w asno kedar nebesa je lice, Kedar se prijazno nam smehlja, Čez verhove svetli žar pelja, Kazprostira svit se čez gorice, Iu nas z6ra zlata vabi s koč — Vladala mar tamna bode noč? Praznična ko vigred se prikaže, V pisan plašč ogerne dol in plan, Svet odpre se skoraj nam neznan — Cvet, narava, vigred mar se laže? Al ne smem imeti dobrih nad — Da za cvetjem pride sladek sad? Oj, sleparna je človeška nada! Up najslajši nam razsuje kert, — V sanjah vidimo Adamov vert, Koder lnisel se sprehaje rada; V cvetji plodnem červ je gospodar, V jašnih pa višavah spi vihar. Černe če oblakov tud' odeje Krije sinji nebesa obok, Plamcn strele šviga krog in krog, Ne obupam! — serce so mi smeje — Ako tudi je osode strup neznan, Po nevihti je še lepši dan! Ivan Tomiič.