12. številka. „EDINOST" izhaja enkrat n* dan. razun nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne Naročnina znaia : ca celo leto........kron u. pol let*........12 „ trn četrt leta........ 6 « ca ev Dif«ec.......- 2 kroni Kamenino je plarpvati naprej. Na naložbe brez priložene naročnine se uprava m ofira. Po tobak»rnab v Trutu »e prodajajo po-»fcnr.e'.ne itevilke po 6 Htotink (3 nvč.); lt»en Trotu pa 8 stotink (4 nvč.) Telefon fitr. 870. V \ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć. Oglasi se računajo po Trstah v petitu. Za ve<* kratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. TJpravniitvo ln »prejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost14. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Delavsko gibanje. ur. delo, ako je v zbornici predložil takov — da bi i*vršila svoje misije, ne da bi bila zakon o kn šojarstvu, da je naletel malone razvoju človeštva pritisnila svojega osnačja. na splošni odpor. V interes« oodoče socijalne ideje bi morale V z vetrni je krivda m izhaja od tod i, V borbi proti temu z i s t« mu torej socijeiistične skupine delovati z vso da ga tradicija si h obračati pogled vedno v bi ne morali združit v a i, ki zahtevajo | energijo, fla se reši narodno vprašanje v pra m:u — umrlih. Duhovi usarlih jih da ne umejo bitstva države m Djemh nalog. To stremljenje j o < hranitvi nemške hegemonije jim visi na nogah kakor svinčena teža, da ne morejo fToritt krepkega koraka na polje moderne zakonodaje za gosjK>darske in aoeijaime reforme. Neetški i velj je v tej državi v veli Ki manjšini, oziroma : ne«einški podanike so v veliki večint; temu dosledno na pottifeem, aoeiialneic ia gospodarskem jaeeaju razmer no najbolj participirala nenesška p lesen a. A čim jača -j>odo ta p!^«>ena -kultureleo i a gospodarsko. tein hitreje in temeljiteje bo dovedeno al>eurdum ravno t sto glavno prizadevanje rietema, -la bi ae ohranijo nemško uadvla tje v tej državi- Zat*j smatra !a zmtem za sv«j<@ ,prvo in Tako — recim * — Čudoo je vedenje te de-legaeije nasproti vladi, da so jih nekateri liau že začeli na^ivljati — ces. kr. socijaliste. V vrsti boriteljev prwii vladnemu zi-stetnu v Avstriji bi bgo.germanizatorjalZato; evetu se cnora vršiti log.čno. Vsaka doba bi h.-tel nemški element v Avstriji, da vlaaa ima svojo vodiloo idejo, k;i nadvladuje du-na; prej izvrši delo ge-aianizac je, da bodo i hove. D^nes nadvladuje «e narodnostno gi- vlade ni ničesar pričakovati, in se potem obračati le do delavcev s pozivi, pustivši O položaju. Ko je pariamfriitariška komisija češkega kluba sklenila, da Cthi pri- event iveloe pozneje ^»epodarske m W>ci- banje, v nekoliko let h ali v par desetletjih ! lepo zistem iz vida, ampak osvojiti si morajo vole v razpravo o sladkorni m vojni^ pred-jalne ref>raie prihajale v prilog germa- bržfcone ne bo več. To sedanje gibanje od-nizovanim ljudem ter sdužile -v stopi prost r drugemu — socjalnemu. Ali podkrepljeaje moralne svet ivoe pozieije veega povsem kriva misel je, da «e velike ideje n e m s t v a ! Tu je vzr<*k, da avstrijske kar umikajo brez sledi, kakor meteor, ki se vlade sicer ker evolucija v življenju -člo- prikazuje io izginja. Kakor bi bilo nezmiselno veške druxl>e siti v to — delajo konču je pričakovati, da se deroči hudournik kar j novim modernim idejam s te«n, da obljub jajo hkratu zaustavi in — posuši (marveč mora reforme, katerih obljub pa — iz navedenih njegovo vodovje prepluti svoj* parolo ter v nje zmislu uravnati svoje po- logi, da torej ne zastavijo takoj z obstruk- stopanje: Zistemjesovražnik! cijo, bilo je, kakor da se je vladnim in vladi prijaznim krogom težak kamen odvalil od p * nC^i^^ »rca in so hiteli dajati izraza svojemu zado- • ^ " ščenju. Ali ni te še prav posuš.la t'nta, s V Trstu, januvarja 1903. katero so pisali to zadoščenje, že so dogodki Državni zbor. — Obstr akcija kapnili pelina v kupo zadoščenja. Čitatelje predpisano češki h radikalcev. — Kakor tmo opozarjamo na poročilo o včerajšnji seji zbor- v«rokov - ne izpolnjujejo. Tu je vzrok, d i pot), istotako je nesmiselno domnevanje, da sporočili že med včerajšnjimi brzojavnimi j niče poslancev. Energični in brezobzirni na-misli zistem. daje izvršil Bog ve kako bi se velika ideja s toliko etično siio, kakoršnja vesuni, «0 tudi Mladočehi dovolili, da ss za-I stop čeških radikalcev, podpiran h od neka-saeijonalnj-gos^.dsrsko in socjalno-jKditjčso je narolna ideja, umaknila kar ta4f® in ne postavijo njih nujni predlogi in da se raz- terih čeških agrarcev in Malorus^v, utegne PODLISTEK. Na rojstni zemlji smejala in malo da jej niso prihsjale solze. Tudi Leva se je oprijela vseobča radost, ka- ^ivel v ideji, da se izvrstno razume v mu krojač Hanzl, tudi star zuanec v tem dvoru, ziki. izuo teli je b i U: še stari meščan iz ki je vsako leto pred zimo in pred pomladjo bližnjega mesteca ter sedlarski mojster Kra- prihajal, da uredi toaleto Blinjevicu, slugi, j kor da ni nikdar pisal takega lista, kakor k.