LETO XVII. — Številka 68 Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Jesenic«, Kranj, Radovljica, SkofJ Loka to Tržič. Izdaja CP »Corenjsk tisk*. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC KRANJ, 4. septembra 1965 SOBOTA — CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kol tednik. <>J L Januarja 195* kot poltednik. >d 1. Januarja l46U trikrat1 tedensko. Ud 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ekonomske stanarine in privatna gradnja VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI IN DRUGOD Stanovanje kot potrošna dobrina trajnejše vrednosti je pomenila doslej v družinskem proračunu pri nas zelo majhen izdatek. Povsod po svetu, kjer zakoni ekonomike kaj veljajo, izda drulina za stanovanje povprečno 15 do 20 odstotkov sredstev družinskega proračuna, pri nas pa le okrog 3,2 odstotka. Na stanovanja zato doslej nismo gledali skozi dinar, regresirane stanarine so nas razva-dile, da smo stanovnje preprosto hoteli, zahtevali smo ga, prosili zanj — koga? Neko »višjo silo« pač, državo, občino, podjetje — tistega, ki nas je naučil takega gospodarjenja, ki nam je dal in dajal takšen standard, ki ga pravzaprav nismo zaslužili, ki ga nismo plačali in ga tudi ne bi mogli s svojimi prenizkimi prejemki. Posledice takšnih gledanj in takšne politike so številne in različne: vsak hoče boljše, lepše stanovanje, v lepšem bloku in čimblilje delovnega mesta, povpraševanje je mnogo večje od ponudbe, stanovanj zelo primanjkuje, stanovanjske zgradbe so slabo oskrbovane, prizadevanje posameznika za pridobitev stanovanja v obliki soudeležbe je minimalno. Stanovanjsko gospodarstvo, ki za razliko od drugih gospodarskih področij tesno povezuje stanovanjsko proizvodnjo in potrošnjo v enoten organski sistem, je bilo doslej v venu meri izločeno iz splošnih gospodarskih dogajanj. Zaradi nizkih in administrativno določenih sta-MHn te niso bile izvor realne stanovanjske potrošnje in tudi ne element delovne produktivnosti, izdatki za stanovanje so bili le v zelo majhni meri vključeni v osebno potrošnjo. Reforma bo tudi tu morala opraviti svoje: stanovanjsko gospodarstvo se mora vključiti v sistem naše ekonomike, stanovanjska gradnja in urbanizacija morata postati realni materialni odraz ekonomskih in družbenih odnosov ter delovne produktivnosti, stanarina pa mora postopoma postati ekonomski usmerjevalec obsega reprodukcije stanovanja. Stanarina se mora zato tako formirati, da bo vsebovala sredstva za kritje stroškov upravljanja in vzdrževanja stanovanj ter sredstva za zamenjavo in za razširjeno reprodukcijo stanovanjskega fonda. To pomeni torej čisto ekonomsko računico: imam stanovanje, uporabljam ga, zanj pa bom iz svojega žepa plačeval toliko, da bo dovolj za redno in gospodarno vzdrževanje, za amortizacijo, da bo torej čez toliko in toliko let stanovanje s tem denarjem mogoče zamenjati oz. nadomestiti z novim, pa še za razširjeno reprodukcijo bo treba nekaj odšteti, torej za gradnjo novih stanovanj, za razširitev stanovanjskega fonda, ki mora biti v takih razmerah realni odraz splošnega gospodarskega in družbenega razvoja države. Prehod na ekonomske stanarine v razmerah, kakršne so danes pri nas, pa ni mogoč čez noč, zato bomo predvidoma šele v letu 1970 plačevali za stanovanja toliko, kot so vredna, dotlej pa le iz leta v leto nekoliko večje akontacije na te stanarine. Gorenjske občinske skupščine so že določile akontacije na valorizirane vrednosti stano-(Nadaljevanje na 12. strani) Ze 30 let Sava ni bila tako velika V teh dneh je bilo v Sloveniji ln drugih krajih večje deževje, ki je v nekaterih kraijh povzročilo katastrofalne poplave. Kljub temu, da je običajno v zadnjih dneh avgusta in prvih dneh septembra večje deževje, je vendar letos prekosilo vse dosedanje. O velikih poplavah poročajo iz Italije, kjer je večje število cest neprevoznih, več mostov in prog porušenih. V Južni Ameriki je ostalo okoli 200 tisoč ljudi brez povzročil ogromno materialno škodo. Nekatere ceste so tam še danes neprevozne. — Prav tako poročajo s Koroške v Avstriji, da je Drava izredno visoka in da je na- delno pa tudi električno na* pel javo. Prav tako so ostali brez mostu v Globokem in v Lancovem. Zaradi tega je Kropa sedaj praktično odrezana od ostalih krajev, vsaj kar zadeva avtobusni promet. Večjo škodo je povzročila na področju škofjeloške občine tudi Sora. V Zmincu r Poljanski dolini je Sora odnesla most. Na mnogih me- Dokaj grozovit je pogled na dvori* ik Vodne skupnosti Gorenjske za tovarno Iskra strehe nad glavo. Veliko ljudi je pri tem tudi izgubilo življenje. Materialna škoda pa je ogromna, vendar jo dokončno še niso ocenili, ker se katastrofe še nadaljujejo. V sredo se je na območju Nove Gorice in Kanala na Primorskem utrgal oblak in Slika prikazuje porušeni most v Podnartu —- Foto F. Perdan pravila že do sedaj večmlli-jonsko škodo. Iz Maribora, Dravograda in drugih Štajerskih krajev prihajajo poročila, naj bodo ljudje v stalni pripravljenosti za primer večjih poplav. V sredo in četrtek so tudi reke na Gorenjskem izredno narasle. V tem času je Sava v svojem zgornjem toku — v okolici Jesenic — modno »dvignila« svoj običajni nivo. Nekateri vedo povedati, da že trideset let Sava ni bila tako visoka. Tu je na mnogih mestih prestopila bregove in preplavila ceste. Ogrožala pa je tudi nekatere tovarne, kot so železarna, Izolirka, Gradiš, Sava in druge. Vendar so bili ljudje v stalni pripravljenosti; nasipe so utrjevale predvsem reševalne ekipe jeseniške železarne. V HruŠici nad Jesenicami je Sava odnesla most. V četrtek zvečer nekaj po šesti uri je Sava odnesla most v Podnartu, nekaj ur zatem pa je popolnoma poškodovala telefonske kable, stih pa je preplavila cesto in vrtove ter njive. V škof ji Loki je v četrtek zvečer večkrat zatulila sirena, ker je Sora resno ogrožala nekatere hiše in mostove, da so ljudje in gasilci prihiteli na pomoč. V Kranju je v bližini tovarne Planika Sava odnesla most. Med omenjeno tovarno in Iskro so hudourniki in Sava dobesedno zalili barake Vodne skupnosti Gqrenjske. V Gorenji vasi je Sora odnesla visečo brv. Skoraj povsod pa je voda razen tega napravila veliko škodo na njivah, vrtovih in travnikih. Zadnja poročila nam pripovedujejo, da Sava, Drava in nekatere druge reke še vedno naraščajo. Vremeno-slovcl napovedujejo, da se vreme vsaj za ta teden še ne bo bistveno spremenilo. O materialni škodi danes še ne moremo govoriti, ker še nI niti ocenjena niti še nI prenehalo deževati, da bi lahko upali, da bodo reke pričele upadati. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki. — JOŽE JARC Prevarano ljudstvo? U TANT PRIDE V KANADO OTTAVVA — Generalni sekretar OZN U Tant bo v kratkem prispel v Ottavvo. Govoril bo na kongresu med parlamentarne unije, ki se bo začel 9. septembra. Pogovarjal se bo s premierom Pear-sonom m zunanjim ministrom Martinom. JEMENSKI PREDSEDNIK SPET DOMA KAIRO — Predsednik Jemenske republike Sala!, ki je bil na obisku v Kairu, se je vrnili domov. Z njim je bil na obisku v ZAR med drugimi tudi jemenski premier Anari. ATOMSKA EKSPLOZIJA WASHINGTON — V sredo so v puščavi Nevade opravili podzemeljsko eksplozijo atomske bombe. To je že druga ameriška podzemeljska eksplozija ta teden. Janos Kadar v Ljubljani Janos Kadar, ki je s svojo ženo že nekaj dni na dopusti pri nas, na Bledu, je v četrtek obiskal Ljubljano. V »spremstvu generalnega sekretarja CK ZKS Miha Marinke to članice izvršnega sveta SRS Majde Gaspari sta si madžarska gosta ogledala nekaj zanimivosti Ljubljane, med njimi tudi športno halo v Tivoliju. Se istega dne popoldne sta obiskala tudi mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču. Janos Kadar si je z zanimanjem ogledal vse dvorane z razstavljenimi vini ter drugimi pijačami kot tudi stroje to tehnično opremo. Posebej se je zaustavil pri nagrajenih vinih z mariborskega vinogradniškega področja. Po končanem ogledu pa so se madžarski gostje udeležili še kratke poskušnje izbranih vin. V sredo, (1. septembra) je predsednik ZAR Gamal Ab-del Naser prispel na povabilo predsednika Josipa Broza Tita na štiridnevni uradni in prijateljski obek v Jugoslavijo. Desetlisocl Beograjčanov so pozdravili dragega gosta. V poslopju zveznega izvršnega sveta so se še isti dan začeli uradni pogovori med predsednikoma Josipom Brozom Titom in Gamalom Abcielom Nacerjem. Pogovori so sc nadaljevali v četrtek Točno po 130 dneh herojskega odpora prebivalcev St. Dominga, več mesečnega vmešavanja ameriških sil ter prav toliko dolgega nasilja vojaške junte generala Itnberta, je ustvarjena možnost za politično rešitev v Dominikanski republiki. Vojaška junita je razpu-ščena, sprejeta pa Je bila zahteva Caamanove ustavne vlade, naj se hkrati z ra-zoroževanjem civilnih odredov začno pogajanja o umiku ameriških sil. Seveda pa je ostalo še več nerešenih problemov, kar otežuje nalogo začasne vlade premiera Garcie Godova, da v naslednjih devetih mesecih pripravi pogoje za izvedbo svobodnih volitev. Zamegleno je vprašanje, kakšna je najboljša politična rešitev dominikanske drame. Sama ostavka gene- V_ Pred štirimi leti je bilo fluorografiranje na področju komune Kranj. Od 6. septembra* do 5. oktobra letos bo ponovna splošna fluorografska akcija, katere namen je odkrivanje pljučnih bolezni. V Sloveniji, kakor tudi v Jugoslaviji opažamo postopno upadanje pljučne tuberkuloze, toda žal ob vzporednem naraščanju drugih pljučnih obolenj, predvsem pljučnega raka. Z razvojem industrije oziroma intenzivnih gospodarskih sprememb na ni ljudje bolj izpostavlje-našeih področju so delovni okužbi to obolevanju Skupina 24 kranjskih mladincev, ki ae je tri tedne mudila v pobratenem angleškem mestu Oldham, se je v ponedeljek, 30. avgusta vrnila v Kranj. Vodja skupine je bil tovariš Vili Tomat, predsednik občinskega odbora SZDL. popoldne v lovska hiši lov-sko-gozdnega gospodarstva »Jelen« v Dobanovskem gozdu v okolici Beograda. Predsednika sta sporazumno spremenila program obiska in opustila namen, da odpotujeta na Brione, ker je slabo vreme onemogočilo potovanje z letalom v Pulj. Predsednik Naser to drugi gostje iz ZAR bodo preostali čas svojega obiska v Jugoslaviji prebili v Beogradu. rala Imberta in imenovanje kompromisne osebnosti Godova ne bi prepričala polkovnika Kamanja, ki se je s svojo vojsko ob pomoči večina prebivalcev uprl in bor:Si za vrnitev demokratične oblasti, porušene leta 1963 z vojnim udarom protizakonitega predsednika H uana Bosa. Vrnitev Godova, bivšega ministra vlade Boša, na položaj začasnega premiera prav zagotovo povzroča zmedo in verjetno ne daje ljudstvu dovolj nega jamstva, da se ne bo povrnilo tisto, zaradi česar se je 23. aprila uprlo! Razlogov za upravičeno bojazen je torej več kot dovolj. Na takšno politično rešitev v Dominikanski repub- predvsem v industrijskih obratih. Da bi izpolnili pričakovanje te akcije je vse odvisno od popolne udeležbe prebivalstva to seveda — lahko bi rekli od dobre organizacije. To pa zahteva veliko denarja, brezhibno organizacijo in disciplino vsakega občana. Samo tako bomo dosegli cilj fluorografske akcije, a to je odkrivianje pljučnih bolezni v samem začetku dokler še potekajo brez 'bolečin in težav se pravi, dokler se lahko hitro zdravijo. DR. GORAZD ZAVRNIK Mladi Kranjčani so bili zelo lepo sprejeti in so jim med njihovim bivanjem gostitelji izkazovali vseskozi veliko pozornosti .Imeli so možnost videti vse, kar je najbolj značilnega za Anglijo in tudi za Škotsko. Poleg kulturnih zanimivosti Oldhama to okolice so ei gostje iz Kranja ogledali zoološki, vrt, tekmo v rugbiju itd. Popeljali so jih v Edin-burgh, kjer so videli najdaljši most v Evropi Nevv Forth Road Bridge in Tovarno števcev in elektroopreme Fe-rantd. V Blackepoolu so jim pokazali muzej voščenih lutk, kjer se nahajajo maske vseh najvidnejših osebnosti Anglije. Posebno zanimiv je bil obisk Londona s slavnim studijem radiotelevdzijske družbe B. B. C. liki so odločno vztrajale ZDA in vanjo privolile sicer z nekoliko »ublaženimi« pogoji. Trajanje krize v tej republiki je ZDA delalo veliko preglavic. Veliko latinsko ameriških držav je nasprotovalo vsakemu vmešavanju v notranje zadeve Dominikanske republike. Zaradi tega je bil tudi dvakrat zadnji hip odpovedan dobro pripravljen sestanek organizacije ameriških držav. ZDA so namreč nameravale na sestanku doseči in dobiti oporo vseh držav o ustanovitvi enotnih ameriških oboroženih sil in usmeriti popolno dejavnost te organizacije v ideološki boj proti takozvanemu »ko munlstičnemu« prodiranju na ameriški kontinent. Ra- Komunal.no podjetje »Vodovod« Kranj že od četrtka naprej, ko je zaradi dolgotrajnega in močnega deževja nastopila možnost okužbe vode v njihovem vodovodnem omrežju, opozarja v posebnih obvestilih v radiu, naj občani do preklica ne pijejo neprekuhane vode. Za pitje je treba uporabljati le prekuhano vodo! Ker so posledice neupoštevanja tega navodila lahko precej hude, smo hoteli ugotoviti, kako je s to rečjo v nekaterih kranjskih gostinskih lokalih. Kranj, 3. septembra popoldne — V gostišču Lovec (pri Finku) nam z vodo niso hoteli postreči. »Lahko dobite sifon«. Isto je bilo v restavraciji Park. V novem bifeju pri samopostrežni prodajalni KŽK Kranj nasproti nebotičnika nam je točajka že nalila malinovec, pa se je še pravočasno spomnila, da je prepovedano piti nepreku-hano vodo In zadovoljiti smo se morali z malinovcem s sifonom, čeprav smo ga hoteli z vodo. V bifeju kina Center so nam postregli z vodo iz pipe — prvi primer nedoslednosti in neupoštevanja nasvetov, ki lahko (poudarjamo: lahko, ni pa seveda nujno) plačajo precejšen davek. V gostilni V kotu (pri Kme- —:--\ zen tega je ZDA bremenilo vse večje sodelovanj« v vojni proti osvobodilnim silam v Vietnamu in drugod po svetu. Zato so bile zatote-risirane za rešitev, zlasti ja taksno, ki jim je po godu. Vse oborožene sile v Dominikanski republiki se bodo sedaj združile v eno armado, ki ji bo tudi v bodoče poveljeval diktatorski general Imbert% Razen tega bodo zaenkrat v Dominikanski republiki ostali še nekateri ameriški oddelki. Kdaj bodo zapustili to ozemlje, bo odločeno na OAD, seveda v soglasju z W* shingtonom. Pri vsem tem se postavlja vprašanje, ali ni razpkt v Santo Domingu uvod k likvidaciji narodne vstaje 23. aprila? __; tiču) so tudi vedeli za pw-poved in so nam postregM i radensko. »Voda na uiitM, morda je zastrupljena, ne smemo jo točiti!