tev sta/Zšča oAeA osreJnj/A organizacij 5/ovencev na Č/oroŠAem. Z eno samo izjemo je 300 oJAorniAov in zaapniAov Zveze s/oven-sAiA organizacij in /VdroJ?:egd sveta AorošAiA 5/ovencev 29. jannarja sog/asno potrJi/o sA/ep, Ja v taAo Aomisijo, AaAršno je sA/ica/ včeraj Jr. TčreisAp, AorošAi 5/ovenc: ne AoJo pos/a/i svojiA zastopniAov.
Dd??djsAd Aomisija Je/a Arez osnovne Ava/i-jiAacije. Ažanjšina v njej ni zastopana in noče Aiti. ZgoJovina je AorošAe 5/ovence izači/a, Ja Ai napravi/i teme/jito napaAo, če A: sej/i za mizo s tistimi, Ai so zmeraj zavira/i AaAršno-Ao/i rešitev — razen „JoAončne". 3iroAo so-g/asje, izraženo v jd??ddrsA: reso/aciji oAeA organizacij, je teAtno potrJ:7o tega spoznanja, Jejstvo, Ai ga ne more spoJAiti poJtiAanje češ, sA/ep jim je Ai/ vsi/jen ...
/zpo/Tdfev oA/jaAe, izrečene 6. apr:7a 7972, Ai A:7a zanje, Aot je zapisano v reso/aciji, eJi-na možna rešitev. Po pa, Aar se Jogaja z Ja j, je zgo/j popaščanje Jesnici, Ai v/aJajoči stranAi v Avstriji in Avstriji sam: ne Ao prines/o nič JoArega, pa taJ: ag/eJa Jržave in stranAe ne Ao Aoritti/o.
Jaka8futar
(Delo, Ljubljana, 10 2. 197:)
zadeti nad grobim ravnanjem in divjaškim obnašanjem pripadnikov ekstremistične organizacije „Heimatdienst" v oktobrskih dneh lani. Tako v skupščinskih stališčih z dne 20. oktobra 1972 kot v noti SFRJ z dne 6. novembra je bilo odločno postavljeno, da je obnašanje avstrijske viade pri iipoinjeva-nju obveznosti do narodnostnih manjšin ne-razumijiv anahronizem, in to v času, ko pozitivni tokovi v Evropi spodbujajo k razumevanju in miru, k vsespiošni varnosti in medsebojnemu dogovarjanju.
„Siovenska in jugosiovanska javnost nikakor ne bosta podiegii tugomerovski iahko-vernost) ter goiim obijubam o dobri voiji avstrijske viade, da se ioti reševanja ustavnih pravic Siovencev v Avstriji. Dokier besedam ne bodo siediia dejanja, ne bomo mirovati, nasprotno: odiočnost naših zahtev bo čedaije trdnejša. Me vdajamo se iiuzijam, da bo stvar tako hitro urejena in da bodo sovražniki siovenstva kaj hitro kioniii in popustiti. Zato se tudi ne vdajamo trenutnim čustvom, marveč je pripravijenost siovenske-ga ijudstva in jugosiovanskih narodov za-nesijivo in trajno obrnjena v prihodnost. To pa pomeni, da v zahtevah ne bomo popustiti, dokier ne bosta izpoinjena duh in črka 7. čiena avstrijske državne pogodbe."
Govornik je potem dejal, da je slovensko in jugoslovansko javnost do kraja osupnil odgovor Avstrije na jugoslovansko zahtevo glede prepovedi Heimatdiensta. Ogorčerri smo nad skrajno nesprejemljivo trditvijo, češ da avstrijska stran ne vidi nikakršnega razloga za prepoved te 'in drugih protislovenskih organizacij, je naglasil poslanec Bohinc. Da pa celotna stvar zazveni še bolj odbijajoče, je v avstrijski noti še rečeno, da je izključno stvar pristojnih avstrijskih oblasti, da ugotovijo, ali dogodki v Avstriji — teptanje pravic narodne manjšine, skrunjenje partizanskih grobov, priprava subverzivno-terorističnih akcij na avstrijskem ozemlju proti suvereni Jugoslaviji, razbijanje tabel s slovenskimi napisi, izzivanje neredov in fizičnih obračunov nad Slovenci itd. — po avstrijski pravni ureditvi pomenijo protiustavne akcije ali ne.
„V takem staiišču vidimo pogiavltni vzrok zo nedopustno zaviačevanje manjšinsko-zaščltnih doiočii in vir za ogrožanje dobrih
sosedskih odnosov med dvema dežeiama. Zato upravičeno ugotavijamo, da v avstrijski noti ne čutimo nikakršne dobre voije spričo trdovratnega zatrjevanja, da so ob tako nemogočem stanju, v kakršnem se nahaja siovenska manjšina na Koroškem, njene pravice rešene v popotni enakopravnosti z drugimi državijani Avstrije."
Glede stališč, ki so jih zavzeli predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je poslanec Bohinc dejal: Teh dejstev ni mogoče ovreči in jih v ceioti sprejemamo in podpiramo. Slovenska manjšina na Koroškem ima v svojem boju za pravice, zlasti pa tudi v boju proti nacizmu toliko izkušenj, da se lahko zanesemo na njeno presojo, ali gre v primeru Heimatdiensta za dejavnost, ki jo zatrdno lahko označimo kot neonacistično in šovinistično. ..Popoino-ma razumemo in podpiramo predstavnike siovenskih organizacij na Koroškem pa tudi giede tega, da so zavrniti sodeiovanje v mešani komisiji izvedencev, v katero je bii imenovan tudi predstavnik zveze tako imenovanih vindišarjev in Heimatdiensta. Udc-iežba teh organizacij že vnaprej preprečuje možnost, da bi imenovana komisija uspešno obiikovaia predioge v korist manjšinske zaščite, saj ni mogoče prezreti med drugim tudi izjave Heimatdiensta, da bo zaviadai mir na Koroškem šeie tedaj, ko tam ne bo več ene izmed obeh narodnih skupin."
O avstrijskem odgovoru na jugoslovansko noto je poslanec Bohinc poudaril, da ne naznanja nič kaj dobrega in da je nesprejemljiv. .Zato na današnjem večeru, ki smo ga posvetili spominu velikega domoljuba Franceta Prešerna, pozivamo republiški izvršni svet in pristojne zvezne organe, da na osnovi zadnjih dogodkov in položaja, ki je nastal po odgovoru avstrijske vlade, ponovno proučijo stališče Slovenije in Jugoslavije do sosednje Avstrije. Ker se razmere na Koroškem niso spremenite v korist siovenske narodnostne skupnosti in ker so ukrepi, s katerimi naj bi te dogodke premostiti, brez uspeha, priporočamo zveznemu izvršnemu svetu oziroma sekretariatu za zunanje zadeve, da ukrepata, kot je biio navedeno v jugostovanski noti z dne A. novembra 1972 — da viada SFRJ kot podpisnica državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije ter zakonita varuhinja interesov siovenske in hrvatske narodnostne manjšine naredi korake, s katerimi bi uveija-viii manjšinske pravice, vštevši tudi posredovanje mednarodnih forumov. Trdno smo namreč prepričani, da je v tem trenutku in-ternacionaiizacija probiema siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem edini izhod."
vpraSanjo nadatjnjoga tivajanja juinolifotskoga ..pakola". Zalo se jo avsldjski zunanji minister dr. Kirchschidger skupaj z zastopniki Tiroiske sestal v torek v innsbrucku z juinotiroisko deiega-tijo. Pet ur so razpravijaii o odprtih vpraSanjih in ugotoviti, da Avstrija So ne sme napraviti na-siednjega koraka po tako imenovanem operacijskem koiedarju. — Povsem razumijivo in naravno je. da so so južni Tiroici sestati s predstavniki matično države. Toda isti tjudje, ki tako stike jomtjejo kot povsem togične, podtikavajo koto-žkim Siovoncem iredentizem in izdajstvo, če se s svojimi težnjami obrnejo na svoj matični narod. Res čudna togika, ki se je posiužujejo. To je očitna dvotičnost, to so dvojna merita, kakržnih se postužujejo to takžnt potitični umazanci, kot jih najdemo na Koroškem — pa naj gre potem zd dotočene pisune pri desničarskih tistih ati pa za žeto merodajne funkcionarje meščanskih strank.
BEOGRAD. — Zveza študentov Jugostavije je data pobudo, da bi v Vietnamu zgraditi študentski center ..vseučitiščo miru in sotidarnosti z Vietnamom". Jugostovanski študenti so prepričani, da bodo tako akcijo podprte vse nacionatne in mednarodne študentske organizacije, predvsem pa tudi speciatizirana organizacija Združenih narodov UNESCO. Zveza študentov Jugosiavijo so je poteg toga pridružita zahtevi vseh naprednih si' v svetu, da se vietnamski rodotjubi čimprej osvobodijo in da se takoj preneha z zverinskim ravnanjem z njimi v zaporih in taboriščih saigonske-ga režima. Končno so jugostovanski študenti poudariti, da mora obnova Vietnama postati obveznost vsega sveta.
NEW YORK. — V izjavi, ki jo jo pred svojim obiskom v Ameriki data za ameriški iist .Time", se je predsednica izraetske vtade Gotda Meif znova pokazata s svojo bojevite strani. Poudarita je, da Jeruzatom nikoti ne bo razdeijen med tzraet in Jordanijo. Na vprašanje, v kakšne koncesije bi izraeiska vtada privotita, pa je Gotda Meir ..širokogrudno" pristata, da v dotni umik * Sinaja in z zahodnega brega Jordana, nikakor pa tega območja ne bi razgtasiti za neodvisno cono, ker bi — kakor jo menita Gotda Meir ^ spet postato oporišče za napade patestinskih komandosov. Giede svojega obiska v Ameriki pa je predsednica izraeiske viade povedaia, da namerava zaprositi za nove pošitjke vojaških teta' in tankov. Torej ros ..mirotjuben' namon obiska.
STOČKHOLM. — Vodja švedsko varnostne poii-cije Hotmer jo izjavit, da se je ustaško gibanje na švedskem sicer spremenito, vendar so v njem š/! vedno Hrvati, „ki detajo za neko svobodna Hrvatsko". Povedat jo. da detujejo zdaj v manjših skupinah, ki pa so dinamične in nevarne in jim je tožko pravočasno prit) na siod, da bi preprečiti ziočinsko dejavnost. Hoimer je govorit tudi o tonskem incidentu, ko so ustaši na Švedskem ugrabiti potniško iotaio in izsitiii izpustitev mo-ritcev jugostovanskega vetepostanika Rotoviča.
V te) zvezi je graja) švedsko vtado, ker se je neposredno pogajata z ustaši, ter dodat, da se takrat, ko se voditnt potittki spustijo v pogajanja, teroristi počutijo državnikom enakovredne.
MOSKVA. — Sovjetska prostotnica bo dobiia že svoje peto tetatišče, ki pa bo namenjeno predvsem nadzvočnim potniškim tetatom ..TU-144". Pa sovjetskih ocenah bo imeia Moskva do ieta 197Š redne tetatske zveze z mesti v več kot 80 deže-iah. Letaiišča šeremetjevo. Vnukovo, Domodedo-vo in Bikov so imeta iani okoii IS mitijonov potnikov. Poiagoma naj bi večino potniškega prometa prevzeta ietata.TU-144'.
VfASHtNGTON. — Na uticah ameriških mest je vse potno avtomobiiov, vrstijo se prometni zastoji. izpušni ptini zastrupijajo tjudi in okoije je čedatje manj ugodno za živa bitja. Prometni izvedenci, raziskovaici in obtasti skušajo Američane prepričati, "aj puščajo svoje ovtomobiie* garažah in se po mestih raje vozijo z javnim' prometnimi sredstvi. Jo pa seveda vprašanje, a" bodo Američani, ki so tako rekoč rojeni v avto* mobiiih, pripravijeni pustiti ta ..btagostov" civiii* zacije doma, pa čeprav se zavedajo, da bi biie to tudi v njihovo zdravstveno korist. V nekaterih mestih se bavijo z načrti, da bi uvedii brez-piačno vožnjo z mestnimi avtobusi. Prav taka pa znova vzbujajo zanimanje pobude za uvedba novih avtobusov z etektričnim motorjem.
RtM. — V itaiiji so odkriti široko mrežo skrivnostnih agencij za prisiuškovanje. Organizatofj' tega dosiej največjega škandala so zasebne de* tektivske agencije, ki so na račun zasebnih naročnikov zbirate potitične in gospodarske ta)*' nosti. Med naročniki teiofonov, ki so biti zapia*
toni v to mrežo oziroma hi so jih..nadzorovaia"
omenjene agencije, so predsednik itaiijanske vtade Andreotti, sekretar itaiijanske KP Berti"* guer, igraika Siivana Mangano, itaiijanska drža"' na banka, časopisa „tt Messaggero" in „Pae<e Sera ' ter drugi.
ADiS ABEBA. — Na ministrski konferenci Orga* nizacije afriške enotnosti so sprejeti vrsto skt"' pov in resoiucij. Mod drugim so sogtasno p"* zvati vse afriško dežete, naj združijo svoje na* pore v sotidarnosti z Egiptom. Afriške dežete obsojajo tzraet, ker se noče umakniti z zaseden"' arabskih ozemei), hkrati pa tudi zaradi njegov" ekspanzionistične poiitike. Prav tako so afrišK" dežete izrekte podporo Zambiji v boju proti p*'* tisku rasističnih in kotoniatističnih obtasti na afri' škem jugu. Tozadevna resotucija posebej obso)" Vetiko Britanijo zaradi tihega sogtasja z obtast)" bete manjšine v južni Afriki, Portugaisko pa za* radi pomoči, hi jo nudi rasističnemu režimu * Saiisbury)u.
STOCKHOLM. — Po švedskih računih je biio <*"' stojizstretjunihvvssotježebtizuUMsatoiitoV-Od tega odpade na Ameriko 815 satetitov, me" njimi kor 788 vojaških, na Sovjetsko zvezo pa š!* sateiitov.
O manjšini - brez manjšine
2e konec lanskega leta, se pravi neposredno po desničarski gonji proti koroškim Slovencem, je avstrijski kancler Kreisky napovedal ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pod njegovim predsedstvom razpravljala o vprašanjih dvojezičnih napisov. Pozneje so razne uradne izjave bolj zameglile kot točno označile okvir, vsebino in pristojnosti te komisije. Ni bilo moč zaznati, ali bo predmet njenih razprav zgolj vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, ali pa bodo zajeli celotno problematiko koroških Slovencev.
Zdaj se je komisija že sešla, toda brez predstavnikov tistih, zaradi katerih je bila komisija tudi postavljena, se pravi brez predstavnikov koroških Slovencev. Bili so sicer vabljeni, toda sestava komisije je taka, da je vnaprej onemogočila slovenskim predstavnikom sodelovati v njej ...
Kljub jasnemu, odločnemu, splošnemu in enotnemu odporu vseh koroških Slovencev je avstrijska vlada vztrajala pri
udeležbi vindišarskega in hei-matdienstovskega predstavnika v komisiji, ki naj bi razpravljala o pravicah koroških Slovencev. Ostala je gluha za vse proteste Slovencev.
2e to je dovolj za prepričanje, kako sklic take komisije v takih okoliščinah ob zameta-vanju ene najbolj temeljnih pravic manjšine, da je vsaj navzoča po svojih predstavnikih tam, kjer se odloča o njeni usodi, ne more prinesti haska za koroške Slovence. Še več. Vztrajanje pri vindišarju v komisiji, kljub dejstvu, da zaradi tega ni mogoča udeležba slovenskih predstavnikov, dovolj zgovorno priča, da postavitev take komisije ni narekovala dejanska težnja uresničiti pravice koroških Slovencev, pač pa nametati peska v oči mednarodni javnosti in se tako izogniti obveznostim, ki pa ostanejo, ker so zapisane v temeljnem dokumentu, ki je omogočil obnovo avstrijske države po vojni...
