HoeMOM. k. k. Hoflnbliothek,
Wien
St. 50.
V Gorici, 15. decembra 1882.
„So5a" izUaja vsak petek in velja
po po&tiprejemami «li v Gori< i ha flow
poSiljsuia:
Vse \Mo.....i. i.40
i»ol leta     ........'.20
Cotvrt Juta     .    .    .   .   .. i.lo
J'ri oznauilili ii: t:,l,,: tudi jnT ..jiv-
g:unkah" se placttjfc za navadtiti iri»:op-
mi vrsrii:
8 kr. f» se tiska 1 kraf
6   "   "   !!     »   3   " Za vi-Cp drkfl po pros torn.
Tecaj XII
Posamezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakaniirali v gosposki ulici blizu ,.ireh lnoir*. na starem trgu in v nunski ulici ter v Trstu, via Ca-sewaa, a.
Oopisi naj-*i> lilagovoljno  poSiljajiT iii-fdniSivii .jSo^d" vGnriciv Via Aacoli, 8, I.,   mu'ovnina pa opravniStvu „So5s" Via delta Croce fit. 4. II,
Roltopisi sc ne vrafiajo; dopiai naj Be Hugo vol jjio frankujejo, — Dolalcera in drugim tic}ir<Mno2iiim so tiarotain* Buiia, akoae oglaie pri oprarnlitvu.
. goap
de^elni zbor.*)
Dopbnik iz g' r?ske okolice v §tev. 48. „So2ett spedbad*, naj bi se vuidar priCelo gibaiije za bliza-joc> se volitve v dezelnf zbor, kazaje, kolika nevar-nost preti nasemu ljudstvu tudi v gmotnum oziru, ako ne voii znacajnih, ra/.umuih psslancev. I juz do-dajem tt»j opravicetn in utemeljeui izjavi, da naSemu uarodu ne preti Skoda le v gmotnem, nego tudi v du§evnem oziru, ako se za casa ne pobriga za pri-hodiije volitve v de2elni zbor, kajti po sedaujem na-clnu vladanja je siluo veliko odvisno od dr^avncga in deiteliH'ga zbora.
Katt bi svoje pero odlo&l, ker sitno in nepri-jetno je opisovati rane svojega lastnega naroda; a rana se ne zaceli, ako se ne poklice leejiik, kateri jo pregleda in obveze. Tako je z uarodovo rano; treba je rano pregledati in leciti jo. Na§ narod je imel najveco rano, — kdor ni bit kratkoviden, gotovo jo je zapazil —, v preSlem dcgeliicm Kboru. Oglejmo ni prefili defcelni zbor. V svoji Sestlctnf dobi izgnbil jo dve prav fiili iu spretni inofii. kateri sti bili vstrnjno deirtjoti, rekfl bi, uenadoinestljivi. Kdo je bil iz-voljen na njitio mesto? Zalibozc, da ne upain na to prafianje narnvnost odgovoriti, ker gotovo bi drcgnol v srSenovo gujczdo s svojim odgovorom; vendar si upain opomniti v.svj to. da se je m-kdaj govorilo, naj Cevljar ostane pri svojeiu kopitu. To pa ne velja le o dveh, ampak znlibttg o vec poslancik.
Naj si uaS narod ogleda poshmce nasprotue na* rodnosti v deLei»em zboru, kaki inteligetni mozje «o, vecinoraa, kako prebrisanega uina iu izvedeui v svo* jih strokab. Kasproti pa! PraSam vas goriSki Slo-veiici: ako racuuite s samimi snclami, kakov bo zne-sek? Znesek bo nicla. Toraj tudi uspeb desteltiega zbora bo niajhent ako sedrjo v njem poslauei, ki niso koo svoji nalogi.