« so nam prijazno pojasnili v hotelu Jelen. V bifeju Delfin pri Delikatesi smo si hoteli pozdraviti glavo s praškom proti glavobolu in vodo srno brez besed dobili — drugi primer. V Slaščičarni-kavar-ni Kranj in v njihovem obratu pri Bučarju so se izgovarjali na obvestilo v radiu —- torej konjak brez vede ali z radensko. Isto so nam rekli v gostilni pri Maver ju, v Evropi pa smo vodo dobili, brez besed — torej tretji pri mer! Čeprav le trije primeri neupoštevanja »posebnih obvestil«, ki jih'je menda sleherni občan lahko slišal v radiu, pa taka nedoslednost in podcenjevanje možnosti okužbe to z njo težkih posledic ni v redu. Zato je treba z vsem čutom odgovornosti javno obsoditi niste, ki v sedanj Ji razmerah, ko je stanje res kritično, .kljub pogostim obvestilom točijo vodo gostom, pohvaliti pa večino gostinskih podjetij v Kranju, kfse zavedajo, kaknše posledic« ima lahko množična okužba z vodo za zdravje naših ljudi. Triler — Jare Bili so v Angliji Maser v Jugoslaviji Od ponedeljka naprej MALA AKCIJA (NE)PITNA VODA? REPORTERJA »GLASA« STA UGOTOVILA, PA SE V EVROPI, V DELFINU IN V BI FEJU KINA CENTER NE DRŽIJO NAVO PIL KOMUNALNEGA PODJETJA »VOPfl VOD« KRANJ, NAJ OBČANI NE PIJEJO NEPREKUHANE VODE IZ VODOVODNE GA OMREŽJA, KER JE LAHKO OKUŽENA KAKO JE JrZ PRIMANJKLJAJA ČEZ NOČ NASTAL VIŠEK? Tajna v blejskem „Tekstilu" ALI SO GOVORICE O »DOMNEVNEM« PRIMANJKLJAJU V POSLOVALNICI »TEKSTIL« NA BLEDU RESNIČNE? • POSLOVODKINJA NE MORE POJASNITI ... # ČLANI INVENTURNE KOMISIJE ODLOČNO VZTRAJAJO PRI SVOJEM • DIREKTOR ZAPREPAŠČEN! • KOLEKTIV Z ODPRTIMI ROKAMI PRIČAKUJE SODNEGA IZVEDENCA, KI NAJ BI KONČNO RAZVOZLAL ZAMOTAN KLOPCIĆ O DEJANSKEM STANJU V POSLOVALNICI. • Trgovsko podjetje »Murka« Iz Lesc je v 11-letnem obstoju s trdim delom in vsestranskim naporom kolektiva doseglo velik napredek. Hkrati z razvojem podjetja še je večal tudi prpmet. Kolektiv s 60 zaposlenimi (v 12 poslovalnicah in v upravi) predvideva letos prodati blaga že za 1 milijardo 500 milijonov dinarjev. To pa je že uspeh, če računamo, da je podjetje v prvem poslovnem letu doseglo le 30 milijonov dinarjev prometa. Pri vsem tem pa je močno prizadel organe samoupravljanja in vodstvo podjetja primanjkljaj in kasnejši višek, ki je nastal v začetku leta v prodajalni ..Tekstil« na Bledu. Kljub resničnemu hotenju, da bi v kolektivu končno le zvedeli, kako in kaj, jim to do danes ni uspelo. IZGUBA IN ZAGOVOR Novoletni in februarski inventuri sta v omenjeni prodajalni ugotovili 893.000 di- Akeije in Pojem notranje rezejr^e, zlasti v novih pogojih gospodarjenja je opevana beseda, ki pa lat ostaja marsikje bolj vsakdanjo j raza brez pravega učinka. Mnogo govorimo o neizkoriščenih rezervah, ki pa jih nočemo ali ne znamo izkoristiti. Bistvo izkoriščanja vezano z gospodarstvom, je torej večja korist, ki nam jo morajo dati faktorji proizvodnje: delo, sredstvo za delo in predmet dela. Ti faktorji proizvodnje pa sodelujejo na vseh področjih gospodarjenja, ki so medsebojno povezana in zato le umna analiza, planiranje, priprava dela, organizacija dela ipd. maksimalno izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva in s temi odpravljajo neizkoriščene rezerve našega gospodarstva. Ljudje, ki bi morali ugotavljati pomanjkljivosti v organizaciji dela, ki so predvsem vzrok nizke produktivnosti, posvečajo tem vprašanjem mnogo premalo pozornosti. Ne moremo se zadovoljiti z dejstvom, da le redke velike delovne organizacije stalno in sistematično analizirajo delo in izkoriščajo izsledke za boljšo organizacijo dela. Z naštevanjem delovnih organi j zaci j, ki imajo posebne oddelke 7.a analizo in organizacijo dala bi kaj kmalu končali. Kaj pa narjev primanjkljaja. Uprava podjetja je takoj poklicala na zagovor poslovodkinjo poslovalnice. »... Ne morem pojasniti in razjasniti od kod ta manjko izhaja. Nikogar izmed uslužbencev prodajalne ne sumim. Verjetno gre za krajo od strani kupcev. Zato bi morala kalkulacijska stopnja vsebovali določen odstotek tudi za krajo«, je med drugim izjavila. Toda organi samoupravljanja niso mirovali. Na seji delavskega sveta, dne 1. februarja so sklenili, naj se ponovno opravi pregled blagovnega poslovanja s tem, da bi morebitne napake, ki bi se našle, zmanjšale odnosno povečale osebno odgovornost poslovodkinje. MALOMARNO POSLOVANJE Inventurni popis blaga je še enkrat potrdil primanjkljaj. Odgovornosti poslovodkinje so se torej močno povečale. Delavski svet je na načrtnost počnejo vse druge delovne organizacije? Sistematičnega dela v tej smeri je mnogo premalo. Žal je še vedno' mnogo bolj popularna oblika akcij — torej nesistematično delo — ko z ugibanji in malo plodnimi razpravami "skušamo reševati probleme na podlagi površnih podatkov, analogij in »strokovnih« mnenj najrazličnejših nestrokovnjakov. Smešna je tudi izjava strokovnjaka v nekem večjem kranjskem podjetju, kjer so govorili o organizaciji dela& da je pri njih vse dobro organizirano, nasprotno pa je iz številk o izkoriščanju strojev razvidno, da so glavni stroji med delovnim časom izkoriščeni le 40-odstotno. Če ima isto podjetje zaposlena le dva strokovnjaka za organizacijo dela, potem je nujno, da o kakšni posebni organizaciji ne moremo govoriti. Če bomo hoteli po poti organizacije in racionalizacije dela ter odkrivanja, rezerv v gospodarstvu doseči kdaj mednarodno raven razvitejših dežel, moramo postati dosledni v ugotavljanju naših pomanjkljivosti in napak ter ne smemo tega prepuščati le občasnim akcijam, kot je to bila doslej navada. — J. J. seji 23. aprila 1965 med drugim sprejel naslednje stališče: »Ugotovljeno je bilo, da je bila poslovalnica »Tekstil« na Bledu vse lansko leto vođena malomarno. Poslovodkinja ni poskrbela za nujno evidenco* tudi letos je odklanjala kontrolo s strani uprave podjetja. Zato naj se jo razreši dolžnosti poslovodje ter premesti na drugo delovno mesto.« Krivda za takšno stanje pa zadeva tudi odgovorne v podjetju, ki bi končno morali pravočasno preprečiti malomarno poslovanje, kot je to bilo ugotovljeno na delavskem svetu. Dokaj nerazumljivo je tudi stališče Upravnega odbora (na seji, 5. maja) podjetja, s katerim je bila poslovodkinja razrešena dolž- Predsednik občinskega sindikalnega sveta. Jože Vidic je orisal prizadevanja delovnih organizacij, da se ne bi zmanjšal obseg proizvodnje in da bi tako podjetja našla možnosti in sredstva, s katerimi bi zboljšala osebne dohodke zaposlenih. Posebej pa je poudaril, naj bi vodstva podjetij z organi samoupravljanja resnično poskrbela z učinkovitimi ukrepi kot so boljša notranja organizacija dela, prizadevnost celotnega kolektiva in podobno, da bi povečali proizvodnjo. Glede povečevanja dohodkov zaposlenih je bilo na plenumu poudarjeno, naj ne bi ravnali po načelu vsem enako, marveč naj v podjetjih stimulirajo prizadevnost, uspeh pri delu, In to predvsem na delovnih mestih v neposredni proizvodnji in tiste strokovne službe in ljudi v vodstvih, ki resnično največ pripomorejo k skupnim uspehom. Pri tem so se navzoči zavzeli za to, da je potrebno tudi v administraciji in v strokovnih službah podjetij delo normirati in racionalizirati, tako da bi odpravili vsa taka delovna mesta, ki niso potrebna. Potemtakem bo treba najprej temeljito pregledati racionalnost razporeditve po delovnih mestih. nosti, v isti sapi pa ji je bilo ponujeno mesto poslovodkinje v trgovini »Šport« na Bledu. Prizadeta je ponudbo sama odklonila. Sporazumno pa se je zaposlila v upravi podjetja na delovnem mestu likvidatorja faktur. NEPOJASNJEN VIŠEK Primopredajni inventuri pa sta nepričakovano pokazali višek v znesku 520.000 dinarjev! V podjetju je zaradi tega nastala prava zmeda. Vsi člani Inventurnih komisij odločno zatrjujejo, da so popis blaga opravili z vso vestnostjo in doslednostjo. Bivša poslovodkinja nam tudi ni mogla nič pojasniti. Odprto je torej vprašanje o denarju, ki ga je kar naenkrat v poslovalnici »Tekstil« odveč! Mor- pri tem pa poiskati pravilno razmerje med zaposlenimi v administraciji in v proizvodnji. DVIGANJE OSEBNIH DOHODKOV Na plenumu so obenem zelo očitno pokazali na problem, da so razlike ali bolje razponi med osebnimi dohodki nižjih in višjih kategorij zelo različni. Pri tem so opozorili na nevarnost, da ne bi za vsako ceno zmanjševali teh razponov na škodo tistih, ki na osnovi uspešnega dela prejemajo več kot drugi. Vsekakor pa bo potrebno dvigniti prejemke zaposlenih, ki najbolj zaostajajo pri delitvi, pa na delovnih mestih vsekakor zadovoljujejo. V večini delovnih organizacij radovljiške komune so že obravnavali vprašanje, kako določiti večjo realno vrednost osebnim dohodkom. Marsikje so to vprašanje pretresali hkrati s stanjem produktivnosti in proizvodnih uspehov. Nekako najbolje je v tem pogledu V lesni industriji. V podjetju LIP Bled so že uvedli nov pravilnik o nagrajevanju in ga prilagodili ustreznemu povečanju osebnih dohodkov. Storilnost so tam povečati za 17%, osebne dohodke pa za 23%. Tovarna da pa so vmes še drugi vzroki, ki bi jih bilo potrebno raziskati! S to ugotovitvijo soglašajo tudi vsi predstavni-k' delavskega samoupravljanja v kolektivu, kot tudi vodilni v podjetju. V razgovoru z njimi so poudarili nujnost razvozljanja še nepojasnjenih nasprotujočih ugotovitev inventurnih komisij. Direktor podjetja pa je le posebej izjavil naslednje: »Menim, da so vse inventurne komisiie svoje delo vestno opravile. Osebno si ne znam pojasniti, kako je is primanjkljaja kar naenkrat nastal višek. Zadeva bo v kratkem obravnavana na sodišču, kjer se bo verMnet razčistil neljubi primer, ki je nas vse skupaj močno prizadel.