.Stajerc" izhaja vsaki pelek,datiran z dnevom [ prihodnje nedelje. Haročnina velja za Avstrijo: za celo leto 11 kron, za pol leta lil kmne, 72 četrt leta 12kroni; na Ogrskem . izemslvu: Za i 9 kron, za ! krone 50 vin. no je plačali Posamezne šte-vike se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-nšlvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopje Slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je strani K 160"— strani K 80 — strani K strani K strani K strani K strani K Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. 40 — 20 — ID2.— Stev. 11. V Ptuju, v nedeljo dne 17. marca 1918. XIX. letnik. f Vojna in mir. [Ogromni plen naših in nemških armad. — Uspehi na vseh frontah. — Letalni napadi na Paris. — Naš ministrski (predsednik o položaju. — »Jugoslovanski" poslanci proti državi. V zunanji politiki pretekli teden ni pri-j nesel mnogo novega. Vtis sklenjenega miru z Rusijo in Ruraunijo je seveda velikanski. svet vidi zmagovitost našega orožja in tudi najstrupenejši sovražnik mora izpoznati, nas nikdo ne bode razdrobil in uničil. Največjega svojih sovražnikov — carjevo Kurjenim gadjim panslavizinom — vrgli Jano ob tla. Pripravljeni za mir, pripravljeni jpa tudi za obrambo naših mej pod vsakim 1 ogojem, — tako smo stali in tako hočemo tucli v bodoče stati . . . Na vojnih poljih se ni ničesar izredno pomembnega dogodilo. Naše in nemške čete jse približujejo Odessi, na italijanski, angleški in francoski fronti pa se vršijo poizvedovalni boji, ki gotovo pripravljajo večje dogodke. Kar se notranje politike tiče, je najzanimivejše glasovanje o proračunskem provi-zoriju in sredstvih za potrebščine armade v {državnem zboru. Glasovanje je poteklo za vlado ugodno. Poljaki so šli iz dvorane, proti so glasovali le Čehi in „Jugoslovani" na [komando dra. Korošca. To glasovanje je do-2, da je avstrijska misel 5e vedno dovolj •močna in da posamezne veleizdajalske struje me bodejo nikdar zmagale. Slovenski poslan-.ojim ^jugoslovanskim"' klubom so se-| veda pokazali pravo svoje lice; dokazali so, da jim ni nič za Avstrijo in da hrepenijo le I po enem cilju, ki je ednak cilju naših zunanjih sovražnikov. To je treba zapomniti! Prepričani pa smo lahko, da bodemo do-[ segli tudi v notranjem Avstrije zmago nad vsemi sovražniki, kakor nam jo večna pravičnost privošča tudi na zunanjem bojišče. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-li. Dunaj, 7. marca. Uradno se [danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 7. marca (W.-B.) Iz [velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika liupprechta. Severno-za-> od Dixmuidena pripeljale so nas-koine čete od napada na dve belgijski polti, 3 oficirje, 114 mož in več strojnih pušk. Artiljerijsko delovanje se je v mnogih oddel- kih oživelo. Večkrat se je poizvedovalne sunke zavrnilo. — Armada nemškega prestolonaslednika. Francoska artiljerija razvila je na mnogih krajih fronte živahno delovanje. Severno-zapadno od ,1&. v o c o u. r t a vdrle so napadalne čete globoko v francoske postojanke in so se vrniles.po ljutem boju ter po razrašenju mnogih bivališč s 27 vjetimi nazaj. — V zračnem boju smo včeraj 19 sovražnih letal in 2 balona sestrelili. Vsled metanja bomb nekega angleškega letalca na lacaret pri Toreingu bilo je mnogo francoskih prebivalcev ubitih. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 8. marca. Uradno se danes razglaša: Ničesar pomembnega za poročati. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 8. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ai'mada prestolonaslednika liupprechta Pri izvršitvi uspešnih poizvedb se je vzhodno od M e r k-k e n a 30 Belgijcev, severno-vzhodno od F e-sterberta pa 23 Angležev vjelo. Zvečer se je boj artiljerije iri minskih metalcev v posameznih pokrajinah oživel. — Armada nemškega prestolonaslednika. Naskočni oddelki pripeljali so od nekega sunka severno od N e u v i 11 e, južno od B e r r y - a u -Bac nekaj vjetih Francozov nazaj. V ostalem je bilo bojevno delovanje omejeno na motilni ogenj, ki se je na zapadnem bregu M a a s e mimogredoč povišal. — Armada vojvodo Albrechta. Ob lotrinški fronti razvila je francoska artiljerija med Seli o in P 1 a i n e živahno delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 9. marca. Uradno se danes razglaša: Pri B a 11 i v Ukrajini so v zavarovanje železnice Kowel-Odessa prodirajoče čete močnejše tolpe razpršile. Na italijanski fronti mestoma močnejši artiljerijski boj. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 9. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechta Živahno obojestransko poizvedovalno delovanje vodilo je vzhodno od M e r c k e n a, ob gozdu H o u t-h o u 1 s t, severno-zapadno od G h e -1 u v e 11 a in na severnem bregu L y s e do ljucih infanterijskih bojev. Pripeljalo se je veliko število vjetih. Mnogokrat se oživljajoči ognjeni boj, ki se je zvečer zlasti ob flandrijski fronti in severno od -S c a r-p e poojstril. — Na fronti armad ni h skupin nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta se je bojevno delovanje v nekaterih oddelkih oživelo. — Kot odgovor na sovražne bombne napade na odprta mesta Trior, Mannheim in P i r m o s e n s dne 19. in 20. februarja so naša letala v noči od 8. na 9. marca zopet P a r i s z bombami napadla in dobri učinek dosegla. Vzhodno bojišče. Boji s tolpami severno in vzhodno od B i r t u 1 e ob železnici Shmerinka-Odessa. Tolpe so bile razpršene. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 10. marca. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 10. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Angleški poizvedovalni sunki ti-ajali so naprej. Močnejši oddelki napadli so južno M o n c h v. Pri njih zavrnitvi smo nekaj vjetih napravili. Zvečer mnogokrat oživljajoči se ognjeni boj. — Armada nemškega prestolonaslednika. Severno od R e i m s a vdrle so naskočne čete v sovražne jarke in so pripeljale vjete nazaj. Povišano delovanje na obeh straneh od O r-nesa. — Armada vojvode Albrechta. Severno-zapadno in zapadno od Blomonta zvečer živahno ognjeno delovanje Francozov. Po večurni artiljerijski pripravi napadli so močni sovražni oddelki popolrlne med An-cerviller in Badonviller in so vdrle deloma v naše prednejše postojanke. Pred našimi protinapadi šel je sovražnik v svoje izhodne postojanke nazaj. Naše čete so pri nekem sunku v francoske postojanke južno-zapadno od M a r k i r c h a vjele 36 mož. — V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 28 sovražnih letal in en balon. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. — z --- Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 11. marca. Uradno se danes razglaša: Ob železnici Shmerinko-Odessa bile so zopet sovražne tolpe pregnane. Ob italijanski fronti se je mestoma artiljerijski ogenj oživel. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 11. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Delovanje artilje-rije in minskih metalcev se je zvečer več«rat oživelo. Živahno poizvedovalno delovanje je trajalo naprej. Lastni oddelki so vdrli na večih krajih flandrijske fronte v pokrajini od Ar m e n t i e r e s a in na zapadnem bregu M a a s e v sovražne jarke ter so pripeljali seboj vjete in strojne puške. Pri nekem nemškem podjetju severno od R e i m s a, se je zopet opazilo, da zlorabljajo Francozi stolp katedrale v vojne namene. Vzhodno bojišče. Sovražne tolpe bile so pri Bochmaču, severno-vzhodno od K i j e w a, in pri Nasdjesunji (ob železnici Sheme-rinko-Odessa) razpršene. Prvi generalkvartirmojster Ludendovff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 12. marca. Uradno se danes razglaša: Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 12. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Sovražna artiljeri-ja razvila je v ranem jutru na mnogih krajih fronte, zlasti med L y s o in S c a r p e, ži-žahno delovanje. Tudi v večernih urah se je ognjeni boj mnogokrat oživel. V prednjem polju obojestranskih postojank prišlo je do manjših infanter jskih bojev. Ogenj angleške artiljerije na zadajšnje kraje zahteval je nrnugo žrtev med francoskim prebivalstvom. Tudi C a m b v a i jo dobil več strelov najtežjega kalibra. — V odgovor na sovražne letalne napade dne 9. in 10 marca na Stuttgart, Ess lin g en, Unter-Turk-h e i m in M a i n z so naši letalci v zadnji noči Paris izdatno in uspešno z bombami obrneta li. Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f f. Novi zračni napad na Pariz. K.-B Berlin, 11. Uradno. Sovražnika naš kazenzki napad na mesto Pariz ponoči na 30. januarja ni ničesar naučil. Tudi na naša ponovna svarila se niso ozirali: sovražnii je zopet metal bombe v mirna nemška mesta, ki leže daleč za bojiščem. Kazen, s katero smo zagrozili, smo predvčerajšnjim ponoči tudi izvedli. Napadli smo v povračilo zopet mesto Pariz s še večjo močjo in silo.. V Pariz smo vrgli bombe, ki so tehtale 2700 kg. | Novi boji v Palestini in v Arabiji. L ;K.-B. Konstantinopel, 10. Uradno. Dne 9. t. m. so se skoraj na celi bojni črti v Palestini živahno bojevali. Rano zjutraj so na velikih delih bojne črte močno streljali s topovi; kmalu na to so napadli. Naši varnostni oddelki so se umaknili v glavno postojanko, sovražnik, ki jirn je sledil, je zasedel Kaltra-wam, Ataro in Silvad. Sovražnik je severno" Vabruda čez Burdš-Berdavil močno napadel; z velikimi izgubami zanj smo ga popolnoma odbili. Predvsem je pa sovražnik napadel višine Tel-Asru, postojanke, ki so šestkrat menjale svojega gospodarja. Našim junaškim branilcem se je končno posrečilo, da so postojanke ohranili. Na levem krilu naše postojanke pri reki Jordan so se že ponoči bojevale patrulje. Zjutraj je sovražnik napadel, a smo ga popolnoma odbili. Nemški letalni napad na Neapel. W.-B. Berlin, 12. marca. Pomorske letalne bojne sile so v noči od 10. na 11. marca pristaniške in vojaške naprave od j N e a p 1 a ter železne tvornice od B a g n o 1 a j izdatno in učinkujoče z bombami obmetale. { f Velikanski naš plen na Ruskem. W.-B. B e r 1 i n, 6. marca. Veliki plen j Nemcev na topovih in vojnem materijalu, ki j je večinoma angleški in francoski izdelek, je ] zvezi prav neprijetno občutljiv. Skupno zna- ; ša p 1 e n o s r e d n j i li sil od 1. decembra 1917 sem 120.443 vjetih, 3633 kanonov, 7103 strojnih pušk, 38 jarkinega orožja, 128.000 pušk, mnogo tisoč vozov, 500 automobilov, med njimi 11 pancerskih automobilov, več mi- | lijonov Strelov artiljerijske municije, veliko Ste- i vilo tankov, 47 pancerskih motornih in laca- i retnih čolnov, 22 letal,, to pa razven sestre- \ ljenih, 300 lokomotiv, '8000 večinoma z ži- j vili naloženih železniških vagonov, potem ne- ' pregledno vojnega orodja, vojnih kuhinj itd. Te ogromne številke pridobijo zlasti na po-menu, ako se premisli, da število 3633 ka- . nonov na daleč presega mirovno stanje vseh nemških armadnih zborov na poljski artilje- j riji, medtem ko število 7103 strojnih pušk tvori štirikrat večje število od tega, kar je imela Nemčija pred izbruhom vojne na tem | orožju. Ako se vzame k temu še tisoče kanonov in strojnih pušk iz ofenzive proti Ita- ■ liji, zamore se izpoznati ogromni d o r a-steK na silah, kije dotekel osrednjim silam iz njih zmag. Vojna na morju. i............................................................' Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, ii. marca. Naši podmorski čolni so na severnem bojišču 21.000 brutto-reg'ister-ton prostora na trgovinskih ladjah uničili. Uspehi so bili doseženi večinoma v Irskem morju. Šef admiralnega štaba mornarice. \ Zopet uspehi: W.-B. Berlin, 8. marca. Novi uspehi : podmorskih čolnov v zatvornem okolišu okrog Anglije: 18.500 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeno! W.-B. Berlin, 8. marca. Na severnem bojifiču prizadeli so naši podmorski čolni i nasprotnikom izgubo od 20.500 brntto-re-gisterton prostora trgovinskih ladij. Uspehi ' so se večinoma na zapadnem obiežju Fran- i coske in na zapadnem izhodu Kanala do-segli. Šef admiralnega štaba mornarice. 30.000 ton in ena angleška pomožna križarka \ potopljeno. W.-B. Berlin, 9. marca. Eden naših podmorskih čolnov, poveljnik kapitanlajt-nant Spiess, je našim nasprotnikom vsled uničenja 30.000 brutto-register-ton ladinega j prostora težko škodo prizadel. V krasno izvr- j šenih napadih se je pri vhodu v Irsko mor- ; je pod znatnim protiučinkom neki težko na- j loženi amerikanski tovorni parnik od okroglo j 10.000, neki tank parnik od okroglo 50000 in iz j nekega močnozavarovanega spremstva konečno ladjo od okroglo 3000 brutto-register-ton se- j strelilo. — Na večer 1. marca torpediral je j ta podmorski čoln od večih razruševalcev po- : možno križarko „Calgaria" od 17.515 brutto- j register-ton. Ker se pomožna križarka ni ta- ; koj potopila in jo je hotela neka stražna lad- i ja odpeljati, napadel jo je pomorski čoln l vkljub od vseh strani na pomoč prihajajočih j stražinih ladij in razruševalcev še enkrat in j jo je z drugim torpednim strelom potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. 18.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 10. marca. Naši podmor- | ski čolni so v zatvornem okolišu okrog L glije 18.000 brutto-register-ton ladjinegaj štora uničili. Šef admiralnega štaba mornarici 22.700 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. marca. Eden 3 podmorskih čolnov je na zapadnem oba Anglije 5 parnikov in eno jadernico s: 22.700 brutto-register-tonami ladjinega] štora potopil. Šef admiralnega štaba mornarici Veseli dogodek v eesarsS Porodil se je 5. otrok cesarske dvojice. Z veseljem pozdravljajo avstro-ogrskij rodi veseli dogodek v cesarski hiši. Km naša cesarica je porodila sinčka, ki je | otrok presvitle cesarske dvojice. Uradnim] ročilam posnemamo : Cesarica je včeraj, 10. marca ob 10. uri "45 minut v Badnu pri Dt3 srečno povila princa. Cesarica in novorf princ se počutita dobro. Včeraj opoldne .jej izdano naslednje zdravniško poročilo: Veličanstvo cesarica, in kraljica je dan nedeljo, 10. marca ob 10. uri 45 minut] nadvojvoda. Nj. Veličanstvo se počuti poj noma dobro. Novorojeni nadvojvoda je; in močan. — Dvorni svetnik profesor Pfi dvorni svetnik Alsenmanger in dr. Dehu] Ob dveh popoldne je 101 strel naZ Dunajčanom rojstvo cesarskega princa. Erj na poslopja so okrašena z zastavami. Popa so bile v vsej monarhiji po garnizijskih ml za vojaštvo zahvalne pesmi. Na Dunaju! slavnostno okrašeni votivni cerkvi opl zahvalno pesem vojaški škof Bjelils N.t; so bili med drugimi: generalni polkovniki vojvoda Jožef Ferdinand, maršal nadvoj* Friderik, vojaški poveljnik, mnogo dr| generalov in višjih častnikov ter odposlanj čet dunajske garnizije. Cesar se je ob zvečer udeležil zahvalne pesmi v mostni žj cerkvi v Badnu. Novorojeni princ , je že peti j presvitle cesarske dvojice, obenem pa deček cesarske krvi, ki se je v vojni por! Prvorojenec in prestolonaslednik je naj voda Franc Jožef Oto, ki je bil rojen • novembra 1912. Druga se je porodila pri sinja Adelhaid dne 3. januarja 1914. Po] je dobila cesarska dvojica dne 8. febra 1915 sinčka nadvojvodo Roberta, dne! maja 1916 pa nadvojvodo Feliks Prij Avgusta. Poroka cesarske družine se jej la dne 21. oktobra 1911. Naš presvitli je rojen dne 17. avgusta 1887, n jogo val proga cesarica Žita pa dne 9. maja 1. Bog živi cesarsko dvojico in novoroje^ princa ! Politični utrinki. Proti državi in armadi! „Jugoslovanska" hujskarija postaja no večja nevarnost za obstoj Avstrije, j boljši dokaz za to je ravnarije in nastop Jugoslovanskega'' kluba v državni zbori Pretekli teden je bilo v državni zbornici! so vanje o državnem proračunskem pro^ ju ter o potrebščinah za armado, ki ta naško brani meje naše domovine naprs vražnikom. Po domače povedano : šlo': ednostavno zato, da se našim vojakori fronti preskrbi dovolj hrane in streliva] se jih ne pusti stradati, ko žrtvujejo ve svojo kri in svoje življenje za nas. Ta | stva za naše vojake so se ' ednostavno rala dovoliti, kajti drugače bi bil nadi obstoj Avstrije nemogoč. Ali naj pustim« jake lakoto trpeti, ko s svojimi živimi ti tvorijo obrambo napram sovražnemu nava] Ali naj jim naj