Ustanovitev take komisije, kakršna je, pomeni v resnici
poskus speljati reševanje odprtih vprašanj koroških Slovencev na stranski tir. Resnično pripravljenost avstrijske vlade na izpolnitev njenih obveznosti do koroških Slovencev mora zato dokazati drugačna pot. Taka, ki bo v prvi vrsti upoštevala manjšino kot subjekt, se pravi, da se bo vlada pogovarjala o manjšinskih vprašanjih s predstavniki manjšine same. Taka, ki bo zajela vsa odprta vprašanja, to pa pomeni, ne samo vprašanje krajevnih napisov, pač pa vsa določila državne pogodbe. Taka pot, ki bo upoštevala dejstvo, kako je za dejansko dobre odnose z matično državo koroških Slovencev potrebno odpraviti tisto, kar moti te odnose. Moti pa jih neizpolnjena obveznost iz državne pogodbe, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija in moti jih protislovensko delovanje organizacij, ki jih je Avstrija po državni pogodbi dolžna prepovedati.
Drago KoSmr!j
(Primorski dnevnik, Trst, 10. 2. 1973)
16. februar 1973
M H Hi M L3 & M !i! U
štev. 7 (1595) — H
Zvestoba Prešernu
y wo;ew gcnorM ng FrcIcruoTj/ proi/g^; v Cc/ovcg je dr. Frgne/ ^w/rter pr/^gzg/ Pre/erug Por ose/j-^/ /Jorjicu/ v HgMojg ngfegg ug-rLr/ preo^ret /u r/sfo dgAtovno F^eM^rMenrev, ^Z je TJod//g /z zgp/of-"'Mfg fedguje od/očgjoče s/ovemAie °***<^c v Je?Mo&rg;ZČHe, ^g/rgrne /n soc/g/ne Tomove redgujegg čgsg, 2* M pos;g/i g//jg/ng M/g wegg jvo-6odo/jg/<Megg ^verg ng sy/o/i, ng 5/o-pg vgžen zgTJezn/^ douen-y^gg ngrodnegg g//jgnjg pr/Zjodnj/A? "Mer/er/j /n vse do dgng/nj/Aj dn/, prgzngjenro ng spom/nsA?/ dgj! njego-smrr/ vsg&o /ero vses/ovensA:/ ^g/-^^/ prgzn/^.
^g^g o^rer/jr;g osc/jnosr je nroge/ Posrgr/ Prešeren sgmo, A:er je M pes-"'^-gen/j, ^greregg pog/ed /e le/ v ^o^rgnjosr, v g/oP/ne svojegg /j/rjg, ^/ Zf /z se/je /n svojegg /gsrnegg dož/-^jg zgjenrg/ egsrvg /n mis/i — spo-^"grrje /z /gMnegg dož/verjg sc je rgz-^M/o v spozngjr;c vsegg č/oves^egg 2'p/jenjg, že/jg ;n Ajrepenenj posgmez-ngrodg /n č/ovcšfvg.
Freseren sc je morg/ zg svoj Mgror/-progrgm /jor/r/ prot/ Jvemg /deo-'°g/jgwg, P/ o/jc stg /nre// svoj /zvor ? zgosfg/osfi s/ovens^egg ngrodg.* to A? prot/ g/c/toc/soTj/ zgp/orn/IAn po//-^/ po c rt/ /rt prot/ v /ustvg prgv tg/to ^ortscrTJgttTJrt/ rrt/sc/rtost/ pgns/gv/zmg y ///r/zrrtg po drgg/ strgrt/. Prot/ oz-^osrčnemg ^g/rgmenrg progrgrrtg je ' ''cserert s svoj/m drogom posrgv// "OTJ rtgpret/crt s/ovens^Z rtgrot/rt/ pro-^grrt, p/ $o gg rgzgme/i s/ovensA:/ Z^rrtct /rt s/oTJCrts&Z de/ovn/ e/oveA:, pg ZgJ/ rgzg/edgn/ s/ovensAr/ /rttc/e^tgg-s ^gtcr/rrt/ vsem/ je /?// Prcscrcrt ^c sTJojc žtTj/;crt;c tesrtc;c pcoczgrt z /gurt/rrt/ vc/jg/j/. Prot/ rrtcščgrt-^crrtg rtgc/ortg//zrrtg, zgp/otrt/š^errtg proTj/rtc/g//zrrtg /rt r/ro/jt/rt/cgrs^crrtg pgrt/^g/gr/zrrtg pg /c postgTJt/ svo; gcrrto^rgt/črto /rt č/ovcčgrts^o gsrrtcr-Z^rt/ pgrr/ot/zcrrt, A;/ rtgrot/ov rte rgz-"<*gzg;c, terrtTJeč p/r rtg progres/TJrt//j osrtoTJg/j r/rgž/ /rt zZj/tžgje.
^ STJo;/ Zt/rgTj/;/c/ Prešeren 5/oTJcrt-rte Je// rtg A*rgrt;ce, /Korošce /rt Jtg/eree, Arg^or ;e to Je/g/g grgJrtg Po//t/^g^ gjrtpg^ ;//j A?//če A; ertotrtost/; "c zgp/rg se/*e /rt ST*o;egg rtgroJg prej °^tg//rrr s-oetorrt /rt prej tgprtt/ TJp/tTJt, temveč pozJrgTt/;g š/ro&o oJprtost.
poj tgA:/rrt/ pogo;Z ;e rrtogočg osuo-ZJoJ/teT) /rt osgrnosTJoptev s/overts^egg ^grojg /zpoj g/jso/gt/st/črtegg cert-Z^g/tzrrtg /rt /eTjjg/rtegg pgrtZ&g/grZz-P^g- Prešeren pg s tern STJopm ^on-^retn/rn po//t/cn/m c//;ern, A?/ eJ/n/ ^Ce zgjgrnč/t/ ^/ovencern potre/rn/ ^tZTJo; /n ngpreJe^, postgTj/jg ng /gž //nz/;e tgJZ vse oportgn/st/čne zg-Sovorn/^e fejgnp/j pgns/gTJtst/čn/Ar /n ytrsAj//j .sgn/gr/;, A?/ so se /rg/e sTJop/r 'gstn/A; rnnož/c zgrgj/ n;/A!OTj/A) so-ctg/nZp zg/jtev.
^ te; /nč/ ;'e tre/jg rgznrnet/ tnJ/ °"/oč//n/ /jo; Prešerng, s Ajgter/rn ;e
Tudi koroški Stovenci
smo počastiti kutturni praznik stovenskega naroda
..Prešeren je osrednje žarišče in temeij naše kuilure, zato postani ob-ietnica njegove smrti naš kuiturni narodni praznik. Njegova kuiturna dediščina je po svoji poiitični in občečioveški vsebini tudi temeij in jedro nače! in ciijev naše narodnoosvobodiine borbe. Sieherni pravi Siovenec dobiva moč za neenako borbo iz Prešernove besede, ki mu je tudi vera v končno zmago in uresničenje veiikih misii o siovanstvu in iepš) bodočnosti vseh svobodoijubnih narodov." Tako je zapisano v utemeijitvi odioka, s katerim je Siovenski narodnoosvobodiini svet 1. februarja 194$ progiasii 8. februar, dan Prešernove smrti, za vsako-ietni kuiturni praznik siovenskega naroda.
V	praznovanje tega vsesioven-skega spominskega dneva se zavestno vkijučujemo tudi koroški Stovenci kot živ dei siovenskega naroda. Letos smo počastiti kuiturni praznik s Prešernovo prosiavo, ki jo je v petek prejšnji teden priredita Siovenska prosvetna zveza v ceiovškem Domu giasbe. Vabiiu se je odzvaio toiiko ceiovških rojakov in obiskovatcev iz mnogih krajev s podežeija, da je biia dvorana premajhna; med udeieženci so bili tudi jugosiovanski generaini konzui v Celovcu Bojan Lubej in konzui Branko Čop, ravnateij siovenske gimnazije dr. Pavie Zabiatnik ter predstavniki siovenskih narodnih in kuiturrrih organizacij.
Za prosiavo je SPZ v sodeiova-nju z Društvom giasbenih umetnikov Siovenije pripravila spored, ki je bii res na visoki kuiturno-umet-niški ravni.
V	uvodnem deiu sta priznana slovenska operna prvaka Božena Gta-vakova in Ladko Korošec izvajata Prešernovi pesmi .Nezakonska mati* in .Kam?* v Viiharjevi oz. Gerbičevi priredbi, medtem ko je dr. Franci Zwitter spregovori) o Prešernu (giavne misii iz njegovega govora objavtjamo posebej — op. ured.).
V drugem deiu prireditve je Božena Glavakova zapela tri medji-murske narodne napeve v Zgončevi priredbi in ob spremijavi znanega pianista igorja Dekieve, ki je občinstvo potem navduši) s krstno izvedbo štirih koroških narodnih napevov v Ukmarjevi priredbi za klavir. Sledit je recitai pesmi našega domačega besednega umetnika Andreja Kokota, ki je ob izidu nove pesniške zbirke .Čujte, zvonovi pojo" ter Pesniških tistov skupaj z dijakinjo Andrejo Zikuinig predsta-
vi) nekaj svojih novih pesnitev. Nato pa je pianist igor Dekleva doživeto zaigral še dva novoodkrita Chopinova valčka.
Spored je tudi letos zaključil venček opernih arij, ki sta ga ob spremljavi Igorja Dekleve izvajala Božena Glavakova in Ladko Korošec. Lok je segal od Carske neveste in Don Kihota preko Samsona in Dalile ter Prodane neveste do Carmen in Figarove svatbe; za poslušalce je bil to užitek, ob katerem so razumljivo .izsilili* še nekaj dodatkov.
Ne da bi se spuščali v podrobno ocenjevanje — ki ob namenu in vzdušju prireditve niti ne bi bilo na mestu — lahko ugotovimo, da je bil ta večer v pravem pomenu besede kulturni praznik, s katerim smo koroški Slovenci počastili spomin Franceta Prešerna.
Še je potrebna borbena pesem!
.Bolj kof kdaj koli je potrebna naša pesem, pesem borbe in junaštva, ki bodri mladino In daje poguma, ki ljudstvo opominja na pretekle strahote in na nujnost današnje borbe. Kajti fašizem še grabi s svojimi kremplji in steguje svoje roke na našo svobodo, streže slovenskemu ljudstvu v Italiji po življenju."
Tako je bilo poudarjeno na nedeljski prireditvi v Trebčah pr) Trstu, kjer je bil ustanovljen tržaški partizanski pevski zbor. Omenjeni zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder, šteje okoli 100 članov In že marljivo deluje. S svojo borbeno pesmijo dviga pogum slovenskemu ljudstvu na Tržaškem v njegovem boju za narodne pravice In vsestransko enakopravnost.
Podelitev Prešernovih nagrad
Osrednja proslava Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika je bila na predvečer obletnice Prešernove smrti v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Udeležili so se je številni predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovenije, pa tudi zastopniki zamejskih Slovencev iz Koroške in Italije.
Na proslavi so po tradiciji podelili Prešernove nagrade, najvišja narodna priznanja za umetniške dosežke. Letos sta dobila glavni nagradi pisatelj Lojze Kovačič za pripovedno delo .Sporočila v spanju — Resničnost"
posege/ v tedgnji g/jeeeJn/ spor, A:o so wg .Korošcem /w 3tg;ers&em A;on-serTJgtivHe si/e zgTj/gčetJg/e res/tev g/jeccdnegg vprgšgnjg, jg /d prepre-čZ/e enoten črkopis zg vse S/ovence, ^er so se doFro zgvedg/e, dg je jez/^ zgngnj/ Zzrgz dn/jovne ngrodne enotnost/.
Postgv/jgnje ntnetn/A) zidov med ngrečjg, Airep/tev /o^g/negg e/ementg — to je /n/g tg&t/^g, &Z so jo ngs/ ngrodn/ ngsprotnZ&Z vedno, fgd/ že zg čgsg Prešerng, Mporg/j/jg/Z prot/ s/ovens&emK ngrodnemg gi/jgnjg zg zdrgž/tev rgzA;osgnegg s/ovens&egg ngrodg v močno s/ovens&o ngrodno s&gpnost, je o/j &oncn pondgri/ dr. Prgne/ Zto/tter. Po pg je nj/Aiovg
tg&tZ&g, &jer je to /e mogoče, tnd/ še dgnes, A?gA?or v/d/mo /n dož/v/jgmo prgv te dn/, ^o ngs z nmetno tvorFo „v/nd/šgrjev" ponovno posA?nšgjo ne /e /o^g/no, gmpg^ ce/o v istem proštom de/Zt/ /n rgzAjosgt/ ng dvg de/g. Zgto je tgJZ odA;/on/tev sode/ovgnjg v štgd/jsA;/ komisij/ sgmo dos/edno ,*z-vgjgnje /n Mpoštevgnje Prešernove izpoved/ /n njegovegg ngroč//g, Ajgjt/ — ^g/eor prgv/ pZsgte/jZcg A/Zrg A/Z/je-/ič.' .če je Prešeren podo/jg ngše dg-še, ed/ng resn/čng podo/jg, ^/ jo /mg-mo dos/ej o njem, potem se gg ne spom/njgmo /e enAjrgt ng /eto, ^o prgznnjemo njegov spomin o/j o/-/etn/c/ njegove smrt/, temveč mg po-s&gšgjmo /j/t/ zvest/ vse /eto z vsem svoj/m de/om /n ž/v/jenjem."
ter skladatelj Danilo Švara za življenjsko skladateljsko delo. Letošnji nagrajenci Prešernovega sklada pa so: gledališki igralec Boris Cavazza, pisatelj Primož Kozak, akademska slikarka Metka Krašovec, akademski slikar Vladimir Lakovič, likovni oblikovalec Saša Mdchtig, operni solist Danilo Merlak, filmski avtor Dušan Povh, radijska režiserka Rosanda Sajko, pesnik Tomaž Šalamun in skladatelj Dane Škerl.
Slavnostni govor je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. V svojem govoru o poslanstvu kulture je predvsem obravnaval pojmovanje ustvarjalne svobode in kriterijev, ki naj določajo vrednost ustvarjalnega dela. Posebej je poudaril: Kakor v vsem človeškem početju, obstoje tudi v umetnosti razne stopnje in vrednosti. Spoštovati moramo vsako od njih. In čeprav vemo, kaj pomenijo za nas Prešeren, Cankar in Zupančič, smo dolžni vzgajati svoj posluh tudi za preprostejše napeve, ki vnašajo v našo zavest manj obsežne in manj pomembne storitve za ono veliko stvar, h kateri pa vendarle prispevajo tudi te svoj delež. In še: umetnik ni dolžan s svojim delom služiti družbenim in političnim procesom neposredno, toda v opisanem smislu mora vede ali nevede sodelovati z njim in v njem. Povsem brez nečesa, kar bi služilo človeštvu, pa umetnosti ni in
je ne more biti. Nobena umetnost se ne more osvoboditi dolžnosti sodelovanja pri učlovečevanju človeka. Take svobode ni. Dela, ki so v tem smislu gluha, nezavzeta ali brezbrižna, ki ne osveščajo in ne bude, ali tista, ki ubijajo vero v smisel ali ki kvarijo življenjski okus, taka dela tako imenovane svobodne umetnosti so izraz propada in razkroja, zaradi česar jih je treba zavračati in celo zaničevati. In samo posvečena umetnost zasluži pozornost in spoštovanje sveta in žrtve, ki ji jih prinašajo tolikšne množine oseb in skupin.
Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi posebej na Gorenjskem. Letos je bila tovrstna prireditev v galeriji Loškega muzeja na gradu v Škofji Loki (to staro gorenjsko mesto obhaja letos svojo tisočletnico). Podelili so pet Prešernovih nagrad, ki so jih prejeli: medaljer Stane Dremelj, ki je ustvaril bogat izbor miniaturnih reliefnih upodobitev; pesnik in pisatelj Miha Klinar, ki je napisal obsežen ciklus pesmi, Črtic, novel in romanov; skladatelj in pevovodja Peter Lipar, ki že 25 let vodi zbor .France Prešeren" v Kranju; akademski slikar Vinko Tušek, ki je sodeloval že na številnih mednarodnih razstavah; ter Muzejsko društvo v Škofji Loki, ki je zlasti v svojem vsakoletnem zborniku Loški razgledi zbralo bogato gradivo o Loki in loškem ozemlju.
TONE SVETINA	164
Preden sta šla Polde in Tomo čez progo, sta za hip Postala. Grozljive sence so bile nepremične. Sklonjena sta 'a čez tračnice in poiskala zvezo z obveščevalci, ki so se Potuhnili v grmovje in opazovali utrdbe. Čez čas so zasli-sdi oddaljeno šuštenje, ki je vse bolj naraščalo, kot bi se P'°ti njim plazita velika žival. Kmalu so razločili trkljanje *°rnenja, iz lin bunkerjev pa so svetili žarometi in nemirno Porati temo. Zagledali so kolono, ki se je prikazala takoj predhodnico, se vzpela čez progo in zavila v strmino "osprotnega pobočja. Det kolone je že izginil v hosti, ko se še nič zgodilo. Napetost je naraščala. Tak hrušč bi pre-Pudil Judi mrliče. V daljavi so se utrinjale rakete na obeh staneh proge. Potem so nekomu le popustili živci. Nihče vedel, ali je bil ta nekdo v bunkerju ali med partizani.