« Drago Kastelic verig je s 15. avgustom izplačala 20% akontacije na osebne dohodke, Plamen pa je izplačal pavšalno 3000 din na zaposlenega, predvideva pa 20% dvig osebnih dohodkov, Elan je izplačal za julij 7000 din na zaposlenega, kasneje pa so uredili nadaljnje povišanje s pravilnikom. Almira namerava zvišati za 20%. GG za 22%, medtem ko so nekatere delovne organizacije v juliju dajale pavšal okroglo 5000 din, v avgustu pa so prešli na procentno. zviševanje osebnih dohodkov. KJE NE SMEMO KRČITI? Kljub prizadevanjem vodstev delovnih organizacij, da bi s postopnim povečevanjem osebnih dohodkov nadomestila dvig cen, doslej še nikjer ni uspelo, da bi v popolnosti nadomestili povečane življenjske stroške za enako vrednost. To pa pomeni, da e trenutni standard ljudi oziroma zaposlenih padel — ponekod več, drugod nekoliko manj. — J. Bohinc Glasbena šola v Cerkljah V letošnjem letu namerava Glasbena šola v Kranju odpreti tudi v Cerkljah svoj oddelek. Tako bodo učenci iz Cerkelj tn okoliških vasi imeli več možnosti za pouk glasbe. Seveda pa je ustanovitev oddelka v Cerkljah in njegov obstoj odvisen predvsem od zainteresiranosti tamkajšnjih oreblvalcev. Z RAZŠIRJENEGA POSVETA PRI OBSS V RADOVLJICI Ukrepi v pomoč potrošil ku Na razširjenem posvetovanju občinskega sindikalnega sveta Radovljica so v četrtek, 2. septembra, obravnavali gospodarska vprašanja v zvezi z reformo, spregovorili pa so tudi o možnostih v delovnih organizacijah, da z zvišanjem osebnih dohodkov vsaj do neke mere nadomestijo povečane življenjske stroške. Pri pogovorih o teh vprašanjih so odločno poudarjali, naj bosta delo in povečanje storilnosti edini pogoj za zvišanje osebnih dohodkov. Predsedniki In tajniki sindikalnih podružnic so spregovorili tudi o problemih, ki naj jih obravnava bližnji občini zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo prihodnji mesec. KULTURA Varčevanje na račun izobrazbe Poklicnega gledališča (tudi) Že vsa leta po vojni so imeli tudi učenci neobveznih šol ter študentje razne ugodnosti pri prevozil, regrese, popuste, podpore, ki so jih dajala ali trasportna podjetja, v zadnjem času pa tudi občinske skupščine. Izgleda pa, da bodo občinske skupščine z izgovorom o varčevanju ukinile vse regrese na avtobusih za dijake srednjih šol in vajencev; to vprašanje nameravajo sedaj reševati v obliki nekakšnih socialnih podpor. Prav gotovo pa je, da te podpore ne bodo dosegle višine nekdanjih regresov, ker če bi bilo to, bi regresi še nadalje ostali. Posledica tega bo v prvi •trsti to, da bodo posebno prizadeti ravno otroci, ko bi podporo najbolj potrebovali. Najteže pa je to, da bodo najbolj prizadeti ravno tisti otroci, ki se v šoli relativno dobro odlikujejo s prizadevnostjo, dosegajo dobre uspehe, njihov socialni položaj pa je izredno nizek. Gre pri tem za otroke iz oddaljenih krajev (tudi do 30 km) iz hribovitih predelov, otroke delavcev in kmetov, ki se ne eni ne drugi razen morda redkih izjem, ne morejo pohvaliti s posebnimi^ dohodki. Otroci takšnih družin nimajo druge izbire, če hočejo obiskovati določeno šolo, ali da se vozijo ali pa stanujejo po dijaških domovih. Verjetno ne bo lahko družini z, nizkimi osebnimi dohodki ter več' jim številom nepreskrbljenih otrok odšteti tudi do 12.000 din za prevoz ali pa okoli 20 tisoč za dijaški dom. Marsikdo bo moral resno premisliti, ali si sploh šolanje še lahko privošči in posledica bo preprosto ta, da bodo misel na šolanje opustili in iz vrst bodočih intelektualcev bo ponovno izginjal ravno kmečki in delavski človek. Zdi se mi, da je zamišljeno varčevanje na račun vzgoje in izobrazbe bodoče generacije več kot škodljivo in pomeni to dokaj majhen prihranek v primerjavi z vsemi tistimi izdatki, ki jih včasih brez posebnega pomišljanja in potrebne perspektivne utemeljenosti kaj radi spregledamo. Težko si zamišljam napredek gospodarstva, če bomo izobrazbo in strokovnost zapostavljali in krčili možnosti na minimum^ — Z. Pivk v tej sezoni še ne bo Gledališka sezona je precjvjjL V ?*£Z^ potekajo vaje za Prve predstave v vo ^ je ^ „a prostem ^."^^v sezoni 1965/66 gledali v Kra- gledališča- Vsa U upanja pa so padla v vodo. gledali- v Kranju še ne bo poklicnega amaterske pri »Pre- V »Prešernovem šču« potekajo priprave na novo sezono tako kot že nekaj let nazaj. Morda se bodo čez teden dni pričele prve vaje za predstavo »Deseti brat«. Režisersko taktirko bo po precejšnjem časovnem razdobju spet prevzel Peter MALC, ki se je nedavno vrnil iz Banje Luke, kjer je vodil tamkajšnje poklicno gledališče. V »Desetem bratu«, kj bo na deskah tega gledališča zopet po več kot desetih letih, pa bodo nastopili skoraj vsi igralci-amaterji »Prešernovega gledališča«. Obiskali smo direktorja tega gledališča Marjana Lom-barja, ki nam je pojasnil dejstvo, da tudi v tej sezoni DEVETA UMETNIŠKA RAZSTAVA NA BLEDU Janez Bernik : Grafični arhaizmi Na blejski razstavi v festivalni dvorani na Bledu razstavlja svoje grafike znani mladi umetnik iz Ljubljane Janez Bernik. To je že ena zadnjih razstav, ki jih je občinska zveza priredila v letošnji sezoni. Navzlic temu, da se mudi v tem kraju že razmeroma malo gostov, bi lahko trdili, da so med-obi-skovalci, ki so se bolj skrbno in z nekoliko večjo pozornostjo ogledali razstavo, razstavljeni eksponati zbudili veliko zanimanje. Ne bi se hoteli spuščati v tehnično plat in strokovnost Bernikovega ustvarjanja, lahko pa ugotovimo, da iz ustvarjalčeve grafike, kakršno razstavlja na Bledu, veje močna izrazitost in izpoved-nost. Z značilno tehniko oblikovanja nam avtor s svojstvenimi znaki sporazumevanja med ljudmi predstavlja stare dokumente, prežete s patino in arhaizmbm, bodisi da so vklesani v kamen, ploščo ali pa napisani na papir, pergament. Prisotnost materiala je zelo sugestivna in močna, avtor jo je znal na mojstrski način oživiti z značilnim barvnim odtenkom in s tehniko ustvarjanja. Skorajda vse grafike nam nekako razodevajo pismenost, kažejo nam različne konvencionalne znake in arhaizme, pa da gre za staro cirilsko, dalmatinsko ali glagolsko pismenost oziroma klinopie. S poglabljanjem v svet preteklosti, pismene grafike, ki je že nekdaj pomenila ver med ljudmi in jo pomeni še danes, oživlja avtor dragoceno kulturno dediščino, ki je plod večletnega raziskovanja in prizadevanja naših prednikov, da bi ohranili potomcem drgocene življenjske izkušnje in spoznanja za vedno in dovolj zanesljivo. Vendar to delo opravlja Bernik na svojstveni način, prepričljivo im močno dokumentarno, na drugi strani pa s študijsko vnemo in z velikim veje posluhom, iz katerega videz izredno občutljive sli karjeve narave. Slikar Bernik je še mlad umetnik. Rojen je v Ljubljani 1933. Akademijo za likovno umetnost im specialni tečaj za slikarstvo in grafiko je končal v Ljubljani, študije je nadaljeval v Parizu. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in kiparstvom. J. Bohinc gledališča. »Že nekaj let nazaj potekajo priprave na ustanovitev poklicnega gledališča. Tako kot letos smo tudi v eni izmed preteklih sezon že imeli pripravljene vse elaborate, ki smo jih predložili svetu za kulturo in prosveto kranjske občine. Te elaborate pa bi moral ta svet predložiti občinski skupščini, ki bi na njihovi podlagi tudi pripravila javne razprave ter dodelila sredstva za ustanovitev poklicnega gledališča. Glede na finančno situacijo pa lahko rečem, da v letošnji sezoni še ne bomo mogli gledati predstav poklicnega gledališča. Poglaviten faktor so torej sredstva. Teh pa, kot kaže, letos še ne bo.« Sredstev torej tudi letos še ni. In če bi bila? Vsekakor je že prepozno, da bi letošnjo sezono že pričelo s predstavami poklicno gledališče. Že nekaj let nazaj pa prihaja v Kranj Mestno gledališče ljubljansko, ki daje v Kranju skoraj vse svoje predstave. Tako bo tudi letos. Vendar to gledališče ne bo prihajalo v Kranj kot gledališče dveh komun, saj se je izkazalo, da za tako gledališče prav tako ni sredstev. V Kranju bomo torej gledali v sezoni 1965/66 pred- stave MGL in dramske skupine . šernovem gledališču«. Tu tudi upajo, da bodo lahko pritegnili v» dvorano večje število gledalcev, kot je bilo to v pretekli sezoni. Teže za tem, da bi pritegnili v svoje vrste tudi več mladih ljudi. Prav tako pa bodo že v »Desetem bratu« nastopali tudi igralci, ki že nekaj let niso sodelovali, ki pa se jih starejša publika dobro spominja. Teže torej za kvantiteto. In pravilno je, da le-ta da tudi kvaliteto. Le tako pa se bo tudi rešil problem gledalcev, saj bodo prav gotovo prihajali v dvorano »Prešernovega gledališča« v večjem številu kot doslej. Božo šprajc Zanimiva razstava Te dni je v galeriji »Gorenjskega muzeja« v Kranju odprta zanimiva razstava POTA POMORŠČAKA ANTONA DOLENCA. Razstavo je pripravil »Piranski pomorski muzej«. Na zanimi razstavi si obiskovalci lahko ogledajo v pretežni meri fotografije, ki jih je v času svojih popotovanj po morju posnel kapitan Anton Dolenc. Poleg tega pa je razstavljenih še nekaj maket srednjeveških ladij, precejšnje število ladijskih dnevnikov ter nekatere zanimive trofeje, ki jih je v času svojih potovanj dobil ta pomorščak. Razstava je pritegnila precejšnje število ljudi med njimi tudi precej tujih turistov, ki so se v poletnem času zadrževali v Kranju — šp Razstava Vinka Veneta na Jesenicah DOLIK, likovna sekoija Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah, ki je v minulem tednu razstavljal v Kranjski gori, v tem tednu pa v Mojstrani, bo odprl nocoj v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah že enajsto razstavo letošnjega leta. Tokrat se bo predstavil slikar Vinko Venet iz Ljubljane z dvajsetimi deli v olju in temperi. Razstavo, ki bo urejena tako, da bo prikazala slikarjev razvoj od pričetka v letu 1956 do letos in bo prva Venetova samostojna razstava, bodo odprli s kratkim koncertom vokalnega kvarteta ansambla narodnih plesov jeseniške Svobode. Organiziranje podobnih razstav ne nudi le jeseniškim ljubiteljem likovne umetnosti stalne užitke, temveč vplivajo poztivno tudi na jeseniške slikarje — amaterje, ki se vidno izpopolnjujejo iz leta v leto. — U. Godbeniki Železne kaplje v Kranju V okviru' medobčinskega sodelovanja med železno Kapljo in občino Kranj bo 11. t. m. ob 17. uri popoldne v Kranju n? Titovem trgu koncert pihalnega orkestra iz Železne Kaplje. S tem koncertom bodo godbeniki Železne Kaplje vrnili obisk kranjski godbi, ki je gostovala v Železni Kaplji v mesecu juliju in tam doživela izredno lep uspeh, še posebno prisrčen sprejem pa so našim godbenikom pripravili tamkajšnji prebivalci. Upravni odbor Gorenjske predilnice v Škof j i Loki razpisuje delovno mesto Vodjo razvoja in vzdrževanja POGOJI: visoko strokovni delavec, diplomirani tekstilni ing. z 10-letno prakso, aH diplomirani tekstilni tehnik s 15-letno prakso v operativi tekstilnega podjetja s poudarkom na strojniški službi. Razen tekstilne tehnološke sposobnosti mora obvladati strojno tehnično službo vzdrževanja pogona in strojev. Obvladati mora pasivno en svetovni jezik. Vodjo delavnic POGOJI: visoko kvalificiran delavec kovinostrugarske in ključavničarske stroke z opravljenim mojstrskim izpitom in najmanj 10 let dela v tekstilni industriji s poudarkom na strojniški službi. Od tega najmanj 5 let na vodstvenem mestu. Razpis velja 7 dni po objavi v časopisu. Prošnje naslovite na kadrovsko-socialno službo Gorenjske predilnice v škofji Loki. , v 4 SEPTEMBER 19« # GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov Mirko ROGELJ, predsednik krajevne skupnosti v Preddvoru nam je tokrat postavil pet vprašanj. Prebivalci Preddvora in okoliških vasi ga verjetno dobro poznajo, saj je aktiven družbeno političeti delavec na terenu, precej časa pa je bil tudi odbornik občinske skupščine v Kranju. Pomanjkanje Stanovanj VPRAŠANJ: Občina Kranj je v zadnjih dvajsetih letih »•adila precej stanovanj, vendar večinoma v mestu. Zakaj se ni gradilo tudi v podeželskih centrih, kjer je prav tako veliko pomanjkanje stanovanj za potrebe Učiteljstva, uslužbencev mi-•ljce in raznih drugih ustanov. Ali je takšna gradnja predvidena in kdaj? ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine Martin KOSIR nam je dal naslednji odgovor: - Res je, da je bila stanovanjska izgradnja pretežno koncentrirana na območju Jnesta, ker so bili tu največji problemi^ zaposlenih, poleg tega pa je bilo na področju tnesta tudi največ napravljenega v pogledu načrtovanja in oblikovanja posameznih stanovanjskih sosesk. V mestu pa ni gradila samo občinska skupščina oz. stanovanjski sklad, temveč vse delovne organizacije z območja občine, ker so želele, da so zaposleni čimbližje svojemu delovnemu mestu. Prav tako je bila določena stanovanjska izgradnja usmerjena tudi na področje izven mesta, posebno individualna gradnja, saj praktično skoraj nj nobenega večjega naselja, ki po vojni ni bilo deležno gradnje stanovanjskih prostorov. V tem času je bilo zgrajenih tudi nekaj stanovanj za potrebe prosvete in milice, kot npr. na Jezerskem, v Preddvoru, Cerkljah, Šenčurju, Žabnici, Goricah itd. Vsekakor pa stanovanjski problemi niso rešeni tako v mestu kot na podeželju. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v letu 1959 +eh prosilcev skupaj z delovnimi organizacijami okoli 1700. Čeprav pa je bilo od leta 1959 dO* konca leta 1965 zgrajenih okoli 2000 stanovanj, je še vedno okrog 1700 _ novih prosilcev, kar pomeni, da je bil v občini močan mehanični priliv prebivalstva. Lotili pa smo se tudi izdelave urbanistične dokumentacije za vsa večja naselja in bo v glavnem končna v letošnjem oz. naslednjem letu. Z izdelavo te dokumentacije bo možna gradnja tudi na področju izven meftiega območja. Lesna proizvodnja v Preddvoru VPRAŠANJE: Kje je vzrok, da lesnemu obratu v Preddvoru primanjkuje hlodovine, saj le zaledje lesa dosti veliko. Ali podjefje namerava v prihodnosti povečati obrat in specializirati proizvodnjo? ODGOVOR: V sedmih mesecih letos je bilo dovoženo in predelano približno 10 tisoč kub. metrov ali 55 % hlodovine. Proizvodnja na obratu je bila zaradi dinamike in optimalne zaloge na krliišču normalna. ' Stanje zalog in proizvodnje na obratu pa je zadnje čase precej kritično. Proizvodni stroški so se zelo povečali, zamujanje dobavnih rokov pa ima negativen vpliv tudi pri naših kooperantih -in kupcih doma ter v ino zemstvu. Iz objektivnih razlogov pri GG Kranj — prehodne zaloge so izčrpane, odpiranje novih sečišč im 8 tem v zvezi gradnja žičnic in ostalih komunikacij v privatnem sektorju ter vzdrževanje hlodovine zaradi novih odkupnin — je obrat ostal skoraj brez surovin im je proizvodnja padla že pod stopnjo rentabilnosti. Po predvidevanjih GG se bo začel dovoz hlodovine v mesecu septembru, kar pa je pogojeno z ureditvijo transportnih naprav na sečiščih. Seveda pa je za nemoteno proizvodnjo v lesni industriji predvsem zadolžena gozd-no-gospodarska organizacija, Od katere zavisi nemotena oskrba obrata' s surovino. Vsekakor ima perspektivo razvoja le obrat Preddvor. Podjetje namerava zato tudi tu koncentrirati proizvodnjo. Primarna predelava lesa (žaganje) se ne bo povečala, uredila pa se bo tehnologija, in sicer se bo povečala kvaliteta sortlmentov, racionalizacija izkoriščanja surovine in rentabilnost proizvodnje. V sekundarni predelavi pa je cilj podjetja specializirati obrat za proizvodnjo rolet in ploskovnega pohištva, predvsem za potrebe izvoza. Izvedba programa zavisi predvsem od finnačnih zmogljivosti podjetja in bo brez ustreznih kreditov limitirana na daljše razdobje. Obseg proizvodnje in specializacija pa je odvisna predvsem od ponudbe in povpraševanja na domačih in tujih tržiščih. Odgovor nam je posredovalo podjetje Lesna industrija Kranj. Regulacija Kokre VPRAŠANJE: Zanima me, kako je z regulacijo Kokre in hudournikov na področju KS Preddvor. Ker vsaka povoden j napravi veliko škodo, bo treba z deli, ki so neodložljiva, čimprej pričeti. ODGOVOR: Direktor Vodne skupnosti Kranj ing. Janko KNIFIC nam je pojasnil, da je bilo v hudournike na področju Preddvora v času obstoja skupnosti vloženih že precej finančnih sredstev. V letošnjem letu pa sredstva, s katerimi skupnost razpolaga, ne" zadoščajo niti za dovršitev del, ki so bila ze v prejšnjih letih začeta in Jih je nujno treba dokončati (vprašanje Jezerskega in Kokre nad Preddvorom). Čeprav je ureditev hudournikov v Preddvoru nujna, ni pričakovati, da bi se z deli v letošnjem letu pričelo, še zlasti pa sedaj, ko so poplave povzročile ogromno škodo v vseh predelih Gorenjske. Turizem in preskrba VPRAŠANJE: V pogovoru T domačimi turisti večkrat pade opazka, da je škoda za Preddvor, ki je turistično zanimiv kraj, da tako malo skrbi za dobro in solidno prehrano gostov. Posebno od turistov iz sosednjih republik se večkrat sliši, da je Preddvor zdravilišče TBC, ne pa letovišče. Kaj se bo po-krenilo, da Preddvor ki Ima pogoje, da razvije ietni m timski turizem, res postane letovišče. Zanima me še, kdaj namerava trgovsko podjetje Živila modernizirati trgovski lokal in izboljšati asortiman živil in postrežbo. . ODGOVOR: Predsednik občinske skupščine Martin KOŠIR nam je odgovoril naslednje: Kmalu po vojni je bila posvečena posebna pozornost zdravju našega prebivalstva. Preddvor je imel precej kapacitet, ki bo bile v prvi vrsti uporabljene za potrebe zdravstva, posebno za pljučne bolnike. Po kasnejših dogovorih s sanatorijem Golnik je ta izpraznil' nekaj objektov, ki danes služijo za namene turizma v Preddvoru. Zaenkrat zaseda Golnik samo še en objekt v Tupaličah, ki služi le za okrevanje bolnikov, računamo pa, -da bo v bližnji bodočnosti tudi ta lahko namenjen potrebam turizrha. Obstajata še dva objekta, in sicer Prehodni mladinski dom in Dom onemoglih, za katera bi po mo jem mnenju kazalo postopoma uresničevati zamisel o drugi lokaciji in tudi ta dva nameniti za potrebe turama Ne glede na zasedbo teh objektov po zdravstvenem turizmu, ki ga prav tako ne moremo podcenjevati, saj je lahko prav tako donosen in ekonomsko interesanten, ima Preddvor še ostale neizkoriščene možnosti, ki se jih ni dovolj poslužil. Mislim, da bi TD in obstoječe gostinske delovne organizacije lahko veliko več napravile za hitrejiši razvoj turizma. Že sedanje izkušnje v Preddvoru pa kažejo, da bi bila potrebna večja iniciativa za odpiranje individualnih" gostinskih obratov, ki bi lahko nudili gostinske usluge kapacitetam, ki jih Preddvor že ima. še v letošnjem letu pa bo izdelan urbanističen plan Preddvora, ki bo tudi začrtal osnovno pot bodočega razvoja Preddvora, ki naj ima pretežno turističen V značaj. Glede modernizacije trgovskega lokala nam je podjetje Živila Kranj odgovorilo, da je bila v njihovem investicijskem programu v letošnjem letu predvidena tudi modern#acija prodajalne v Preddvoru. Prvotno je podjetje nameravalo prodajni prostor povečati na račun skladiščne površine in urediti samopostrežno trgovino. Po natančnejšem pregledu sten pa se je ugotovilo, da je ta zamisel neizvedljiva. Prodajalna se lahko poveča le za .prostora, kjer je sedaj pisarna trgovine' im bivša javna tehtnica. Tako povečan prodajni prostor pa je premajhen zA samopostrežno prodajalno in se lahko uredi le klasična. Zaradi predpisov o formiranju lastnih obratnih sredstev je podjetje moralo letošnji investicijski program skrčiti na minimum. Prodajalna v Preddvoru je že zaradi naraščajočega turističnega prometa v tem kraju na prioritetni listi in bodo prva razpoložljiva sredstva porabljena v ta namen. Postrežba in asortiman blaga do nedavnega res ništa bila v redu. S pridobitvijo novih sodelavcev, ki se tru- dijo, da bi potrošnika zadovoljili, pa se je stanje precej popravilo. Urbanistični načrt Preddvora VPRAŠANJE: Urbanistični načrt Preddvora predvideva gradnjo vveekend naselja od Potoč do Nove vasi In Maft proti Bašlju. Ali se ne d« urediti, da bi bilo tako na* selje na enem kraju, ker bi s predvideno gradnjo napravili zidno ograjo med ravni-4 no In planinami. Naravo j« treba zaščititi in ohraniti tako kot je. ODGOVOR: Dipl. in«, arh. Albert SUŠNIK, projektant pri Projektivnem podjetju * Kranju, nam je na vprašanje odgovoril naslednje: Urbanistični program Preddvora in okolice ima določena področja — zohinge -* tudi za gradnjo vveekendov. Ta področja se nahajajo na prelomnici terena iz ravnine v hribovit svet obenem pa tudi na meji med kmetijskim obdelovalnimi površinami in gozdom, to je nad vasmi Potrče, Nova vas in Mače. Grafično prikazan zon ing vveekpndov je po vsem pobočju nad omenjenimi naselji, v zazidalnih načrtih * podrobnejši obdelavi pa bodo vveekendi razporejeni v skupine po 3 do 4 hišice z večjimi presledki med skupinami in z izbrano lego znotraj gozdne meje. S tem bomo dosegli majhno gostoto, večji občutek individualnosti ia izolacije, obenem pa ne bomo ustvarjali ovire pri prehodu v planine. Diskretno postavljene skupine hiš v gozdu ne bodo motile skladnosti sedanjih naselij ali ustvarjale videza pregrade. Na ta način bomo lahko usmerjali gradnjo vveekendov na tem področju z večjim preudarkom in občutkom za prostor, kot pa se je to dogajalo doslej. Priredila: Sonja šo4ar Šoferski tečaj v Cerkljah AMD Cerklje organizira šo* ferski tečaj A in B kategorije. Prijave sprejemajo v trafiki do 15. septembra t. 1. Dežurna služba veterinarjev V mesecu septembru. Od 4. do 11. 9. vet. Vehovec telefon 21-070; od 9. do 18. 9. vet. Bedima, telefon 21-631; od 18. do 25. 9. vet. dr. Rutar tele-i fon 21-605 in od 25. 9. do 2. 10. vet, Rus — Cerklje, telefon 73-1 i5 r 5ZERNIK ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ 9 ZA VSAK* I". Na letališču sta bila dva tečaja, začetniški in nadaljevalni. Tečajniki nadaljevalnega tečaja so pravkar pripravljali za polet »Cavko«, prehodno jadralno letalo, zadaj v lopi pa so počivali še »Vaja-«, »Trigjav« in dvosedežni »Žerjav« — kakor ptiči, ki so, oprti na krila, za trenutek zadremali. Fantje so jih tako zaverovano ogledovali, da se je moral učitelj nasmehniti. »Ce boste vztrajni in marljivi,-« jih je vzdramil, »poletite nekoč z njimi kot pravi jadralci. Zdaj pa potegnimo tega Vrabca iz lope!« 18. Zunaj je zaropotal nekakšen čuden avtomobil in odvijal za seboj dolgo jekleno žico. »To je avto-vitel.« je povedal učitelj. »Z njim bomo vašega Petra ena — dve, potegnili v zrak. Na Blokah vitla še niso poznali. Tam so letalo izstrelili z gumijasto vrvjo po bregu navzdol, drselo je nizko nad pobočjem in pristalo v dolini. Po pristanku pa so se prave težave šele začele. Preden ste spravili Vrabca nazaj na hrib, ste se pošteno prepotili, kajne Peter?-« 19. Peter je za hip pozabil ^ *8tD?. USOdo in se ponosno ozrl na Jsneu > a' kar vidita ta dva zelenca, kako * ^ livarja z njm kot pilot s pilotom! M*1* pok,mal •» skoro prezrl, da so tečajniki m»" * Pnpravili Vrabca za vzlet. Vrabec je «r*£ ™*> P™-zaprav je bolj podoben koiolcu fj™ * krilo in nekaj prečk. »To nsj Sta h _ratl pomislila Janez in Mirko. »VH^ videti cisto drugače. Niti kabine nima. 20. Peter se je namestil na sedežu pod krili in učitelj ga je čvrsto privezal čez ramena na naslonjalo. Skrbno je zadrgnil in zapel zaponke. »Da nam ne bi priletel brez letala na zemijo,« je poučil Marka, ki je nezaupljivo opazoval njegovo početje. Petru so se naježili lasje. Kakšno strahotno godljo si je skuhal s svojo bahavostjo! Pa ko bi vsaj vedel, kako visoko ga bodo potegnili! »Pripravljen!« je zaklical učitelj. »Priklopite žico!« Most na Podmežakljo Ce bi star most iz Železarne na Jesenicah preko Save na cesto 1. maja na Podmežakljo podrli, bi bilo prizadetih preveč ljudi, ki bi morali hoditi okoli razsežne tovarno na delo. Zato je bila ponovno sklicana komisija, ki je ugotovila, da je obstoječi most možno še za silo popraviti. Tako bodo delavci SGP Sava, ko bodo končali z zabijanjem pilotov pri gradnji nove ceste v Vintgar, zabili več novih nosilnih pilotov tudi za ta most. Za pilote""bodo uporabili stare tračnice, ki bi jih sicer dali v staro železo. Predračun za ta dela znaša 1,700.000 dinarjev. —• B. B. eseniskr oim Nova električna ASEA peč v železarni ni imela naprave za odvajanje prašnih plinov. Ob slabem vremenu je dim, ki ga je posebno veliko takoj po založitvi, tiščalo ob tla in ga nosilo po marti-narni. RIBIŠKA REDKOST Mladi član ribiške družine Tržič Dušan Zelič je pred dnevi ujel potočno postrv, ki je bila dolga 51 cm in tehtala 1,68 kg. Med ribiči so to postrv občudovali ker pravijo, da te vrste rib navadno niso velike in že teža 1 kg pomeni redkost. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT # ŠPORT 6 ŠPORT • ŠPORT Pred II. veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu Do sedaj številne prijave ŠPORT • ŠPORT • ŠPO Športne prireditve še štirinajst dni nas loči od II. mednarodnega moto-crossa na Ljubelju. Organizatorji pri AMD Tržič imajo zbranih že lepo Število prijav. Same priprave pa potekajo v najlepšem Prirejanje moto-crossa na Ljubelju postaja iz leta v leto bolj trdna osnova za nadaljni razvoj in napredek turizma v tržiški občini. To posebno velja za Podljubeljsko dolino. Iz dosedanjih rezultatov in analiz je razvidno, da so sredstva, ki sta jih v ta namen investirala občina in Kompas bila pravilno in perspektivno vložena za nadaljni razvoj turizma in športne dejavnosti. Vrsta novih objektov, ki so že zgrajeni in ki so še v načrtu dajejo ritmu turističnega in tujskega tranzita v tržlškl občini močnejši utrip in s tem tudi delež trzJškemu gospodarstvu. Vsakoletno prirejanje dirk za veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu na Ljubelju in bivše hitrostne - gorske avto-moto dirke na Ljubelj, ki so jih organizirali Tržičani skozi tri desetletja, so ime Tržiča in tega gorskega predela nase domovine bolj uspešno ponesle v svet, kakor pa dobro organizirana turistična propaganda. Proga za letošnje dirke je dolga 1500 metrov. Imela bo dva lažja in en strm vzpon, Novi sodniki vaterpola Pred dnevi smo dobili v Kranju tri nove sodnike za vaterpolo. Izpit za sodnika so uspešno opravili: Slavko Brinovec, Jože Rebolj in Borut Chvatal. To je vsekakor precejšnja pridobitev in okrepitev redkih sodniških vrst med vaterpolo sodniki v Kranju. — J. J. tri spuste ter večje število prirodnih skokov. Tekmovanje bo potekalo v dveh kate- gorijah: tekmovanje motorjev do 250 cem in 500 ccm. Tekmovalci na motorjih 250 ccm bodo prevozili 36 km, tekmovalci razreda 500 ccm pa bodo vozili 2 x 15 krogov (45 kilometrov). Zmagovalec v posameznem razredu bo vozač, ki v najkrajšem času prevozi progo in dobi za to najnižje število točk. Vsak tekmovalec mora. v obeh kategorijah prevoziti najmanj 15 krogov v kategoriji 250 ccm in 16 krogov v kategoriji 500 cefn. 1 J. Javornik Uspeh gorenjskih strelcev na državnem prvenstvu Letošnjega državnega prvenstva v streljanju, ki je bilo pred dnevi v Skopju, se je z Gorenjske udeležilo U strelcev .Tudi na tem tekmovanju je bila najuspešnejša Vera Otrin z Jesenic, dobro pa so se uvrstili tudi Dobrave (Jes.), F. Peternelj (Kranj) in Jezeršek (Jes.). Na prvenstvu ni sodeloval državni repre-zentant Janez Otrin, ki se prvenstva ni udeležil zaradi izpitov. Objavljamo uvrstitev gorenjskih strelcev: vojaška puška člani — 19. Franc Cerne (Kranj); MK puška proste izbire — olimpijski mateh: 5. Edi Dobrave (Jes.), 23. Božo Malovrh (Kranj); članice — 7. Vera Otrin, 12. Majda Kralj (obe Jes.); MK puška proste izbire — trojni položaj tčlani 17. Edi Dobravo, članice 5. Vera Otrin, 15. Majda Kralj; MK puška serijske izdelave mladinci: 10. Pavel Jezeršek (Jes.), 24. Darko Ogrin (Kranj), članice — 4. Vera Otrin 12. Majda Kralj — MK pištola proste izbire: 7. Franc Peternelj (Kranj), MK pištola »Drulov« 7. Franc Peternelj. Med ekipami je Kranj zasedel šesto mesto. B. M. BERITE GLAS KRANJ — V nedeljo ob 11. uri rokometna tekma republiške moške gige KRANJ : BRANIK, ob 12. uri rokometna tekma republiške ženske lige KRANJ : BRANIK. y Stražišču. Ob 16. uri nogometna tekma slovenske lige TRIGLAV : ALUMINIJ, predlekma ob 14.30 uri v športnem parku. V nedeljo ob 9. uri rokometna tekma gorenjske lige SAVICA : SELCA. JESENICE — V nedelo odbojkarska tekma republiške lige JESENICE : ŽIROVNICA. Košarkarska tekma moške republiške lige JESENICE : BRANIK. J "** Košarkarska^ tekma ženske republiške lige JESENICE : BRANIK. RADOVLJICA — Košarkarska tekma II. republiške lige RADOVLJICA : TRIGLAV. V nedeljo ob 10. uri rokometna tekma gorenjske lige RADOVLJICA : STORZlC. TRZlC — V nedeljo ob 10.30 uri rokometna tekma republiške moške lige TR2IC : SLOVAN. CERKLJE — V nedeljo ob 8.30 rokometna tekma gorenjske lige KRVAVEC : KR, GORA. ZABNICA — V nedeljo ob 10. uri rokometna tekma gorenjske lige ZABNICA : DUPLJE. SKOFJA LOKA — V nedeljo ob 10. uri rokometna tekma gorenjske lige SKOFJA LOKA : KRANJ B. Kruh in trgovina v Ko le 'H * Že -La H v soboto omenjen J, ^ šofer rttrt.