ne pošljemo streliva, kol borijo na življenje in smrt? Človek bi — 3 — I da se v celi državni zbornici ne najde i ena roka, ki bi proti tem neobhodno po-Bniim sredstvam glasovala. In vendar so I ušli taki ljudje ! ! ! V sramoto za državo i povedano, da so se našli v najhujši ne-eti možje, ki se imenujejo ,,ljudske po->." Bili so to Čehi in pa „,T u g o- lovani." Od Čehov ni bilo druzega pri-ati: kajti ti ljudje so od Krarnar-Masa-jove politike tako zastrupljeni, da imajo le j cilj: Oslabiti in razbiti Avstrijo. Da bode [to brezobzirno in podlo staliče tudi „Ju-tfwanski klub" sprejel, si pač nismo misli-[h vendar je tako ! ,,J ugoslovanski llu b- pod vodstvom kaplana d r a. kros c a, v katerem so zbrani danes vsi [ove n s k i p o s 1 a ii <•• i, je glasoval proti ni, da bi se dalo našim vojakom na fronti in streliva. S tem so dokazali ti ,jugo-ivanskr' poslanci, da jim ni za A v s t r i-|o, da hočejo naši od vseh strani ogroženi ovini odvzeti obrambo in sredstva za imbo, da je njih cilj torej v resnici uni-snje Avstrije. Krinko so si sami raz hinav obraza potegnili! Sami so se pokazali |wej nagoti in politični zaniKernosti . . . jogo slovensko ljudstvo, ki je takim vodi-Ijem na milost in nemilost izročeno ! Proti Nemčiji! Sepozabljivi in modri pokojni naš cesar j&nc Jožef I. je sklenil „trozvezo" kot naj-e jamstvo za svetovni mir. Ta „trozveza" gotovo v vsakem ozira obnesla, čeprav ed vojno italijanski izdajalec kakor stek-L maček svojo prisego prelomil in na stran sovražnikov skočil. Dobil je za to en-petvo svoje" batine in dobil jih še bode. Ali iza Avstro-Ogrske in Nemčije, kateri dve [državi so hoteli hinavski nasprotniki kar čez noč razdeliti, raztrgati in iz evropejskega jemljevida spraviti, se je vsekakor v polnem ira obnesla. Dokazala je, da zvestoba in jje še nista izginila iz sveta, da stojita ti dve državi kakor jeklena jez združeni na-[ prani vsakemu sovražniku. Naši vojaki so jmveli na vseli nemških bojiščih in nemški ki so prelivali svojo kri na vseh avstro-frontah. Mi smo Nemcem kot zavez-pomagali v kolikor je bilo to v naših . In istotako so Nemci nam pomaga-— na ruskem in srbskem, črnogorskem in pijanskem ter rumunskem bojišču, — z eno : povsod, kjer se je šlo za obstoj in »bodočnost a vstro-ogrske monarhije. Lažni-krivoprisežniki bi bili, ko bi te zasluge naših nemških zaveznikov ne videli in ne priznavali. Skupno je tekla nemška in av-riska kri, sKupni so vojaški grobovi na ieveru in jugu in zapadu in na vzhodu, — uogesiopokojnega cesarja „Viribusunitis"8e j ogromni vojni uresničilo . . . Zakaj pojavljamo vsa ta vsakemu poštenjaku itak znana Itva? Edino zato, ker so od zunanjih sovražnikov nahujskani in podkupljeni agitatorji prijeli naravnost divjaško gonjo zoper [Nemčijo. To je tako podlo in nizko, da ne najdemo za tako počenjanje nobenega izraza. Taki hujskači spadajo v resnici kot veleizdajalci na vislice. Kajti njih sovraštvo (oper nemštvo je večje nego njih ljubezen do Avstrije. To hujskače bi se moralo edno-stavno pod ruski bič ali srbski revolver spraviti. Potem bi šele polagoma pričeli razumevati. kaj je mati Avstrija, združena z Nemčijo. Veleizdajaleo je, kdor danes v težkem [boju osrednjih sil zoper polovico sveta skuša neslogo med zavezniki. To si naj zapišejo slovensko - prvaški časopisi za ušesa. To si naj zapomnita zlasti ,,Gospodar" in ža", ki danes s tako vnemo hujskata pru:i Nemčiji, kakor da bi stali v vojni z Nemčijo, ne pa s Srbijo in z ostalimi paničnimi gnezdi. Veleizdajalec je, kdor proti Nemčiji, kajti s tem ne škoduje [9amo nemški državi, marveč ravno tako Av-itro-Ogrski, torej svoji lastni domovini. Veleizdajalec je, kdor hoče zdaj v tej nevarni uri domovino razkosati, jo oslabiti in ji škodovati. Veleizdajalec je vsakdo, kdor smatra Srbe in Črnogorce, Francoze in Angleže za svoje brate, medtem ko stoje avstrijski sinovi v krvavi borbi zoper te narode. In iz vseh teh razlogov ponavljamo lahko odkrito: k d o r danes iz narodnega sovraštva hujska proti Nemčiji, ta je veleizdajalec tu dizaAvstro-Ogrsko. Državni zbor. Pretekli teden se je v državnem zboru glasovalo o državnem proračunskem provizo-riju ter v zvezi s tem o dovolitvi za armado potrebnih sredstev. Glasovanje je vkljub vsein prejšnjim grožnjam posameznih strank izpadlo ugodno. Resne in v pravem zmislu besede patrijotične stranke so namreč kakor en mož glasovale za te neobhodno potrebne državne zahteve. Ali socijalni demokrati, katerim se gotovo ne sme očitati preveč patrijotizma, so za to glasovali. Poljaki, ki so zaradi uresničenja ukrajinske republike užaljeni, so preje sicer grozili, a naposled so vendar izpoznali, da jim z gorostasno .proti-avstrijsko politiko ni pomagano. Zato so se raje pred glasovanjem odstranili iz dvorane. Proti državnim neobhodnim potrebščinam so glasovali edino Čehi, katerih veleizdajalski značaj jo javnosti itak znan, in pa „Jugoslovani", to se pravi v jugoslovanskem" klubu združeni slovenski, hrvatski in srbski poslanci. Ta nastop slovenskih poslancev bode prav gotovo slovenskemu ljudstvu bolj škodoval nego koristil. Kajti zdaj bodejo tudi merodajni krogi na Dunaju izpoznali, daje .jugoslovanska" agitacija v svojem bistvu p r o t i a v s t r i j s k a. To se po temu značilnemu glasovanju ne more zatajiti. Ljudstvo pa samo ob sebi ni odgovorno za to blazno počenjanje svojih poslancev. Ljudstvo je nedolžno, ker je ravno tem voditeljem izročeno na milost in nemilost, ker ti voditelji izrabljajo vsa sredstva, — v prvi vrsti tudi katoliško vero — za svoje protiavstrijske namene. Ljudstvo tudi ni krivo, da oblast vsega tega ne vidi, da jeelepa in gluha, kadar bi morala videti in slišati. Slovensko ljudstvo nima prav ničesar skupnega z „ju-goslovansko" gonjo. — Ta gonja mu je tuja in nasprotna, nepravilna in napačna, slovensko ljudstvo si želi edino konec vojne v zmislu poštenega miru in srečno bodočnost v okvirju zmagovite naše Avstrije! Tako stoji stvar! Sicer pa bodejo .jugoslovanski" hujskači kmalu doživeli, da jim ljudstvo obrne hrbet. Glasovanje slovenskih poslancev v državnem zbora je prava s r a mota za to vbogo slovensko ljudstvo, sramota in škoda . . . Boj s češkimi dezerterji. K.-B. Berlin, 12. marca. Listi poročajo soglasno o nekem pri Buhmaču v Ukrajini se vrSečem boju nemških čet proti bolj-ševikom, na katerih strani so se večinoma češki dezerterji borili, ki so imeli tudi težko artiljerijo na razpolago. Ko so bili Čehi obkoljeni, zahtevali so prosti odhod, katerega se jim pa ni dovolilo. Tako pravi uradno poročilo. Češki pan-slavisti, ki so šli kot avstrijski vojaki na bojišče, so torej dezertirali in se z orožjem v roki na strani ruskih boljševikov borijo zoper našim četam. To je plod veleizdajalske gonje panslavizma, naj si bode ta panslavizem potem češki ali pa Jugoslovanski." V mržnji in sovraštvu proti Avstriji so si vsi ti veleizdajalci ednaki. Češki profesor Masaryk in slovenski profesor Pivko sta obadva ednaka kot Judeža domovine! j Naš ministerski predsed- I nik o proračunu. ■ ■■•■•■ ■■■>■■■■ ■■■■•■■■> ■■■■■■■■•■■■■■■paaaaBaaa* ■■■■■■■■■■■> V odločilni seji državno zbornice, na kateri je bil sprejet budgetni provizorij, govoril je naš ministerski predsednik prav resno in zanimivo. Dr. vitez Seidler je izvajal: Sedanji vladi se včasih očita, da ne zasleduje jasnega programa. Sedanja vojska je stavila vladi, kakor tudi ljudskemu zastopstvu take upravne naloge, da si jih silovitejših ni mogoče predstavljati. Mislim, da vlada nasproti tem vprašanjem ni mirovala in da ni malenkostno postopala. Če pa ni mogla vedno naravnost korakati proti svojemu smotru in je morala delati večkrat ovinke, je to povzročila okolnost, ker je. morala — če se izvzame vodstvo vsakdanjih upravnih poslov — osredotočiti večinoma svoje moči v boju za gole državne potrebščine, torej za take reči, ki jih celi svet smatra kot samoposebi uinljive. To je sicer avstrijska posebnost, ki pa postane lahko v sredi boja za obstoj države in za življenske potrebščine vseh narodov katastrofalne važnosti. Nedavno je izšla karikatura, ki je