Sedeminštirideset let je v zgodovinl nekega naroda veliko in malo. Malo )e gotovo takrat, ko takšno obdobje postavimo v okvire obče svetovne zgodovine, zgodovine človeštva, kadar pa ga soočimo v mozaiku zgodovine narodov stare celine in še posebej južnoslovanskih narodov, pomeni to obdobje lahko zelo veliko. Za mali slovenskl narod paje to neizmemo veliko. Leto 1941 mu pomeni prelomnico, s katero sejeposlovil od tisočletne vloge naroda hlapcev, naroda, ki mu v zgodovini ni bilo nikoli nič prizanešeno, in ne deležen tistega, kar so imeli veliki in močni narodi Evrope. In vendarje ta majhen, a nikdar uklonljiv slovenski narod vzdržal dolga stoletja tiranije in podaništva pod škornji velikih sosedov, dokler se ni dokočno zavedel samega sebe in združil svoje sile z bratskimi narodi v boju za nacionalno osvoboditev in samostojnost. Za takšno prelemno odločitevje bila poleg revolucionarnega duha in razmer, ki so konec tridesetih let vladale v Evropi, najbolj potrebna kohezivna in idejna sila, ki bi uspela povezati in združiti takrat razbito slovenstvo, ki seje spogledo-valo in izgubljalo moči v najrazličnejših strankarskih ter cehovskih bojih, karje bilo vedno voda na mlin tujim in domačim buržuaznim in hegemonističnih interesom. Osvobod ilna fronta slovenskega naroda ]e bila kos tej nalogi. Zadala si jo je 27. aprila 1941. Nalogaje bila večplastna. Najpomembnejši rezultatpaje bil, da smo Slovenci utrdili svoje korenine, regenerirali slovensko nacionalno enovitost in si Kljub težkim časom je dobre volje še dovolj z narcdnoosvobodilno borbo prvič v zgodovini zagotovili, enakost v družbi narodov Evrope. Že samo ti argumenti govore o usodnih odločitvah in dogodkih pred skoraj pol stoletja ter o še bolj vizionarskl in odločilni vlogi komunistične partije Slovenije, ki je znata v najtežjih trenutkih »potegniti pravo potezo-. In kako je danes? Pred letom ob enaki priložnosti smo na tem mestu zapisali naslednje: »Z dosego teh ciljev pa se boj OF ni končal, to ne sme biti njena zadnja zmaga. Njena zmaga mora biti izgradnja nove družbe, kateri bo dal pečat vsakposameznik - slovenski delovni človek.'... Seveda je na dlani tudi danes vprašanje ali je socialistična zveza delovnega Ijudstva sposobna premagati vse ovire in znova zmagati v času, ko je na najtežji preizkušnji slovenska in jugoslovanska usoda. Tako kot nekoč moramo v 'frontni boj* tudi za vse tisto, kar tgo_sj z revolucijo in osvoboditvijo izborili, zapisali v avnojske in druge temeljne dokumente naše drtave. Komentator v dnevniku »Delo- ja to ponazdnUHolgotrajno tekmo dveh moštev, ki se sprevrača v boj med moštvom, ki 4lP^«Y"'ižaftts quo v iu9osl°vansl