&o Prebivalci Mavčič oz. desnega brega Save niso zadovoljni s prodajo kruha. Pekarna Kranj navad* no dostavlja kruh v tam*-kajšnjb trgovino okoli 10. ure dopoldan, pa tudi kasneje. So pa tudi primeri, da ga pripelje šele opoldne. Minulo soboto so ga pripeljali ob 12.10 uri, ko je bla trgovina že zaprta. (Trgovina pa mora biti za v"ako ceno o'o predpisanem ča^u zaprta!) Ljudje ' so - ves dopoldan .nestrpno črkali na kruh, kajti ostati brez kruha čez nedeljo res ni prijetno. več. (Start je vine.) iii^fcDj bi kruh P<* ne bi W -'■tSta>'0dtrgo- *K ua pa se komična t: *yijzi P° novih tirnicah, ki si jih je začrtal sam. Toda prihra^ ^neli> časopis, ki naj bi ga obogatil in približal Anninim 1 stotnika von^Muraua, krivil knjigar« otopelost, krivil revolucijo v Budim! zamišljenih tirnic? v resnici pa je v: kakor sleherni človek. Polom ga je ni mogoče iztiriti. Človek je pi nal življenje po svoji volji. Samo usode. Človek je samo omejeno svo' drugi. Svojo nesvobodnost spozna sel* na dnu družbe, kjer je svoboda člov^ ki hodijo na ramenih te gneče, je ne menijo zanjo samo toliko kakor km^O P°lja. V gneči ne vidijo ljudi, marveč samo sredstvo. §^at' m Jim omogoča bivanje. Pri ljudeh vrhnjih plasti, ki i0 nesvobodno usodo * propadel. Krivil je j^nsteina, krivil svojo jWal, da je iztiril z <8 po tirnicah usode da s tirnic usode da bi lahko urav-da je kovač lastne „ovo usodo določajo /»jde v brezimni gneči J najmanjša. Ljudje, •° od mrtvih tal in se gneče, se začenjata človek in družba šele v ravnini njihove plasti. * In v čim višji vertikali je horizontala ravnine, tem manj je ljudi, ki bi priznavali ljudi pod svojo horizontalo za ljudi. Piramida je prispodoba nesvobodne človeške'družbe. In v čim nižji plasti je človek, toliko bolj je nesvobodna njegova usoda in toliko težja je teža družbe, ki jo mora nositi z ljudmi svoje ravnine na plečih. Da se je ne naveliča nositi, zato skrbi oblast s svojimi ustanovami in žandarmerijo. Ce. človek natančno pomisli, je svet velika dosmrtna ječa za delovne množice osnovnih plasti človeštva. Kako naj potem človek iz teh plasti svobodno izbira svojo usodo. A če jo, jo lahko uravnava samo do meje, ki mu jo dopušča vladajoča plast in gneča, v kateri živi. Ce se človek samo za las p*bvzpne nad tebe, že si lasti pravico, da ti določa usodo. Tudi tale Canetto, h kateremu je namenjen, je tak. In res, čim je vstopil, ga je Canetto prezirljivo pogledal in se ga hotel odkrižati. »Maladetto,« je zaklel. Ze zopet je tu. Ali mu ni povedal že včeraj, da ga bo pismeno obvestil, čim bo kje prosto mesto zanj. »Pri Hermannsdorferju še vedno ni nikogar.* Franc se skuša obrzdati, a vseeno ne more mimo Canettove laži, ki je še včeraj trdil, da je mesto že zasedeno. Sam je bil pri direktorju Spanzerju in direktor mu je zatrjeval, da je že nekajkrat prosil Canetta. »Zato ne razumem, zakaj mi ne napišete nakazila za Hermannsdorferjevo tiskarno.« »Tako torej? Klečeplazili ste okrog direktorja? In to brez vednosti organizacije? Sami ste se ponujali in morda celo za zaslužek, nižji od minima, ki ga je priborila organizacija. Zaslužite enako oznako kakor kak stavkokaz! In vi se še upate imenovati socialist?« Canetto je kričal, a tudi Franc se ni več brzdol. Tak socialist kakor Canetto je še vedno. Začel je očitati Canettu pristranost, šovinizem in še druge grehe. Ce ga bo še oviral in ga ne bo dodelil Hermannsdorferju, bo razkril svoj primer in ga objavil v časopisju. Trotov v svojih vrstah socialisti ne bodo trpeli. »Jezik za zobe!« se Canetto ni pustil žaliti. Ali Federle sploh ve, s kom govori. Je pozabil na organizacijsko disciplino? In takega človeka naj bi napotil v Hermannsdorferjevo tiskarno. Ne, Federle ne bo nikoli več delal pri Hermannsdorferju. To mu garantira. A ce misli igrati" zahrbtno igro, bo poskrbel, da ga bodo izključili \i stro-kovne organizacije. Potem pa naj si le išče zaposlitev, ce jo bc dobil. »Tiskarji smo že tako močni, da lahko diktiramo kapitalistom.« »Da, kapitalistom! Toda" jaz nisem kapitalist, sodrug Canetto! Jaz sem organiziran delavec, ki redno plačuje članarino, od katere živite vi. Zato je vaša dolžnost, da mi sposlujete-delo, ali pa se bom moral obrniti na strankin tisk in razkriti vaš odnos nasproti meni.« »Kar obrnite se! Toda svarim vas, da bosje vi potegnili kratko in ne jaz.« Franc je spoznal, da pri Canettu ne bo ničesar dosegel. Vrnil se je domov. »Vedel sem, kaj bom dosegel. Ti si kriva, da sem zapravil v Trstu vsako šanso za zaposlitev«, se je začel znašati nad Šteti. Stefi pa ni obupala. Hotela je dobojevati boj s Canettom. Napotila se je sama h Canettu, a so ji rekli, da ga ni. Tudi naslednje dni so jo odslavljali z enakim izgovorom. Uganila je. d;> se ji Canetto izmika. Zato je sedla k pisanju in opisala možev primer v slovenščini in nemščini. Slovenski opis je poslala na uredništvo Zarje, nemškega pa v Arboiter-Zritung. Z obeh uredništev so ji odgovorili, da bodo zadevo raziskali, obenem pa ji odkrito poved-1!:, da članka ne bi radi objavili. Ni še dolgo lega. ko so lo s teživr preprečili separatistične težnje v socialističnem strokovnem gibtmju, njen članek pa bi lahko vnovič vzpodbudil separatiste. Kooperanti sov.., V Glasu je bi! preteklo soboto objavljen članek o poslovanju kmetijske zadruge škofja Loka pod naslovom »Kooperanti v slabšem položaju.« V članku je precej podatkov, ki so v glavnem neresnični ter podkrepljeni z nekorektnim komentarjem. Da bi bila javnost o zadevi pravilno obveščena, smo prisiljeni zadevo osvetliti tudi z druge strani. 845.559 din. Vse ostalo je od- Najprej nekaj besed o trditvi, da za pobrano 10-od--stotno maržo ,pri živini zadruga ne dela drugega kot izstavlja račune. Škofjeloška zadruga ima veliko priznanj za uspešno preusmerjanje govedoreje iz pinegavske v simcntalsko pasmo. To pa zahteva tudi veliko izdatkov. Zato sta upravni odbor in zadružni svet, v katerih je zastopana polovica kmetov,, sklenila, da sc pri živini obračunava 10-odstotna marža. Do take odločitve gotovo ne bi prišlo, če kmetijski proizvajalci ne bi uvideli, da jim zadruga nudi pri vzreji goveje živine razne ugodnosti. Zadruga prispeva tudi 25 odstotkov za skupinsko zavarovanje živine, kar znaša letno cca. 800 tisoč dinarjev. Nadalje zadruga nabavlja mlado živino za pitanje, ki jo kmetje jemljejo v rejo, nabavlja bike in plemenske telice simentalske pasme itd. Stroške nakupa živine je krila zadruga iz svojih sredstev. V začetku leta je bila uvedena tudi rodovniška služba, v katero je trenutno zajeto 280 plemenic simentalske pasme. Stroški za opravljanje te službe bodo letno znašali cca. 3,000.000 din, h katerim pa bo občinski sklad za kmetijstvo prispeval 1,000.000 din. O MARŽAH IN BONIH? Neupravičena je tudi trditev, da se zaradi marže podraži meso, kajti mesarsko podjetje - in zadruga sta se sporazumela za ceno živine. Marža, ki bremeni kmete, pa je stvar organov zadruge. Tako je zadružni svet na zasedanju dpe 22. 8. 1965 določil za živfjro, ki gre v izvoz 10-odstotno, za živino za domači trg pa 8-odstotno maržo. Od marže gre 25 odstotkov v posebni sklad za pospeševanje živinoreje. Trditev, da na odkupnih mestih ni predstavnikov zadruge, pa je izmišljotina. Glede izdajanja bonov velja, da je le,-te izdajala KZ do 30. 6. t. 1. in sicer z namenom, da bo tudi tisti kmet nabavil umetna gnojila, ki še ni prepričan, da je to nujno potrebno za dvig proizvodnje. Kooperanti nikakor niso v slabšem položaju kot drugi kmetje, ker jim zadruga nudi brezplačno strokovno službo, nižjo ceno za strojne usluge, kreditira jih do 40 odstotkov celotne pogodbene kooperacije v gotovini in v materialu. Tudi nakup zelenjave za veletrgovino LOKA je bil v omenjenem članku prikazan žejo napačno. V prvem polletju 1965 je bilo zanjo odkupljeno zelenjave za 4,973.930 din. Od lega zneska je veletrgovina LOKA odkupila direktno od proizvajalca le za kupila od proizvajalcev zadruge. Sporazumno je bila dogovorjena 5-odstotna marža, od katere pa zadruga plača 1 odstotek splošnega prometnega davka. Tu pravzaprav ni mogoče več govoriti 0 marži, ampak o neki proviziji. KDO NAJ POMAGA KMETU? In končno še o koriščenju premije za mleko. Republiška in občinska premija sta v celoti vračunani v lastno ceno za zmanjšanje stroškov pri 1 litru mleka in ta premija ne gre v dohodek zadruge, le zvezno premijo 10 din za 1 liter pogodbene proizvodnje zadrži zadruga, kar je določeno za kritje stroškov molzne kontrole in rodovniške službe. Za uresničitev gospodarske reforme bo zadruga stremela za tem, da bo čimbolj znižala svojo materialne stroške in se hkrati vse bolj usmerjala v proizvajalno organizacijo s prav tako čistimi računi do kmeta kot doslej. Pri osnovnem vprašanju obstoja škofjeloške zadruge pa velja ugotovitev, da le 10 odstotkov naprednih, mehaniziranih, nižinskih kmetov lahko obstoja berz zadružne organizacije, preostalim 90 odstotkom kmetov, predvsem hribovskim, pa je taka organizacija še vedno potrebna. O tem, kdo bo oskrboval zasebnega kmeta proizvajalca z reprodukcijskim materialom, mu dajal strokovna navodila ter mu s tem pomagal k dviganju kmetijske proizvodnje, pa lahko vsak čas odločajo pristojni samoupravni organi. KZ škofja Loka Javorčani praznujejo Četrtega septembra 1941 je okupator ustrelil na Koroški Beli kot talce Franca Pod-gornika, Albina Savlija, Ludvika Stražršarja, Franca Fre-llha in Karla Kragolnika. Minilo je že 24 let, vendar prebivalci Javornika in Koroške Bele prvih žrte» fašističnega terorja se niso pozabili. Spominjajo se jih vsako leto, 4. septembra, ko praznujejo svoj krajevni praznik. Kakor dosedanja leta, so organizirali tudi letos prireditve v spomiim na ta dogodek. Prireditve so se vrstile ves ta teden, zaključene pa bodo jutri v nedeljo, 5. septembra, s pohodom po partizanskih poteh, ki ga organizirata krajevni odbor ZB -in Planinsko društvo. V soboto, 4. septembra zvečer pa bo v / dvorani osnovne šole na Koroški Beli literarni večer, s katerega bodo ponesli vence na grobove padlih borcev in talcev in tako počastili nji^ hov spomin. — U. RAZPORED fluorografskili baz na območju olfcine Kranj Krajevni urad Datum Cas od — do Fluorografska baza Naselje BESNICA CERKLJE GORICE JEZERSKO MAVČIČE NAKLO t PREDDVOR PREDOSLJE ŠENČUR TRBOJE ZABNICA PLANIKA TEKSTIL-INDUS SAVA 14.9. 14. _ 16.15 Zg. Besnica zadružni dom 10.30 — 13.15 Sp. Besnica / transformator 8. — 9.45 Nemilje transformator 7.9. g. — 9.20 Pševo — šola 20.9. 8. — 15.15 Cerklje 21. 9. 9. — 16. pred šolo 19.9. 8. - - 14. Zalog — šola 18.9. 8. - - 13.45 Velesovo zadružni dom 18.9. 14. - - 16. Brtiiki 19.9. 12.30 - - 15.45 pri Andrejčiču 16.9. 12.30 - - 16.45 Gorice gostilna Lovec 15.9. 14. - - 16.15 Trstenik — šola 17 9. 8. - - 14.15 Golnik Inštitut 9. 9. 8. - - 14. Jezersko t Ambulanta 12.9. 8. - 15. Mavčiče zadružni dom 16.9. 9. - 16. Naklo 17. 9. 8. - 11.30 pri Legat 18.9. 8. _ 13.30 Podbrezje ekonomija 18.9. 14.15 — 15.45 Duplje — šola 19.9. 8. — 11.30 11.9. 8. — 16. Preddvor Krajevni urad 10. 9. 8. — 10. Kokra Kamnolom 10.9. 11. — 15.30 Bela pri Jekovcu '8.9. 8. — 12.30 Predoslje kulturni dom 11.9. 13.15 — 15.45 Kokrica yi. 9. 9. — 16. kulturni dom 15.9. 8. — 13. Britof Oljarica 8.9. 13.30 — 16. Šenčur — šola 9.9. 8. — 15. 14.9. 