*, človek v let h domačega gospodarja in kočijažu in otrokom. A ker je bil Hanzl v j ga je pisal pred dobrima dvema urama. Kes Ksaver-Šan&or-G£al*ki; prewsl M. C. kakor ta poslednji: močan in č/rst. Ta je svojih mladih dneh krojač za gospe, pak je'je sicer, da se on ni udal objestni šali in da Od strani je stal župnik D jakovi^, de- vsako jesen prihaja 1 v da je tu po tudi st.ri gospej napravil to in ono, izlasti l»el in vel;k štstde.^etleteu starček, glasovit nekoliko tednov popravljal konjsko opravo, poprej, dokler Zlatica še ni znala šivati. Se-tarokist in prvi veseljak v okolioi. Žojjm je preaovljal kočije; in razumel seje tuli na daj je sedel brezglasno in blaž-no na svojem bil sosed mu veleposestnik Lukačie', j»o letih tapetarska dela in je popravljal tudi ter mestu pri mizi in se je tiho nasmehoval nekolik - m'aji od domačega gospodarja, sicer prevlačival kanapeje, fotelje ia stolice. V vsemu, upogibaje o tem svojo plešasto pa veliko slabutn^ji, ali vzlic temu še vedno svoji mlad >sti je prepotoval kakor >vander glavo rudtč h, tolstih lic, tja do krožnika, mo m pri vinu. Imel je navado, da je vedno burše pol sveta in vse to, po tedanji blaženi Družba se je razveselila takoj iz začetka, kričal kar je b lo tem huje za tiruge ljudi, , navadi, p.eš. Prehodil je bil Franc jo, Ni zo-j Stari Blinjević je bil sicer dobričina, da si ker je imel čudovito grom*čj, strašno grlo. j zemsko, Bflgijo, Nemčijo, Avstrijo m severno g* mjral iskati, ali bil je nekam nenavadno čmeren in strog, toda nocoj je bil kakor is-premenjen. Vedno je bil v smehu, cč tno je bilo, da ga je sinov prihod silno razveselil. Pak tudi užival je v tej precej številni družbi ter jo je vsaki čas premerjal radost nim očesom od enega konca do druzega. Ujec Tomica je razvezal na dolgo in široko svoj ostri jezik. Pripovedoval je neprestano od t?ga in onega, pravil dovt:pe, zbijal šale ter je družba vsaki hip morala udariti v krohoten smeh. Tudi teta Brigita, če tudi mu je vsaki hip segala v besedo ter ga prosila, naj za božjo voljo ne laže tako, ni mogla drugače, nego da se je nepie.-tano Stari Blinjev« je vedno trdil, da je na nekdanjih skupščinah redno zmagam ala tista stranka, kateri je pripadal Lukač:*? ker ta alednji je se svojim siimm grlom prekričaval tudi stotine ljudij, pak se je na glasovanjih pokazalo vsikdar, da je na njegovi strani vir krika, in je predsednik shoda sodil po tem, da je tam tudi večina. Dalje je b i tu tudi domači občinski be-ležoik Bur:o, pak učitelj Šark c. Prvi je iz gledal nekoliko g garlski, ker je nosil odlo ženo obleko sosednjega grofa, a drugi je bil droben, n zek, tub, ali slovesen. Vedno je govoril v stilu člankov »Napredka« ter je Italijo. Će tu li je b:l skoro brez šole, pak si je vendar s tistim prirojenim darom slovanskega človeka na teh slojih potovanjih znal mnogo priučiti in prisvojiti, da mu potovanja niso ostala brez koristi. S:ari Blinje-v.'č ga je jako rad imel in bilo je temu že najmanje štirideset let, odkar je Kraš'ć delal zanj. Kakor je bil > pri V;eb starejih vlaste-linih je tudi pri Blinjevidj vedno sedel z gospodo pri mizi ; k mlajim ni zahajal, ker bi ga ne bili jemali k mizi. Blinjev d je sploh tako delal z vsakim izobraženejim mojstrom, po stari navadi hrvatske go?j>o le. Tudi sedaj je razun Kraši«;a sedel t* miz> se ni glasno krohota I. V njem se je razvijala druga vrst radosti. In ni, kakor mu je bila navada sicer, iskal računa o tem. Njega je veselila bližina starišev, od katere mu je bilo toplo, varno in blaženo. Nchotč je vedno ponavljal v duhu : »In vendar je dom — dom« ... in očesi sti ee mu zagledavali v roditelja, prsa so se mu širila od razburjenosti ter se je moral siliti vsaki kip, da mu grlo ni zaihtelo in da se mu očesi nisti zalili solzami. Gledajočemu na stara dozdevalo se mu je, da se mu je mati bolj postarala nego oče, no, gladko lice, brez premnogih gub s še zadostno svežo poltjo, gi je umirilo zopet. Oče pa ga je naravnost silil v občudovanje. Njegovih sed mdeset_in toliko let kacor d» mu jih ni bilo. Sivi povsem kratko rezani lasje so bili gosti in brez vsake sledi tistega rmenega prelivanja, ki je navadco v laseh ob tako visoki starosti. (Pride že.) prekopcaiti vse lepe račune. Sicer ni verjeti, da bi fizične moii toli malega krdelca zad ščale za daljše vztrajanje v taki nejednaki borbi : ali energični nastop radikalcev bi mogel u plivati na itak ozlo voljeno češko javnost. A t» bi utegnilo zopet vplivati na dispozicije vod.te'jev oficijelne češke politike. V tei m »iaosti je resnost nastopa čjških radikalcev. Voditelji nemških strank si ubijajo glave, kako bi nadvladali olntrukeijo čeških radikalcev in s? obračajo so«ebbo do Poljakov, s^daj z dejanjem dokažejo, da jim je res ležeet m tem, da parlament pride do dela. Klasična, kakor vselej, je »Neue Freie Prer>-+ * v obsojanju češke obstrukcije. Očita namreč i ehom, da se v obstrukcijske svrhe poolofiijejo tudi sredstev, katerih ne dovoljuje pr si >vni red ! Ž vio — taki argumentaciji. Po tikem je bilo tedaj, ko so obstru-irai' Nem m : metanje tintoikov, nasilno trganje predieda - venih spisov, razb'janje pultov in vihtenje nožev (poslanec Pfersche) utemel jil > v poslovnem relu!! Zastonj ves trud, da bi se oprali. Nemci so povzdignili ol>struk<' jo v leg.tirana parlamentarno intitu-cijo, odi s> -.orili zli Čin. ki rodi dalje drugo zlo. Oni so zastavili sekiro in sedaj nunajo n.kake prav e® zgražati se, ker drevo — pada! Poljžaj je torej slej ko prej veleresen in kriza akutna. Siednja ura nam lahko prinese ve-t, da se je parlamentarni mehanizem Zsu-tivii. V parlamentarnih krogiti ee je '>aie že včeraj širila govorica, da parlament |K»jde zopet na počitnice in kar ostane, j« — § 14. Manifest cesarja Frana Josipa I ? Lvovski dnevnik »Przedfrvvitc trdi, da ie doznti iz povsem resnejra vira, ki da je v zvezah z vladnimi krogi, da misli cesar Fran Josip z ozirom na razorano parlamentarno eituvac jo. z lati manifest do svojih narodov. Manifest da se gla*i tako le : »Mojim dragim narodom ! Dal sem Vam pravic*, katere hočem obraniti zvesto in pošteno, tej svoji dolžnosti sem pripravljen žrtvovat: vse, razun blaginjo države. Ali žalostno s-tsnje stvari v zastopstvu naroda, ulasti v zadnjih letih, sili me, da za obraml>o pravic, katerih skupnost mi leži na srcu, ukrenem potrebne korake. Na rt čil sem torej svoji vladi, da mi predloži v najkrajšem času projekt spremembe dosedanjega reda za parlamentarne razprave, a za ta projekt bo podlaga: r e-forma volilnega reda za državni zbor in deželne zbore, ki bo odgovarjala duhu časa. Po re-nem prouče nju teh dveh projektov podelim jima Svojo cesarsko sankcijo.« Pu sk: list pripomnja : Oaega dn», ko se takov man fest krone p >javi na zidovih Dunaja in glavnih mest pokrajin, oddahne se svobodneje vsi Avstrija. Dogodki v Maroku. Iz vesti, katere prihajaj > o u-ta*kem gibanju v Maroku, si je težko napraviti jasno sliko, Ker so komunikacije marokanske notranjost z obrežjem zelo pomanjkljive in ker •'■dne vesti skoraj direktno nasprotujejo drugim. Vsak*ao pa je možno sod.ti, da v tej diživi vlada precejšnja anarhija ter da si usta« pridobivajo vedno več terena. — lilizu Tangerja se nadaljujejo boji med ustaši in sultanovimi četami, iz Feza pa poročajo, da ee pretendent nahaja že prav biizo tega mesta in da so odposlan* stva evr« pejsk;h vlasti že odpotovala v Tan-ger, kamor »o dospeli tudi Evropejci, ki so bili tasiaojeni v Fezu. V včerajšnjem španjskem ministtrskem svetu pa je mmsteraki pred*d»ik Silvela izjavil, da so [>esimist čae vesti, katere razširjajo časniki, zelo pretirane. Tržaške vesti. Dogodki t tržaški škofiji. »Naša Sloga« prinaša uv< den članek, v katerem fiotrja, da je šk« f krški v svojem diecezanskem listu že prijavil duhovščini, da je kongregacija za obrede v Kimu v jedni seji meseca novembra odobril*, kar je bila v liturg čnem p .gledu leta li*Ul sklenila diecezanska sinoda v Krku. V tem članku izvaja : Ako bi v K rnu bolje poznali naše od nos s je in našo prošlost, bi tudi — to ie gotovo — bolje sodili o nas in bi nas ne obdarjali z izvestnimi instru ceijam:, ki — zgradjene b »Ij ali maoje na nepozna-nju okolnosti in razmer — zapirajo vrata našemu jež ku v cerkvi, kar bi se moglo dogoditi tudi v mnogih cerkvah tržaške škofije, kakor se je bi!o dogodilo, vsaj delom*, v krški škofiji, a v poreški vsled samovolje italijanskih duhovnikov in ob znanju škofa Flappa popolnoma — osob t>, ako bo presv. Nagi poslušal svete in navodila po-znanega jezuita, ki utegne pač znati, kako stoje stvari v Rimu, ki pa nikakor ne more vedeti, kako je sedaj, a še manje, kako je bilo pri nas pred desetimi leti. Da se stvar vsaj do neke mere upoti, svetovali bi mu, naj prečita, kar piše v njegovem jeziku neki učenjak o sličnem vprašanju v Liazer-Quar-talschift« leta 1888. Btran 50">, pa bo bolje sodil o ni.- b stvareh in se prepriča, da etn-roslovenski liturgični jezik ni delo dvojice ; trojice sgititorjev, ampak od vekov r a b-Ij e d o pravo istrskih Hrvatov in Slovencev, če tudi so se tekom časov utihotapile kake zlorabe, ne po krivdi naroda, ampak po nemarnosti nekaterih nam malo prijaznih duhovnikov in kolikor toliko po brezbrižnosti cerkvenih poglavarjev, ki ni*o za časa skrbeli za potrebne knjige. Zlorabe naj se odstranijo, temu se ne protivimo, ali ne »ako, da se nam jemlje naše pravo, khkor se je to zgodilo v poreški škofiji, kjer pak, nadejamo se, ni še zadnja re čena s kompetentnega me9ta. Iz starih časov. V zadnjem liBtu Cara-pitelli-Flapovem' v »L'Ietria« iz Poreča, čitamo senzacijonelne stvari. »L'I-tria« prinaša, med drugim, et iti - Ijati le oni, ki je že videl te kraje, oziroma oni, ki živi v južnih krajih. Ob prvem nastopu letošnje zime smo imeli tu precej mrzlo. Ob vsem tem mrazu pa so cvetele vrtnice, nasajene ob morju pri sv. Andreju. Istotam se more še danes opaziti cvetoče vranice in na popolnoma odprtem kraju. Te dni sem se peljal proti Borštu. Od Trsta pa do Kicmanj je bilo ob straneh železnioe tako lepo zeleno, da sem ee moral čuditi, da-si sem priučen vremenskim razmeram teh krajev v raznih letnih dobah. Sedaj imamo zopet malo mreža, toda v mestu je o^tal toplomer nad ničlo med tem, ko je zgornja okolica — pod snegom ! Sploh so zime v obmorskih krajih take, da