predstavljala državno ladjo, katera išče svojo pot med čermi in ledeniki. Strah mora tistega pretresti, ki to sliko ogleduje. Seveda bi lahko kdo trdil, da je naloga vlade dobiti pot med takimi skalami. Posebnost položaja pa tiči v tem, da se taka težavna vprašanja ne pojavljajo kot skupna državna vprašanja, marveč kot kamni na poti k državnim potrebščinam, ki se morajo parlamentarno v gotovem času rešiti, pri katerih ni prizadeta ta ali kaka druga vlada, v prvi vrsti pa gotovo zelo ljudsko zastopstvo. Nikakor ne mislim zbornici kaj predpisovati. Nočem se zadovoljiti, da p ribi j era dejstvo, marveč izvajam dvakratni apel. Ni mi potrebno povedati, da apeliram na zbornico, naj ustavno reši štirimesečni začasni proračun skupno s kreditnimi pooblastili. Poročevalec je že s toplimi in s krepkimi besedami označil položaj; meni preostaja le še, da v imenu vlade opozarjam na okolnost, da bi moral cel svet sklepati: z odklonitvijo vojnega proračuna in posebno še vojnih kreditov pomenja, da se ne plaše državi odtegniti materialna sredstva v trenutku, ko se pripravlja, da častno konča vojsko, ki spada med najtežje vseh vojska. Prepričan sem, da bi široka javnost tako prikazen zelo .obžalovala in da bi se je naravnost sramovala. Vlada prisrčno želi, da se reši vladna predloga, za katero gre, potoni ustave in to tembolj, ker se tako pripravi prosta pot po celi vrsti važnih zakonskih načrtov, o katerih deloma parlament že razpravlja, in ki se bodo kmalu zbornici predložili. V prvem oziru omenjani zakonske načrte o društveni pravici, o draginjskih do-kladah učiteljem za leto 1918., o zvišanju duhovniških plač, o delovnem času, nočnem in otroškem delu, potem premogovni in električni zakon ter cela vrsta finančnih zakonskih načrtov. Kar se tiče bodočih predlog, si dovoljujem napovedati naslednje : o ureditvi zdravniških stanovskih razmer, za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, reforma vodnega prava, melioracije, ureditev prometa z umetnimi gnojili, ureditev delovnih in mezdnih razmer domačih delavcev, ustanovitev zavoda za oskrbo nastavljencev, posebno za ustanovitev vojniških domov, potem o vojaški preskrbi, dovolitev dodatnih rent vojaškim preskrbninam, končno načrt o obveznosti civilne službe, s katerim se ravnokar peča in-terministerielna konferenca. Vse te poglavitno gospodarske in socialne zadeve čakajo na to, da jih parlament obravna in reši. Mislim posebno na socialne reforme. Kakor se moramo na eni strani upreti proti valu, ki prihaja od severovzhoda in že grozi naši gospodarski kulturi, tako se na dragi strani gotovo ne moremo zapreti pred mislijo, da v socialnem oziru nov čas poraja nove duševne smeri in da so nam tu stavljene važne naloge, ki jih pa smatramo kot izvirno svoje, in sicer v smislu, da si stavimo tudi socialne cilje sami in si sami izvolimo sredstva za njih uresničenje. V tej zvezi naj se prav posebno spomnim odredb na državno-finančnem poprišču. Izdatki, ki so potrebni vsled vojne, stroški za vojevanje samo in s tem zvezani izdatki za javno blaginjo dosegajo dimenzije, za katere v preteklosti ni najti niti približnih analogij. Francoska vojna odškodnina po vojni — 4 — 1. 1870.—1871. je veljala doslej takorekoč za mednarodno rekordno vsoto. Bila je šolski zgled za velikanski, gorostasen denarni znesek. Znašala je pet milijard frankov. To je približno četrtletni, poprečnik za stroške monarhije in sedaj se približamo koncu četrte ga vojnega leta. Da zahtevajo take žrtve naravnost nezaslišan napor, če naj se ravnotežje vsaj za silo zopet upostavi, leži tako jasno na dlani, da o tem niti ni treba govoriti. Poseben pomen pa dobi ta misel z ozi-rom na potrebo socialnih reform. Ne samo ravno še solventna, marveč odino-le država, ki je res zmožna kaj storiti, more izpolnova-ti svoje dolžnosti nasproti širokim slojem prebivalstva. V tej visoki zbornici ni nikogar, ki teh obveznosti ne bi priznal. Dosledno bi torej tudi nihče ne smel odreči državi v to potrebnih sredstev. In še nekaj, velecenjena gospoda! Gotovo nočem kakorkoli kratiti svobodne kritike državnofinančnega vladnega načrta, vendar bi prosil, da bi ne sodili o posameznostih kakor o izločenih delih, marveč, da bi vse dele smatrali kot celoto, kot skrbno in tru-doma sestavljen mozaik, iz katerega se ne sme izluščiti niti en kamenček in ga morda nadomestiti s poljubnim drugim, ker bi bila drugače v nevarnosti notranja trdnost in potrebni skupni uspeh. To ne velja le glede skupne vsote, ki jo je treba dobiti in kateri se država ne more odreči, marveč tudi glede konstrukcije in izbalanciranja davčnega programa, kajti najtežavnejša in najvažnejša reč celega vprašanja je pravilna razdelitev, da posamezne skupine davkoplačevalcev valed enostranske preobložitve njihove storilne zmožnosti za gospodarstvo in državo ne začno nazadovati. Vsa ta velika vprašanja zahtevajo gotovo stalnost parlamentarnega dela. To delo pa naj bi se predvsem tudi zato zajamčilo, da se bomo mogli končno lotiti rešitve glavnega avstrijskega vprašanja. S tem, velespoštovana gospoda, prehajam na vprašanje od revizije ustave. O tem, da splošno znana narodna in državnopravna vprašanja silijo na rešitev, smo si bili vedno na jasnem. Tekom vojne je stopila potreba te rešitve najjasnejše na dan. Tudi v tem oziru morajo biti, ko pride v deželo mir, preddela storjena. Pred stoletji so verski prepiri sprožili najsilnejše boje in pretresli državo do temeljev. Rešitev teh sporov se je našla na poti, na katero so neposredno prizadeti komaj mislili. Zgodovinski tek časa je prinesel nove interese in kar si je stalo prej sovražno nasproti, živi sedaj mirno drugo po-J-leg drugega. Morebiti bo podoben razvoj uso-' jen tudi narodnemu vprašanju. Mi ne bomo dočakali, toda morda že naši otroci in otrok otroci. Mi sodobniki moramo doseči, da se narodna nasprotja v okviru državne misli poravnajo, mi moramo in bomo svetu dokazali, da tudi v 20. stoletju ni treba, da bi se narodnostna država gibala v circulus vitiosus. Vlada je že pred dolgim časom postavila načelo, da moramo smatrati narodno avtonomijo za tako nujno potrebni modus vi-vendi. V tem oziru trdno vztraja na svojih ponovno naznanjenih načelih, tako glede prava avstrijskih narodov na samoupravo v deželnih mejah ozemelj, na katerih prebivajo, kakor tudi glede pravice do samoodločbe, v kolikor soglaša s predpogoji za ohranitev in brauibo državne celote. Vlada stoji ob tem na tleh načela narodne samoodločbe, namreč načela, da nobena narodnost ne sme drugi delati nasilja, marveč, da je vsaka opravičena, da se na svojem lastnem ozemlju izzivi. Vlada se je s torn vprašanjem že obširno pečala ter je pozdravila z velikim veseljem, da je iz parlamenta samega krepko vzrasla misel, da čim preje začne akcija za prenovitev naše domovine. Na povabilo kr-ščansko-socialne stranke so kakor znano načelniki vseh strank uvedli pogovore, ki naj se vrše na podlagi, da se mora najprej določiti oblika, v kateri naj se izvrši delo za revizijo ustave. Vlada spremlja ta prizadevanja z odkritosrčnimi željami. Kakor hitro se bo glede reforme dosegla edinost, vlada ne bo odlašala, da nasproti v poštev prihajajočim problemom označi svoje stališče ter predloži operate v to poklicanemu forumu kot podlago za posvetovanja. Vlada bo delala tudi na to, da bodo razprave v ustavnih vprašanjih uspešno potekale, tako da je pač v bližnjem času pričakovati pozitivnega uspeha. Relativno enostavne so razmere na Češkem, kjer se je cela vrsta preddel že izvršila. Ravno tam so se mogle gotove preuredbe, vpo-števajoč načelo ločitve obeh narodnih spornih delov, izvršiti za obe plemeni blagodejno in razvoj pospešujoče. Mislim, da ne zadenem na nasprotje, če izrazim prepričanje, da more odstranitev ali vsaj zmanjšanje drgalne ploskve med obema deželnima narodoma ob medsebojnem spoštovanju obojestranskih pravic dovesti do tiste stalnosti razmer, katere potrebujejo vsi avstrijski narodi, da se morejo nemoteno posvetiti svoji gospodarski in kulturni nalogi. Glede na ostale krono vine, v katerih je tudi potrebno, da se narodne