Tedaj je noč zarjovela kot v spanju zadeta zver. Hipoma se je tema spremenila v dan. Roji raket so bruhnili ^ rtebo, snopi žarečih izstrelkov so žvižgaje napolnili prodor. Toda kolona z ranjenci je lezla naprej kot jeklena *ača. V noč so zarezali kriki naskakovalcev, ki so napadli ^trdbe z bombami in pritegnili nase sovražnikov ogenj.
osadke v utrdbah so jih morale krepko zadrževati, da se "s bi z minami priplazili do ziidov in jih pognali v zrak.
2e celo uro je kolona nezadržno lezla čez progo, ne ^ bi se zveza pretrgala. Obveščevalci, s katerimi je Tomo 3koj vzpostavil zvezo, niso pustili nikomur, da bi se — o-
slepljen ali preplašen od pokov granat ali min — izgubil in zavil stran od določene smeri.
Sčasoma se je položaj zapletel. Oglasiti so se topovi iz Postojne in minometatci iz bližnjih postojank. Nihče ni vedet, če ni krenila v napad tudi sovražnikova pehota; v eni uri bi lahko prišlo na kraj spopada najmanj tisoč mož.
Ko je Vojkova skupnia prinesla ranjence na progo, je v njihovo bližino udarila mina in jih zaslepila z vijoličasto rumenim sijem. Eden izmed nosačev je spustil nosila in se pognal v beg. To je storil tako nenadoma, da je druge tri zaneslo — toliko da niso prevrnili Petra. Čeprav je Travnikarjev takoj zgrabil za kol, se je zveza pretrgala. Vojko se je pognal za ubežnikom, ki je tekel v smeri nemških utrdb, tam pa ga je na srečo prestregel Tomo in mu prisolil krepko zaušnico.
,Tu ga imaš, strahopetca," je zavpil Vojku. Ta ga je zgrabil in ga pahnil nazaj v kolono. Med žvižganjem krogel je bilo slišati surova povelja in razdražene krike; pridirjal je Orlov in jih ozmerjal s .prekletimi saboterji". Vojku pa je zabrusil:
.Najraje bi te pri priči ustrelili Namesto da bi pazil na zvezo, se ukvarjaš z ničvredno babo."
Iz zagate jih je rešil Tomo, ki je vedel, kam je zavila kolona.
,Za mano!* je zavpil.
Med bliski in poki so se spustili v tek, ki ga je Orlov pospešil s psovkami. Pod težo ranjencev so se na škrbasti gozdni poti spotikali, bentili rn ječali. Toda v nekaj minutah teka so le naleteli na Boruta, ki se je ves iz sebe vrnit po zvezo. Še nekaj minut so tekli. Mislili so, da jim bo razneslo pljuča, tako so bili upehani. Naposled so le dohiteli kolono, ki je hitela naprej, v zavetje noči in mogočnega drevja na obronkih Javornikov.
Vojko je zamenjal nosače in tudi sam pomagal nositi. S Pajkom sta se menjala pri vodstvu skupine. Ranjence so nostili vsi brez izjeme. Pot je bita strma in razdrapana od nalivov. Mestoma je bila tako ozka in zajedena v zemljo, da sta namesto štirih nosila lahko samo dva. Med gostim drevjem, kjer so vrhovi smrek in krošnje bukev zastrti svod, se je noč zgostila kot smola v kotlu. Tu so se morali držati drug drugega, če niso hoteli pretrgati zveze. Mine in topovske granate so zdaj treskale desno in levo od njih. Nemci so se pri streljanju ravnali po karti, pri čemer niso računali, da si je divizija prav zaradi tega izbrala najslabšo in najmanj primero pot.
Stokajoči Rus, katerega je trenutno pomagal nositi Vojko, je bil čedalje težji, kot bi se spreminjat v svinec ... Ko se je Vojko ukvarjal z dviganjem uteži in rokoborbo, je mislit, da je človek lahek. Odkar pa je prenašal po strminah ranjence, je vedel, da to ne drži. Kot vse druge ga je kmalu oblivat pot po vsem telesu. Vse kite so se mu boleče napele, kol pa ga je žulil v ramo, odrgnil kožo in povzročal vedne večje bolečine. Stisnil je zobe in si dejal: .Blagor nam, ki lahko nostimo, in gorje tistim, ki so na nosilih!" Vdani v usodo so tiho ječali, včasih spodbujali nosače ati pa so ihtavo kleli, če so se na nosilih preveč zibali. Zanje se je vojna končala. Zavedali pa so se, da je od slehernega pripadnika divizije odvisno, če bodo srečno prispeli tja, kjer se jim je obetala varnost in z njo upanje, da bodo dočakali svobodo.
Bili so že visoko na pobočju, ko je prišlo obvestilo, da je prešla progo vsa koiona in da so vsi na varnem. Kmalu potem je Lazar odredil počitek. Položili so ranjence po tleh 'in popadali poleg njih. Vsi so si oblizovali osušene ustnice, saj jim je voda že davno pošla. Ob progi se je streljanje nadaljevalo in tudi topovi so neutrudljivo sekali v temo.
16. februar 1973
4 — Štev. 7 (1595)

v
Počastitev Prešernovega dne
vsenarodne manifestacije tu in onstran meje
V počastitev Prešernovega dne kulturne ustanove, organizacije in društva širom slovenske zemlje prirejajo meseca februarja številne prireditve, posvečene spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Te prireditve so prave vsenarodne manifestacije slovenske kulture. V praznovanje Prešernovega dne se aktivno vključujejo tudi Slovenci v zamejstvu, tako tudi koroški Slovenci.
Slovenska prosvetna zveza je danes teden v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu priredila Prešernovo proslavo (o kateri posebej poročamo na 3. strani), druge skupine in društva pa so in še bodo sodelovala na tovrstnih proslavah v Sloveniji. Tako so v okviru teh proslav sodelovali pevski zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka na Prevaljah in v Črni, pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple v Kranju, pevski zbor SPD „Danica" in inštrumentalni trio „Ko-rotan" iz Št. Vida v Podjuni, koroški književniki in pevski zbor KPD Globasnica na Bledu, pevski zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa pa v Žirovnici, medtem ko bodo nekateri naši pisatelji sodelovali še v Opčinah pri Trstu, na Jesenicah in v Šoštanju.
Minuli petek zvečer je bilo 6. srečanje pevskih zborov, ki ga prirejajo pod naslovom „Od Pliberka do Traberka" in pri katerem sodelujejo pevski zbori s tega območja. Pevski zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka pri tem srečanju sodeluje že od vsega začetka. Srečanje se je pričelo na Prevaljah in končalo v Črni. Pod vodstvom Valentina Hartmana je pliberški moški zbor nastopil najprej na Prevaljah, zatem pa še v Črni.
Srečanje je letos soupadlo s Prešernovim dnem, zato so se ob tej priložnosti poklonili njegovemu spominu. Pliberški pevski zbor je srečanje zaključil s Prešernovo Zdravljico, in sicer z novo skladbo Ubalda Vrabca.
Srečanje pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka" je vsestransko uspelo, sodelujoči zbori pa so prejeli spominsko priznanje.
Pevski zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa je minuli petek bil gost Kulturno umetniškega društva „France Prešeren" v Žirovnici, kjer je sodeloval na Prešernovi proslavi. Bilčov-ski pevci, ki so nastopali pod vodstvom zborovodje Valentina Kapusa, so bili deležni izredne pozornosti s strani gostiteljev, hkrati pa so doživeli tudi lepo počastitev slovenskega kulturnega praznika. Gostitelji so bilčovske pevce pričakali na Jeseni-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
.Edinost" v Pliberku vabi na
plesno zabavo
ki bo v soboto 24. lebruarja 1973 ob 20. uri v dvorani go-stiine Schwarzl v Pliberku.
Ljubiteiji domače zabave
prisrčno vabijeni!
Odbor
Kotmara vas
V Kofmari vasi smo imeti pred nedavnim kar dva pogreba. Na Svečnico smo pospremiti k zadnjemu počitku na domačem pokopa-iišču Karla Tscheiiesniga, renfnika iz Kotmare vasi, in mu ob obiini udeiežbi pogrebcev izkazali po-stednjo čast in spoštovanje, ki ga je pokojnik užival med domačim prebivalstvom. 73-letnega Karla Tscheiiesniga so našli mrtvega v kleti. Verjetno je bila nenadna slabost vzrok tragične smrti, ki ga je tako nepričakovano ugrabila iz naše srede. Nenadna smrt je globoko odjeknila po bližnji in daljnji oko-iici, saj je bil pokojnik med domačini splošno priljubljen.
Teden dni pozneje pa smo pospremili k zadnjemu počitku komaj 31-letnega Pepija Kropiuniga, p. d. Vahovega Pepija iz Kotmare vasi. Nesrečnik se je v Celovcu na povratku domov z avtomobilom smrtno ponesrečil. Ogromna množica pogrebcev na njegovi zadnji poti je biia prepričljiv dokaz, kako je bil priljubljen in spoštovan. Po poklicu je bil nameščenec zavarovalnice, znan pa je bil tudi kot organizator in sodelavec letošnje pustne prireditve v Celovcu.
Oba pokojnika naj počivata v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje.
cah, od koder so jih najprej popeljali v Doslovče, kjer so jim razkazali rojstno hišo pisatelja Finžgarja, zatem pa še rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Tam se je slovesnost pravzaprav že pričela, kajti bilčovski pevci so v Prešernovem domu zapeli nekaj pesmi, prirejenih na Prešernovo besedilo, na sporedu pa so bili tudi pozdravni govori. Tako je starosta bilčovskih prosvetašev Janko Ogris spregovoril v imenu gostov in ob tej priložnosti naglasil veliko poslanstvo našega največjega genija, ki je že v svojem času budil našo narodno zavest ter klical k spravi med narodi.
Proslava Prešernovega dne je bila v kulturnem domu v Žirovnici, kjer je bilčovski moški zbor sodeloval predvsem s koroškimi narodnimi pesmimi. Tudi tam je v imenu gostov spregovoril Janko Ogris, ki se je zahvalil za izredno prisrčen sprejem, nato pa občinstvu še nakazal narodno politične težave, ki jih koroški Slovenci trenutno doživljamo. Z najlepšimi vtisi in polni zavesti, da je vez med Slovenci v matični domovini in v zamejstvu življenjsko potrebna in neločljiva, so se vrnili v Bilčovs.
Kranj — Prešernovo mesto — je slovenskemu kulturnemu prazniku posvetil cel teden prireditev, in to ne samo v mestu samem, ampak po vsej občini. V to proslavo je sodilo tudi srečanje pevskih zborov, domačih in iz zamejstva, ki je bilo v soboto 9. februarja v dvorani Delavskega doma. Na tem srečanju je koroške Slovence zastopal pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple, medtem ko je brate s Primorske zastopal pevski zbor .Vasilij Mirk", od domačih zborov pa sta sodelovala pevski zbor iz Stražišča in pevski zbor iz Brežic. Vsi zbori so peli v moškem sestavu. Kapclški zbor, ki ga vodi Jozej Wru-lich, je bil deležen lepega uspeha.
Ob tej priložnosti naj še povemo, da bo srečanje teh zborov odslej naprej vsako leto in to izmenoma enkrat v Kranju, Brežicah, Kontovelu in v Železni Kapli. Po koncertu so za pevce priredili še prijateljsko srečanje, ki se je razvilo v prijetno družabnost in navezavo osebnih prijateljskih vezi.
V soboto 9. februarja je Kulturna skupnost občine Radovljica priredila v Festivalski dvorani na Bledu Prešernovo proslavo, že drugič posvečeno koroškim Slovencem. Tako so prireditelji poleg domačih kulturnih
OBJAVA
SLOVENSKE GIMNAZIJE
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk In umetnost na) prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1973/74 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, to je od 10. 2. 1973 do najkasneje 28. 2. 1973, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1972/73 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole jERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega Izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bodo morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo Izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijavit) v prvi polovici junija 1973. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1973 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v Izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato ravnateljstvo vse starše še posebej opozarja, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, 9020 Klagenturt, Lerchenteld-stratje 22.
Ravnateljstvo


skupin pozdravili goste s Koroške, in sicer pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva iz Globasnice, pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Danica" in trio .Korotan" iz Št. Vida v Podjuni ter koroške besedne ustvarjalce Milko Hartman, Valentina Polanška, Stanka Wakou-niga in Andreja Kokota. Slavnostni govor je imel poslanec republiške skupščine Jože Bohinc ter glavne misli njegovega govora, v katerem se je predvsem bavil z narodnostnim vprašanjem koroških Slovencev, objavljamo na posebnem mestu.
Ob navdušenju številnega občinstva se je sporeči, v katerem so izmenoma nastopale domače in koroške kulturne skupine, odvijal v duhu tesne medsebojne povezanosti. To je prišlo do izraza pri obeh pevskih zborih iz Globasnice in Št. Vida v Podjuni, katere vodita Janez Petjak in Han-zej Kežar; slednji je nastopil tudi s svojim inštrumentalnim ansamblom
.Korotan", ki je bil s svojimi pevci deležen posebno toplega sprejema. Prav tako pa je občinstvo navdušeno sprejelo tudi pesmi naših besednih ustvarjalcev, ki sta jih recitirala dramska igralca Milena Župančičeva in Mirko Podjed. Recital Prešernovih pesmi pa so izvajali recitatorji Delavske univerze Radovljica.
Večer je bil posrečena kulturna manifestacija vseslovenske povezanosti. Ob koncu je predsednik Kulturne skupnosti občine Radovljica Jošt Role prebral pismo, v katerem pozivajo uradne politične forume, da boj koroških Slovencev za njihove pravice vsestransko podprejo. Zatem pa je Slovenski prosvetni zvezi v znak trajnega kulturnega sodelovanja podelil Linhartovo spominsko plaketo. Odlikovanje je prevzel tajnik SPZ Andrej Kokot, ki se je zahvalil za podeljeno priznanje, hkrati pa izrekel tudi v imenu sodelujočih skupin s Koroške zahvalo za prisrčen sprejem.
Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Noč z ranjenci v gozdnih strminah Javornika se je vlekla v neskončnost. Izmed vseh težav na pohodih se je marsikomu najgtobtje vtisnita v spomin. Žilavi Vojko, ki je imet od site trdno voljo, ter neuničtjivi Pajk sta bita na koncu z močmi. Tudi medvedji Keča je že globoko sopel. Koti so se jim zažrti v ramena in jih ožuliti do krvi. V noge so jih prijemati krči, kopali so se v znoju in omagovati. Mnogi manj odporni borci so padati pod bremeni kot Kristus pod križem, toda povetjniki so jih neusmitjeno goniti naprej. Za nosita so zgrabili tudi batatjonski povetjniki in komisarji. Ker je bito čedatje manj vodij, ki bi morati urejati kotono, se je zveza večkrat pretrgala in vse botj pogosto so počivati. V podzavesti jim je tičat strah, kaj bo zjutraj na vrhu. Tam jih tahko preseneti sovražnik, in težko se bodo boriti, ko komaj stojijo na nogah .. .
To je skrbelo tudi poveljnike. Potde je sicer dobit zvezo z obveščevalci Vtt. korpusa, ki so jim prišti naproti. Povedati so, da niso nikjer opaziti sovražnih enot, toda kdo ve, kaj je sovražnik ukrenit ponoči ... Pemčeva obvešče-vatna mreža je sicer na široko raztrosita vesti, da se bodo brigade premaknite na Dotenjsko in pritisnite proti morju. Že mesec dni so krožite zaupne vesti o možnosti izkrcanja zahodnih zaveznikov na istrski obali. Povetjniški kader je bit seznanjen tudi s to možnostjo.
Proti jutru, ko utrujenost najbotj napada čtovekove čute, je bito v goščavi tako temno, da so videti pred seboj nosače in ranjence kot prikazni v btodnih sanjah.