skoraj ne zaslužijo imena zime. Židovski zdravnik In težaki. O nesreči, ilogodivši se včeraj v svobodni loki, o kateri porečamo na drugem mestu, javlja se nam še sledeče : Ko je zdravnik dr. Ifratl prfgiedal nesrečno Ano Perhavc in jej ulodel v telo neko oživljajoče zdravilo, ukazal je Dekaterim tamkaj nahajiijočiin sb težakom, naj ženo ponesejo v bolnišnico. Težaki so se temu čudili in vprašali zdravnika, Č mu naj jo ponesejo v bolnišnico, ko je že mrtva ? ! Kaj res? vprašal je na to zdravnik ter še enkrat pregledal truplo, na kar se je še le prepričal, da so imeli težaki prav. Grozna nesreča. Včeraj pop. je šla Btiko o eksportu vina v letu 1092. in malo ' Ana Perhavc, stanujoča v ulici del Rivo št. nižje v istem članku, tudi ono iz leta 1091 ! 1 12, v novo luko po opravku. Mi bi radi posneli številke in tako povedali, Medpotoma je naletela na nekaj raztre- koliko vina se je v onem ča«u pridela'o v šene kave. Videča druge ženske, ki pobirajo Istri — ali — ker »L' I-tria« govori o eks- po tleh, se je tudi ona sklonila, ali — zad-portu s parobrodi »Tržaško-Istrske« in »Hr- injikrat v svojem življenju. Ne pazeča na že- zvečer. Vstopnina za gospode z jeuno damo 2 K, za člane 1 K. Opozarjamo še enkrat na pie^ni ven-ček, ki bo jutri, v sobeto, v »SI. čitalnici«. Začetek ob 9. uri. O sti dohodek je name-njeo v zdrževanje slovenskih otroških vrtcev. Na veselo svidenje ! Iz pred naših sodišč. Kakor smo že sveječasno sporočili, je Anton Zifrefc nekega dne ustrelil svojega brata Ivana Zafreta v glavo, ker ga je isti baje obrekoval, da grdo ravna se svojo materjo. Krogla pa je Ivanu Zefretu po sreči le predrla lice, vsled česar rana ni imela težkih posledic. — Anton Za-fret je mnral včeraj radi tega čina odgovarjati pred tukajšnjim porotnim sodiščem in je bil obsojen na trimesečno težko ječo. Draibe premičnin. V s ibofo dni IT. jan. oh Iti. uri predpolu in« se bodo v^i-* * aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za vilne stvari vrSil« sledeče dražb* premičnin : ulica del Monte štev. 13, h'šna oprava ; Punto Franco štev. 10, železna blagajna ; ' ulica Boschetto šiev. 32, hišna oprava ; ulica Farneto 21, hišna oprava ; ulica S. Spiri-dione 4, hišna opr. in raznr; ul. MiramarU, 100 sodov ; ulica Actjuedotto lV», motor na plin; ulica Piccardi št. 12, b.šna oprava : ulica del Llovd 12, kišna poprava ; ulica del Llovd 2 B, hišne oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 0(i, ob 2. uri p>poludne 3 7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768 0. — Danes plima ob 0'4 predp. in ob 11*37 pop.; oseka ob 5 40 predpolu Ine in ob 5 30 popoludne. vat^ko-Ogerske« parobrodne družbe — in ker v tastih časih parobrodov niti bilo ni, lezniške vozove, katere tam vedno premikajo, je reva prišla p->d tak voz, kateri jej je od- opuščamo v^ako podrobnejšo razpravo o tej — trgal obe nogi pod koleaom. Vsled silnega prastari statistiki odtoka krvi je takoj nastopila smrt. Truplo Ravnopravnost t Trstu in v Gradcn. ponesrečenke so prepeljali v mrtvašnico pri Pod tem naslovom beleži »Slovenski Narod« BV- Jusiu. vsf>eh tržaških slovnnkih odvetnikov na vi- P'„.kojn:ca je bila vrla Slovenka, vrla šem deželnem sodišču (kakor smo sporočili mati in vrla gospodinja. — V »Delavskem prfdvčerajnjim) t*r pripominja: »Primorski podpornem društvu« je bila 20 let udinja in Slovenci so bili torej na boljšem, nego kranj- vsem tem času le par dni bolna! — l ooga ski, štajerski in koroški Slovenci, kajti v šs Ana! Kako si bila vedno v Bkrbeh glede sodišče v Gradcu izdaja tudi v slovenskih pravdah same nemške razsodbe. vsega, kar se je tikalo našega položaja tu v Trstu ! Kako si vedno, da-si preprosta de- Te razsodbe se včas h na sodišču prve in- lavska žana, priporočila vstrajnost v narod- stance prelagajo na slovenski jezik, včas h nem boju ! Za volitve, sa ljudsko štetje, za pa se dogttvlja strankam k»r nemška sodba, domovinsko pravico — zi vse se je revica Sedaj eo prišli v Trstu zopet korak naprej, brigala, a je po 60-letaem svojem poštenem Viš-» deželno sodišče v Tratu je namreč življenju izdihnila svojo blago dušo na tako sedaj začelo v slovenskih pravdah izdajati tragičen način. Vječnaja ti pamjat ! izvirne slovenske sodbe, kak< r to zahteva Pogreb drage pokojnice bo jutri, dne 17. načelo ravnopravnosti. Kdaj dosežemo jan. ob 2. uri popoludne. t o v G r a d c u ?« F. K. Kako skrbe za nas! Prijatelj nam po- Porotno zasedanje. Za bodoče zaseda- roča, da mestni magistrat ravnokar razpošilja nje tržaškega porotnega sodišča, ki prične dne neke okrožnice uamenjene razaim društvom. 