razmere urede, posebno opozarjam na jugoslovansko vprašanje, katerega že zdaj ne moremo dlje prezirati. Nihče pač ne more zanikavati, da to vprašanje obstoja. A gre za to, da se dobi taka rešitev, ki popolnoma in v celoti odgovarja aksijomu zvestobe nasproti dinastiji in državi. Na tem edino mogočem temelju je vlada rada pripravljena, da v okviru svojih pravic prične razpravljati o jugoslovanskem vprašanju z namenom, da se kmalu reši; seveda se mora nastopati le z vso odkritostjo, v sporazumu z vsemi prizadetimi činitelji in da se varujejo upravičene zahteve soprizade-tih avstrijskih narodov. Naj se že skušajo narodne razmere urediti po tej ali kaki drugi poti: vsekakor je to naloga, pri kateri gre, če se reši, za naravnost življenske koristi vseh narodov. Drugi važni apol zbornici je pa: Kakor mora biti načrt o reviziji ustave skupen, naj. bi se le omogočilo, da se ustvari skupina strank, ki bi bile pripravljeno vsaj v najtežji dobi, ki jo je kdajkoli ta država preživela, skupno zasledovati tesno omejeni krog smotrov, ki naj bi dokler traja vojska, državi v korist izločili tista politična nasprotstva, ki otežko-čujejo in zabranjujejo uspešni sodelovanje. Predlagam, naj vse stranke, ki hočejo državo, združi misel: stremljenje, da se predvsem med vojsko ohrani država krepka, da se kolikor mogoče kmalu doseže mir in da ne bo naša notranja slabost krepila nade naših sovražnikov, kar bi vojsko podaljšalo. Želim, da bi se doseglo notranje politično premirje z namenom, da se kmalu doseže zunanji mir. Vlada bi parlamentarno rada dosegla, da z zaupljivo skupnostjo s tistimi skupinami, ki 8i stavijo že zdaj za merilo svojemu postopanju odločen nastop za potrebčine države, ustvari trdno mirovno večino, ki naj sodeluje skupno z vlado, da se rešijo ogromne upravne naloge sedanjosti in bodočnosti in da se pripravlja politična obnovitev domovine. Vse Člane visoke zbornice prosim, naj pospešujejo ta smoter in naj se 'zavedajo visoke odgovornosti. ki nas v mirnih časih pričakuje. Končal sem ; dovoljujem si le še, da omenjam dve točki, ki nistif v zvezi z zadevami, o katerih sem dozdaj govoril. Pozornost je je vzbudilo vprašanje poslancev Miklasa in tovarišev, ker je postal lord Northcliffe ravnatelj propagande v sovražnih deželah, in se je tajno in javno ruvalo proti Avstriji. Vlada popolnoma upošteva to nevarnost, sporazumno z vsemi prizadetimi ministrstvi se bo odločno borila s to propagando. Da ne preprečim uspeha, zdaj še ne morem o podrobnostih poročati, a to lahko rečem : Naša organizacija, ki smo jo postavili proti sovražnim pričakovanjem, deluje resno in z dobrim uspehom. Prepričan sem, da gre za reč, ki je za državo največje važnosti. Na vprašanje posl. Ofnerja, Friedmanna, Ganserja, Hocka, Kuranda, Neumanna, Zen-ckerja in tovarišev glede na vprašanje armade odgovarjam : Temeljno misel pragmatične sankcije tvori, kakor znano, skupna obramba. Tudi § 2. ogrskega postavnega člena XII. iz leta 1867. glede na skupno med- sebojno obveznostjo za obrambo z združei mi silami se sklicuje naravnost na pn tično sankcijo. Ravnotako se sklicuje §] lit. b, avstrijske postave o skupni vojski i ravnost na pragmatične zadeve. A ne] skupnost vojske, tudi enotnost armade doloi postavodaja iz leta 1867. Avstrijska pi ij 5., odstavek 2, pozna le skupno annadoj g 11. ogrskega postavnega člena govori o ogrski armadi, a jo označuje izrecno za I popolnilni del skupne armade ; § 9. ogrska. postavnega člena pa govori le o eni arniadj kot sredstvo za skupno obrambo. Ustanova skupne armade tvori torej stveni del državnopravnepogodbe iz 1. 188 Jasno sledi, da ne more nobena država narhije ednostavno mesto skupno ustanori samostojno armado in to tem manj, ker sledila nevzdržljiva posledica, da bi bila \ mada v eni državi samostojna, v drugij skupna, če bi v deželah ogrske svete kroij odpravili skupnost armade ali jo modificira se more to zgoditi le,, če pritrdi Avstrija i — ker bi se morala primerno, tudi avstrijski postavodaja izpremeniti, le s pritrdilom a?j strijakega državnega zbora: torej le pot pogajanj. Novi rudarski zakon. Stari rudarski zakon iz leta 1854. ja prostost rudarstva vsakemu. K rudam ac priS va v širšem smislu tudi premog. Zemlji! posestnik ni obenem lastnik onih rudnin, se nahajajo pod njegovim posestvom. Va je imel pravico iskati rudo tudi na tujem | sestvu, samo nekaj formalnosti je" treba iz-polniti. In če jo- rudo dobil, so mu dali pn vico kopanja oziroma pridobivanja. Pok splošne vsakemu dostopne pravice iskanja [ pa tudi še posebna pravica za posarrmzij osebo v natančno določenem ozemlju, vodil ravnom krogu s premerom 425 metrov. Če« je kdo hotel zagotoviti večji obseg, o kat< rem je mislil, da jo v njem dosti premoga ga je moral pokriti na to, da noben drujj ni mogel priti blizu ali vmes. če je potemi poskusi dognal, da je premog res v zemlji 1 da se plača dobivati ga, so mu na prošnji dovolili kopati ga in sicer tako, da je dol bil okoli podzemske točke, kjer je dognali hajanje premoge, eno ah več „jamskih mer^ (GrubenmaC). Jamska mera je vodoravno žeč pravokotnik s površino 45.116 kvadrat-j ni h metrov. Pri globljih plasteh ali premoga se podeli pravica pridobivanja I eno točko do osem jamskih mer, skupina: imenuje potem „jamsko polje." Tako prosi iskanje je bilo večkrat predmet živah trgovine. Da se pridobivanje premoga izplača, i ra obsegati jamsko polje 200 do 600 hektl rov. Ker pa je bilo mogoče dobiti okoli točke k večjemu osem jamskih mer, to je hektarov, je marsikdo za napravo jam iti investiral deset milijonov kron in še več, je imel le še razmerom majhen del potr nega jamskega polja šele polagoma, pogod po več letih, si je priboril še ostale dele. Va krat so bile pa že prvotne naprave tako ge in s tolikimi težkočami zvezane, da ni izplačalo delati naprej. Novi vladni načrt pridržuje pravice kanja in pridobivanja premoga izključno I državi. In sicer dobi ona tako 200 do <>Q hektarov, če je le na eni točk dokazano hajanje premoga. Država sme pridobivan premoga na svojih poljih začasno in pr odškodnini prepustiti zasebnikom. Za zasebn) polja je določena prehodna doba in sic takole: Kdor je dobil pravico pridobiva do 20. januarja 1909, jo obdrži še osem lej potem.ko prenehajo izredne po vojski povzn cene razmere; kdor pa po 20. januarju 190 jo pa obdrži še dve leti. Po preteku omenj^ nih dob pa pripade vse državi. Seveda se t sedanji lastniki premogokopov silno jezijo | zvijajo na vse strani, pravijo, da je to računijo, da osem let nikakor ne zadostuj itd. Seveda, v teh kratkih osmih letih iižen ignia S U u na ne oloč 11 sva iado j sicer. ;a iz->kega| madi i .mči Ste-iški ki sak po. iz->ra- • je zno do-2 si ite<" ga, ugi n s in njo do- la- ,,... le-at-ah na se i to ne rji ne bodo mogli izčrpati vseh pre- i)7 in premoga nakupičiti doma, da [teden dražje prodajo. Ljudstva ne fcli več tako izžemati, kakor so ga j in to jih boli. moramo, da je pravico rudarstva ije le država in da jo je polagoma skoro popolnoma pa leta 1854. Zali vladni načrt pravi: „Pod zaščito pravice se je premogarstvo silno ^; ta razvoj je v pretežni meri koristil ikom — židovskim kapitalistom nam-(državni obrat je pa zaostal 1. 1854. 17-6%, 1. 