Na§a goriSka de2elL je opustoSena vsled slabih letin; tare jo giaotaa in duSevna mora; a pri vsem tem poviSujejo se d.'ZVlni davki. NepremiSljeno se %\-dajo novosegna §olaka poslopja( katera velike vsote denarja poiirajo, a eksekutorji vladijo posestnikom goveda za roge iz hleva. Uresuiftlo se bo tudi pri nas, ako se temu v okom ne pride, kar je rekel vrli
*) SatttnUi stno ta scstavuk. kakor smo ga dobill, da nasi dta.elji spo?Jiaj«, kako aodi narod na dezeli o birsih poslancih, iu kaj priiiakuje od bodoiih.                          Urod.
poslanec Kljun v kraujskem deielnera zboru gled6 zi-danja novos.'giiili Solskih poslopij, da vnaka vas bo imela fiolsko poslopje kot palaco, a njoni prebivalci bodo imeli raztrgaue Ktrehe na svojih staniSfiib. Papir, Lrni)o iu pero ne bodo nikedar na&ih ljudij pre^ivili; nasprotno so jim lopata, matika in plug neobhodno potrebni, da silijo z njimi mater zemljo k rodovitno-sti. Ztia mi kedo ogitati, da sem mra^njak zaradi te izjave; a to izjavo pripravljen sein vselej pod preti z dokazi, ker jaz ne sodirn na divauu v dvoraui, kakor nasi Solski nadzoiniki, ki nasvctujejo in nakazujejo vsote za novogegne Sole, negt 2ivim nied gladniin na-rodom ter opazujem njegove akelefe rane. ikedljivost je poglavitiio pravilo blagostauja, za katero bi m mo» rali naSi poslauei v dekdnem zboru krepko potegniti. Nasproti temu pa moratn Mli§ati, da tr^aSki in goriSki vpljivni mo^je, ki dobivajo placo na meHece, i§Lejo in pripravljajo za prihoduje volitve takth kun-didatov, ki bi bili pripravljenl ghwovati za velikanako delo Sofiinpga vravoanja, ki bo stale 800,000 gl. Ali nam hotojo ti gospodjo 'm bernSko palit'-o vzeti iz ink, katero iiosimo, da m popolnama zgrudiaio na tlaV i Mili iiaiod, glej pri volitvab, kedo ti bo kaudidate J priporoLal, in ko zvc§, kedo ti jih hvali, boi vedel, pri 6em si. Pomagaj hi mm in ti bo pomagauo; ako l)os pos)u§al sladke hwmle gospodov, ki iiuajo veliko opraviti s peresi, gotjn ti; ttitn sebi boS jamo kopal. Nepotrebne okrajne Lo)ttke svete in cealue od* bore naj skueijo na§i prihodiji deielni poslanci oil-praviti (ue pojde. Uredn.) ter naj tako olajfiajo bremeua uafiemu onemoglemu kmc5kcintt stanu, ka« tertinu so postali davkarski rubeii iu dra^be vsak-danja hrana. Tezka bremena so deZelui davki, pod katerimi nasi posestniki jeLe, dalje pa tudi boluisnice in zapori. Kmecka mladez poda se v svojih cvetodih letih slu2it v mesla, kjer se vefiinoma pokvari, oudi porabi gospoda njene mlade, 6ile mofii; a ko oslabi, odprta jej je boluiSniea, katera pouzrofii poviSanje deioluih davkov. Vcikrat se celo klatezi poslu^ujejo bolniSuice, ker so 3i goiovi tefine hrane; a obcina si je gotova velikih stroskov zavoljo njih. GoriSka de-2fla placuje od 30 do 40 tisuL goldinarjev na leto samo zunaiijim bolniSnicam za svoje bolnike. AH ni mogod1, da bi se v Gorici napravila bolniSuiea in da bi se ti velikanski letui stroSki zmanjsali? Ako ni bilo do zdaj nobenega zdravnika v deMneni zboru, ki bi bil to stvar razumcl,  volimo vsaj zdaj  takega
USTEK.
Dvajsetletni obstanek goriske t'italnice.