26. t. m., so določeni sledeči porotniki : Tem okrožn cam je priloženo navodilo, kako Anton A m« goče čitati vaše okrožnice in navodila o stvareh, ki so potrebne danes — takoj t ! O ne ! Ali pa nas morda smatrate za n*jzdravejše I ljudi na svetu, za ljudi, ki niso privrženi grozni šušici ? — Ali pa, da na« imate tako grozno »radi«, da . . . no, nočemo dovršiti grdega stavka, Lepa hvala na taki prjaznoeti. Mi pa bomo gledali, da se borno sami in bre« vaših okrožaic, kakor bomo vedeli in znali, branili grozne sušice in — še neke druge kuge, ki grozi našemu narodnemu or-gan'zmu ! Zima t Trstu. Piš-Jo nam : Kako čudne naravi ne pojave imamo tu ob Adrji v sedanjem zimskem času, si more predstav- Gabrijel Severi, Ivan Sfiris, Alojzij Sicherl, Angelj St'glich, Ivan Straka, Oskar Thaller, Ivnn Trobez, Pulikarp Vianello, Vicktor Viola in Fran Volp'cb. — Namestniki: Dragot n Biriach Frnest Burmann, Hermann Comel, Just Delben, Iv«n Rueconi, Anton Sancin, Drago:in Savorgoani, Anton Suttina in Josip Tomi ne?. V prihodnjem zasedanju se bodo vršile sledeče porotne razprave. 26. t- m.: proti Viktorju Cante radi zločina ropa ; 27. t. m. : proti Antoniji Sossich radi zločina proti nravnosti : 28. t. m. : proti Leopoldu Lonznerju radi zločina goljufije. Prebivalstvo tržaške občine. Mestni statični urad računa, da znaša prebivalstvo naše občine sed*j 18.1 735 duš, nasproti 17S. 127 dušam dne 31. decembra 1900. V dveh letih se je torej prebivalstvo ntše obe ne pomnožilo za ot»08 duš. Ples poštnih uslužbencev r gledališču »Armonia«. Kakor smo že sporočili v našem listu, imeli bodo poštni uslužbenci jutri svoj ples v g'edilišču »Armonia«. Ker se je že lanskega leta tega plesa mlebžlo mnogo slovenskega občinstva, nadejartio s**, da bo ono tudi letos po večjem delu polnilo gledališče. Tudi oni, ki se jutri zvečer udeležijo plesa v »Čitalnici«, nai, če je le mogoče pc hit« z i nekaj časa na ples postnih uslužbencev. — Gledišče se odpre ob 9. uri Vesti iz ostale Primorske. X Občinske volitve v Tinjanu. — Včeraj je volil I. razred in je zmagala hrvatska stranka. Razmerja glasov pa nam sinoči došla brzojavka ni sporočila. »Piccoloc trd', da je hivatska stranka zmagala z dvema glasoma večine. Tako je torej srečno odbit drugi naskok na to občino od ttrani oligarhije, kateri so bili na uslugo naši domači za^lep'jenc7. Pov-dariti treba namreč, da tudi v tlučaju zmage naspr tne etranke ne bi b U zmagala italijanska Btvar. Obžalovanja vre ine lokalne razmere 30 zavtle nekatire, da so uprizorili divjo agitacijo proti dosedanjemu županu, a italijanska stranka je znala le spretno izkoristiti te razmere, da bi dosegla vpaj videz, ; kakor da je zmagala ona. Današnji »Piccoloc bljuje ogenj in žveplo na župana ia zahteva od vlade, naj uniči te volitve, a župana naj odstavi ter mu odvzame izvedbo novih volitev. Ćud o, da grdi čifut ne zahteva kar naravnost, naj j za komisarja posttvijo kar glasovitega — Krst ca. Ne, tfga vendar ne m< re, ker Krst ca zove dolžnist nekam drugam, kakor so izrekla sodišča se svojimi razsodbami. Tej dolžnosti se je mogel uzor-mož Krst« odtegniti le tako, da se je umaknil na ogrski teritorij. Tako prav zares ne more priti v občino tinjansko. Mi pa bomo «ej<\ kličemo: čast vsem! X Fran Wai>el, nadučitelj v llrušici pri Podgradu, se nahaja v ljubljanski boln;š-niei v oddelku za b^»lne na očeh. Kali zelo opešanega vida na desnem rčesu trajalo bo zdravljenie o. januvarja 1903. točno ob 4. uri po peludne v društveni sobi s sledečim dnevnim red«.m : 1. Nagovor predsednika. 2. Tajoikovo in H a gaj n ko vo poročlo. 3. liizni predlogi. 1. Vol tav novfgs odbora. Na obilno udeležb vabi Odbor. Vesti iz Kranjske. * Skrajna brezsrčnost. Mesarski vajenec Jakob Škrjanc je enal vola v klavnico ljubljansko. Pred klavnico se j« vol ustavil in ni hotel iti — v smrt. To pa je surovega rie-čaka tako razsrdilo, da je ubogo žival z nožem sunil v stegno in jej prizadejal 14 cm globoko rano. Surovega vajenca so naznanili pol-c'ji. In polož li naj bi ga na klop po vseh predpisih iz nekdanjih dob. * Aretirana trarovka. Mestna policija je prijela v Ljubljani trgovko Merijo pl. W'ittek iz Sl Kupe rta na Dolenjskem, katera si j«* s pripovedovanjem, daje minister pl. VVittek njen stric, vedela pridobiti zaupanje raznih trgovskih tvrdi, da so jej kreditirali blaga. Wittek je n'»g> prodala, opni kov pa ni plača'a. Pred 14 dnevi je pobegnila iz St. K »perta; k*r je bilo še blaga, ga je prodajal brat, dokler n so prodajaln ce zaprli. 1'redvčeraj sta dva agen'a zisačila pl. Wittek v Ljubljani in o tem obvestila policijo, ki jo je prjela in dala pod ključ. Vesti iz Štajerske. — Celjski slovenski gimnazij. Gosp. državni posianee vitez Berks priobčuje v »Slovenskem G apodarju« pojašnjevalcu Članek. Ker za uemAko gimnazijsko poslopje, se je začela za celjsko vprašanje nova doba. Tako majhen znesek ma očividno namen, da mora preje s® državni zbor rešiti vprašanje, ali se bo sploh zidalo ali ne? ! Prtden ee to vprašanje d* ti liti^ no ne reši, se ne začne niti z dati, n ti se ne nakupi stavbeni prostor. Že iz tega vzroka nisem mogel doslej še nobenega stališča zavzeti napram vprašanju giede stavbinskega prostora. Tudi celj ski def utaciji je odgovoril minister, da se ne more zirati na vprašanje glede stavbinskega prostora, preden ne res; parlament vprašanja, ali te bo spl< h zidalo ali ne. Kadar pa pride vprašanje glede stavb nskega prostora na vrsto, tedaj b*.m gotovo skibel, da se reši vprašanje č m najugodnejše z* prebivalstvo m«>jih vol.In h okrajev ; oziral ee bom pa pri reševanju tega vprašanja, kakor sem to tudi dotlej M'lno storil, na mnenje in acglasje z odločujočimi osebami svojega volilnega okraja in na korist svojih volilcev. Ampak tudi doslej sem povdarjal o vsaki priliki na merodajnem mestu, da bi imeli Slovenci škodo, in bi bilo za nje poniževalno, če bi se gimnazija porinila iz mesta, in da bi imeli škodo tudi mestni obrtniki in trgove'. Obžalovanja vredno je samo, se v tako resnem in važnem narodnem vprašanju, na katerem smo interesiram vsi slovenski poslanci, in ki je moramo smatrati kakor svojo častno stvar, kaže nej«*dinost na zunaj. Zato bi pred takim postopanjem, ki bi našemu p tališču utegnilo samo školovati, gotovo De v svojo korist, najodločnejše svaril.