1913. pa samo še 4. Diža-a tako važen del ljudskega premo-ior je premog brezplačno iz rok v [zasebnemu kapitalu; sedaj je pa pri-i kupiti večji del premoga, ki ga po-[i lastne gospodarske namene, pri . podjetjih. V tem oziru ima seveda j jemlje samo to nazaj, kar je enkrat no izročila. , vrsta določb pa govori o pravicah, je država deželam. Vzrok imamo ivsem v .glavnem namenu načrta : kupno gospodarsko produkcijo s porečjih upravnih enot. Zato se dovolju-m tudi izjeme, ki jih ima sicer le I sama. Tedenski pregled. Štajerske vesti. to Na - Ptuju pa 1 oral. Z nasadom in 1» teh zemljišč se je pooblastilo znanega ' a g. oskrbnika Hiltscher. Upati !da se bode to pametno gospodarsko delo 1 v drugih krajih posnemalo. Kajti na ta se bode mnogo lažje bremena in težave ;a časa pretrpelo. Razno. Konec jugoslovanskega" hujskača. Listi prinašajo vest o smrti znanega „jugoslovan-skega" agitatorja Franka Potočnj ak. Bil je v zadnjih pouličnih bojih v Petersburgu slučajno od „rdečo garde" z bajoneti usmr-čen .. . Žalostni konec izdajalca avstrijske domovino in zagovornika panslavizma ! Skupno z ..jugoslovanskim" voditeljem Pranjom S u p i 1 o, ki je pred par meseci v norišnici umrl, sestavil je Potočnjak leta 1905 tako imenovano „Reško rezolucijo", ki je bila nekaka predhodnica .Jugoslovanski deklaraciji." Potočnjak pa je potem svoji stranki obrnil hrbet, imel pa vedno še tajne zveze s Srbijo. Po sarajevskem umoru pobegnil je v Belgrad. Potem je šel po naročilu srbske vlade v Ameriko, kjer je razširjal med tamošnjimi slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi izseljenci jako živahno veleizdajalsko protiavstrijsko politiko. Iz Amerike prišel je potem preko Londona v Petersburg, kjer je z vsemi mogočimi sredstvi deloval za „,Tugoslaviio" in hujskal proti avstro-ogrski monarhiji. Tragika njegovega življenja tiči v dejstvu, da je bil ta „jugo-slovanski" agitator ravno od bajonetov svojih „ruskih bratov", na tlaku središča panslavizma ubit. Smrt veleizdajalca! Žito iz Ukrajine. K.-B. K o In, 11. marca. „Kolnische Zeitung" poroča iz Berlina: Način razdelitve v Ukrajini se nahajajočih žitnih zalog med Nemčijo in Avstro-Ogrsko se je sedaj tako določila, da dobita Nemčija in Avstro-Ogrska ednake množine. V prvi polovici te dobe bode Avstro-Ogrska dvakrat toliko dobila, kakor Nemčija, pozneje pa narobe. — Iz tega poročila je razvidno, da je razdelitev poštena, kakor se to med zavezniki sliši. Razvidna je pa tudi vsa propalost onih hujskačev, ki hočejo ravno sedaj napraviti spor med zavezniki, ker menijo a tem pospeševati cilje naših sovražnikov. Američanke na fronti. Rene Benjamin pripoveduje v pariškem , da jesenska požrtvovalnost naSla v Amerikankah nov delokrog. HCere svobodne dežele niso prišle na Francosko samo zato, da bi nosile belo krilo in stregle ranjencem, zakaj mnoga izmed njih je menila, da bo imela na ironti vlogo kakor doma za morjem; prišle so, da bi bile gospodinje ludi v pro-vizoričnih častniških poslopjih. Američanke so rekle: Če mora mož izvrševati trdo vojno obrt, tedaj je najmanjša pozornost, ki mu jo more žena izkazati, da ga podpira v presledkih vročih bojev. Želi, da bi imel skrbno pogrnjeno mizo, prijazno lice gospodinje in ljudi, s katerimi bi se lahko pomenil tudi o čem drugem kakor o vojski. Rene Benjamin pravi, da bi priznanem francoskem pouličnem življenju mnogi takoj mislil na galantne dogodke, če bi slišal o takem ženskem namenu, ali motil bi se vsak, ki bi hotel ameriške običaje mejili s francoskim duhom. Že samo -dejstvo, da so žene, ki so se posvetile tej razkošni vlogi, samo iz boljših hiš in kažejo odločno zdržljivost, zadostuje ameriškim častnikom, da se vselej dostojno obnašajo, a nikakor ne prisiljeno, tako kakor .v družbi znane dame. Ameriškim gospem se je posrečilo ustvarili čudež v lotaringijskih vaseh po katerih je vojaštvo nastanjeno. Strežejo jim kakor sestra bratu in dokazujejo svoj čisti namen. Rend Benjamin pripoveduje o dveh sestrah, starejši vdovi a mlajši. neomoženi, ki sta napravili iz umazane lotaringijske gostilnice prijeten ameriški klub. Bali se nista ne krtače, ne cunje, da sta pripravili prijazno stanovanje ljudem, kateri so bili začasno brez vsake udobnosti. Sami sta celo pobelili in poslikali stanovanje, da bi bilo vse kar najlepše. Vdova raznaša vselej sama jedi, ponuja in poklada na krožnike. En krožn k in ena usta, da je tem bolj vabljivo, in da ne bi nihče odklonil. Kumare in čokolada, repo in jajca, koštrunovo stegno in čežano. Nihče ni odklonil. Bila je prava umetnica v opravi zime. Snežnobeli prt. cve-lice, ki so sredi zime privabile na smeh solnčnih žarkov, steklenice z brušenim lotaringijskim križem in okoli vse dobrote od vseh strani sveta. Kon-denziravo mleko, kruh tako bel, da mislite, da živimo sredi najlepšega miru, sirovo maslo, salata, sadje. Ko vsem postreže, sede sama za mizo, se jame razgovar-jati, a pri tem ne pozabi na svoje gospodinjske dolžnosti. «Ali hočete še krompirja ? Bi radi kavo ?» Koj nato pa že govori o vojski in miru, o Wilsonu, o papežu. Vsa preprosta in odkritosrčna je. Posluša brez vstrajnosti velike gospe, ali kakor doma daje vojaškemu kosilu prijetno eleganco. Kje neomožena sestra skrbi za ranjene vojake. Slednji dan se pelje v avtomobilu, čigar karoserijo je dala preurediti v ambulančni voz, dvajset kilometrov daleč na kolodvor, kjer stoji vsak dan vlak ranjencev in v hipu, ko se ranjenci zbude in namestijo v kantini, spusti gramofon in odide s svojima opirama, da se ji mora človek smejati. Ali zvečer se vrne k sestri, da bi se skupaj ž njo v klubu častnikov pozabavala in pogovorila z gentlemani, ki pijo vodo, pušijo cigarete in vonjajo med. Turška kuhinja. Turška kuhinja se razmeroma ne more primerjati nobeni drugi kuhinji. Posebno pri- kupljivo vpliva nesnažnost, ki je doma po kuhinjah tudi bogatih Turkov. Naprava jedi ni obila, izbera pa pod vsako kritiko. Neki popotnik opisuje obed pri bogatem Turku tako-le: Mlečna juha s česnom mu ni prav nič ugajala. Ocvrti klini so bili še, dočim pa oljka gostu ni dišala, in to tem manj, ker uživajo Turki lukovo čebulo sirovo. Oljka je takorekoč narodna hrana, raste po-vsodi. Posebna turška bržola je iz razsekanega srca, pljuč in ledic jančkovih. Zmes se položi na leseno ploščo, ovije z jančkovimi očiščenimi in obrnjenimi čreva-mi v kite. Nad koksovim ognjem se ta oblizek praži in prodaja povsod po ulicah. Dober želodec mora imeti, kdor vidi turško nesnago in umazano kuhinjsko opravo, da sede za mizo k obedu. Marsikdo bi se rajši prostovoljno postil. Znano jed je jančje meso z arličoko ali kumaro, s krompirjevo prikuho in s paradižniki, ki so kuhani v olju. Riž s ptiči je manj vabljiv, bolj pa tri-bojna salata s čebulo, jabolki, oljko, papriko z oljem in kisom. Tudi sladščice, sadni sirupi, pšeno z želetino, mandlji, jorgurt s sladkorjem, konservirane mandarinke so v navadi pri slednjem boljšem turškem obedu. Achtung S In der slowenischen Presse \vie auch in miindlicher Agitation der siidslawischen Gruppe wird das Geriicht verbreitet, dal? die Massendeputation der Burgermeister und Ge-meindevorstande zu Sr. jdajestat dem Kaiser nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt-finden wird. Wir wollen unseren erhabenen Monarch en nicht in das politische Getriebe ziehen. Trotzdem aber mussen wir eklilren, das jenes Geriicht vollkommen erfunden ist. Die Deputation wurde von Sr. Majestat in aller Gnade bewilligt. Den Zeitpunkt werden wir den Vertretern rechtzeitig schriftlich mittteilen. * * Pozor! . V slovenskem časopisju, kakor tudi v ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se razširja govorica, da se velika deputacija županov in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. cesarju ni dovolila in da se ne bode vršila. Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izjaviti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. Deputacija Je bila od Njeg. Veličanstva v vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastopnikom pravočasno pismeno sporočili. Loterijske številke. Gradec, 13. marca 1918 Dunaj, 9. marca 1918: Trat, 6. marca 1918 : Line, 2. marca 1918: 41, 45, 65, 22, 43. 49, 58, 51, 63, 80. 68, 48, 50, 13, 82. 39, 47, 19, 3, 22. Znana eksportna firma Max Bohnel, Dunaj, IV. Marga-retenstrasse 27/51 uvedla ;je novi, jako praktični ročni žitni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali fino na moko zmleli. Mlin je vsaki hiši toplo priporočati. Graščinsko oskrbništvo v Trakostjanu odda v najem svojo kovačnico z orodjem s 1. aprilom 1918 !>;> KOSE! KOSE! Kdor hoče imeti KOSO s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdke J. Krašovic v Žalen katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč razpečaJa. Za dobro kakovost se jamči. 