8.45 — 11.15 Voklo 15.9. 8. — 10.30 transformator 15.9. 11.15 — 16. Visoko gost. Likozar 16 9. 8. — 11.15 Olševek — šola 17.9. 12.30 - 16* Prebačevo transformator 8. 9. 11. — 13.20 Trboje 10.9. 8. — 11.30 Zabnica zadružni dom 10. 9. 12.15 — 15.45 Bitnje 11.9. 8. — 12.30 ,pri Kalanu Zg. Besnica Sp. Besnica, Rakovica, Sp. Zabukovje Nemilje, Njivica, Podblica Jamnik * Pševo, Javornik, Cepulje, Planica, Lavtarski vrh, Zg. Zabukovje Ambrož, Apno, Cerklje, Dvorje, Grad, Lenart, Poženik, Pšata, Sidraž, Stiska vas, šenturška gora, Vašca, Šmartno Cerkljanska dobrava, Lahovče, Glinje, Vrhovje, Viševca, Zalog Aaergas, češnjevek, Pšenična polica, Praprotna polica, Trata, Velesovo Sp. Brnik, Vopovlje, Zg. Brnik Gorice, Letence, Sr. vas, Zalog, Tenetiše Trstenik, Pangerščica, Povije, Babni vrt, žablje, čadovlje Golnik Sp. in Zg. Jezersko Mavčiče, Podreča, Jama, Breg, Meja, Praše Naklo, Strahinj, Pivka, Polica, Malo Naklo, Okroglo, Cegelnica Podbrezje, Bistrica, Žeje, Gobovce Zg, Sp. Duplje, Zadraga Preddvor, Potoče, Tupali-če, Možjanca, Breg, Nova vas Zg., Sp. Kokra Zg., Sp., Srednja Bela, Hraše, Bašelj Predoslje, Suha Kokrica, Ilovka, Bobovek, Srakovlje, Tatinec, Mlaka Britof, Orehovlje Šenčur, Srednja vas Voklo, Voglje Visoko, Luže, Milje Olševek, Hotemože Prebačevo, Hrastje, Trboje, že r javka Žabnica, šutna Zgornje, Spodnje in Sred. Bitnje 6. 9. 9.45 — 15.45 8.9. 5.30 — 10.15 6.9". , 12.30 - 20. 7.9. ' 3. — 11. 20.9. 11.45 — 18.45 21.9. 4. _ 11. 13.9. 9.45 — 16.45 10.30 — 16.45 obrat II 14.9. 4,15 — 8. V MESTU KRANJU BO FLUOROG RAFIRANJE od 22. septembra do 1. oktobra 1965 NA TREH FLUORO GRAFSKIH BAZAH, in sicer: Kino Svoboda Stražišče, Zdravstveni dom Kranj in V Tavčarjevi ulici — za Prešernovim gledališčem. Razpored po ulicah bomo objavili naknadno, štab za izvedbo fluorografiranja 4. SEPTEMBER 1965 * GLAS REPORTAŽA 9 PO ČIPKARSKEM DNEVU BESEDA, DVE O ŽELEZNIKIH SPOMINI OB PLAVŽU Popoln razpad fužina rs t va, gospodarsko nazadovanje, tudi revščina, klekljanje kot tista domača obrt, ki naj vsaj delno nadomesti prejšnji zaslužek — to so Železniki dvajsetega stoletja. Prej — 500 let nazaj — so bili Železniki izrazit fužinar-ski trg. Zdaj — po polstoletnem mrtvilu — so se spet začeli razvijati; industrija je po drugi svetovni vojni spet zadržala ljudi v domačem kraju, daje jim zaslužek — i« ob plavžu, čipkah in spominih ljudje spet boljše živijo, na oknih je več rož in v očeh mladih deklet več sonca, ko se po drugI uri vračajo iz tovarne in ko ob večerih z ne več tako spretnimi prsti, pa vendar še vajeni klekelj-nov, delajo čipke hi družno s fanti kakšno rečejo ali celo katero poskočno zapojo. Čipkarski dan je praznik za ŽeJezndkarje in okoličane; na ta dan se že tretje leto zapored sreča sedanjost s preteklostjo: španskova mama in drugi, ki še pomnijo vigenjce in ki so od mladih nog skromno živeli le od klekljanja, povejo in pokažejo mlajšim, kako je bilo včasih; pokažejo jim, kako lepe čipke znajo narediti njihove spretne roke, čeprav se jim prsti zaradi starosti tudi že tresejo; povejo jim, kako so »kranclne«delali, pobirali in sežigali pa kakšen pomen je imel ta običaj; kres zakurijo ob plavžu, ki mrko spominja na preteklost, in ob njem »rihtarja bi je jo« pa »muzko popravljajo« in »kou-tre šivajo« in španskovi mami je to tako všeč, da pozabi na svojih 85 let in pove, da se počuti mlajša, mlada zaradi oživljene preteklosti; zapojo pesem nočnega čuvaja, da v preteklosti, ki so jo postavili v drugo polovico dvajsetega stoletja, med avtomobile in okameneli plavž, med klekeljne in elektriko, med asfaltirano cesto in »kranclne« na kresni večer, ne zbledijo preveč težave vsakdanjosti, znoj in žuljave roke v vigenjcih, utrujeni prsti in zaspane oči nad »punklni«, nenehna skrb zaradi nevarnosti požara v lesenih ostrešjih in s »šinkel-ni« kritih strehah, čipkarski dan je danes njihov praznik; spomini, ki tega dne dobijo Vrila, pa niso le praznični, čeprav ie človekova narava že taka, da na zlo radi pozabimo, če le moremo, dobrega in lepega pa se vedno radi spominjamo. »Včasih smo vsi klekljali, starejši in otroci, možje in žene. Leta 1901 je plavž ugasnil, fužinarstvo je zamrlo, revščina se je naselila v Železnike, mnogo ljudi se je izselilo. Takrat je iz Idrije prišla k nam čipkarska domača obrt, ki so se jo kot rešilne bilke oprijeli vsi, saj je pomenila skoraj edini zaslužek. Prav zato se je klekljanje čipk tudi zelo hitro razširilo, kmalu so ustanovili tudi posebno zadrugo, ki je organizirala delo in prodajo. Se danes znam klekljati, saj sem kot otrok moral narediti štiri »pogačke« na dan. V enem metru čipke v obliki traku je bilo 8 do 10 takih »pogačk«. Ko jih je bilo štiri metre, so jih mama nesli prodat. Vendar sem strahovito nerad klekljal, zato sem se šel kmalu učit za čevljarja.« Tako se svojih otroških let in prvih let tega stoletja spominja predsednik turističnega društva Železniki Valentin Pintar. še ve, da je še okrog leta 1907 delal zadnji vigenjc — Furlanov, potem "pa je bilo kmalu povsem konec fužinarstva, ki je skozi dobrih 500 let- dajalo življenje Železnikom. Tu je namreč ob hitro tekoči vodi okrog leta 1340 freisinški škof Albreht naselil fužinar-je iz Furlanije, že prej. leta 1277, pa so freisinški škofje, ki so bili gospodarji vsega loškega ozemlja, dobili od Rudolfa Habsburškega pravico do vseh rud na svojih posestvih, (rudarski regal). Furlansko - benečanski vpliv se še danes pozna na stavbah in v raznih imenih (imena za orodja, za vrste železa in žebljev, za razne onravke pri delu, priimki). Plavčeva hiša nasproti plavža z letnico 1637 ima značilen nadstropni pomol — pal-mada so imenovali take pomole. Naistarejši hiši pravijo Plndda. Značilne za arhitekturo Železnikov so tudi železne polknice na oknih. S kopanjem železne rude bobovec so po okoliških-hribih začeli domačini že v prvih sroletiih freisinškega gospostva. Talili so jo na zelo primitiven način. Pozneje, ko so priseljeni Furlani uvedli za takratne čase razvito fužinarstvo. so bobovec vozili celo z Jelovice — s sanmi (imenujejo jih vlnku-že ali vlačuge) do Rudn^a, od tam na t. vozmi v Želez- nike. V 17. stoletju sta delala dva plavža, dve večji in pet manjših fužin s kladivi na vodni pogon ter vrsta vigenjce v s 110 ješamj (ješa — kovaško ognjišče). Vsega je bilo okrog 2000 zaposlenih. Zaradi lastitve pravic do gozdov, ki so jih potrebovali zaradi žganja oglja, je pogosto prihajalo med fužinarji in okoliškimi kmeti do sporov in spopadov. Pozneje, v kapitalizmu, je zaradi premočne tuje in domače konkurence in zaradi nerentabilne rude s premajhnim odstotkom železa končno utihnil »norec«, veliko kladivo, ki je včasih razbijalo-, da se je v Železnikih tresel ves Gorenji konec. Kraj je občutno in hitro nazadoval, kar naj ilustriram s številom prisotnega prebivalstva: leta 1869 — 1255 prebivalcev, leta 1880 — 1172, 1890 — 1052 1900 — 1028, 1910 — 919, 1931 — 830 1948 — 771, 1953 — 853. šele v-petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je zaradi industrije spet čutiti napredek, tudi v številu prebivalcev: leta 1959 — 940 1960 — 979, 1961 _ 1043, 1962 — 1042, 1963 — 1064. Nekoč je Železnike zajel strašen požar, le ena hiša (Plnada) je ostala. Nekega četrtka je bilo to, letnice mi nihče ni vedel povedati in tudi v knjigah je nisem našel. Takrat so uvedli nočnega čuvaja (»vahtarja«), ki je posebno poleti, ko je bila nevarnost požara večja, hodil po trgu gor ni dol in na posameznih mestih ter ob določenih urah pel svojo pesem, ki je posebnost tega kraja in ki je opozarjala ljudi, naj bodo previdni. Starejši tudi še pomnijo, da so vsako leto na »ta požgan četrtek« hodili Zeleznikarji z vozovi in peš v Biikovico k maši, kjer so se spominjali hudega požara in molili, da jih kaj podobnega ne bi več doletelo. Pesern^ nočnega čuvaja izpred prve svetovne vojne se je v ustnem izročilu še ohranila in preteklo soboto zvečer in v nedeljo popoldan jo je pel Jelo Kristan, delavec iz železnikbv. Takole gre: Ura je devet odbila / u t umu sv. Antona; / varujte se ognja in otrok, / da ne bo prevelik jok! / Ura je enajst odbila / u turnu sv. Antona; / varujte se ognja in tatov, / da ne bo prevelik rahov (= hrup), / možje le brž domov! / Ura je povnoč odbila / u turnu sv. Antona; /. varujte se ognja 1« ljudi. / da vam neblo nreveč španskova mama še vedno hitro in lepo kleklja, čeprav so njeni lasje že čisto sivi in se ji roke že malo tresejo dolžni! / Ura je eno odbila / u turnu sv. Antona; / mirno spite kot u raj, / vas ognja var je vaš čuvaj! / Ura je že dve odbila / u turnu sv. Antona; / petelin je že tud odpev, / delat se bo dan za-čev. / Ura je že tri odbila / u turnu sv. Antona; / varuj vas ognja noč in dan / bog pa ljubi sv. Florjan! Pa ni bilo vse žalostno v Železnikih včasiih, o ne! Španskova mama je povedala, kako so dekleta na kresni večer vsako leto obešala »kranclne« na smrečico, s katero so fantje hodili od okna do okna, od dekleta do dekleta Venčki so bili iz rož, pa čimveč belih je moralo biti, seveda. Vsako dekle si je prizadevalo, da bi »krancl« obesilo na čimvišjo vejo na smrečici; čim višje je bil, tem prej bo tisto dekle prišlo v nebesa, pa tudi najproj se bo poročilo. Fantje so potem smrečico z venčki odnesli na kresni ogenj in jo zažgali. Ta zanimiv običaj, ki je skoraj povsem zamrl 6 prvo svetovno vojno in s katerim so dekleta izkazovala fantom predvsem godnost in pripravljenost za možitev, so prikazali v Železnikih preteklo soboto zvečer. Fantje so na kresni večer in na velikonočni ponedeljek, ko je bilo konec štiridesetdnevnega posta, ob vezno tudi »rihtarja bil«, skunai z dekleti na so »mur- ko popravljal«: prijeli so se za roke in zaplesali ter zapeli okrog kresnega ognja. Običaj »koutre šivat« je tudi fantovski in je pravzaprav ples: fant in dekle se pri-meta za robček, sprednji pari v vrsti se sklonijo ali počepnejo, zadnji pa z dvignjenima rokama, s katerima drži robček, preteče vse sprednje, se skloni na začetku vrste in počaka, da bo spet zadnji... To so delali zunaj, na cesti, skoai vse Železnike; Anči Benedičič, bla-gajničarka turističnega društva, pa se spominja, da so tako »koutre šival« prav do Češnjice še po zadnji vojni. Ob »ta zelenem« (pelinov« žganje), ki je v tem kraju doma in ki se pije ob praznikih, zraven pa sodi še kos črnega kruha in zaseka, sva v nedeljo popoldne sedela s Tonetom Sedejem, tajnikom tur. društva in predsednikom pripravljalnega odbora za čipkarski dan, pa mi je Tone potožil: »Veš, ni tako, kot bi moralo biti in kot bi radi, da bi bilo. So težave, finančne, z ljudmi...« So, ampak kje jih pa ni!? Z letošnjim Čipkarskim dnem pa ste dokazali, da ob dobri volji zmanjka prostora in časa za težave in da ovir ni, če složno pljunete v roke, da vaš lepi kraj, včerajšnje in današnje Železnike, pokažete ljudem/' ki sem si* cer bolj redkokdaj pridejo. A.TrUer / radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob. 1930. SOBOTA — 4. septembra 7.15 Glasba za sobotno jutro — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Med koncertnimi skladbami — 9.00 Počitniško popotovanje od.strani do strani — 9.15 Naši skladatelji mladini — 9.30 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Odlomki iz opere »Nočni mornar« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra Mariborski pihalni ansambel — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasba z juga — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Pojeta moška zbora »Kokrica« in »Grafika* — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Germo v kino — 17.35 Iz baleta »Svlvia« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Melodije tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni večer s plesom — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zabavni zvoki NEDELJA — 5. septembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 O tebi sanjam, deklica... — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite tovariši — 10.40 Pesmi borbe in dela — 11.00 Turist, napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Prek sončnih dobrav — 14.00 Pisan koncertni spored — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Kitara v ritmu — 16.00 t Nedeljsko športno popoldne -p- 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture *— 21.00 športna poročila — 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Godala v noči — 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana PONEDELJEK — 6. sept. 7.15 V svetu lahke in operne glasbe —.8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Avgusta Stanka — 8.30 Pol ure z domačimi ansambli zabavne glasbe 9.15 Priljubljene otroške pesmi — 10.15 Poje bari ton i st Dušan Popovič — — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Violinist Viktor Pika-izem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pajmi —- 13.30 Priporo- čajo vam — 14.05 S poti po domovini — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signal: — glasbena oddaja — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Belsazar — oratorij 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 7. septembra 7.15 Jutranji obisk v naših študijih — 8.05 Od melodije do melodije — 8.30 Stare tržaške narodne pesmi — 8.55 Radijska šola za 6rednjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 9.40 Igra Ljubljanski jazz ansambel — 10.15 Prizori iz opere »Rusalka« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfoniet-ta un concertino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pod vaško lino — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Chopin z raznih strani — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenski vokalni solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.20 Radijska igra — 21.37 Serenadn-i večer — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Koncert za violino SREDA — 8. septembra 7.15 Pi6al sem drobno pisemce — 8.05 Lepe melodije — 8.25 Od uverture do plesa — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Mladinski pevski zbori pojo — 9.30 Zabavala vas bosta ansambla Mojmira Šepeta in Atija Sosa — 10.15 Iz »Petnajstih otroških pesmi« — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Domače v instrumentalni zasedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1;1.