« — Odvetniki na Štajerskem. Koncem minolega leta je bilo na vsem Štajerskem 160 odvetnikov. Na Spodi je Štajersko j:h odpada 48 Med temi je 26 Slovencev. (Slovenci bi imeli torej vičino, ako bi se za Spodnje Štajersko dovolila posebna odvetniška zbor-d cm). V Mariboru je 15 odvetnikov; 5 njih po Slovenci. V Ptuju je 6 odvetnikov, 4 so Slovenci. V Celju j h je 10, med njimi 6 S'ovencv. Akad tehn. društvo »Triglav« v (»radcu priredi «voj IV. redni občni zbor v tem U ča i u dne 17. prosinca t. 1. v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redu : 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapi-nika bratskega društva »Slovenije«. 3. čitanje zapisnika bratskega društva »Ilirije«. 4. Odborovo poročilo. 5. Slučajnosti. — Vino in žganje. Martin Horvat in Franc Verš č, doma iz M stnega vrha, sta pr šla dne 1». januvarja po opravkih v Ptuj. Naiprej sta poskušala vino, potem pa si privoščila tudi žganja. A ravno to je bila njiju nesreča. Vinski in žganj -»ki duhovi so se sprli ter jima umorili mejsebojno prijateljstvo. Ves dan sta knkor iskrena prijatelja hodila skupaj ter pila skupaj, nazadnje pa sta se sprla. Verdir, da bi se sprijela v mestu, ju je bilo malo «raro, zato sta šia v mestni vrt in se tjm začela pošteno klestiti. Horvat je udaril V rs č* tako močno, da je ta obležal nezavesten, in so ga morali pre peljati v bi Inišnico. Razne vesti. 0 sporu med zakonskima Lonyay Uredništvo »< )esterr. Volkszeitung«, kateri list je prvi prinesel ve»t o sporu med trrofim IjO nvavem in njegovo e o progo Št t'inijo, jti zastopniku gnft Lorvava podalo ij-javo, da je bilo kr vj informirano in da obžaljuje, da je svojemu informa.or u preveč zaupalo. Nadalje izjavlja dotično uredništvo, da ni vredno, da bi gr f Lonv v iskal od krivca zadoščenje, ker je dotičnik premalenkostna oseba. Potresna katastrofa v Andizanu. Ruski službeni »Pravit. Vestn k« javlj«, 0000 hi*. V okraju M;irzelan je prišlo ob življenje 250 ljudij in je bilu porušenih 3pn g > m štiri oTočiče v dobi od 7 mesecev do 10 let. Potem pa je ustrelil sum^ga sebe. — Kakor vzrok se navaja beda v rodbini. Pravljica o cioviku i rokavicami. OeSko spieal Ignat Herrmann. I r. kujigr ..Ztfeitiii hiatorkv". — Prevela A. K.' (Zvršet'k ) Sodišče je še bolj majalo z glavam'. To je bil čuden »lučaj, jako čuden! Zdelo se je v resn ei, (ia to ni nikak puntar — in eden iz sodnikov se je upal opaziti predsedniku šepetaje, el-»-li re bi m< rda bilo prav, ako bi p< zvali sodisčne zlravuike, da bi preiskali duševno stanje obtožen če vo ? ! Vsakokrat namreč, k^dar sod šče samo ne zna, k; ko in kaj, kliče zdravnike na pomoč. »No. in kaj mislite?«, je vprašal vr hovni sodnik, »kaj je vzr k vedenju vhše okolice nasproti vaši o?ebi ?« »Moje rokavice — »lavno sodišče«, vzd.hnd je te^no Vrlentin Papagaj. »Mislim, da sem prekoračil meje svejega stanu, naroči vši si zdravstvene reka vic«-, kakor jih navadao noejo samo kavtlirji — in to — tako se mi zdi — je zbud lo tako pozornost !« »Kake |a so te roka\ice?« se je ogla- silo sodišče enoglasno, ko je še le zdaj zapazilo, pa ima obtoženec roki v žepu. »Prosim, slavno sodišče, iz prave avstralske kengurijeve kože — »kengnri« je užgano na vsakem gumbci«. »Pokažite jih !« Valentin Papagaj je stegnil roki iz žepa — v tem trenotku je bil kakor, da bi bil otvoril vrata žareče peči. V temni sodni sobi, ki je bila proslula po svojih strahotah, razsvetlilo se je naglo, kakor da bi zažigal gromado bengaličnih ognjev. To so bile ro-kovice, proti katerim je barva kuhanega raka naravnost smrtno bleda, nasproti njim je rudeča cinobrana tinta kakor komaj padli snpg, a škrlat kakor nedolžno bela šmarnica. Bile so to zares rokavice samo za kaval rje ! Zapisnikar je namnčd pero, da bi zapisal zadnje izpoved ,e, ali pred očmi so mu zaplesala ognjena kolesa — stari sodni jet-ničar ga je moral obliti z kisom. Sodišče je gledalo še en h;p na roka-v ce in Djegovi členi so začeli takoj poraeži-kovati z očmi, ki so jim postalo solzae, in vrhovni sulnik je zapovedal obtožencu: »Vtaknite roke v žep!« Valentin Papagaj je storil tako in tema, bolj gosta, nego poprej, je zavladala v pobi. »To so v resnici vražje rokavice !« je rekel vrhovni sodnik poluglasno ter si napolnil obe nosnici z najbolj močnim — rappee. »Ali dobro mi koristijo«, si je upal omeniti obtoženec Valentin Papagaj. »Odkar jih nosim, prenehalo me je srbeti na konceh . . .