101 Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE ! Cene najnižje ! KOSE ! - 0 — i Od premagane Rumunske. ] * • Z ozirom na sklenjeni preluminarni mir z Rumunijo prinašamo sliko premaganega 7.uden bevorsrclie/nj'en.rumcnisckenFrkddnsverhsndig. Krinig Ferdinand uon Rumanien (1),Kronprini HsrolIZjund der neueMinikferprdsident General Mvenscu Id) in einsm MiiitSrluger beiJassy ■ mmunskega kralja Ferdinanda (1), prestolonaslednika Karola (2) in novega vojaškega prezidenta, generala Averescu v nekem vojaškem taborišču v Jassyju. | Zadnji teiegrami. | Nemške čete t Odessi. K.-B. Berlin, 13. marca, zvečer. Nemške čete so vOdesso ydrle. Od ostalih bojišč nič novega. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 13. marca. Uradno se danes razglaša: Avstro-ogrske čete stojijo pred Qdesso. Na B e n e 6 k-e m napadla sta dva avstro-ogrska bojna oddelka v odgovor na sovražne letalne napade italijansko letališče severno-vzhodno od M e s tr e. Štiri sovražni, za polet pripravljeni letalni oddelki so bili napadeni in iz visočine od 500 na 50 metrov z bombami obmetani ter pod Ijuti ogenj strojnih pušk vzeti. Neko italijansko poslopje za letala se je podrlo. Naši letalci so se polnoštevilno vrnili in so bombardirali pri vrnitvi še T r e-viso ter sovražne jarke ob Piavi. Ob tirolski fronti premagal je oberlajtnant L i n k e svojega 20. nasprotnika v zračnem boju. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 13. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V mnogih oddelkih se je zvečer artiljerijski boj oživel. Poizvedovalno delo je ostalo živahno. Pri zavrnitvi nekega belgijskega sunka vzhodno od Nieuporta smo vjeli enega oficirja in 30 mož. Lastna podjetja vzhodno od J o o n e-b e k e in južno-vzhodno od F r o m e 11 e s a so nam prinesla na vjetih 20 Angležev in Portugizov. — VOhampagni naskočile so naše kompanije po močni ognjeni pripravi francoske jarke vzhodno od Prosnesain so se vrnile po uničenju sovražnih naprav z 90 vjetimi v lastne Črte nazaj. Močno poizvedovalno delovanje v zraku vodilo je do ljutih bojev. Včeraj smo sestrelili 19 sovražil i h letal in 2 balona. Vzhodno bojišče. Nemške in av- ■ Btro-ogrske čete stojijo pred O d e s s o. Makedonska fronta. Pri Makovi ob Cerni trajalo je povišanje ognja Francozov vsled lastnih sunkov naprej. Prvi generalkvartirmojster L u d o n d o r f f. Uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 13. marca. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču: 19.600 brutto-register-ton. Šef admiralu ega štaba mornarice. Zopetni zračni napad na Anglijo. K.-B. Berlin, 13. , marca. (Uradno.) V noči od 12. na 13. t. m. je eno naših pomorskih zračnih brodpvij z dobrim uspehom utrjene prostore in vojaške naprave v Humberu ter v grotbvini "York napadlo. Letala so zadela na močni vojaški protiodpor, ki pa ni zamogel napada zabrauiti. Vse zračne ladje so se nepoškodovane vrnile. Vodstvo je imel tudi tokrat fregatni kapitan Strasser. Šef admiralnega štaba mornarice. Hrvatska proti „jugoslovanski'" deklaraciji. V Zagrebu izhajajoči list ..Hrvatska država" poroča, da je hrvatska deželna vlada izjave za jugoslovansko deklaracijo od strani občin prepovedala. — Na Hrvatskem so se torej že naveličali hujskanje dra. Korošca in njegovih tovarišev. Tam razumejo' ravno, da je ta hujskanja nevarna in da ne zamore druzoga nego pogub avstro-ogrske monarhije prinesti. Zadnji izgredi, v Zagrebu, pri katerih je bil glavni kolovodja dr. Tone Korošec sam, so hrvatski vladi odprli oči in ji pokazali, kakšni so cilji tega .jugoslovanskega" gibanja. Tudi avstrijska vlada bode morala polagoma priti do tega prepričanja in napraviti jez zoper veleizdajalsko gonjo posameznih .jugoslovanskih" agitatorjev! Proti Jugoslovanski" nevarnosti. Iz Reke se poroča: Kakor znano, se je na Reki in Sušaku od 6012 oseb podpisalo pritrjevalno izjavo za jugoslovansko deklara-racijo, v kateri se izraža zahtevo, da se mora tudi Reko bodoči Jugoslovanski" državi pridružiti. Kakor pa sedaj tukajšnji ogrski list „FiumeiEstilap:' poroča, so državno pravd-ništvo in državna policija preiskavo dognala, da doženejo, kdo je nabiral podpise za to izjavo, ter kdo je podpisal ta politični spis. Doslej je državna policija 14 oseb v tej zadevi zaslišala. Zapisnike se je sedaj državnemu pravdništvu odstopilo, ki bode proti podpisovateljem te izjave na podlagi § 173 kazenske postave nastopilo ; po tem paragrafu se zamore izreči kazen 5 let ječe zoper osebe, ki se pregrešijo proti obstoječemu državnemu rodu. — Na Ogrskem se torej »Jugoslaviji" ne godi tako dobro, kakor prijateljem profesorja Pivka na Spodnjem Štajerskem! Jugoslovanska" sleparija s podpisi. Iz Dunaja se poroča z dne 13. marca. V zadevi nabiranja podpisov Slovencev za državno-pravno deklaracijo od 20. maja 1917 so poslanci Marckhl, Dobernig, Wald-ner, Barbo, Hoffmann, Ein s pinner in tovariši v državni zbornici vložili vprašanje, v katerem se nato opozarja, da jugoslovanski agitatorji, naprej slovenska duhovščina in učiteljstvo, rabijo najbolj nepoštena in zaničljiva. sredstva, da bi kolikor mogoče veliko število podpisov zbrali. Tako se prebivalcem na neresnični način poroča, da gre od njega oddano žito v Nemčijo in da jim ne bode treba več oddajati žita, ako podpišejo .jugoslovansko deklaracijo". Na Štajerskem se skuša prebivalstvo na ta način premotiti, da se mu za slučaj dosege ,jugoslovanske države" obljublja povišanje vrednosti denarja in padanje cen za življenje potrebnih predmetov. Upa se celo trditi, da je cesar uresničenju jugoslovanske države" že privolil. Za nabiranje podpisov se noma pod vplivom duhovščine in učih stoječe ženske in šolske otroke vp Vsled tega se stavi ministru vprašal so mu ta dejstva znana, je-li je pa pravi j en, poizvedbe v tej zadevi držav niči sporočiti; nadalje »o vpraša, z na nedopustnost take agitacije in z zane nevarnosti za notranji mir in . za obstoj monarhije, ali je vlada volj agitacijo takoj vstaviti. Zahtevajte povsod V ^Štajerca4 I Ne podpisujte, jugoslovi i ske" Cesarska oblast n i odredila nofl glasovanja med preprostim ljudstvom ( bodoče sestave naše domovine Avstro-Ofl Zato to podpisovanje nima nobene veljave in ima edino ta namen, da bi povzročilj slogo v vrstah poštenega avstrijskega valstva. Nabiranje podpisov pa je tu Moj originalni iitni ' ročni mlin je izborno primeren za grobo šro-tanje in lino mletje vsake vrste Sita, je ed-noslavne ali trajne izpeljave. plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijnla in celn pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, teža 7 kj/ K 100. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat tc-\l Vs, K 120"—. Razpošiljatev iz Dunaju proti vpo-šiljatui svoic po generalnemu zastopu 107 lax Bohne!. Wien, IV., Margaretenstr. 27. Sprejme se takoj viničar ali tudi za čas vojne spretna viničarka, k večjim goricam v Trojiški fari v Haloze pod jako ugodnimi pogoji in namreč pšenica in ječmen je posejano, a zemlje za nasad krompirja in koruze je dovolj, 1 do 2 dojni kravi, drva zastonj in K 2*50 dnevne plače. Imeti mora najmanj 2 do 3 delavske moči in enega pastirja. Vpraša se lahko pismeno ali ustraeno pri lastniku Jakob Belina, pošta Podlehnik, Štajersko. 12! iineralno Presenetljivo čistilno, popolnoma neškodljivo, brez vsake konkurence. Štev. 1 za perilo prali. Poskusni zavoj {74 kosov) K 000 iranko. „Psi" Inejše mestilo vseh Sobnih mil. znamka „Pst" v različnih barvah, dobro dišeče, z izborno čistilno silo. Poskusni koli (24 komadov) K 14-60 iranko. Le proti vpoši-ljatvi svote. Povzetje 1 K več. EzraKajon,Wien,2.Bez., Taborstrafie Nr. 50. Generalni zastop leitmeriške fabr. min. mil. 105 Lepi, mladi v Mladenič, 28 let star, ekonom, vojaščine prost, ki prevzame posestvo v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem v vrednosti okoli K 100.000, vsled mnogoletnega bivanja v tujini, se želi s tem potom seznaniti svrhu ženitve s prostim kmečkim dekletom lepega vedenja, zu-najnosti, ter primerne starosti. * Resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, se prosi poslati pod pomladanska rožica" na upravništvo „Štajerca'\ Ptuj. "8 Pozor, Avstrijci! Vsacega nabiralca podpisov za .jugoslovansko deklaracijo" naj se takoj naznani najbliž-njemu orožniku ali pa policaju, oziroma naj se politični oblasti njegovo ime sporoči! or v po vsaki vposlani fotografiji se dobi za K 18-— po povzetju. Naročila prosi M. Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre. 120 Zamsški iz gobe tudi nalomljeni, rabljeni, vsake velikosti, kupuje Schnee-weiss &. Co., Perch-toldsdorf b. Wien. m Omara Masten) iz mehkega lesa na dve krili se takoj proda pri Franz Princi, posestnik v Spodnji Hajdini št. 5 pri Ptuju. uo Malo posestvo na Spodnjem Štajerskem se želi kupiti.' Naslov; Michael Jo-kan, Gloggnitz, Unter-Siiberbergstrasse 35, (Niederosterreich.) 109 Vsak si lahko obleko in platno barva sam. 0f* Barve -IP! za barvanje oblek in platna se dobijo v sledečih barvah: Črna, modra, rudeča, zelena, siva in rajava v zavitkih po 60 vin. — Izvršijo se tudi poštna naročila. 127 KARL L0IBNER, tvrdka „pri Zvoncu'- v Celjih za trgovino z mešanim blagom, ki ima oskrbovati 'enega k 6-nja in ima voziti tudi vsak dan k blizo ležečemu kolodvora po pošto, se sprejme s 1. aprilom. Dobi vso dobro brano v hiši in tudi lepo plačo. Vprašanja na g. Adolf Orel v Šoštanju (Schbnstein). 128 iščem v najem ali v nakup za takoj, mlad go-stilničar-invalid. Pod naslovom Rudolf Duh, gostilničar, Gaberje 20 pri Celju. 129 Inzerati v »Štajercu" imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : J >Štajerc° posreduje nakupe in pro- ■ daje posestev, hiš, blaga, posreduje ■ službe vsake vrste itd. Inzerati v 5 „Štajercii se sprejemajo v sloven- ■ skem, nemškem ali obeh jezikih. ■■■■Ban ■laiiiiaiiiiim poleten, rujav, se takoj proda pri Kari Kasper, Ptuj. s :v-' [repki učenec pri hrani in stanovanju sprejme pri F. irmayer, izkuSeni podkovski in vozni kovač v Celju, Spitalgasse 21. 124 hočete svojega RE ATIZMA Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bodenje, bo lesti v raznih delih trupla, ja celo slabost oči in posledice revmatičnih te gihtičnih bolezni. temeljito ozdraviti? = !Tisoči že ozdravljeni! liti Ponudim Vam naravno sredstvo za ozdravljenje! Ne univerzalna medicina, marveč zdravilo, kakor ga daje dobra mati natura bolanemu človeštvu. Vsakdo dobi poskušnjo brez troškovi Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in podučno razpravo popolnoma brez troš- kov. Poslali bodete moj hvaležni pristaš. Expedition der Opern Apotheke Budapest VI. Abteilung. 04 35 001210 Mlinarji pozor! — 8 — Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri llawitsch&Heller trgovina 8 vinarjev za eno dopisnico Vas slane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabrl-ka ur Hanns Konrad, c. In k. dvorni liferant BrDx 1502 (Češko), Niklaste ali jeklene ankcr-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni manlelj, anker-remont ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Lisaj „Asanol" ma presenelljiv uspeh pri po-IconČavanjn ioharjev (zakon, varovan} ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček slane 1 krono. „Št. Valentinov rediini prašek za prašiče'* je edino uspešen pri prebavi krme, z.aradttega izredno redi meso in tolšČo. I zavoj slane 1 krono. Naroča se prijos.p Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se po-Silja najmanj 6 zavojčkov. I 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja ceesa, bradavice i" t-do kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena one posodice z garanci skim pismom K 2'75, 3 posodice K 550, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny. Kasohau iKassa)I. poštni predal 12/614 (Ogrsko). kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 350, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive koze, ena škatlja 2 K 50 h. — Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apothekc M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII-20., Rozsa utca 21. 472 Dobri aparati za briti in lase striči I-a britev iz srebrnega jekla K BW, 4—, o-—, zaniklana K 3-—, 5-—, znamka „Perfckt" s 6 klinjami K16 —, 20*—, rezervne klinje 1 tucat K 6*—. 1-a stroli za lase striči K ll-—, 12-—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna, in razpošiljalna hiša BrUx št. 1741 i Češko). 51 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožubastim blagom, Celovec. 567 ap.. hitro in diskretno prodati, naj so obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wieri, I. Gise- Iastra8se 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor z mašino.' Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Stole za šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega Sila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—.2 kosa K 750, 3 kosi K 11— 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmtltzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Wolinung- und Dienstvermittlnng) 10» službe, učence, stanovanja in posestva y Ptuiu izvršuje ?se vrste posredovanja aajhitreje. ^pratauja iti pojasnila v mestni stražnici (rotorž). V obliki polna se doseže z po zanesljivosti učinka mno-"f^ •**• fijik ££t gokral preizkušenim preparatom £f P- ^«* = H Y P E R I N = * patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8,D0. p0 pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 skaktpelj aestiep Ptuju. Ču u k*f»nj*> *k *•)»»*** •>> i ic S. ar« popol*M fl«»g«j«> f *4\ IS. 4» 1. am *»»rfc4 .-•; •>**«;•* m 1 pnatMi ai 11. to ft »m «•?«»» ' ]t(»P«U 2 TMdtBK^ko«, %MC Hnu»Jw4*ii ' HP*i< - -70 ■ BHBBBBBIBBHBBBBBBBBBB Raztrgane nogavice in zokni se zainore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,WalpurgaOmann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. o0 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjalih stvari, oprem, jermenov, Čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plaČiiu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Uliši - podgane - stenice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredslva, za kalero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5 — ; za ščurke K 450; tinktura za stenice K 2'—; uničevalec moljev K 2"—; prašek proti mrčesom K 1 '50 in K 3'—; sem spadajoči razpraševalec K 1'20 ; tinktura proti ušem pri ljudeh K 120; mazilo za uši pri živini K 1'50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura za bolhe pri vseh K 1"20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M.Jiinker, Zagreb 14, Petrinjska ulica 3. 114 in sadni jesih] kupi trgovina Briider Slawitsch, I Avtomatični lovilec za K 5-50, za miši K 4—, vlovi brei< do 40 kom. v eni noči, ie zapud se postavi sam. Past za š;urke ,Rj soče ščurkov in Rusov v eni noji, Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. B po povzetju, poštnina 80 vin. ExporthauS Tintner,' Neulinggasse Nr. 26/P. vsake vrste, jute, novega sukna, krojaški! ki, raztrgane nogavice! trgane obleke gospoduj žensk, stare posteljske odeje, n, kosti, konjske repe, svinjsko] dlako, kožuhe zajcev in lesic I kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., 0| Trgovci in krošnjarji dobijo posebnej Vinogradniški posest Nadomestni oddelek štacije za refl (Ersatz-A bteilung der EtablierungssU] Celju kupuje trsne reznike in plačuja kil od kraja dobave K 8-—. Tozadl nudbe je vposlati omenjenemu od Nakit okroglega \ vsake vrste od 20 cm del naprej, zlasti od jelke in sn po najvišjih cenah. Ponudbe) slov Elektro-Holzwerk Seiche Gleisdorf, Steiermaitl lilni ti nadomestek 25 paketov K 7-60, vojna pošta 60 vin. več. Denarje naprej vposlati. Josef Regner Dunaj, II. Ausstel-lungsstrasse 41. 72 Imz ScMniieb Gewehrfabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 91 20 arov vrta v sredini Trbovelj tik premogo- kopnih ovov. Več pove posestnica v Trbovljah, Loke 19. 100 r9*$ Direktni nakupni vir za moderne lovske puške. Reparalure prenaredbe, strokovrjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najceneje. [lustrovani cenik brez stroškov. wird sofortj nommen. Soli Landwirtea Gmndbesite bevorzugt. -J man ausgelj Btichsenniad kann man litar k. k. j meister weij Anfragen richten anj Schonlieb, fabrikant F(i Karnten I Iidaiatalj in odgovorni uradnik: Kari Linhart. Tisk: W. 8lank.il