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — j 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.15 Iz koncertov in simfonij —^"15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje zbor iz Michigana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igrata pianistka Fischer in violinist Yehudi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 NaS razgovor —■ 19.05 Glasbene razglednice —* 20.00 Šaloma — opera — 22.10 Priljubljene melodije — 20.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 9. septembra 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Domači pele-mele — 8.25 V tričetrtiflskem taktu — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 instrumentalna glasba za m'adino — 9.40 Zabavni rvok! - 10 16 Spored popularna* opernih odlomkov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simlonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na plesišču — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši starejši skladatelji solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — Aktualnosti doma in v svetu — 1815 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Med domačimi sonatami PETEK — 10. septembra 7.15 Iz oper Puccinija — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Variacije brez teme — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Vedre melodije — 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turis*ični napotki za tuje goste — H-15 Nimaš prednosti — 12.05 Pesmi Pavla šivica — 12.30 Kmet. nasveti — 12.40 V domačem krogu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Koncertirajo godala in trobila — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske skladbe slovanskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov — 18.45 Festivalsko poletje — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Zborovske skladbe Leoša Janačka —21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška--21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Po svetu jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonični epos televizija SOBOTA — 4. septembra 18.40 Poročila — 18.45 Zgode in nezgode — 19.30 Vsako soboto —- 19.45 Cik-cak —-20.00 TV dnevnik — 20.30 Jazz scena — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Rezerviran čas — 22.00 T V obzornik 22.15 Grindl — serijski film NEDELJA — 5. septembra 9.00 Kljukčev kvintet — 9.30 Kmetijska oddaja, — Športno popoldne —- 20.00 TV dnevnik — 20.45 Mednarodni festival magije v S. Andria Dagni — 21.45 Rečna ladja — 22.35 Poročila PONEDELJEK — 6. sept. 18.40 Poročila — 18.45 Filmi za otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 Za pravdo in srce — TV igra — 22.40 TV obzornik — 23.00 Jazz festival na Bledu TOREK — 7. septembra Ni sporedal SREDA — 8. septembra 18.40 Poročila — 18.45 Oddaja za otroke — 19.15 Glasbena oddaja — 19.45 Jc/.kov kabaret — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Lirika Del i mira Bla-gojeviča — 20.40 37°. v senci — 21.40 TV obzornik — 21.55 Danv Kave vam predstavlja ČETRTEK — 9. septembra 18.40 Poročila — 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena oddaja — 19.45 V kinu bomo videli — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 Jazbec pred sodiščem TV igra — 21.40 TV obzornik PETEK — 10. septembra 18.40 Poročila — 18.45 Malo za vsakogar, malo za vse — 19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 Oddaja narodne glasbe — 19.45 Turistične razglednice — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 TV obzornik K. i n o Jesenice »RADIO« 4. do 5. septembra ameriški film DOGODEK, KI JE VZNEMIRIL SVET 6. septembra a tal j. barv. CS film SEDEM IZZIVANJ 7. do 8. septembra franco-coski film SKRIVNOSTNI JUDEX 9. septembra nemški film 1000 OCI DR. MABUSSEA 10. septembra ruski film ARMIJA KOLIBRI Jesenice »PLAVŽ« 4 septembra francosk1 film SKRIVNOSTNI JUDEX 5. septembra ilal. barv. CS film SEDEM IZZIVANJ 6. do 7. septembra ameriški film DOGODEK KI JE VZNEMIRIL SVET 8. septembra nemški film 1000 OČI DR. MABUSSEA 9. do 10. septembra jugoslovanski film POD ISTIM NEBOM Žirovnica 4. septembra francoski flm NOCOJ ALI NIKOLI 5. septembra fracoski film LEPO ŽIVLJENJE 8. septembra amerški film DOGODEK, KI JE VZNEMIRIL SVET Dovje-Mojstrana 4. septembra francoski film NOCOJ ALI NIKOLI 5. septembra francoski film LEPO ŽIVLJENJE 9., septembra ameriški film DOGODEK, KI JE VZNEMIRIL SVET Koroška Bela 4. septembra jugoslovanski film POD ISTIM NEBOM 5. septembra nem. iug. barv. CS film MED JASTREBI 6 septembra francoski film SKRIVNOSTNI JUDEX Kranjska gora 4. septembra nem. ju<*. barv. CS film MED JASTREBI 5. sentembra jugoslovanski film POD ISTIM NEBOM 9. sentembra franco-ki film SKRIVNOSTNI JUDEX 10. septembra nmer'šk: flm DOGODEK, KI JE VZNT.MIRIL SVET Kranj »CENTER« 4. septembra zap. nemški barv. CS film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. VV filma LJUBITELJ VOJNE ob 22. uri 5. septembra "amer. W film LJUBITELJ VOJNE ob 13. uri, zap. nem. barv. CS film POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. CS filma FEDRA ob 21. uri 6. septembra amer. W film LJUBITELJ VOJNE ob 16., 18. in 20. uri 7. septembra amer. W film LJUBITELJ VOJNE ob 16., 18. in 20. uri 8. septembra amer. CS film FEDRA ob 16., 1«. in 20. uri 9. septembra amer. CS film FEDRA ob 16., 18. in 20. uri 10. • septembra amer. CS film FEDRA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 4. septembra premiera jap. barv. CS filma SANJURO ob 16., 18. in 20. uri 6. septembra zap. nem. barv. CS film POSLEDNJA VOŽNJA V SANTA CRUZ ob 10. in 18. uri, amer. barv. CS film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 16. in 20. uri 7. septembra amer. krim. film ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI ob 10. in 18. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA SONCU ob 16. in 20. uri, 8. septembra amer. krim. film ANGELI Z UMAZANI-MI OBRAZI ob 10. uri, špan. barv. film CARMEN IZ GRA-NADE ob 16., 18. in 20. uri. 9. septembra meh. ban. film CRNI OREL ob 10.. 16 in 18. uri, amer. krim. film ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI ob 20. uri, 10. septembra amer. VV krim. film PSIHO ob 10. in i 18 uri, amer. VV film LJUBITELJ VOJNE ob 16 in 20 uri Stražišče »SVOBODA« 4. septembra polj. krim. | film MORILEC IN GOSPO-DIČNA ob 20. uri 5. septembra amer. VV film LJUBITELJ VOJNE ob j 16. in 20: uri 8. septembra amer. krim. film ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 4. septembra angl. barvni VV film DOKTOR in ljubezen ob 20. uri 5. septembra švedski zab. barv. film ALI SO šE ANGELČKI ob 16. in 19. uri Kropa 4. septembra franc krim. film DO ZADNJEGA DIHA ob 20. uri 5. septembra amer. barvni film KRVNIK IZ NEVADE ob 17 in 20. uri Ljubno 5. septembra sloven. film SAMORASTNIKI ob 18. uri Naklo 5. sentembra franc. birv. CS film MISTERIJE PARIZA ob 18. uri I SEPTEMBER 1965 * GLAS OGLASI - OBJAVE 11 Ugodno prodam spalnico z vložki- Naslov v oglasnem oddelku 3792 Prodam 6 tednov stare pujske in kravo s teletom, fcežnarc, Selo 22* Žirovnica 3793 Ugodno prodam Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 3814 Kravo, mlado, 7 mesecev brejo, prodam. Pozen k 25, Cerklje , 3815 Prodam moped T 12. Za-jog 82, Cerklje 3816 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom na Jezerski cesti, Kranj. Naslov V oglasnem oddelku 3817 Prodam ičrn in bel teraco pesek 5—9 mm. Kranj, Jezerska c; 124 F - 3818 Prodam kravo, 8 mesecev prejo, in bikca, starega 1 leto. Breg 9, Komenda ' 3819 Prodam klavirsko harmo-Aiko, 48 basov. Suha 35, Kranj 3820 Prodam Topol ino C, zelo dobro ohranjen. Sitar, Visoko 70, Šenčur 3821 Prodam avto VW( starejši tip. Vinko Mohoric, Njivica 5, Besnica ' 3822 Prodam moped Colibri s prevoženimi 3500 km. Zavrl, Kavčiče 75, Smlednik 3823 Prodam nova borova garažna vrata 190 X 200. Okrog-jo H, Naklo 3824 prodam \m*no predivo. Naslov v oglasnem oddelku . . 3825 rrodan, novo usnjeno rdečo Jakno. Naslov v oglasnem oddelku 3826 Prodam karam bol i ran avtomobil Zastava 1300, letnik 1964, s prevoženimi 14.000 km. Začetna cena din 1 ,'500.000. Vozilo se nahaja pri Francu Grosu, Hrast je 49. Ogled je možen vsak dan od 14. do 18- ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 8. 9. 1965 do 12. ure. ». , 3827 Prodam betonsko železo premera 6 in JO mm. Oddati ponudbe pod »300« 3828 Prodam nov magnetofon Grundig de Iux TK 19 L av-tomatic. Naslov v oglasnem oddelku 3829 Trgovina »Šipad« Kranj (v nebotičniku) Vam nudi po ugodni ceni: spalnice (dvo, tr0 in štiridelne) dnevne sobe kavče, kuhinje in ostalo pohištvo po konkurenčni ceni Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino Prodam p rimo, 150 ccm. Strahinj 82, Naklo 3830 Prodam vprežno konjsko kosilnico z žetveno napravo, motorno slamoreznico i* mlin na ležeča kamna širine 80 cm. Zg. Bitnje 17, žabnica 3831 Filmsko kamero OUARZ prodam. Nazorjeva ul. 8/5, Kranj 3831 Prodam kravo, ki bo v septembru tretjič teletila. Zabukovje 5, Zg. Besnica 3832 Prodam telico, staro 1 leto. Zg. Brniki 7, Cerklje 3833 Prodam NSU Prlmo, 175 ccm. PŠata 3, Cerklje 3834 Prodam 3 ha zaraščenega gozda v bližini šk. Loke. Naslov v oglasnem odd. 3835 Prodam 11 metrov mešanih drv. Jezerska 94, Kranj 3836 Prodam moped. Gašperin, Zgoša 3, Begunje 3837 Prodam 14 tednov brejo svinjo. Zlate, Moše št. 10, Smlednik 3838 NSU-MAXI ugodno prodam. Franc Bešter, Podbli-ca 1, Zg. Besnica 3839 Prodam konja za poljska dela in kotel za žganjekuho. Gorica 6, Radovljica 3840 Prodam 2 postelji, nočni omarici, 2 stola in radio, šurla Partizanska 23, Kranj 3841 Prodam betonsko železo premera 6, 8 in 12 mm cca 700 kg in 3000 kg cementa. Naslov v oglasnem oddelku 3842 Prodam mlado kravo, 8 mesecev brejo in dvosedežni moped. Sr. vas 55, Šenčur 3843 Prodam dvokriina železna vrtna vrata, visoka 160, široka 250 cm. Praše 25, Kranj 3844 Prodam kravo dobro mle-karico s teletom. Žabnica 1 4861 Prodam kravo s teletom. Zg. Besnica 14 4862 Prodam dobro ohranjeno kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 4863 Prodam mlade pave. Zalog 62, .Cerklje 4864 Prodam 1 leto 6tarega bikca. Vopovlje 16, Cerklje 4865 Prodam 14 tednov brejo svinjo. Naslov v oglasnem oddelku 4866 Prodam 300 komadov mon-ta 16 po stari ceni. Rozman, Breg 10, Preddvor 4867 Prodam motorno slamoreznico Golob, Polica, Naklo 4868 Kupim 50 litrski kotel za žganjekuho. Naslov v oglasnem, oddelku 4795 Kupim deske za betoniranje in manjšo barako. Milan Vavpot, Visoko 52, Šenčur 4857 Kupim 10 do 15 metrov šti-rižilnega kabla. Grad 43, Cer-kJJe 4858 Kupim dobro železno peč Lutz ali podobno. Naslov v oglasnem oddelku 4859 Kupim konja za kmečka dela starega 2 do 10 let. Naslov v oglasnem oddelku 4860 Zahvala . Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očeta Jožeta Malovrha se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali ter izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu in pevcem ter vsem, ki so darovali vence. Iskrena huala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoči: žena Francka In sin Jože Obletnica I Z vso bolestjo v srcu se še veano spominjamo tra- ! gičnega dne 6. septembra 1964, ko nas je za vedno zapu stil naš ljubljeni sin v 24. letu starosti Tonček Beton iz Predoselj št. 8 Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo vsem, ki se \ ga še vedno spominjajo in obiskujejo njegov poslednji 3 tihi dom ter-mu prinašajo rož. Prav lepa hvala tudi vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagajo prenašati bol in nas tolažijo v tugi, ki leži v naših srcih. Še enkrat vsem prav lepa hvala. Mama Marjeta, oče Tone in brat Jože HJebš Rudolf, steklar v Kranju, vljudno obvešča cenjene odjemalce, da bo zaradi delnega dopusta delavnica do 12.9.1965 zaprta 3845 Pozor! Zamenjani kovček z otroškimi oblačili z avtobusa Bled—Ljubljana v soboto, 21. avgusta opoldne, prosimo, oddati proti nagradi v garderobi ljubljanske avtobusne postaje ali prometni pisarni 3846 Mlad zakonski par brez otrok išče sobo in kiihinjo ali večjo sobo v Kranju za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku ' 3847 Hitro, solidno in poceni prebarvam usnjene plašče in površnike. Marija Ješe, Partizanska 8, Tržič 3848 Dva mirna študenta dobita opremljeno sobo z balkonom. Naslov v oglasnem oddelku 3849 Jugoslovanska loteriji Poročilo o žrebanju 18. kola srečk 2. septembra 1965 Srečke s so zadele končnicami dobitek din 30 600 60 800 53890 100.000 76100 40.000 01 1.0C0 71 mo 851 8.000 50371 40.000 55821 200.000 70151 40.000 70951 60.00» ,74281 60.000 83401 41.000 92 pni 512 \ 4.000 1772 20.630 01682 60.000 57142 60,000 654192 3,000/"-') 3 40TT 27403 100.400 55033/ 100.4C0 14 600 24 60!) 64 sm 74 1.00&v 40884 40.000 60124 40.600 183544 1,000.000 319264 800.800 25 2.000 665 10.000 18795 100.000 63935 60.000 72635 40.000 66 600 96 800 97096 40.800 37- 600 46427 40.0fn) 71467 60.000 84127 60.000 84767 60.000 267407 10,000.000 577677 1,000.000 779647 800.000 8 400 79638 60.400 94968 40.400 5TT4838 5,000.400 10789 60.000 Našel sem žensko kolo. C. na Klane 19, Kranj. 4850 Preklici izgubljenih avtobusnih izkaznic: št. L 2414 Kranj — Nemilje na ime Bertoncel j Cilka; L 334 Kranj — Golnik na ime Rakovec Kristina; L 4124 Kranj — Golnik na ime Murnlck Ivan; L 2505 Kranj — Šenčur na ime Traven Slavko, L 2566 Kranj — Voglje na ime Zupane Milka; L 2835 Tiska-nina — Cerklje na ime Bran-kovič Anton; L 2556 Kranj — Voglje na ime česen Milena in L 494 Gorice — Kranj na ime Mali Terezija 4851 Kdor mi preskrbi prazno sobo mu dobavim parket za celo hišo. Naslov v oglasnem oddelku 4852 Izjavljam, da so govorice, .ki se širijo o meni Janezu JIribarju neresnične, ker v zadevi s tov. Šalej Marto nisem zakrivil nobenega kaznivega dejanja. Zato bom vsakogar, ki bo to še govori! izročil sodišču. Janez Hriba- 4JJ53 Oddam stanovanje. Cerklfe 27 4854 Podpisani Frlc Kapus. Lesce 119, izjavljam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Cilke Kapus in da brez mojega dovoljenja ne sme nihče opravljati razna zidarska dela na mojih dveh hišah, ter sprejemati stanovalcev v hiši št. 120. Fric Kapus 4855 Našel sem moško kolo. Jezerska c. 93, Kranj 4856 OBJAVE Šoferski tečaj v Škof j i Loki Avto-moto društvo škofja Loka, organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjano število prijavljencev. Prijave sprejema pisama Avto moto društva škofja Loka, Jcgorovo predmestje 10, vsak ponedeljek in sredo med uradnimi urami dopoldne in popoldne. Ljubitelji rib in ribjih specialitet pozor! Bife Delfin v Kranju pripravlja vsak petek popoldan vse vrste morskih rib in ribje specialitete po zelo ugodnih cenah. Kuhamo enolončnice od 120 do 150 din. Bife je odprt od 5. do 22, ure. Se priporočamo! GLAS j v^ko • 4. SEPTEMBER 1965 * GUS PROIZVAJALCI IN TRGOVCI O OZIMNICI Dogovor: krompir bo po 55 in 65 din Ekonomske stanarine in privaln (Nadaljev. s 1. strani) vanj. Takojšen prehod na ekonomske stanarine ni mogoč, kajti to bi pomenilo preobčutno obremenitev standarda večine prebivalstva, po drugi strani pa bi ustvarilo prehud pritisk na plačne fonde v gospodarskih organizacijah, glede na produktivnost in proizvodnjo ter na odnose med kupnimi in blagovnimi fondi pa neadekvatno povečanje osebnih dohodkov, kar pa bi pomenilo izmaličenje ciljev reforme s še bolj ne-ekonomskimi odnosi in inflacijskimi težnjami. Delno in nekajletno regresiranje je torej nujno. Pozitivno pa je, da potrošniki ie zdaj intenzivno in zelo prizadeto razmišljajo o novih cenah stanovanj in da so prav zato začeli na stanovanje gledati tudi z drugačnimi očmi, skozi ekonomsko prizmo. Že zdaj nekateri po- datki kažejo, da zelo narašča interes občanov za privatno gradnjo, v prihodnjih letih pa se bodo ljudje nedvomno za individualno gradnjo še bolj odločali. Tako smer podpirajo tudi občinske skupščine in delovne organizacije, ker vedo, da je taka gradnja glede na uporabo družbenih sredstev racionalnejša — za Posameznika kot graditelja oz. investitorja pa cenejša. Zato pričakujejo, da se bo kmalu spremenil odnos med gradnjo stanovanj v blokih in individualno gradnjo, in sicer v prid individualne od sedanjega razmerja približno 70 : 30 na celo 30 : 70. Paziti Pa bo treba pri tem na komunalno opremljenost zemljišč, da ne bo pozneje dodatnih družbenih stroškov, kajti komunalna ureditev zemljišč je pri nas že vseskozi precej zapostavljena. A. Triler Kranj, 3. septembra — Na današnjem posvetovanju o preskrbi Gorenjske in Ljubljane z ozimnico, ki je bilo v prostorih občinske skupščine Kranj in ki so se ga udeležili predstavniki vseh gorenjskih proizvajalnih podjetij (zadrug in družbenih kmetijskih gospodarstev) — predstavniki trgovskih podjetij (Agraria, Prehrana, Trgo-hlad), predstavniki nekaterih občinskih skupščin in predstavnik republiške gospodarske zbornice, so govorili predvsem o zagotovitvi zadostnih koTičin krompirja in se dogovorili o najvišjih ma-loorodajnih cenah zanj. Ker je pridelek krompirja letos na Gorenjskem precej nižji kot prejšnja leta in nižji od planiranega pa zaradi posledic reforme, zahtevajo proizvajalci zanj visoko ceno (80 din in več), zato so republiški organi pripravili organizirano akcijo za zagotovitev zadostnih količin vsaj za prve mesece oskrbe z ozimnico, in predlog za ceno, ki bo krila proizvodne stroške, ki pa bo znosna za potrošnikov žep. Dogovorili so se — čeprav v uspeh te ak- cije nihče povsem ne verjame, ker je ukrep administrativen in pomeni trenutno reševanje standarda potrošnika, tržna situacija pa je drugačna — da bodo odkupne cene pri proizvajalcu maksimalno 45 (za merkur) oz. 55 din (za bintje in cvetnlk), zadruga ga bo prodajala pre-skrbovalnim trgovskim podjetjem po 50 oz. 60 din, maloprodajna cena zanj pa bo 55 oz. 65 din. Vprašanje pa je, če bodo proizvajalci po takih odkupnih cenah krompir hoteli prodajati, ker ga neposredno pri njih precej dražje (tudi za 20 din) odkupujejo menze, sindikalne podružnice, bolnišnice, tudi garnizoni Jugoslovanske armade in drugi. Na posvetovanju so obsodili take pojave. Preskrbovalna podjetja bodo primanjkljaj, ki nastane zaradi višjih stroškov pro-daje (pri Agrariji Kranj npr. 12 din za kilogram), kot p» je razlika> med odkupno cen" pri zadrugi in maloprodajno ceno, krila iz skladov rizika-Vprašanje je tudi, kak" bodo gorenjski proizvajalci letos uspeli zagotoviti zadostne količine krompirja zJ ozimnico za gorenjske po-trošniške centre in za Ljub" lja.no, ker je pridelek leto? zaradi slabih vremenskih po gojev spomladi in zgodJJ poleti precej manjši, zadro!8 in družbena kmetijska f spodarstva pa imajo dolio ročnejše, večletne pogodbe^ obveznosti tudi do odjemi cev v drugih republikah. ' Predvsem o preskrbi Ljofr ljane s krompirjem iz gorenj' skega proizvodnega baarfl3 so sprejeli nekaj konkretni sklepov. — -at Jubilej kranjskih reketov Naše zdravje, bolezni, denar in želje Kolikor imaš - lahko daš V Čas« od 7. do 12. septembra bo v Kranju vrsta namlz-noteniških prireditev, ki jih organizira NTK »Triglav« v počastitev dvajsete obletnice ustanovitve prve namizno teniške sekcije. Poleti 1945, poldrag mesec po osvoboditvi so Staš Polak, Lado Kuster in Franci Remic zasejati prvo seme, iz katerega se je razvil eden najmočnejših nanriz-noteniških kolektivov v naši državi. Na nedavni seji skupščine komunalne skupnosti socialnega ^varovanja Kranj, o kateri smo U poročali, so sprejeli več ukrepov v zvezi z gospodarsko reformo. Zlasti pa je po-mebna ugotovitev skupščine, da s« prilagodi dejanskim možnostim splošna potrošnja, v kateri zavzema socialno zavaro-vanje važno mesto. Gre v bistvu ra to, da v prihodnje ne dovolimo več tako hitrega nasanja izdatkov na tem področju kot v preteklih letih, temveč, da to naraščanje prilagodbo rasti narodnega dohodka, ozlmma stopnji naraščanja produktivnosti dela. vanja sprejela več pomembnih sklepov, ki jih namerava tudi dosledno izvajati. Znano pa je, da so največje rezerve ravno v zmanjševanju staleža dela nezmožnih. Tu se da marsikaj napraviti. To Potrjuje podatek, da so v nekaterih ' tržiških podjetjih, v kranjski Savi n LIP-Cešnjici skrčili izostanek zaradi bolezni do minimuma. Predvsem so nastale težave, kje dobiti sredstva za pokrivanje večjih izdatkov. Ti izdatki se odražajo v podražitvi materialnih stroškov v zdravstvu za približno 35%, v zahtevi po povečanju osebnih dohodkov pri njih itd. Obstoja sicer možnost, da komunalna skupnost socialnega zavarovanja izkoristi vse zakonite možnosti predpisovanja dodatnega prispevka, vendar bi to ne bil pozitiven korak. Vsak dodatni prispevek bi v tem trenutku močno bremenil delovne organizacije, ker bi se jim s tem zmanjšala sredstva za osebne dohodke. Uporabiti rezervo pa pomeni vzeti zdravstvu v skupnosti osnovo za razširjeno reprodukcijo. Ne preostane nič drugega, kot da se načrtno in z vso doslednostjo pristopi k iskanju notranjih rezerv na tem .področju dejavnosti. Izhajajoč iz te težnje, je nedavna skupščina socialnega zavaro- Tudi pri zdravljenju v bolnišnicah bi se dalo »iztisniti« marsikaj. Z zdravljenjem na domu bi marsikaterega bolnika ne bilo potrebno pošiljati v bolnišnico. Samo za letos je za zdravljenje v bolnišnicah predvidenih milijarda dinarjev, če bi zmanjšali te izdatke vsaj za 10%, bi ta denar lahko porabili za druge zdravstvene potrebe. Vse kaže, da se bodo v prihodnjih letih prispevki za zdravstveno zavarovanje še zmanjševali. Zato je nujno, da odgovorni v zdravstvu in socialnem zavarovanju s pre-udarjeno in pametno gospodarsko politiko že sedaj pripravljajo osnovo za nemoteno delovanje zdravstvene in socialne službe tudi v prihodnje. — Drago Kastelic CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ išče družine in posameznike, ki so pripravljeni vzeti v začasno oskrbo (rejo) ali stalno (posvojiti) zapuščene otroke Tisti, ki so pripravljeni pomagati v tej človekoljubji dejavnosti, naj sporočijo svoj naslov pismeno ali osebno na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 4, soba št. 108, pritličje. Center za socialno delo Prodaja ksrt na avtobusih Pred nedavnim (1. septembra) je večina slovenskih avtobusnih podjetij povišala ceno svojim vozovnicam. Urad za cene SRS jim je izdal dovoljenje, da lahko povišajo svoje cene do 20 odst. Nekatera podjetja so to izkoristila do kraja, druga pa do sedaj sploh še niso dvignila cen. Tu se r"Je jasno pokazalo kako posamezna podjetja razumejo gospodarsko reformo. Prav tako so se tu pokazale takoimenovane skrite rezerve. Gorenjsko avtobusno podjetje ,AVTOPROMET GORENJSKA do sedaj še ni dvignilo svojih cen. Po vsej verjetnosti to podjetje ne gleda samo na komercialni uspeh, temveč tudi na zadovoljstvo svojega potrošnika — potnika. Zvedeli smo tudi, da od 1. septembra dalje ne prodajajo na ljubljanski avtobusni postaji vozovnic vseh avtobusnih podjetij. Zaradi lesa naj ljud le kun'jo avtobusne kar te v avtobusu. Letošnji program prired." tev je delno okrnjen zar^1 pomanjkanja denarnih Ht» etev. Kljub temu pa se bo* srečali na tradicionalnem, t' krat že XIII. mednarodni turnirju za »Pokal Kranj*' 1965 najboljši igralci ' Ostrave, Dunaja, Ljublj**5 Zagreba in Kranja. Nov*< jubilejnih prireditvah mednarodni turnir posantf nikov za ženske in%moškeik' turnir veteranov, ki obetal5' nimiva srečanja nekdaj n»' boljših .slovenskih reketov Kranjski namizni tenis w, nje leto ali dve ni do#£ uspehov, kakršnih smo b;l vajeni nekaj let nazaj. Mf njava generacij in neprim^ ni pogoji za redno ter natf1' no vadbo so precej razredč''' moči v tem namiznotenišk^ kolektivu. Zato so se čla*1' upravnega odbora odločili* nadaljnjem delu posvet'11 predvsem načrtni vzgoji raščaja in pospeševanju f* kreaci jskega igranja ngP nega tenisa. >1 Izdaja in tiska ČP '»Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta S. Naslov.uredništva: Kranj, Cesta Suneta Žagarja 27 in upravi Kranj, Koroška cesta S< Tekoči račun pri NB v Kranja 607-11-1-135. Tele' foni redakc. 21-835, 22-15? uprava in tiskarna 21-190 21-475, 21-897. Naročnin* letno 2000, mesečno 170 di narjev. Cena posameznic številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za amr ročnike 50 din beseda. Ne' plačanih oglasov ne otr-javljamo