Dvajset let je ie preteklo, odkar se je vleme-Ijila ,,SSovenska Citalnica* v Gorici, dvajset let zece shajajo goriSki Sloveuci v njeoih prostorih, iskajofi ondi zabave iu poduka, in dve desetletji bila je ona sredisce narodnega gibanja goriskih domoljubov. Se-danjt odbor goriSke Citaluice mislil je iz prva njeni dvajsetletni obstanek slovesno praznovati, a potem je sklenil nikakorsnih posebnosti ne napravljati in ua-mesto jediie, pa tudi diage sloveanosti rajSe fitalni-carjem pre&krbeti dve veselici, jeden pies in jedno beaedo, s ktoiima se bo gotovo vecini citaliiiCnih udov bolj ustreglo. Da se pa vsaj oekaj stori v spomin dvajsetletnega obsUnka goriske Citalnice, sklcmlo se je citajoCim Slovencem podati kratek zgodovinsk pre gled Sitalui5nega delovanja od prvega zaCetka pa do sedanjega Casa.
Leta 1862 due 2. oktobra sklicalje Josip Ton-kli, sedauji dezelni in dizavni poslanec, vec goriSkih Slovencev v ta namen skupaj, da bi se posvetovali o ustanovttvi BSlovenske Citalnice*. PriSedsi skupaj izvolili so v zacasni odbor jednoglasno za predsedni-ka g. Wmklerja, sedanjega de^elnega predsednika na Kratijskem, potem §est odbornikov iu dva namestnlka. Pravila so se bila ze prej poslala c. k. namestni^tvf v Trst, ktero jih je 26. sept. 1862 tudi potrdilo. Za-tmni odbor imel je nalogo? Citalnico ustaooviti, kar
mola, ki je dejausko dokazal, da zdru2uju v lebi /diavnifiko vodo z razumoiu za zdravo denamo go-Hpoilarstvo.
Hudodclniki se dobro imajo v iedanjih zaporlh; kajti dajo se jim v hrano juba, meso, kruh; saj tako se hvalijo sami, ki iz zapora prihajajo. A vgovarjalo se mi bo, da to zabteva humauitftt. Reslepa humanitat, uboga raja da mora jesti na de^eli neslane podzeml jice in oblice, a hudodclniki v zaporih so preskrbljeni z VNom. Ne hudodclniki, ampak uboga rajaje kaznovana, ker mora za uje davek plaficvati. Ali bi ne bilo, dobro, da bl se jece poostrile; po takem naCiuu bi se gotovo zinanj • Salo stevilo hudodelniko? V
Ogromna dela caknjo ua§e prihodnje define po-stance; toraj goriSki Slovene!, bodite pozorni pri bli^ajniih m volitvah v de^elni zbor. Ne vol I to viake mtivzo in m vsakega, ki se ponuja; ne dajto se mo* titi z lepo donefiimi izrazi, kakor so omika, svoboda, napredek, nego volite narodne, znafinjne, raznmne in HtiokoviijuSkc! mole, kateri ne bodo I» kimali in so drgnoli ob naslanjafie v di-ielni dvorani, ampak ki se bodo krepko potegovali m vafie korlsti, da bodo s pravim lekom celiii narodne rane. Ne dajto se vjeti z zgano pijaCo ili z vinom, ampak kot jiolitiCno ziel narod i§Lile si u^e zdaj takih moi, kateri poznajo vaio bedo, kateri so pripravljeni junalko boriti se za vas in vain pomagati. Sij goriski Slovene! ima-nio na izbero takih ino2 tnej naSimi odvetniki, zdrav-niki, dukovniki, profesorji in celo ttiej bolj iuttligent-ninii kmuti. Jako dobro bi bilo, da bi bili vsi sta- , novi zastopani v de^elnem zboru. GoriSki Slovencil bodite pri volitvah slozai, ker sloga jaLi, a nesloga tlaci; pazite, da nam bodo prihodnji de^elni poslanci v duaevno in gmotno korist in v ponos uaSi celi goriSki dezeli.   V to pomozi Bog I                     M—y.
pa ni bilo lchko delo, ker premagati je bilo treba muogo ovir. Najprvo moialo se je skrbeti za priprav-no stauovauje, ktero se je dobilo v hisl g. pi. Stabi-la na Travniku, tedaj, pod ono streho in v tistem uadstropji, kjer ima Citaluica tudi danes svoje pro-store. Zacasni odbor pogodil se je s hidnim gospo-darjem iz prva za jedno leto od I. novembra 1862 pa do 31. oktobra 1863, obljubivSi mu za celo prvo nadstropje placati 650 gl. Kei* je pa bilo to stano-vauje za mlado dru§tvo preveliko in predrago, odda-lo sa je nekaj sob g. Andr. JegliCu, sedanjemu pred-sedniku goriSke Citalnice, nekaj sob pa g« Villicus-u, takratnvmu vodji goriike realke. Ko se je §e muogo drugega potrebnega ukreuilo, odprla se je Uitalnica 10. novembra 1862 "brez posebuih sloveanosti.