Ana je težko prenašala težave pohoda. Ob množici onemogtih mož se je nehote spominjata Primoža. Vdano je skrbela za ranjence in jim tajšata botečine. Zdaj se je čutita neločtjivo povezana s to vojsko, bila je njen det. Na vse, kar se je nekoč zgodito z njo, je gtedata kot na za-btodo mtadega in "neukega dekleta. Še vedno se je bata zavratne moči teme. Nekaj strahu je ostato v njej od pre-
hoda čez goro in od ztoveščih pogledov Naca. Proti jutru so ji veke postale svinčene, roke pa so ji brezvoljno višete ob tetesu. Lahko bi bita zaspata kar stoje. Vračate so se ji podobe iz blodnih sanj, ki so jo še vedno strašite. Lovit jo je visok neznanec brez obraza in segat po njej z orjaškimi rokami. Vsa se je stresta, če je v temi zagledata ob kotoni kakšno temno postavo — pa je bit te kdo izmed vodij, ki so skrbeli za red.
Rus se je začet iznenada grabiti za prsi, hropeti in prositi vode. Po obrazu ga je obtivat mrtiški pot. V prsih se mu je premaknilo žetezo in mu povzročato strahovite botečine. Ana je bita ves čas pri njem; pa kaj, ko mu ni mogla pomagati.
Ko se je kotona te izkopata iz koritaste grape na po-tožnejši svet, kjer se je gozd spremenit v goščavje, je pri-što po koloni povetje: .Botničarka, nazaj!" Počakata je, da so prišta do nje nastednja nosita — pri njih je bit Vojko, ki je pomagat nostiti Petra. Zta slutnja ji je mrtvičita telo, ko je vprašata: .Kaj naj napravim?" Vojko bi bit najrajši pustit ranjenca in šet z njo. Temna noč, v kateri niso raz-točiti niti obraza, pa mu je to odsvetovala. Čeprav je znova prišto povetje, naj gre botničarka nazaj, se ni premaknila nikamor. Lezti so naprej. Kmatu potem je spešlt ob koloni visok moški, ki je vprašal z rezko ukazovalnim gta-som: .Katera četa je tu?" Povedati so mu, nato je odhitet naprej in se izgubit. Vojka je prijeto, da bi prižgat baterijo, pa se je zbat, da ga ne bi obdolžili, da daje znake sovražnemu topništvu.
Prva rahta sveftoba med krošnjami dreves jim je vzbujata nove upe. Prispeli so na vrh gore. Pot se je spuščata rahto navzdol, pa spet navzgor. Ana se je vrnila k Rusu, ki je mukoma tovit sapo. Nemato so biti presenečeni, ko je spet prišto povelje, ki se je tokrat gtasito: .Botničarka, naprej!" Vojko je sktenit, da je ne bo pustit nikamor. Stisnita
se je k njemu kot preganjana ptica, v strahu, da segajo po njej nevidne roke. Oba sta bita prepričana, da gre za podobno zvijačo kot na Črni prsti; če jo hočejo ugrabiti, imajo pač za to najlepšo pritožnost na nočnem pohodu .. -
Počasi je nebo zbtedeto in med drevjem se je medto zasvetlikata svečava htadnega jutra. Zdaj so že videti drug drugega in kotono, ki se je vtekta v nedogted. Kmalu se je tako zdarrito, da so opaziti stedove prečute noči na obrazih. Rus, ki je vso noč stokat, je utihnit. Dekte je mislita, da ga je premagat spanec. Ko so se ustaviti in ga potožiti na tta, se je njegov obraz voščeno svettikat. Obrisala mu je kaptjice s četa in se zdrznita: njegov obraz je bit ostudno mrzet, oči pa so ostekteneto strmete vanjo. To-tiko da ni kriknita od groze. Pristopit je Vojko, mu dvignit roko in jo spustit. Padta je mrtvo kot nihato, odtrgano od ure. Pokticali so zdravnika, ki je ugotovit smrt. Še preden so kreniti naprej, so mu izkopali jamo v razsušeni zemtji in ga zasuli brez besed. Poteg njega so pokopati ste-ktenico z njegovimi podatki, kot ponavadi, kadar je kdo umrt na nepoznanem kraju.
Skozi javorniške gozdove so hoditi ves dopotdan. Z dnem so strahovi odtavati, vrnite so se jim moči in tudi počivati so vsako uro. Divizijski štab je bit izpostovat, do bodo prišti kmetje iz Loške dotine z vozovi po ranjence-Sredi gozdov je divizija potegta na dogovorjenem mestu, čakajoč voznike.
Mučita jih je neznosna žeja. Med potjo so videti več opuščenih italijanskih obmejnih utrdb, obdanih z zarjaveto žico. tskanje vode so jim prepovedali, češ da so betogar-disti in Nemci zastrupiti redke vodnjake v teh gozdovih.
Batatjoni so zaspati kot pobiti. Tedaj se je Vojko odtočit, da bo z domačinom borcem, ki je poznat te kraje, poiskat vodo. S čutaricami sta odtavata v gozd. Čez po! ure sta natetela na opuščeno itatijansko karavto, zaraščeno
Romunija gostuje v Ceiovcu
Od včeraj naprej je republika orrtunija gosi celovške mestne ob-cine. V sodelovanju z občino Ce-°vec namreč prireja romunsko po-.Joništvo .Romunske dneve", ki bo-° bajali do vključno 10. marca.
V okviru teh dnevov bodo ro-T*unski gostje nudili bogat kultur-^o-umetniški spored s slikarsko raz-^vo, baletom, filmi, literarnimi de-' glasbo. Seznanili nas bodo tu-' s kulinarično umetnostjo romun-s kuhinje, in sicer v novem hotelu ^'opapark, nadalje z izdelki živil-^ ^ Proizvodnje, ki bodo naprodaj nekaterih trgovinah celovškega ortzuma, v novi veleblagovnici Fo-^um (Domplatz) pa bodo prodajali imunske izdelke iz črne keramike n druge dragocene predmete. Kot v .Romunske dneve" pa je '!a v sredo prijateljska hokejska krna med romunsko reprezentan-in domačim moštvom KAC. republiko Romunijo in repu-iko Avstrijo obstojajo že leta do-'' odnosi, o katerih pričajo po-
dobne, vendar manjše prireditve, ki so bile v Solnogradu, Welsu in Dunajskem Novem mestu. V teku let pa so se med celovško mestno občino in romunskim poslaništvom razvili posebno dobri stiki, ki se sedaj prepričljivo odražajo v bogatem in pestrem sporedu .Romunskih dnevov" v Celovcu.
Včeraj popoldne so v galeriji Mestne hiše odprli romunsko slikarsko razstavo z deli znamenitega sodobnega slikarja Iona Salistea-nua. Ob tej priložnosti je bil navzoč tudi romunski poslanik na Dunaju Dumitru Aninoiu. Zvečer je nastopil v Mestnem gledališču romunski baletni ansambel, ki bo imel še vrsto predstav v tej hiši. Njegov nastop je bii prepričljiv dokaz kakovosti ansambla, ki je pri celovški publiki izzval mogočen aplavz.
Celovec bo zdaj tri tedne deležen kulturne in umetniške dejavnosti takšnega obsega — merjenega po kakovosti in pestrosti — kot ga gotovo še ni doživljal.
Naraščanje avtomobilskega prometa
zahteva gradnjo sodobnih cest
2'vimo v času, ko se zaradi hitre-ga večanja cestnega prometa polaga edno večja važnost na gradnjo so-°bnih, zlasti hitrih cest. Tako so ansko leto dogradili odsek hitre ce-med Celovcem in Beljakom. Ve-'aa prednost omenjene ceste je tudi ^ tem, da nas hitro in precej bolj j^arno pripelje v središče mesta Ce-
„ Kljub tej ugodnosti pa so Celov-cant in dežela proti gradnji hitre Ijcste skozi mesto, to pa zaradi tega, bi cestni promet v mestu po-'^ročil mnogo hrupa in drugih nevšečnosti. Strokovnjaki sedaj iščejo težnosti, kje in kako bi rešili vprašaje obvoza okoli mesta in kako bi Prepričali tudi zvezno ministrstvo ^ gradnje in tehniko o njihovi upraven; zahtevi. Trenutno je še vse v ^taku, vendar pričakujejo, da bo
zvezno ministrstvo ugodilo zahtevam Cetovčanov in dežele.
Tudi v Sloveniji razpravljajo že dalj časa o gradnji karavanškega predora za cesto, ki bi povezovala Avstrijo z Jugoslavijo. Izdelanih je bilo že 23 študij in variant. Pred nedavnim so se predstavniki avstrijske vlade in jugoslovanskih organov pogovarjali na Dunaju o gradnji karavanškega predora. Razpravljali so o
Maturant) In združenje staršev Zvezne gimnazije za Siovence vabijo starše, prijateije in rojake na
G!MNAZ!JSK) PLES ki bo v petek 23. februarja 1973 ob 19.30 uri v Koipingovi dvorani (Koi-pinghausj v Ceiovcu.
igrajo: .Poskočni Rožani" (orig. fid. Rosentaierj in ansambei .Bend-žo" iz Ljubijane.
Dom v Tinjah vabi na
TEČAJ )N SREČANJE LOVCEV
V nedeijo 16. 2.1973 ob 14.1$ uri.
Spored obsega predavanja, strokovni fiim in iovsko večerjo z zabavnim programom.
Prisrčno vabijeni!
načinu financiranja, razdelitvi stroškov in projektih. Merodajni avstrijski predstavniki se navdušujejo za varianto, ki predvideva, da bi predor na jugoslovanski strani gradili na Dovjem. V tem primeru bi cestni predor šel skozi pogorje Jepe in bi se južno od Ledine priključi) cesti v Italijo in Nemčijo. Zdaj pripravljajo skupno analizo o prometnem stanju na obeh straneh.
16. februar 1973
H 'Jt M H t?) A H ^ H
Bi< č o v s
Minulo nedeljo zvečer je Slovensko planinsko društvo v Celovcu priredilo pri Miklavžu v Bilčovsu predavanje z barvnimi diapozitivi. Predaval je navdušeni planinec in fotoamater Toni Valentinič iz Potoka pri Bilčovsu.
Za tri ure nas je prestavil v drug svet — v čudovito gorsko naravo z vsemi barvnimi čari, ki jih nudijo naše gore ob različnih letnih časih. Poleg planinskih slik iz domačih in fujih gora nam je posredoval tudi motive iz domačega okolja in življenja, tako da s svojim predavanjem ni pritegnit samo planincev in mladih ljudi, temveč tudi starejše ljudi, ki so prav tako z navdušenjem sledili njegovim izvajanjem. Vsi, ki smo biti na uspelem večeru, smo prišli do zaključka, da se je planinska miselnost in ljubezen do te športne panoge zelo udomačila med našim prebivalstvom.
Namen predavanja pa ni bil samo v tem, da seznani naše ljudi z lepotami gora, temveč tudi v tem, da nas seznani z dejavnostjo slovenske planinske organizacije, ki stalno prireja za svoje člane in prijatelje izlete v domače in tuje gore. Iz predavanja je bilo jasno razvidno, kje povsod se udejstvujejo naši planinci. Lansko leto so se le-ti lotili .poti prijateljstva", ki vodi sko-
zi tri države — Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Tudi letos bodo naši planinci nadaljevali s pohodi na vrhove v okviru te poti.
Najaktivnejši organizator teh izletov pa je vsekakor naš predavatelj Toni Valentinič, kateremu gre velika zasluga za uspele izlete. Da ga na izletih stalno spremlja njegov zvesti tovariš — fotoaparat, ni treba posebej omenjati. Prepričani
KATOLiSKO PROSVETNO DRUŠTVO
V ŠMiHELU PR! PUBERKU vabi vse prijatelje odrske u-metnosfi na Finigarjevo dramo
NAŠA K R t
Režija: Stanko Vavti Prireditev bo v nedeijo 18. februarja 1973 ob 14.30 uri v farni dvorani v ŠMiHELU.
Rojaki prisrčno vabijeni!
smo, da bo na letošnjih izletih nabral spet toliko novih motivov, da bo kmalu pripravit podobno predavanje. Predavatelju iskreno čestitamo k uspelemu predavanju, Slovenskemu planinskemu društvu pa predlagamo, da bi nam še večkrat pripravilo takšne in podobne večere.
KRŠČANSKA KULTURNAZVEZAVCELOVCU
prireja v nedeijo 2$. februarja ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu
KONCERT
mešanega pevskega zbora
JAKOB PETEUN-GALUS"
Spored:
i.	.USTOLiČENJE KARANTANSKEGA KNEZA"
kantata za šoti in mešani zbor s spremijavo trobii; besediio Zdravko Novak (Lovro Kaseij), giasba dr. France Cigan.
ii.	..KOROŠKA V PESMi )N BESED)"
Dirigent Jožko Kovačič.
štev. 7 (1595) — S
Zapostavljanje koroških Slovencev je del „koroške stvarnosti"
Vedno dihmo, smo ^oro%; 5/o-venci fMd&oprdVH! t/rža^/jani. TfaLo pa ;c to v resnic;', &ažc rad; naslednji primer.
Afed 3$ zdravnici primariji na Korošcem ni nifi enega, ^i in' se prišteva/ ^ s/ovens^i narodnostni s/mp-nosti. A*o so pred nedavnim imenovali tri nove primarije v Z?e/jaš^i Ao/nišnifi, so za to odgovorni dejavniki ime/i idea/no pri/ožnost, da ki z imenovanjem višjega zdravnika dr. fraMca Petka, ki se je prav tako potegoval za to mesto, vsaj neko/iko popravi/; nepravično „razmerje", ki prav gotovo ne s/aži ag/eda naše države.
Ao je zdravnik dr. Petek /eta 7949 v ce/ovški ko/nišnici akso/vira/ predpisani tarnaš trek /et, so ga odpasti/; iz s/ažke. Afer v domovini ni naše/ možnosti nada/jnje izokrazke za ki-rarga, je ki/ prisi/jen poiskati si de/o kje dragje. /Vaše/ ga je na aniverzi-tetni k/iniki v Pjak/jani, pozneje pa je de/ova/ v 5/oven jem Gradca, kjer je ki/ namestnik še/ zdravnika. Dr. Prane Petek je v Pjak/jani napravi/ izpit za strokovnega zdravnika ki-rargije (v Avstriji tega izpita niti ne zaktevajo). V /eta 7939 je priše/ za višjega zdravnika v ke/jaško ko/niš-nico, kjer že mnogo /et aživa zaa-panje predstojnikov in predvsem ta-di ko/nikov, ki so ma ze/o kva/ežni za dano pomoč.
Pe enkrat je dr. Petek aživa/ „ enakopravnost" z nemško govorečimi sodržavljani — v dragi svetovni vojni, ko je mora/ s/ažiti v nemški vojski, medtem ko so ma doma zapr/i očeta dr. Pranca Petka, zdravnika v Velikovca. Pri imenovanja primarijev v ke/jaški ko/nišnici pa so ga spet „spreg/eda/i", čeprav ki ma po s/až-kenik /etik tako mesto pripada/o. Odgovorni za zasedko razpisanik mest, deže/ni svetnik in podpredsednik koroškega „Afameradscka/tskan-da" Ga/ok, njegove prošnje ni apo-števa/. Vsa tri razpisana mesta za primarije v ke/jaški ko/nišnici so do-ki/i mnogo m/ajši zdravniki.
Pravijo, da koroški 5/ovenci nismo zapostav/jeni. Pravijo, da je /až, če kdo govori o diskriminaciji. Poda.* a/i primer dr. Petka ni očiten primer zapostav/janja, kričeč primer diskriminacije?' Paki primeri pa so k;7i in so še danes de/ „koroške stvarnosti"/
^one Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
^ 9fmovjem in matinjem. Njeni zidovi so bili oškropljeni od etatov. Fanf je pravil, da je njegova čefa napadla gra-ob njej, ko so se bili zbrali za kosilo. Pod ognjem "*ih strojnic so v nekaj minutah vsi obležali. Ogledala sta razbitine in zidove, poslikane z golimi ženskami in blod-^jrni spolnimi prizori. Tu je bila z ogljem narisana ženska, ' se pari s psom, in vojak, ki občuje z oslico. Pod temi stikam; so bili napisi: .Evviva Duce, Evviva ifalia." Vojko pljunil in zapustila sta poslopje. Nedaleč sta v gozdu odkrila jarek, kjer je trava preprezala prestreljene čelade, °sti, strohnelo obleko in opremo. Dva streljajo globlje v Sozdu je (ant v neki zaraščeni kotanji odkril studenec.