« Sodišče se je podalo na posvetovanje, inajaje z vsemi svojimi glavami ; sam državni pravdni k je bil v težki zadregi, videl je, da ne zmaga z obtožbo na smrt. Ostajalo je ^amo eno : da bi Valentinu Papagaju odsekali roke za to, da bi tako prenehalo srbeti ga na koncih, in da ne bi veS potreboval rokavic ! Ali sedišče je — kakor v star.h časih in spi« h v pravljicah — izreklo milejš) sodb), pravično in bolj modro. Valentin Papagaj je bil obsojen, da mera svoje kavalirske r »kavice nositi narobe, ker b tem bi se od^tran lo javno pohujšanje, in bi mu nili ne bilo treba po noči ko-lovrat.ti. In tri leta po tej sodbi je bila nag'a sodba popolnoma razpinčena, ker ni imela izven slučaja Valent na Papagaja, nobenega dela! In tako je bilo odpravljeno izjemno stanje, stare vislice so bile odstranjene iz dvorišča hiše, in odm šene zope^. na pod in v prah pozabljenja, na odbrtosrčno obžalovanje zaslužnih sodnikoc, kateri so čutili, da so zgrešili pokl'c svojega življenja, kjer ni bilo nobenega, da bi ga obesili! Brzojtv idi poročila Državni zbor. DUNAJ 16. (B) {Zbornica poslancev.) — (Nadaljevanje p »ročila v političnem pogledu.) Poslanec Choc je nadaljeval svoj govor do 3. in pol ure zjutraj. < *b istem času so prišli v dvorano skoraj vsi poslanci na levici, a tudi centrum je bil mnogoštevilno zaf-topan. Po zaključnem govoru posl. K u b r a je b la nujnost njegovega predloga odklonjena. Zbornica je na to razpravljala o nujnem prtdlogu poslanca P r a š e k a glede tar fa za kupovanje umetnih gnojil za kraje, ki trpijo bedo. Prašek je svoj predlog utemeljeval v 2. in pol urnem Češkem govoru in je bil le redkokrat pretrgan. Ko je po slanec Prašek končal svoj govor, bda je razprava ob 6. uri zjutraj zaključena. Glavna govornika sta se odrekla besedi, istotako poslanec Prašek zaključnemu govoru. O glaso vanju je bila nujnost predloga odklonjena. Ob G. in en četrt zjutraj je podpredsednik Kaiser prekinil sejo do 10. ure predpo-ludne. DUNAJ 16. (B) Podpredseduik Kaiser je sejo, prekinjeno ob 6. uri in četrt zjutraj, otvoril ob 10. uri in četrt predpoludne ter je podelil besedo min'sterskemu predsedniku dr. Koerberju. Le ta je izvajal, da vlada smatra za svojo dolžeost, da obvesti zbornico o dogovorih z ogrsko vlado še predno pride dotična predloga pred zbornico, kar da se zgodi bližnje dni. Mini*terski piclsednik je najprej ratložil temeljno črto onih nazorov, ki so vodili vlado o sklepanju nagodbe. P rej š nj h dogovorov, določenih ustavnim potom a cesarsk'mi naredbami, ni bilo m< žno prez:rati, pač pa je šlo za to, da se preprečijo gotove škodljive konsekveace. Tako na pr. glede prometa s živino, veterinarske policije, takojšnje odprave tirolskih doklad, ob-dačevanje komisijskih zalog in transportnega davka za promet na Donavi. DUNAJ 16. (B.) Ministerski predsednki govori dalje : Vlada je tega mnenja, da je po sklenjenih dogovorih avstrijsko poljedelstvo zavarovano pred zanasaajem kuge mej preš či ne da bi se bil opustil ozir na aprovizi-joniranje. Celo vreto želja je vlada morala umakniti, da ne bi morala žrtvovati drugo. Vlada je bila tudi mnenja, da sme privoliti v oproščenje ogrskih državnih fondov od rentnegra davka. Ogr«ki zastavni listi pa ostanejo pod vrženi davku. Po »»hranitvi železniškega obrata in po ugotovljeniu neizogibnih določeb v re-glementih za (brat na železnicah obeh dr-žavn h obsfžij so zavarovani važni obratni interesi. Dalje je govoril o tarifn h predpisih, o vprašanju umakujenja državnih not, da se prične plačevanje v gotovini. Od prvega marca naprej cirkulirajo zakonito le še note avstro ogrske banke, katere pa mora banka vsaki čas zameaiti z denarjem v kovini. Uvaževaje ta važna dejstva predložiti obe viadi po preteku termina za obligatno umaknenje državnih not načrt zakona o začetku p»lačevanja v gotovini. Seveda, ako ne nastopijo v tem pogledu kake nenadejane okolnosti politične ali gospodarske nravi, ki bi branile to, in Če državni zbor reši predlog), ki se predloži meseca marca, potem bo avstro-ogrsska monarhija uživala v bližrjem časti vse dobrote dohro fundirane metalične zlate veljave. — S^ja traja dalje. Politično društvo „Edinost" Vabilo na javni shod katerega priredi politično društvo „E (1 i 11 o s t" t pstilni i Prašelj (otroški vrtec) v Rocolu. i v nedeljo dne 18. januvarja t. I.. DNEVNI RED : „Pogovor o občinski upravi". Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. XXXKXXX*X*y X**KK X X X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim ZALOGA X X X X X n i X x i X x x 4 X X xxxxxxxxxxxxxxxx pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej firfton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohlftev brezplafien. IMsaMer Len Hiozi A Prva ta Bajvelja tovarna poklitra vsak rrat. S— •! TRST S*- TOVARNA: Via Teaa, vogal Via UaMtaaaa m st st st st & st v* _ ca ZALOOS: i Piazza Raaarla it 2 I (šolsko poslopja) | la Via Rlbarfa «t 21 Ttlafea »t. 670. -HOM- Velik .sb«.