Dober mesec pozneje, 28. decerabra 1862, skli-cal je zacasni odbor goriSke Citalnice obLui zbor, kterega se je udelezilo 59 gospodov, tedaj primeroraa precej vel'ko, kar kaze, da je bila ustanovitev tega narodnega dmstva potrebna. Pri tem zboru so bili gor&ki knezonadskof A. Gollmayr, djakovarski §kof Stroasmajer in dr. Janez Bleiweis, ureduik „Novic" v Ljubljani, izvoljeni za dastae ude. Djakovarski §kof, zahvaljevaje se Citalnici za izkazano mu Caat, poda-ril je mlademu dru§tvu 100 gl., goriSki nad^kof pa citalnifini knji^nici celo sv. pismo v slovenskem jezi-ku. Dn6 28. decembra 1862 volil se je namesto za-fiasnega odbora nov odbor. Za predsednika je bil zo-pet izvoljen Winkler, Jeglid pa za denarnica'rja. Novi odbor nadaljevat je priceto delo zacasnega odbora in ckrool za utrjonje in napredek inlade Qitalniqe,   V
Postne hranilnice.
V kratkent casit stopi v ^ivljenje zavod c. k. poStnih hranilnic. Ta zavod je v gmotnem oziru veleva^eu za celo drzavo, pa tudi za posamez-nega dizavijana. Glavni namen novega zavoda je ta, da privadi nizje ljudstvo Stediti, §e tako majhne vsote na obresti devati, in da na tak nacm podpira blago-stanje prostih obrtnikov, ubogih ratarjev, malih pre*
kratkem casu Stelo je dru§tvo 2c toliko zanesljivih udov, da je staio na trdnih nogah in se mu ni bilo treba bati propada. Da se vec I Ker jenastopil rav-no predpustni cas, treba je bilo misliti na veseliceT kar je novi odbor tudi storil. Omenim naj, da |e Citaluica napravila 8. februarja 1863 velikansk pies, ki je stal lepo svoto denarja in h kteiemu se je po-vabilo ranogo goriSke gospode. Tudi ne smem po-zabiti velike besede na dan sv. Mohora in Fortunata (12. jnlija) v spomin za6etka omike med Slovenci po krScanstvu iu uarodeem pismeustvu, pri kteri so so-delovali vipavski pevci in ktcre se je udelezilo mno-go Sloveucev iz Gorice, okolice, posebao^a z..Vipav-skega.y
Se predno je prvo leto preteklo, podaljSal je «i-L talnifini odbor pogodbo s hisnim gospodarjem zarad stanovanja. Pri obcnein zboru dne" 4 oktobra 1863 bil je zopet Winkler izvoljen za predsednika Je-gliS za denamicarja in odboroiki so izmed svo-. je srede izvolili Josip Tonklija za tajnika. Novi Odbor skrbel je v prvi vrsti za poranozenje Citalnifcnih udov, kar se mu je tudi posrefiilo. Meseca oktobra 1863 Stela je Citalnica 70 doinaSih in 60 vnanjih udov, par mesecev pozneje o predpustnem casu ISO domafiih, izmed kterih je pa med letom aoi>et nekaj izstopiio tako, da je bilo novembra 1864 kakih 90 domadih in 50 vnanjih udov. Druga skrb novega odbora je bila, da U se u&tanovil pevski zbor in tudi to se mu je posreSilo. Pevski zbor pod vodstvom gg. o&teljev Tomana in Schreiberja Stel je 16 pevcev in je dobro uapredoyal,   R^uo^ar i^oypi, ^ sedaj
kupcevaicev in drugih drfevljanov, dobro vede, da „zakon narave je ta, da iz malega raste veliko".