Padla sta na kolena, se hlastno napila sveže vode in Natočila čutarice. Vrnila sta se z vodo in jo razdelila po
vodih.
. Dva dni so bili že na pohodu skozi notranjske gozdove J* ''asi, preden so zavili proti Dolenjski. Hodili so po ozem-Vti. korpusa, kjer se je zadrževal tudi glavni štab slovanske vojske. Ranjence so vozili kmetje na vozeh, nastla-z mehko slamo.
Za njimi je bila čudovita zelena dolina presahlega Eniškega jezera, obdana od polj, vasic, senožeti in 9°*dnih pobočij. Ostala jim je v spominu prijazna in sonč-^<3- V vaseh so jim dekleta postregla s pijačo in sadjem in okitita s cvetjem. Kuharji so spet kuhali, vsi so se na-d'i in dobra volja se je vrnila v enote. Skozi vasi so na-
vduš,
eno prepevali, harmonike so vreščale, da nikoli tako.
Premagali so utrujenost, pozabili na težave in hiteli naprej. Prebivalci so z občudovanjem ogledovali veliko vojsko, saj so le redko imeli priložnost videti dobro oboroženo partizansko divizijo na bojnem pohodu. Tisti, ki so jim prišepetavali beli, da je partizanov malo in da bodo prišli Angleži, so neverno zmajevali z glavami.
Dve brigadi sta ostali na Notranjskem, tretja, Prešernova, pa je spremljala kolono z vozmi proti jugozahodu — skozi Prezid, čez Kozji vrh in skozi Čabar, nato pa proti kočevskim gozdovom. Ker jih na osvobojenem ozemlju nihče ni ogrožal, so bili na pohodu samo podnevi, noči pa so prespali. Že nekaj dni jih je spremljalo ustaljeno poletno vreme s pripeko. Shujšali so, se utrdili in zagoreli. Vsak dan je bilo več do krvi ožuljenih, ki jih je Ana mazala in obvezovala. Tudi čevlji so začeli dobivati luknje.
Čim bliže so bili cilju, tem bolj vedri so bili obrazi ranjencev. Borci v koloni so se smejati, šalili in peli. Nekajkrat so prečkali nebo lesketajoči se srebrni bombniki, leteči proti rajhu. Vse se je oziralo za njimi in spremljalo njihov let z vročimi željami: da bi dobro opravili in se srečno vrnili.
Potem je kolona prišla v kraje, ki jih je opusfošila roška ofenziva leta 1942. Dva dni so hodili skozi požgane vasi, kjer niso srečali niti žive duše. Kamenite ruševine, sprane od dežja in snegov, so se belile v soncu kot pozabljene kosti v puščavah, iz zapuščenih domov je dihala otožna samota. Tu so videli, da so sovražniki res skušali zbrisati slovenski narod z zemlje.
Počivali so in si ogledovali veliko mrtvo naselje med ožganim drevjem, ki je spominjalo na ruševine iz davnine.
Patrulja je zasledila človeka, ki se je pognat pred njimi skozi koprive in izginil v kleteh bližnje podrtije. Ker bi bit lahko ogleduh, so ga poiskali in ga privlekli na svetlo. Vsa četa se je strnila okoli čudnega bitja z dolgimi lasmi, ki je preplašeno buljilo vanje. Takoj so uganili, da stoji pred njimi bebec. Shujšan, udrtih lic, oblečen v cape, je drgetal od strahu, se hehetal in ponavljal: .Bng bng bng* — in se tolkel po glavi...
Nesrečnik je skušal z gibi ponazoriti grozo, ki jo je bi) doživel v stiku z vojaki. Kdo ve, po kakšnem naključju je preživel požig vasi in ostal živ.
Ranjenec s polomljenimi nogami, ki je preživel roško ofenzivo, jim je pripovedoval, kako so Lahi stiskali obroč in pobijali osumljence, druge pa odvažali v taborišča. Tudi njegova mati je umrla med tisoči trpinov, ki jim je bila namenjena počasna smrt na otoku Rabu. Pravil jim je, da je ob ofenzivi gorelo več tednov zapovrstjo in so viseli oblaki dima čez in čez nad pokrajino.
Fantje Borutove čete so ga poslušali z zamišljenimi obrazi. Prijahal je Svarun, skočil s konja in sedet mednje. Tudi on je vedel marsikaj zanimivega. Ko so Italijani zasedli Horjul, so se vaški očanci zbrali po maši pred cerkvijo. Eni so hvalili boga, da so prišli Italijani in ne Nemci. Drugi pa so si želeli Nemcev iz časov stare Avstrije. Oče jih je razočaran poslušal in dejal: .Okupator je okupator, ta ali oni — obadva bomo še prehitro spoznali." Čez nekaj tednov je že tekla kri. Svarun je dejal:
" — Štev. 7 (1595)

16. (ebruar 1973
Vi in tuj avto
Na cesti ste srečati svojega prijatetja ali znanca, lastnika avtomobita, in ta je bii tako tjubezniv, da vas je odpeijai do vašega doma. Ko ste izstopiti, ste se mu seveda zahvaiiii, a vseeno pa razmisiite, ati niste storiti med vožnjo z njim kakšne napake.
Upamo, da pri vstopu niste z vso močjo zatreskniti z vrati, potem pa hudo začudeni pogtedati svojega voznika. Vozniki so občuttjivi.
Nikarte ga med vožnjo vznemirjati! Ne govorite mu venomer: .Pazi, kako vozi!! tmaš ti prednost ati tisti, ki tako divjat Zakaj voziš tako hitro, in ne počasi!" S takš-nimi stavki kažete nezaupanje do prijatetjevega načina vožnje. Osnovno pravito se gtasi: Ne sedajte v avto tistega, ki mu ne zaupate!
Hoteti bi si prižgati cigareto! Zakaj ne, te vprašati morate voznika za dovotjenje! Prav gotovo je odveč opozortto, da cigaretnega pepeta ne trosimo po tteh, ampak ga stresamo v pepeinik. Med vožnjo tudi ne vprašujemo voznika, zakaj je ta in zakaj oni instrument na piošči.
Med doigimi vožnjami, kadar ste kreniti s prijatetjem na iztet, pazite, da ne užatite svojega voznika: ne jejte sendvičev med vožnjo, ne nastetjtte drobtin po tteh, ne terjajte od njega, naj ustav) pri prvi gostiini, in če je topto, ne izsiijujte, da so med vožnjo odprta vsa Miri okna, da piha po otrocih, ki sedijo odzadaj. Ko se ustavite pri kakšni gostitni, ne sitite v voznika s konjak) ati brizganci, če jih noče, vam pa dišijo. Boije bo, če — prav tako kot voznik — tudi pi spijete sadni sok.
Ko sktene gostiteij petjat) domov, ga ne nagovarjajte, naj že mato ostane. Zado-votjite se s tem, da ste biti povabtjeni, in sedite v avtu čim botj mirno.
Odveč je poudarit), da se je treba po prihodu domov gostitetju z avtom zahvatitt. Nikott pa ne zagrešite napake, da bt se za prihodnjo nedeijo spet povabiti — kar sami!
NADUHA
/mam mir?
Mz/Z N/Ae;, KCCMfc prvega razreda, ;e posta/ razt/raž/pv /M crwerav otroU B/ster ;e Jo-vo/;, Ja /J Jo;ewta/ snov prvega razreJa, a &/;K/? /Jstrost/ Me gre. PaJ /?/ aspeva/, zwe-row ZMa/, ^ot zna več/na M;cgov/A sošo/cev, a Me gre. Po v šo/Z dož/uZ MeaspeA — to se pogostokrat zgoJ/ — ga ;e sratM prej soso/c: /M KČtte/pco.
5tarš: z vserrn sreJstvt pritiskajo MMM;, Ja k: Mekako sp/ava/. Ne gre. Vsaka MegatiVMa oceMa v sok izzove Move prepire, MavzkriŽMa okraČMMavaMja /M kegaiije otroka. NaiMesto ačeMja — jok. Namesto ZMaMja — prazMiMa iM s/ake oceMe. Zakajf
Po je Mikej Mekega JMe piša/ Jomaeo raČMM-sko Ma/ogo tM je Mi ZMa/, se je oče zopet raz-kitrJ. Priča/ je Ma otroka kot krez Mma. Materi je očita/ to iM oMo. Mati pa mti Mi ostaja/a Jo/ŽMa. NavzkriŽMi ogeMj prepira je veJMo ko/j vzp/amteva/. /M ker jeza Jostikrat zameg/i razam, sta se starsa spozaki/a prej otrokom iM zače/ se je pretep. ČM to Me prvi. Mikej je s skrčeMim srcem Mekaj časa opazova/ to Mevik-to, kar MaeMkrat pa je v Mjem vzkipe/o iM je presaM/pvo zajoka/.* „Pako Maj se ačim, če Mimam Miiraf" Oče ga je osap/o pog/eJa/ iM reke/.* ,,/mas svojo mizo, Jovo/j svet/oke, kaj ti se maMjka?"
.Mir," je oJgovori/ siM. „ Vijva z mamico se MeprestaMo prepirata, m/ajša sestrica mi Ma-gaja iM kako Maj se ačim, če Mimam mira?"'
Stakta treMja meJ starši, razMi' očitki se /ak-ko stopMjajejo v meJsekojMi oJpor iM sovraštvo. ?aki JražiMski prepiri, pa čeprav Mišo pogostMi, kažejo, kako oče iM mati izgak/jata JostojaMstvo č/oveka. Najp/emeMitejša častva /jakezMi' se sprevračajo v sovraštvo. OJtajaje-ta se Jrag Jragema iM oJtajaje se jima taJi otrok.
/e morja žeMa, ki je samo Joma, /jakosam-Ma Ma moža? /e mož MeaviJeveM iM MeokzireM Jo žeMe? 5e morja stikata v pretesMem staMO-vaMja sta si Jrag Jragema Ma poti? /M pri vsem tem sta si vtep/a v g/avo, Ja je vse Jra-go vaŽMejše kot /jakezeM iM sreča? VeJMo sta MezaJovo/jMa, Jrag Ma Jragega se jezita iM Jostikrat iz make Mapravita s/oMa. Zakaj Mirna mož prijazMe keseJe? Z žeMO govori /e takrat, kaJar ji kaj očita, se pritožaje a/i krega. V isti meri ma žeMa vrača. V očitaMja ma Me ostaja Mič Jo/ŽMa. Vrača ma mi/o za Jrago. MeJ M;Z-ma Mi več pokva/e, ki ki izvira/a iz /jakezai, Mi več tistega meJsekojMega zaapaMja. ČM to MjaMO Mae/ektreao razpo/ožeMje preMašata JaM za jMem Ma otroka. Najkrž se Me zaveJata, kako s tem škoJajeta m/aJema kitja, Mjegovema častvovaMja iM kako izpoJjeJata okčatek var-Mosti v JražiMi.
Otrok se Me more pog/okiti v ačeMje, če MeprestaMo trepeče, kJaj se ko spet VMe/ prepir. Prav tako se Me more ačiti v takem Mapetem vzJašja, kjer oče iM mati samo revskata Ma otroka iM samo zaktevata, Me MaJita pa ma Mičesar. Niti osMOVMega pogoja za ačeMje. Na-ko Maj tak otrok spoštaje starše, če so ga oro-pa/i za /epo, krezskrkMo otroštvo iM ma Jom spremeMi/i v mači/Mico? Pos/eJice takega rav-MaMja z otrokom iM MeprestaMik prepirov v JražiMi so kaJe. Najši kot si mis/imo.
je pomanjkanje zraka, težko dihanje. Poznamo bronhiatno in srčno naduho. Prva je živčno povzročen krč bronhialne muskulatu-re z izločanjem stuzi, druga pa je posledica srčne slabosti.
Bronhialna naduha ali astma je zelo otež-kočeno dihanje, ki ga povzroči naglo zože-nje najmanjših vej dušnikov, kar se zgodi največkrat ponoči, in sticer v obliki krajšega napada, lahko pa traja tudi več dni. Je posledica nervoznosti, nemira, prehlada, napetosti trebuha itd., pogosto pa preobčutljivosti (alergije) na prah, meglo ali podobno.
Znaki: Posamezne napade javljajo neraz-položenja, čudni občutki v grgravcu, včasih zehanje, kihanje in nahod: Včasih toži bolnik, da ga boli v prsih, da ima premalo zraka, hiti k odprtemu oknu, njegov izraz je boječ, dihanje težko, zlasti se sliši pri izdiha-vanju piskajoč glas itd. Bolnik pri kratkih napadih ne kašlja, ker ne more, ali pa kaš-tja prav malo. Po napadu izkašlja tudi goste sluzaste čepe.
Zdravljenje: Poiskati je treba vzrok, kar stori zdravnik. Poizkusiti je treba tudi z do-
Z/v/jcM;e resM/ČMO MŠ roŽMato, a rraJ/mo se m Mfgajmo /e Mjegove svet/e straMŠ. Če že ^Jaj o/?/a^ prep/rov zaseMČZ Mašo Jraž/Ms&o srečo, Ma; fe/? o/Ja^ov Me o/?čat/;o otroc/. Če se že oče m mad prep/rata, Ma; se Me v yr/-sotMost/ otroka, /?er M/d sam/ Me s/at/mo, ^a^o porazMo vse to v^//va MaM;. Otro^ ;e s//MO o/*čat/;/v top/omer za JražŠMS^o top/mo. ,,0/r/aJ/tev" o/?čat/ /io/;, &ot s/ prc J?fčrv/;JrMO.
mačimi zdravili, kot s čaji iz benediktinke, betonike, bibernetice, bora, brinja (jagode), čebule, detelje, gorjušice, goste trave, hmelja, hrena, jaščarice, jetičnika, kamilic, kol-meža, kopitnika, koriandra, lapuha, majo-rana, marjetice, melise, mete (črne), milnice, odgriznjenke, peteršilja, potonike, ramšele,
POSKUS!TE!
HLEBČEK IZ ZMLETEGA SVINJSKEGA MESA
Potrebujemo: SOdkg :m)otega meso, žomtjo, so), poper, zotent potorHtj, jajce, d) tristo smetane, ittc" sesektjane čebute in žiico maMobe.
Meso operemo in ga s strojem smetjemo, mu dodamo jajce, sot, poper, iiico maščobe, v mieku nZ*^ močeno iemtjo in ostate sestavine. Zmes damo no ^ desko posuto s moko. in obtlkujomo ktobček, ki g" nato potoiimo v dobro namazan pekač tor ga spečemo na močnem ognju. Ko je počen, siijemo sok. v katerem se jo peket htebček, v smetano in ju š* mato prekuhamo.
Prodno htebček ponudimo, ga mato ohtadimo, de ga taije režemo. Potožimo ga na podotgovat krožnik, potijemo s omako in ponudimo s soteno sotato att drugim dodatkom
TELEČJI ZREZKI S SIROM
Potrebujemo: '/rkg tetečjih zrezkov, jajce, Sdt nc-misnoga otja, žtico nastrganega sira, '/< kg sira trO* pista, moko. drobtinice, sot, poper in d) kiste sme tane.
Tetečjo zrezke operemo, pototčemo, posoiimo in po popramo. Nanje potožimo ptoščico trapista, jih zvt* jemo in spnemo s zobotrebcem, povaijamo v moH. jajcu, drobtinicah in spečemo na oiju. Ko so pečen), dodamo v preostato maščobo žtico moko, mato vode in to zmes prevromo. Vanjo natresemo nastrgan st* in jo zatljemo s ktsto smetano. Z omako, ki smo [e dobiti, obtijemo zrezke in jih ponudimo.
repuha (korenine v vinu), rosike, rutice, sladkega lesa, sleza, zelene.
Za čaj uporabimo mešanico lapuha, bazilike, kopitnika, kolmeža, bibernelice, milnice, koriandra, peteršilja, in brinja (jagode). Daj bolniku 3—4 skodelice dnevno. — Ali sladkega lesa, majorana, sleza (korenina), hmelja, ist. lišaja, mrzltičnika in meto (črne). Bolnik naj spije pred počitkom skodelico čaja! — Ali pa: Rutice bibernelice, ramšele, marjetice, gosje trave. Skuhamo it* damo bolniku po 3—4 skodelice na dan!