- tapecarlj, treal ia slik. 1«-vviaj« BAZvčb« tudi po pote bolh učitih Cen« btti konknrino«. ILDSTSOf41 i CIIII XAST0IJ II HAII8 Predmeti postavio se na pa. oorod a u železnico tranKo. Gostili „Cairiis" v ulici Rossetti štv. 2 raznanja cenjenemu občinstvu. da hode < <1 sedaj naprej vsako soboto od T. ure z\ m*r do 2. ure popoln nori družinski ples. Za mnogobrojni obisk se iiajnljnd-neje priporoča ndana .Marija Biitkovu*. kn'msir P*. M. U. dr. Ant. Zahorsky Tr*t. ul. i'arintia S ordiDiiie «- Velik izbor Manja navadnega, modrega, rndečeia, velenr izdel. tiket bel itd. Očiščeno perje za postelje W in puh priporoča F. HITI LJUBLJANA ! Pred škofijo št. 20. LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. V/ <1 ji 11 ligi! ! Oittorio Gaspariti Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Felra (Piazza Hosario pod ljud. ?o'o Bogata !zalosra raznovrstnih obuval z# cospofJr. gospe in otroke. Pofttnp naro^he se izvrže takoj. Pošiljat ve so poštnine proHte. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se irvrfuje r največjo točnostjo in natančnostjo po kon-kvier^nih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zal&gatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-»ega skladišča c. kr. olavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. ptiv. avstr. Lioyda. ■ O - i (lil Prodaja za velikonočna in novoletna darila 2 85 ducata angl. žepnih rut s podobami 2 5 125 „ „ (battista) za gospe ? 5 260 service za 6 oseb od belega dimaska ^ 5 210 „ „6 „z barvanim robom ^ JJ 325 „ „6 „ a jour barvani V2 ducata brisalk "cS J 238 2 358 V* ducata brisalk platnenih s poveski. __ TRDNE CENE 1 O % odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGO oo 88 Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josrfs-Ouai st. t a (t lastni hiSI). Popol no vplačana |;lavnica 2,000.000 K.' ustanovljena od tfkarne m naeničue banke v Monatovd- kpl^j^lua zavarovanja ua življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nir.kiuo prem'jam Specijalno zavaro v anje otrok br^z zdravniškega ogieda, up'.aeavsi v slučaju že d tve ali prehoda v vojake zavarovani zue «:k prot malemu odbitku pred pretekom arovitine dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469. TOUflRNfl POflIŠTUfl IGNACIJ KRON i O OO OO oo OO OO OO QO eo OO OO OO oo OO raznih de!. „Zržaška posojilnica in hranilnica" naznanja, da otfda pri svoji stavbi Piazza Caserma št. 2 mizarska, kleparska, ključavničarska, stekiarska. pleskarska in slikarska dela kakor tudi postavo strehe iz lesrega cementa. Ponudniki naj se oglasijo do 31. t. m. pismeno v pisarni ulica S. Francesco štev. 2 kjer se dajajo pojasniia v stavbinskih zadevah od 1!—12 dopoludne. OO OO OO OO OO OO OO oo OO OO OO OO OO OO OO OO <$£> jO Naročila se točno izvršujejo. .V;j zahtevo vzorce s cenami. O B U VA L A. — Dobro jutro ! K'mu pa k mu ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste r j ulico Riborgo št. 25 po doiiače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste ; obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačna ' ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. Hiša na prodaj. Primerna Itiša 11a lepem kraju v bližini Sv. .Jii>ta je takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carin tla štev. 1*2. A. BUCHBINDER I TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal 111 okvirjev j tapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in i velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za oipošiljarije po železnici ali morju. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia B Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. H m & H H fo C/J H o P Q » g 5" rt-M* P M H cP 'O n 3 0) ® X < to ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni nsriei. načrti za pobe Da zahtevaoje O < s ta 3 o o Q< L? IL CIL f C11 ^UOJlUUllIlB Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-^etodijevo cikorijo. 4 o o ? O 3 5- G) tn X O < k _L m Trgovina z železnino „MERKUR PETI 66 P I i';.';':' v Celju, Graška cesta. štev. 1S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, rezličnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srne, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ./sega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. m* Tomaževa žlinLcLra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^ Polno vpiačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja irae vnoe rent, zmlavnih prijorit^t, kom jnalaib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ju deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanja. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podruon"1ta<-,Spljeul _ špitaiske ulice štev. 2. = Denarne vloge vsprejema Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. t. . , , .... r r ° I v tekočem računu ali na vlo/.ne knjižice proti ugodnim izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale — kupone II _____ Vink'uiuje in divinkuluje V/piaške ženitninske kavcije. T« W a am.*% manls 'Sfl ______ • Zavaruje srečke proti kurzni izgubi obrewiiai. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga. Eakonpt ln Inkuso menic. Borzna, naročila. * Promet s čeki in nakaznicami.