Vitamini v zimski prehrani
Botj kot v kateremkoli drugem letnem času moramo pozimi paziti, da je naša prehrana uravnovešena, da vsebuje vse organizmu potrebne hranljive snovi. Le s tako prehrano orga- ^*' nizem zdrži in preživi vse zimske nevarnosti. Taka prehrana vsebuje tudi dovolj vitaminov, zato jih navadno ni treba še posebej jemati. Če pa s svojo prehrano pozimi nismo zadovoljni, če se hranimo bolj enostransko, potem seveda naš organizem ne dobi vseh tistih vitaminov, ki so pozimi najbolj pomembni. Ni treba še posebej povedati, da je med najpomembnejšimi vitamini, ki nas pozimi varujejo, C vitamin. Zaradi njega posegamo po limonah in pomarančah, vendar pa ga je precej tudi v cvetači, špinači, peteršilju in drugi zelenjavi, ki jo tudi pozimi lahko kupimo. Če imate občutek, da je v prehrani tega vitamina še premalo, potem namesto s kisom polivajte solate z limoninim sokom. Tudi v konzervah zelenjave, na primer graha, je kar precej tega vitamina, nekaj ga je še v krompirju, vse manj v jabolkih itd. Dobro je, če pozimi uživamo še tableto ali dve ali tudi več na dan vitamina C.
Med ostalimi pozimi še posebej važnimi vitamini je tudi A vitamin. Ta vitamin pospešuje rast, varuje pred infekcijami, izboljšuje vid, ščiti kožo in sluznico, pomaga organizmu, da se laže prilagaja na spremembe temperature in sodeluje pri asimilaciji maščob. Najdemo ga v rumenjaku, svežem maslu, sladki smetani, nekaterih sirih in ribah, v jetrih, v zelenjavi kot je špinača, korenje, peteršilj, paradižnik itd. Od sadja omenimo ananas. Prav v teh živilih, ki smo jih omenili, najdemo tudi vitamin D. Včasih zdravnik priporoči posebno majhnim otrokom uživanje teh dveh vitaminov v kapljicah. Vitamin D se sicer tvori v organizmu pod vplivom sončnih žarkov.
Razen teh treh najvažnejših vitaminov je v prehrani važen tudi^ vitamin Bi, ki zbuja apetit, izboljšuje asimilacijo sladkorja. Vitamin Bi najdemo v luskah žitaric, v ncglaziranem rižu, v kalčkih, v posušeni zelenjavi, v orehih in jetrih. Veliko ga je v kvasu. Zaradi velikih potreb organizma po tem vitaminu je priporočljivo jesti kruh pečen iz neoluščenih žitaric, najdemo pa ga tudi v neprečiščenem olivnem olju, v olju iz žitnih kalčkov ter v svežem zelju.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.ttalijani so imeli prav take namene kot Nemci. Kar bi bili Nemci radi opravili hitro, so Lahi delati počasi. Če ne bi bilo Rdeče armade, bi nas bili prav gotovo spravili s sveta."
Keča, ki je bil kmet, se je sprehajal z očmi po visoki orumeneli travi. Želel si je, da bi čimprej odložil puško in gnal živino v planine ...
Ana je molče poslušala pogovor. Na tem pohodu je začela pešati. Čutita je, da 'izgublja moči. Včasih je tavala s kolono, kot bi se ji sanjalo. Tu in tam se je jezila na neslano hrano, prah in slabo vodo; morda ji škodi tudi sadje, ki ga spotoma pobirajo po tleh in trgajo z drevja. Toda če vzdržijo ranjenci, bo vzdržala tudi ona!
Naposled so pripeljali ranjence v prostranstvo Kočevskega Roga. Obstali so in se razgledovati po pokrajini, polni škrapelj in vrtač. Valovita kraška planota je bila porasla z mešanim gozdom. Vojko je začutil dih pragozda, o katerem so se radi pogovarjali lovci, pa tudi bral je o njem. Tu so bila bivališča medvedov, volkov, risov in jelenjadi. Kočevski Rog z mogočnimi gozdovi pa je nudil zavetje tudi poveljstvu partizanske vojske, bolnišnicam, skladiščem. Nepremagljivi Rog jih je sprejel v osvežujoče naročje tišine med stoletnim drevjem.
Sredi divjih gozdov so srečati patruljo zaščitne čete centralne bolnišnice. V neki s podrastjo pokriti kotanji, so se ustaviti. Tu jih je čakalo osebje bolnišnice. Bili so na cilju. Zložili so ranjence pod drevje. Slovo je bito kratko in ganljivo. Ani so se zalesketale solze v očeh, ko je segla v roke Petru. Tudi drugi so mu stisnili roko.
.Vojna je, je dejal Pajk in skomignil z rameni.
Ranjence je v bolnišnico odnesla zaščitna četa, bata-tjon pa se je napotil nazaj v divizijo. Kmetje z vozovi so se vračali po isti poti, kjer so bili prišli. Bataljon jo je mahni! po biižnjicah. Gozd je obraščato malinje, ki je že zo-
rilo prve plodove. Spotoma so jih trgali in si preganjali grenkobo iz ust.
16
Po sončnem zahodu so se ustavili v požganem zaselku. Orlov je odredil, da bodo tu prespali. Zamikate so ga rumene hruške, ki so vabljivo pozvanjale z nizko sklonjenih vej. Postal je vod borcev, da so otresli najlepše, kuharjem pa je naročil, naj jih nabero in skuhajo polne kotle.
Medtem ko so zagoreli ognji in so borci pripravljali taborišče, je Ana odprla svojo torbico in obvezala vse močno ožuljene.
Spet se ji je meglilo pred očmi in slabost jo je obhajala. Na zemljo se je spuščal tih večer, potopljen v pastelne barve, ki so se zlivale z rumeno vijoličastim odsevom umirajočega neba. Črički so peli, tu in tam je kriknila ptica. Ani so se napele prsi — zaželela si je širine in daljav in svobode.
Za ruševinami so se širile nepokošene senožeti. Zagazila je v orumenelo travo, ki ji je segala včasih malone do prsi. Razprostrta je roke, da so božale bilke in cvetje. Hodila je, kot bi se ugrezala v morje valov, ki spirajo z nje umazanijo življenja. Zastrmela se je v požar neba, kjer je ugašajoče sonce prišlo do konca svojega nebesnega loka.
Na nič ni marala misliti, pa ji ni uspelo . .. Zaslutila je, da se z njo dogaja nekaj nenavadnega. Najrajši bi zajokata od bolečine in od sreče. Ali je to, kar doživlja, utvara ali resnica?
Bila je že precej daleč od taborišča, prvič po dolgem času sama, ne da bi se bala ubijalskih rok. Ozrla se je nazaj. Ruševine vasi so se pogrezale med drevjem, začrneli dimniki so grozljivo štrleli proti nebu.
Videla je, da se je nekdo vzpel na konja in odbrzet čez planjavo proti njej kot grabežljiva ptica. Zdrznila se je in se obrnila proti taborišču. Konj je skokoma plaval skoz' travnate planjave naravnost proti njej. V jezdecu je prepoznala Orlova. Pridivjal je tik do nje in sunkovito ustavi! konja, da se je vzpel na zadnje noge in zahrzal.
Lesk njegovih oči in poteze okoli ust so jo spominjale na trenutke njegove razdraženosti in neukrotljive pohote-Obraz je imel v senci, grozeče je visel nad konjevih vratom.
.Kam brez varuhov?" jo je vprašal skoraj hladno.
.Nikamor," je plaho odvrnila.
.Ali si si zaželela prostosti?"
Ker je molčala, ji je sam dejal:
.Če je tako, greš lahko z menoj. Dvignil te bom n<r konja."
Sumljivo se ji je približal in stegnil roko.
.Nikamor ne grem."
„Ne bo ti žal, če greš z menoj. Oprostil sem ti vse, kar si zagrešila. Jaz te bom vzel v varstvo. Včasih si rfi zaupala in si precej dala name."
.Zaman se trudiš, Orlov. Povedala sem ti že."
Užaljeno se je namrdnil.
.Torej z menoj ne, z drugimi pa lahko hodiš. . . L& čemu se daš tako prositi, ko ti je samo v škodo?"
Napotila se je nazaj proti taborišču, on pa je jahal ob njej vštric in izgubljal upanje, da bi jo prepričal. K<? je videl, da ne bo nič opravil, ji je zabrusil:
.Kaj bi se delala tako svetnico! Si mar last policije, da greš iz rok v roke? Vem, kaj počno gestapovci z ženskami. Tudi tebe najbrž niso gledati."
Zardela je in odvrnila z razklanim glasom:
.Žališ me, Orlov. Nisem ti dolžna pojasnjevati, kako je bilo z menoj, če sam ne razumeš."(*NdJd/;evt:M;e pr/žtoJM;/^
16. februar 1973

Štev. 7 (1595) — 7
Heimatdienst -
zii duh koroške stvarnosti
. ob prvih izpadih nemško nacionalističnih skrajnežev proti dvoje-^'ctitm krajevnim napisom, ki takrat ^ niso imeti značaja množičnega po-S^onaa, ampak hi lahko takrat še ve-za neodgovorna dejanja posa-^eznib prenepetežev, je biio jasno, je bito treba takšno reakcijo pričakovati in da se je bito treba v zve-' 2 dvojezičnimi krajevnimi napisi nnjhujšega.
''si, ki se niso uspavati z tepimi Porotami o sožitju med večinskim in manjšinskim prebivatstvom, so biti Prepričani, da bo „Heimatdienst", ^ot zti duh koroške stvarnosti, tudi pot ponovno mobilizirat vse site Proti zakonitim pravicam manjšine, jcot jih je že ob znanih šolskih štraj-s katerimi so teta 1958 izsititi ^Ptemembo in utesnitev dvojezičnega sotstva. V vsej povojni zgodovini j^oroške se „Heimatdienst" pojavlja kot odkriti sovražnik slovenske manj-^ne na Koroškem, ki mu v odločilnih trenutkih, ko gre za kakršne koti manjšinske pravice, vedno uspe zgr-okrog sebe dovolj sfanatiziranih s°vn)istov, ki ne vidijo čez svojo provincialno zaslepljenost in ki so se ydno pripravljeni odzvati „kticu ooniovine", kadar je ta ..ogrožena" faradi slovenske manjšine.
Dejavnost „Heimatdiensta" je bila - , Y?cj njegovi zgodovini usmerjena '^ključno proti manjšini, čeprav njegovi uradni predstavniki zatrjujejo nasprotno. Kot je znano, je bil se-°knji .Heimatdienst" ustanovljen le-^ 1957, se pravi kmalu po podpisu
da gre v bistvu za odkrit nastop proti slovenski manjšini z namenom, da se ji odvzamejo še tiste minimalne pravice, ki so ji zagotovljene z državno pogodbo in ki jih je bila socialistična vlada s kanclerjem Kreiskym pripravljena v določeni meri izpolniti.
Morda bi bilo zanimivo na kratko obuditi vrstni red dogodkov v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi, ker se v njem kaže logika, ki je zelo značilna za razmere na Koroškem in ki v mnogočem potrjuje mnenje, da pri manjšinskih vprašanjih na Koroškem v skrajni liniji ne odloča vlada, ampak nacionalistično šovinistični krogi, zbrani okrog Heimatdiensta.
2e ko je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o dvojezičnih krajevnih napisih z zneznatno večino treh glasov samo socialistične frakcije, in ko so proti njemu enotno glasovali tako predstavniki avstrijske ljudske stranke kakor tudi svobodnjakov, ki obe podpirata Hei-matdienst, sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev obvestili zveznega kanclerja, da z zakonom ne moreta soglašati. Po njunem mnenju pomeni zakon le minimalno izpolnjevanje določil drž.pogodbeinga lahko manjšina smatra samo kot prvi korak na poti reševanja tega vprašanja. Kot je znano, je z navodili o izvedbi zakona določeno, da so do dvojezičnih krajevnih napisov upravičeni samo tisti kraji, v katerih je vsaj 20 odst. prebivalstva pri ljudskem štetju leta 1961 navedlo sloven-
skega kanclerja dr. Klausa, ki pa je tak, da so ga že takrat odklonile vse v takratnem koroškem parlamentu zastopane stranke, tudi ljudska stranka, ker je tudi v mednarodnem pogledu nevzdržen, saj prepušča odločanje o izpolnjevanju državne pogodbe posameznim občinam.
Prvi napadi na dvojezične krajevne napise so sledili že takoj prvo noč potem, ko so bili postavljeni prvi napisi. Značilno je, da varnostni organi niso ukrepali, čeprav so koroške varnostne sile okrepili z orožniki tudi iz drugih avstrijskih dežel. Brez
strije je mimo tega še začela postopek za uvedbo referenduma, s katerim bi hotela izsiliti ugotavljanje manjšine ter je v ta namen začela zbirati podpise pri Korošcih.
Takšna je zunanja podoba gonje proti koroškim Slovencem, ki jo ob podpori avstrijske ljudske stranke in svobodnjaške stranke Avstrije vodi „Heimatdienst" in ki ji za pretvezo služi dejstvo, da je socialistična vlada sprejela zakon o dvojezičnih krajevnih napisih brez sodelovanja ostalih strank. To je seveda brezpredmetno, ker nobena od teh strank ni pripravljena priznati manjšini zakonitih pravic.
„Heimatdienst" nastopa pri svoji gonji proti manjšini s preizkušeno taktiko, ki je preusmerjena na vzbujanje občutka ogroženosti pri tistih, ki jih je zgodovina povozila, ki jim je razvoj sodobnega sveta, predvsem pa Evrope, tuj in ki v svoji zaslepljenosti ne vidijo prek svojega plotu. ..Prastrah", emocije in večna trauma koroškega prebivalstva zaradi dogod-
drugi o naših vprašanjih
,	-	,.	, v kov v preteklosti so pri tem priljub-
dvoma opogumljeni zaradi takšnega ljeni rekviziti ob taktiki, ki jo pozna-ravnania eksekutive. so nosrati ]7r)nHi __ v - v	<	-	- <
ravnanja eksekutive, so postali izpadi proti dvojezičnim napisom vse bolj množični in so vse bolj dobivali značaj pogromov, ki so bili na zunaj sicer usmerjeni proti napisom, v resnici pa so imeli izrazit protimanjšin-ski karakter. Višek je dosegla gonja proti manjšini v noči pred obletnico plebiscita, ko so v množičnih po-
tno že iz časov, ko je prihajal oblast Hitler — čim bolj neumna je trditev, tembolj vztrajno jo je treba ponavljati in biti pri tem gluh za vsak pameten argument, kajti kaj je sicer drugega govorjenje o ogroženosti avstrijskih meja, v čem je večna dilema in v čem so emocije koroškega prebivalstva? Kdo je v zgodovini
manjšine, obetajo največji uspeh in veliko vprašanje je, kakšne posledice bo imelo takšno popuščanje za socialistično stranko.
In kakšna nova rešitev je ob takšnem popuščanju še možna. Več kot jasno je, da je vsak ploden dialog nemogoč, dokler so zahteve po dialogu vodene samo z željo, kako manjšini že tako minimalne pravice
-c 'j	^ ga prebivalstva? Jkdo je v zgodovini	^
gromih odstranili vse dvojezične na-	stciveniziral in koga germanizi- ^ bolj °,^nit!. Manjšina pač ne more
piše na Koroškem, m pa s protestni- ral od stare avstroogrske monarhije ""e" velikega upanja, da bo dosegla demonstracijami 15. oktobra, ki dalje? Vztrajna taktika zamolčevanja	Zvonite pravice, ^ zvezna
jih je organiziraj .Heimatdienst" in dejstev o grozodejstvih Hitlerjevih yDda kot najvišji izvršni organ v dr-
podrepnikov, ki jih je še vedno mogoče najti v vrstah ^Heimatdiensta", nad Slovenci na Koroškem in v Sloveniji, na drugi strani pa kričanje na vsa usta o dvakratni zasedbi Koro-Drug višek so sramotni dogodki	umorjenih in odvlečenih, je iz-
ki se jih je udeležilo okrog deset tisoč ljudi iz vseh krajev Koroške. Le ti so dobesedno preplavili Celovec, da bi tako pokazali, da ..slovenske Koroške" ni.
avstriJck.	sitem štetju leta i7bi navedto sioven-
Predhiidnicc pa sc^jo v prvo av- kot svoj občevalni jezik. Dolo-^rijsk. republiko, tja do plebiscitnih ^°na ^ J^našaj. samo na
bojev.
. Praktično takoj po svoji ustanovit-je ..Heimatdienst" začel obširno . cijo proti takratni ureditvi dvojezičnega šolstva. Po deželi je organizmi tako imenovane šolske štrajke, dokler mu dejansko ni uspelo doseči odpravo dvojezičnega šolstva. Leta 961 je pri ljudskem štetju z javnim etakom označil za politično sumljive ''se tiste, ki bi vpisali kot svoj pogo-v?*?.' jezik slovenščino, ob 50-letnici Plebiscita pa je v svojem glasilu y^uf der Heimat" brez sramu zapisal, oa obrambni boji na Koroškem še pdno niso končani in da bo zgodo-'na potegnila črto pod razvojem med obema narodoma šele tedaj, ko fden od njiju ne bo več obstajal. To Je brez dvoma pozivanje na odkrit genocid koroških Slovencev in tega Ppziva ..Heimatdienst" še do danes m preklical ali se od njega distanVse to kaže, kako je celotna hei-Pjatdienstovska dejavnost ves čas od njegove ustanovitve usmerjena izra-co proti manjšini in da je zato več upravičena zahteva koroških Movencev, da bi ga v skladu z dolo-pdom državne pogodbe, ki pravi, da Jp treba prepovedati tiste organiza-Jj'Je, katerih dejavnost meri na to, bi odvzele hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu v Avstriji njegov ^.yčaj in pravice, prepovedati. Prak-*cno pa je ves čas po drugi svetovni a!"' 'Rral enakopravno vlogo pri odločanju o pravicah koroških Slovencev. Tako je n. pr. ob odpravi dvojezičnega šolstva leta 1959 vlada Uslišala najprej predstavnike Hei-jnatdiensta in šele potem predstavnice manjšine. Heimatdienst tudi ves Zahteva ugotavljanje manjšine, čeprav državna pogodba tega nikjer **e predvideva, in si s tem lasti samo-?ljno interpretacijo o njenem izpolnjevanju.
i Vse to je treba imeti pred očmi, če "očemo pravilno razumeti dogodke v ^yezi z dvojezičnimi krajevnimi na-'st, ki brez dvoma pomenijo anahronizem v Evropi dvajsetega stolet-Da namreč ne gre niti za nevarnost ..slovenizacije" Koroške, za maltretiranje večine, za nevarnost ponovnih ozemeljskih aspiracij Jugosla-y*Je in ogroženosti avstrijskih meja, vse bi naj povzročilo famozni "Prastrah" koroškega prebivalstva, ki zdaj tako zelo negujejo naciona-'stični krogi na Koroškem, ampak
krajevne napise-kažipote, ne pa tudi na javne zgradbe in ustanove. Praktično so navodila skrčila zakon le na okrog 50 krajevnih napisov, raztresenih po vsej Koroški.
Pa tudi ta minimalna zakonska določila so naletela na združen odpor avstrijske ljudske stranke in svobodnjakov, čeprav nobena od njiju ni imela svojega predloga. Avstrijska ljudska stranka je sicer privlekla na dan stari predlog prejšnjega avstrij-
okrog dvojezičnih krajevnih napisov	usmerjena v to, da bi diskre-
dosegli ob obisku kanclerja Kreiske- citirali slovensko manjšino in da bi
vsakogar, ki hoče ostati zvest svojemu materinemu jeziku, ožigosali kot nezanesljivega in manjvrednega.
Avstrijska zvezna vlada, ki je v začetku odklanjala kakršno koli misel o tem, da bi bilo možno zakon o dvojezičnih napisih spremeniti, je končno popustila pod pritiskom nacionalističnih sil. To je toliko bolj nerazumljivo, saj je Kreisky kot izkušen politik vendar moral uvideti, da v gonji proti dvojezičnim krajevnim napisom ne gre samo za gonjo proti manjšini, ampak da gre v bistvu za strnjeno fronto desnih reakcionarnih sil, ki si s tem, da usmerjajo svoje napade proti socialistom prek hrbtov
ga v Celovcu, ko so demonstracije dobile povsem fašistični značaj in so demonstranti pozdravili kanclerja z vzkliki ..židovska svinja" ter podobnimi nacističnimi parolami, kakor tudi dan za tem ko so koroškega deželnega glavarja Simo in njegovo soprogo v Velikovcu obmetavali z jajci in paradižniki.
Formalno so se tako avstrijska ljudska stranka kot svobodnjaki in celo ..Heimatdienst" distancirali od nasilnih akcij, vendar jih s svojo politiko in zadržanjem niso v ničemer preprečevali, ampak so jih dejansko podpirali. Svobodnjaška stranka Av-
žavi, ki mu je zaupana skrb za zakonitost in demokratično zaščito državljanov, teroristično dejavnost ekstremistov proti manjšini samo obsoja in se od nje distancira, ne ukrene pa proti njej ničesar, pač pa v skrajni liniji celo popušča pred nezakonitim in protipravnim ravnanjem ter se je na zahtevo tistih sil, ki so vseskozi sovražno razpoložene do manjšine, pripravljena celo pogovarjati o spremembah pravilno sprejetega zakona, še preden ga je praktično uveljavila. Več kot logično je, da koroški Slovenci ob vsem tem niso videli druge rešitve, kot da so sklenili svoje vprašanje internacionalizirati, za kar jim daje vso pravico tudi državna pogodba. Izgubiti ne morejo ničesar. Lahko samo pridobijo, pač pa lahko, in to se je že pokazalo, izgubi Avstrija velik del svojega ugleda pred demokratično svetovno javnostjo.
Zvone Zofko
(Jadranski koledar, Trst)
Koroški Sto venci in Avstrija
E'
h]
Mmi/o je 32 /et, odkar je M s/ovenskemK narod# v /men# in pod videzom detHO&rdfiČMOsti prizadejan težak udarec, ena izmed števi/nik krivic in nesmis/ov versai/Zskega sistema. Vi nas namen, raziskovati zakaj in kako, niti ne komo ska-ša/i neprava a tesniti v moraine, pravne a/i drugačne /orma/acije. Spominjamo se ok/etnice zato, da ki ok tej priložnosti agotoviii samo dejstvo, da vprašanje, ki naj ki pred 32 /eti pre-neka/o kiti vprašanje, še vedno okstaja. Vsa zgodovinska izkašnja od tedaj, in to je najzanes/ji-vejše meri/o, to dokazaje.
Ve komo tadi razg/ak/ja/i, aii ki vprašanje S/ovencev v zlvsiriji sp/ok /akko ki/o rešeno, če ki se ki/e stvari ta /eta dragačne razvija/e. /čevo-/acionarni nastop koroškik S/ovencev v narodno-osvokodi/nem protijašističnem koja — ta edinstveni primer na ozem/ja Vit/erjevega rajka — je postavi/ vprašanje z vsem poudarkom spet pred svet. Ta nastop je ki/ apor proti čisto svo-jevrstnema prizadevanja, odpraviti koroško vprašanje, in sicer z načrtnim in napada/nim ponemčevanjem ter izrivanjem s/ovenskega /jadstva. Tako prizadevanje, s katerim se pač ne more sprijazniti noken pošten č/ovek, je od p/ikiscita pa do časov nacističnega rajka sicer doživ/ja/o raz/ične ok/ike in stopnje si/ovitosti, a po kistveni vsekini je osta/o vedno isto. To je ki/ apor proti „ reševanja" koroškega vprašanja, kakor se izraža v črti od programatične zakteve deže/nega
/avarja Temiscka tik po p/ekiscita, da je treka
oroške S/ovenpe ponemčiti v doki enega roda, pa do Afaier Vaikitsckevega akaza po/eti 1942 v Ce/ovca, da na Koroškem ni več prostora za S/o-vence, kakor tadi ne več nokenega manjšinskega vprašanja.
Revo/acionarni apor koroškega s/ovenskega /jadstva, vk/jačen v sp/ošno č/oveški koj proti /ašizma, je ce/o v skrajno neagodnik mednarodnik razmerak po vojni, v prenapetem ozračja k/adne vojne, dosege/ priznanje, da dosedanja areditev koroškega vprašanja ni zadovo/jiva. Sedmi č/en avstrijske državne pogodke o pravicak s/ovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter krvatske
na Gradiščanskem, je odraz tega zgodovinskega dejstva. Koroški S/ovenci so s svojim kojem do-seg/i pravico, da imajo od prikodnosti še kaj pričakovati. Doseg/i so, da je tadi draga avstrijska repak/ika postav/jena pred zgodovinsko pre-izkašnjo g/ede koroškega vprašanja.
Razame se, da od Avstrije ni mogoče pričakovati Čadežev. Saj drage repak/ike ni astvari/ revo/acionarni koj avstrijskega /jadstva, v katerem ki se pretek/ost z vso ostrino kritično prevrednoti/a, saj je tako razmejitev s škod/jivo dediščino zavira/a deset/etna okapacija v strapenem ozračja k/adne vojne. Toda danes je avstrijskema /jadstva vrnjena vsa ok/ast, prepaščena svoko-da, krojiti si svojo asodo, s tem pa tadi vsa odgovornost. Kam se je asmeri/ avstrijski notranji razvoj, ko/iko je zananji osvokoditvi s/edi/a tadi notranja osvokoditev od senc pretek/osti, sprostitev astvarja/nik si/ dražkenega napredka? Od tega je med dragim odvisno tadi, kakšno izpo/nitev doživ/ja črka in dak sedmega č/ena. Odnos do koroškik S/ovencev je ena izmed važnik preizka-šenj avstrijske demokracije in države, za našo soako, za sosedno /agos/avijo pa, razam/jivo, še posekno važna.
/Vi, da ki ta skaša/i prepričevati odgovorne /jadi v Avstriji, da je demokracija nede/jiva, da se ni mogoče aspešno kojevati za svokoden, samostojen in sproščen razvoj avstrijskega naroda proti reakcionarnim, proti/jadskim in ve/enem-škim težnjam, a kkrati ne okračanavati s prav takimi težnjami, npr. na Koroškem, kjer nastopajo z/asti v zvezi s protislovensko gonjo. Menda je zgodovina prve repak/ike, njenik dražkenik spopadov in njenega konca dovo/j poačna za vsakogar, kdor jo /e koče razameti. Široki s/oji Avstrijcev to čatijo.
Koroški S/ovenci sami s svojim kojem niso /e znatno pripomog/i k zrašenja nacistične ok/asti v tem de/a Evrope, temveč so tadi v današnji po/ožaj na Koroškem vnes/i nekaj novega, nekaj, kar jik nedvomno postav/ja na stran aktiv v draž-keni ki/anci Avstrije. Danes šovinističnega odri-
vanja koroškik S/ovencev ni mogoče več o/epše-vati in ^opravičevati" z videzom koja napredka s po/itično, gospodarsko in ka/tarno zaosta/ostjo. Koroški S/ovenci so s svojim narodnoosvokodi/-nim kojem od/očno nastopi/i razvoj, v katerem postajajo dejaven jaktor dražkenega napredka. To novo dejstvo danes v Avstriji vsem naprednim /jadem še ni dovo/j jasno, se zdi morda še ko/i-čina, ki jo smejo zanemarjati. A čimprej ko mora/o postati dragače, kar je seveda v prvi vrsti odvisno od dejavnosti koroškik S/ovencev samik. Toda že danes je poačno meri/o za ave/jav/janje tega novega e/ementa v koroškem po/ožaja dejstvo, da so šovinističnim krogom koroški S/ovenci dvojno osovraženi, kot S/ovenci in kot socia/isti. To dejstvo je okenem tadi znači/no za dražkeni izvor tek krogov.
Dejansko priznanje pravice do okstoja in neoviranega živ/jenja s/ovenskega /jadstva na Koroškem je torej nedvomno korak k sproščanja si/ dražkenega napredka, si/ socia/izma. Tadi zato, ker je edino v takik pogojik mogoč sk/aden razvoj č/oveške oseknosti, krez katere resnično nove, napredne dražke pač ni mogoče graditi. Rri tem je vsakema poštenema, dokronamernema č/oveka potrekno doseči točnost in jasnost pojmov. Predvsem je treka izreči koj pojmovanja, ki krezčat-no sprejema aspeke Lemisck-Maier-Kaikitsckeve črte pri raznarodovanja in dakovnem oropanja koroškik S/ovencev kot nekako .zgodovinsko naj-nost" in te aspeke jem/je za osnovo nada/jnjega okravnavanja manjšinskega vprašanja. Koroški S/ovenci imajo pravico, zaktevati aktivno zaščito, najmanj pa, da ko v prvi vrsti njikov g/as tisti, ki ga je treka apoštevati pri zakonitem izvajanja manjšinskik do/očk državne pogodke. To imajo pravico zaktevati v imena pravičnosti, v imena koristi avstrijskega demokratičnega napredka, v imena ko/jše Evrope. V sosednji /agos/aviji za-s/edajemo aresničevanje njikovik prizadevanj z največjim zanimanjem.
Janlto PI*!*r*M
(Delo, Ljubljana)
ŠPORTNI VESTNIK
*	KAC PETNAJSUČ DRŽAVNi PRVAK
Celovški hokejski kiub KAC je preteklo soboto postal desetič zaporedoma državni hokejski prvak. Odličje si je osvojil dokončno v zadnji prvenstveni tekmi, ko je v Feldkirchu premagal tamkajšnji hokejski klub z 8:3 (1:1, 1:1, 6:1). Z deseto zaporedno lovoriko je celovškemu moštvu v celoti uspelo osvojiti prvenstvo že petnajstič. KAC je bil poprej prvak v letih 1934, 1935, 1952, 1955, 1960, od leta 1964 pa je do 1973 imel nadvlado v avstrijskem hokeju. Čeprav je KAC tudi letos z razmeroma velikim naskokom (4 točke) postal mojster, je vendar precej dolgo trepetal v negotovosti, saj je bil po prvi tretjini prvenstva 5 točk v zaostanku. Zelo močno se je namreč izkazalo hokejsko moštvo ATSE iz Gradca, ki ima v svojih vrstah režiserja Koslova in nekdanjega igralca KAC Kaon-piia. ATSE je bil le v finišu prešibak in ni prenesel psihičnega pritiska letošnjega prvenstva. Zadovoljiti se je moral z 2. mestom, v zadnji tekmi pa je oddal doma moštvu IEV celo obe točki 3:4 (1:3, 0:0, 2=1)-
Nekaj iger pred koncem se je oglašal z geslom „mojster 73" tudi še dunajski WEV, pa je kmalu spoznal, da se bo prvenstvo odločilo le med prvima dvema kluboma. WEV je zasedel z 10 točkami zaostanka 3. mesto.
Ko je bilo treba igrati v Gradcu ali na Dunaju, je bil na višku tudi IEV iz Innsbrucka. Prizadejal je tudi najboljšim klubom in jim odtegni! marsikatero točko. Nekdanji tekmec celovškega KAC in šestkratni avstrijski prvak je zasedel 4. mesto.
Da je KAC letos s precejšnjo „težavo" posta! mojster, je verjetno treba pripisati starosti moštva. Osem najboljših igralcev je namreč desetič doživelo podelitev najvišjega priznanja v hokeju: Romauch, Pusch-nig, Pregl, Konig, Felfernig, Samonig, Pos-sarnig in Kenda. Ruski trener Gluhov je letos pričel s pomlajevanjem moštva, mladi talentirani hokejisti pa so igrali skoro v vsaki prvenstveni tekmi.
Končna razporeditev: 1. KAC 160:71, 46 točk; 2. ATSE Gradec 139:66, 42; 3. WEV 139:94, 36; 4. IEV 164:110, 34; 5. WAT Stadlau 100:134, 23; 6. Salzburg 127:156, 18; 7. Feldkirch 18 in 8. Kitz-buhel 7.
*	AVSTRUSKO NORDUSKO PRVENSTVO:
NAJBOLJŠ! KOROŠC!
Od srede do nedelje so se na avstrijskem nordijskem prvenstvu v Seefcldu na Tirolskem zbrali najboljši nordijski smučarji, da odločijo o bodočih prvakih.
Avstrijski prvaki so postali: tek na 3X 10 km moški: 1. Koroška, 2. Tirolska. Tek na 10 km juniorji: 1. Scheiber (Tirolska), 2. Janach (Koroška), 5. Schorn (Koroška); ekipni prvak Koroška. Nordijska kombinacija juniorji: 1. Dieter Grafischer, 2. Fritz Koch (oba Koroška). Nordijska kombinacija moški: 1. Ohlbock, 2. Satler. Tek na 5 km ženske: 1. Herta Prassl (Štajerska) 2. Hermine Wachter (Koroška). Tek na 15 km moški: 1. Herbert Wachter (Koroška), 2. Vogel (Štajerska).
Z velikim presenečenjem so sc končali specialni smučarski skoki. Favorit Bachler se je moral zadovoljiti s 3. mestom. Avstrijski prvak v skupini moških je postal Sepp Lichtenegger (72,5, 68,5 m - 205,1) iz Zgornje Avstrijske pred Rudijem Wan-nerjem. Hanzi Millonig iz Zahomca je zasedel 7. mesto. Pri juniorjih sta zmagala Zahomčana Karl Schnab! (69, 70 m - 203,9) in Hans Vallner (70,5, 67 m - 189,5), tretji je postal Štajerc Willi Piirstl (69,5, 62 m -182,9), Zahomčan Seppi Gratzer pa je zasede! 9. mesto.
Avstrijski prvak juniorjev Karl Schnabl je v skupni uvrstitvi zasedel za Lichten-eggerjem drugo mesto, kar je nedvomno lep uspeh Zahomčana.
*	EVROPSKI PRVAK! V DRSANJU
V	Kolnu je bilo prejšnji teden evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Avstrija, ki je stavila večkrat svetovne, evropske in olimpijske prvake, letos ni bila zastopana med zmagovalci.
Evropska prvaka pri parih sta postala Rodnina in Zajcev iz Sovjetske zveze, ki sta dobila od vseh sodnikov najboljšo oceno 6,0. Drugo mesto je zasedel par Smirno-va/Ulanov (prav tako Sovjetska zveza) pred nemškim parom Lehmann/Wiesinger.
Pri plesnih parih je evropsko prvenstvo osvojil sovjetski par Pahomova/Goršov pred nemškim Buck/Buck in angleškim parom Watts/Grccn.
Petič zaporedoma je Čehoslovak Ondrej Nepela osvojil evropsko prvenstvo pri moških. Njemu najbliže sta prišla Četveruhin iz Sovjetske zveze in tretji Hoffmann (Nemčija).
V	ženski konkurenci je zmagala Errath iz Vzhodne Nemčije pred Angležinjo Scott in Švicarko Iten.
RADiO CELOVEC
Poročila: 6.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — H.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nede!jah in praznikih): 5.05 Ljudske viie — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisano jutranje meiodije — 6 00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Giasba in dobri nasveti — 6.45 Deieini raz-gied — 7.00 Giasbeni mozaik — 7.45 Lokaina poročita
—	8.05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ieno —
9.00	Za prijateije stare gtasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podežeije — 11.45 Za avto-mobiiiste — 13.05 Deieini razgtedi — 13.30 Giasba po kosiiu — 13.45 Siovenska oddaja — 15.30 še vedno priijubijeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Noto in beieike — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregted sporeda — 19.05 Zabeieiite si — 19.35 Meiodija in ritem — 20.05 De-ieina poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
SOBOTA, 17. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.55 Giasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 13.45 Voščiia —
15.30	iz živtjenja koroških ijudskih godbenikov — 17.10 Pisano sobotno popoldne iz Soinograda — 18.00 De-žeini razgiedi — 18.35 Maia soiistična parada — 19.05 Koračnice iz Soinograške — 19.50 Note in beiežke —
20.10	Sobotni večer v studiu Soinograd — 22.10 športna revija — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA, 18. 2.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka, „Nova prijateij-stva" — 11.00 Dopoidanski koncert — 12.03 Za avto-mobiiiste — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščiia — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Korošec na Kiiimandžaru —
19.00	Nedeijski šport — 19.40 Dežeini razgiedi — 20.10 Avstrijska ra!!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 19. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik —-
8.05	Oddaja za starejše ijudi — 9 00 koiska oddaja
—	9.30 Veseie note mojstrov — 1000 šoiska oddaja
—	13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihata —
16.30	Za otroke — 17.10 Kaj radi siišimo — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi —
19.05	Zabavna giasba — 19.50 Note in beiežke —
20.10	Od opere do operete — 21.00 V siužbi kmetijstva — 21.30 iz avstrijskega gtasbenega ustvarjanja.
TOREK, 20. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 11.03 Ljudska giasba — 14.30 Dom in šoia — 15.00 Ljudska giasba iz štajerske — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja sindikaine zveze
—	18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke —
20.10	Kaj radi siišimo — 21.10 Koncert ijudske pesmi.
SREDA, 21. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 šoiska oddaja — 13.30 Zborovska giasba — 15.00 iz naše mape skiadateijev — 16.30 Operetni koncert —
17.10	V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja tndustriaicev — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.35 Za pri-jateija ptanin — 19.50 Note in beiežke —- 20.10 Radijska igra — 21.10 Skiadateiji iahke giasbe — 21.30 Zvezne dežeie poročajo: Dunaj.
ČETRTEK, 22. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 šoiska oddaja — 11.03 Ljudska giasba — 13.30 Za-beieženo na koroških cestah — 15.00 Zborovska giasba — 17.10 Operetne meiodije — 17.56 Oddaja zbor-
nice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi
—	19.05 Avstrijska giasba na pihaia — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 iz graškega giasbenega iivijenja — 22.30 čiovek v družbi.
PETEK, 23. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Kiavirska giasba J. Haydna —
10.00	šoiska oddaja — 11.03 Ljudska giasba — 15.30 Ljudske viže — 14.45 štajerska iiteratura — 17.10 Giasba za konec tedna — 17.56 Oddaja deiavske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke
—	20.10 Koncert koroškega studia — 21.30 „Kako se seznanim z dekietom?"
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA. 17. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 18. !.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 17. 7.: 15.45 Informacije — Za našo vas.
TOREK, 20. 2.: 9.30 Za prijetno dopoldne — 13.45 Informacije — šport od tu in tam — Otroci poslušajtel SREDA, 21. 2.: 13.45 Informacije — Za našo knjižno polico — Iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, 22. 2.: 13.45 Informacije — Zena, družina, dom.
PETEK, 23. 2.: 13.45 Informacije — Solistična glasba.
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddajo (razen ob nedeijah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 17. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godaia v ritmu — 12.10 Koncertna giasba Ciaudea Debussyja — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugosia-viji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 „Vrti!jak"
—	17.10 Z ansambiom Chris Barber — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.15 S kvintetom bratov Avsenik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrilo — 22.15 Za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 18. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajaice — 8.05 Za otroke — 8.50 Skiadbe za miadino — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in deia — 10.45 Voščiia — 11.50 Pogovor s posiušaici — 13.50 Z domačimi ansambii — 14.05 Po-puiarne operne meiodije — 15.05 Nedeijsko športno popoidne — 17.05 „Zasiedovaiec", radijska igra —
19.15	Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer
—	22.20 Zapiešite z nami — 23.15 Jazz za vse. PONEDELJEK, 19. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena
matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Z veiikimi zabavnimi orkestri — 12.40 S tujimi pihai-nimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščiia — 16.00 „Vrti!jak" — 17.10 Ponedeijkovo gias-beno popoidne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežei — 19.15 Z ansambiom Borisa Franka —
20.00	Ob 100-ietnici rojstva F. i. šaijapina — 21.00
PEŠCI V PROMETU:
„ Reši! n S ovinek"
!ahko reši živtjenje
Več kot 700 mrtvih pešcev na teto, to j* skoraj tretjina vseh smrtnih žrtev, ki jih vsa!** ieto zahteva promet. Ob tej števiiki bi ^ moraii pešci zavedati, da se pri prečkanj" ceste nedvomno spiača napraviti majhe" ovinek ter cesto prečkati na posebej v t" namen predvidenem in označenem „preho du za pešce". Ta majhni „rešiini ovinek" !ah ko reši živijenje!	.
Praviinemu zadržanju pešcev v cestne^* prometu posveča posebno pozornost tud kuratorij za varnost v prometu, k! je v namen pripravi) nasicdnjc opozorijo:
FUSSGANCER ,
geh dett rettenden UmtMgg
Prenos siavnosti v počastitev 500-ietnice rojstva koiaja Kopernika iz Pariza — 22.15 Za ijubiteije jazl^
— 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 20. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 3.^ Giasbena matineja — 9.35 Siovenske narodne — 12-^
Z domačimi ansambii — 14.40 „Na poti s kitaro'*
15.40 Od meiodije do meiodije — 17.10 Popoidans^ simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 1?^
S fanti treh doiin — 20.00 Prodajaina meiodij — 20-^ Od premiere do premiere — 21.30 Lahka giasba sto' venskih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 23^ Pri skiadateiju Marjanu Kozini.
SREDA, 21. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena tineja — 9.25 iz giasbenih šo) — 12.10 Dva prizora opere Ero z onega sveta — 14.30 Voščiia — 16-^ „Vrtiijak" — 17.10 Naša giasbena gaierija — 13-^ Giasbene vinjete — 19.15 Giasbene razgiednice ^
20.00	Komorno giasbeni studio — 22.15 S festival jazza — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zobavP* giasbe.
ČETRTEK, 22. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 3-^ Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35	.
venske narodne — 12.10 Poje Anton Dermota — 14-'' ..Mtadina poje" — 16.00 „Vrti!jak" — 17.10 Koncert ' žeijah posiušaicev — 18.15 Z zabavnim orkestrom Ljubijana — 19.15 Z ansambiom Jožeta Privška
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov ""
22.15	Paieta popevk in piesnih ritmov — 23.15 !z $0' dobnega repertoarja Simfoničnega orkestra R^ Ljubijana.
PETEK, 23. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena f""' tineja — 9.05 Radijska šoia — 9.55 Giasbena pravi)*' ca — 12.40 Z domačimi ansambii — 14.30 Voščiia ""
16.00	„Vrtiijak" — 17.10 Operni koncert — 18.50 Og'^ daio našega časa — 19.15 Z ansambiom Dorka škO' berneta — 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov ""
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besedi pred poinočjo.
tttttttttttitittttttftttttttttmttttttttttfttffttttttttmtmmmmtttmmumtmmttmmttmmttmtmttmmntmttmmtmmHtmtmmttutttttttmtmttttmmtttmmHttmtttttHmtmmtfitmumttmmttmttumutttmmtmtuttmtm"'*
AVSTRUA1			AVSTRUA 2	HSHHB		JUGOSLAViJA
SOBOTA, 17. 2.: 15.30 Hišni koncert — 16.30 Za otroke — 17.25 Kiub seniorjev —			SOBOTA, 17. 2.: 17.00 „B!aga Heiena", fiimska komedija — 18.30 Bos v parku —	K		SOBOTA. 17. 2.: 9.35 šoiska oddaja*^ 15.45 Državno prvenstvo v aipskem srntJ*
18.25	Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Oddaja 3. Kulenkampffa — 22.40 ..Maščevalec" film.
NEDEUA, 18. 2.: 8.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 16.50 Za otroke — 17.10 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mladi Gothe — 18.50 O ptičjih selitvah — 19.50 čas v siiki — 19.40 šport —
20.15	Luksemburški grof, opereta — 21.50 šport.
PONEDELJEK, 12. 2.: 18 00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Stan Laurel In Oliver Hrdy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni predal 7000
—	21.25 Prometna vzgoja — 22.25 Čas v sliki.
TOftEK, 20. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 To je moj svet — 19.00 Slike iz Avstrije in 3užne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda —
19.50	čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Vaš nastop prosim — 21.05 „Višji princip", češki film — 22.45 čas v sliki.
18.55	Glasbena poročila — 19.50 čas v siiki — 20.00 Pregied sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 „ime mi je Ervin, star sem 17 let", film — 21.50 čas v siiki.
NEDELJA, 13. 2.: 14.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Panorama —
19.50	čas v sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja
—	20.15 V lastni zadevi — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 17. 2.: 18.50 Nepozabno sosedstvo ..Bratistava in Slovaška" — 19.00 Biologija za vas —
19.50	čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Nebo od Kopernika naprej — 21.25 Kratka televizijska igra
—	21.50 Telereprize.
TOREK, 28. 2.: 18.50 šolska oddaja — 19.00 Znanje brez znanja — 19.50 Čas v stiki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Pozori davek o večji vrednosti — 20.15 Kiem Pavel in bavarske pesmi — 21.00 Veseloigra „Večer v dvoje" —
22.25	Telereprize.
SREDA, 21. 2.: 18.50 Surovina In svetovno gospodarstvo—19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pre-
čanju — 16.50 Košarka Olimpija : Radni"' ki — 18.00 Obzornik — 18.15 Maroška, češki film
18.45	Filmska burleska — 19.10 Mozaik — 19.15 Hum"' ristična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
20.50	Lice ob licu — 21.20 Na poti k zvezdam — 21.^ Arsene Lupin — 22.55 Kažipot — 22.55 Poročila.
NEDELJA, 18. 2.: 8.50 S kvartetom Savski val in Trio"* Bahar — 9.20 Mestece Peyton — 10.12 Kmetijska od' daja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.5** Poročila — 11.55 Delavski amandmaji — 12.55 Kažip°'
—	18.00 Poročila — 18.05 Nenavaden primer Rudolf Hessa — 18.55 Gonja — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevni^
—	20.55 šoferji — 21.20 Rezerviran čas — 21.55 šport"* pregied — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 17. 2.: 9.05 Odprta univerza — 9.55 šo'* ska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.^ šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe ***
16.45	Madžarski pregled — 17.45 Zvonček Palček ""
18.05	Risanka — 18.15 Obzornik — 18.50 Gvajana, de* žela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade *"*
19.45	Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Bernt in Anit"
—	21.45 Kulturne diagonale — 22.55 Poročila.
SREDA, 21. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Očetova strelska veselica — 16.50 Za otroke — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti —
20.06	šport — 20.15 Saga o Forsyt!h — 21.10 Prerezi —
22.10	čas v siiki.
ČETRTEK. 22. 2.: 10.00 šolska oddaja — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 „Dobr! prijatelji", komedija — 21.55 čas v sliki.
PETEK, 2!. 2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Kiub seniorjev — 12.00 Mednarodne smučarske tekme — 12.55 Mednarodna prireditev smuških skokov — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Očarljiva Jeannie — 18.55 Oddaja kmetijske zbornice — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja ..Komisar"
—	21.20 Kulturni obzornik — 22.20 čas v sliki — 22.25 ..Spremljevalci groze", film.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiogenfurt — Celovec, Gasometergasse 10. tei. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
gled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Pozori davek o večji vrednosti — 20,15 O jazzu — 21.10 Oddaja „Ena-indvajset" — 21.55 Telereprize.
ČETRTEK, 22. 2.: 18.50 Mesto dela zgodovino — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Pozori davek o večji vrednosti — 20.15 Svet in znanost — 21.05 Simon Templar — 21.50 Telereprize.
PETEK, 2!. 2.: 18.50 Zvok iz človekove roke — 19.00 Labrador — 19.50 čas v sliki tn kulturne novost! —
20.00	Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja —
20.15	Nasvidenje gospod Grock — 21.55 Telereprize.
TOREK. 20. 2.: 9.55 šolska oddaja — 11.00 Osnov" splošne izobrazbe — 14.45 šoiska oddaja — 16*** Osnove splošno izobrazbe — 16.40 Madžarski pregib
—	17.45 Muca copatarica — 18.00 Risanke — 18.15 0&' zornik — 18.50 Zbor Zarja iz Trbovelj — 18.55 Mozaik
—	19.00 Nadomestilo za materino mleko — 19.20 $ kamero po svetu — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
20.55	Mi med seboj — 21.50 Nenavadne zgodbe
21.55	Stoietje kirurgov — 22.20 Jazz na ekranu — 23.0** Poročila.
SREDA, 21. 2.: 8.20 šolska oddaja — 11.00 Osnov" splošne izobrazbe — 16.50 Madžarski pregled — 17.45 Mačkon in njegov trop — 18.10 Obzornik — 18.25 M" sedmi stezi — 18.45 Znanstvene metode v ekonomih
—	19.10 Mozaik — 19.15 Zabavna glasba — 19.45 R*' sanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Mali Cezar — 21 5** Nogomet Španija : Grčija — 25.20 Poročila.
ČETRTEK. 22. 2.: 9.55 šolska oddaja — 16.45 Madžf* ski pregled — 17.45 V 80 dneh okrog sveta — 18*^ Obzornik — 18.50 Druščina Jehu — 18.55 Poljudn" znanstveni film — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
20.25	Kam in kako na oddih — 20.40 četrtkovi razgled*
—	21.50 Serijska oddaja — 22.20 Kitajski slavček.