Vrhovua oblast nad novim zavodom pri-stoja kupcijskemu ministerstvu, kteremujedodan po* seben svet. Ministerstvu je pediozuo vodstvo poStuih hranilnic v Beci. slednjcmu pa v hranilnidnih zadevah c. k, poSte, poSti'e ekspedicije itd., ktere so f ta namen ie odbrane, ali pa bodo §e le.
Da zavod dasez> svoj namen, vpeljane so tako zvane hranilne pole. Kdor ne more na jedenkrat pri-hraniti si 50 novcev, kupi samo postuo marko za 5 novtev, jo prilepi na hranilnu polo, katero dobi brea-plucuo ler uadaljuje z nakupovuujnn toliko fcisa, do-kler ne nnkupi 10 kolekov ali mark. Tako hranilno polo zamenja najblizji, pa tudi ktori si bodi poStoi urad z vlozno knjigo. ktero mora vloinik last-iiorocno iiodpisati ali prieo zaupljive osebo jiodkrizatn V to knjiiico vpise uradnik ime, priiraek, stanovauje ltd. vloinikovo, na posebni strum pa vloieuo glav-nico tor .,.) izroii vlolniku. 1*o>tui urad na/.nani vse cdnega dne vlozene glavnice po poiti istega duo vodstvu postne hranilnice v Beci, ki poslje najkasneje v 14 dnek potrdilo vloge, Ako po preteku 14 duij Yloznik ne bi tlobil potrdila, aii pa ako je doslo potrdilo ponianjkljivo, mare vloinik po-trdilo po kterej si bodi posti rokl ami rati (tirjati), ali pa zahtevali, da se pomanjkljivost popravi. V ta na-men se je posluziti zadn jih vloini knjigi dodanib pol.
S knpljeoimi nasledujimi 10 koleki se vloga zviksa na eden goldinar, od ktere glavnice vodstvo priccnsi 8 1. ali 16. dnero istega raesoca placnje obre-sti po 3 od sto.
Naltzijo se lehko tudi vecje glavnice, a le v zneskih, ki se nrnrvjo deliti s Stevilko 50. Na edno in isto kujizico se ne more na Palo vec ko 300 gld. naloiitt, vscga vkup pa ne vec ko 1000 gld. Hrauilnib pol se lie spiejoma vec* ko ena na tedeo od istega vlozuika,
Kdor flozi v enem letu nad 300 gld. ali v vec K-tih nad 1000 gld. na eduo in isto knjiiico, mora na ukaz vodstva'vloge zniiati na Imenovane vsote. Pri tent pa ue pridejo v postev zueski, katwe je kdo iz liraniluico vzdignil. Ako vlolnik po preteku edncga meseca od danega ukaza vlog we ziiiza, kupi vodstvo 2a vloieiu <loiiar driavuo obligarijo (dolznopismo) no-luiualiu* (imenske) vreduosti 200 gld., vknjizi porab-Ijeni znesek kot izplacilo glavnice tor poslje vlozniku kupljeni driavni papir, ali pa ga v lastni denarnici na racun vlo2uika ohrani. V zadojem sluiaji izioCi vodstvo dotifioiku obrestne (rentnc) bukvice. Hranilnica prodaja vlo^nikom viednostne papirje proti majhni odskoduini in jira izplaLuje skupljeuo gotovino.
Kdor si pridobi vc6 kakor eduo v 1 ozno knjiiico, ali kdor naklada na drugo izmiSljeno ime, zgubi pravico do obrestij vseh glavnic v knji^i-cab, ktere so bile kasneje (t. j. po prvi se veljavni) izroLene. Ako presega vlozeni skupni kapital najviso enoletHO alt skupao vlo^uo vsoto, izgubi tudi pravico do ostanka, ki presega postavui znesek, ki zapade poatncmu erarju (deoarnici). Le trgovinski minister more sprrglcdati zgabo naveJtnega kapitala na pro§> nio, za ktero dobi strauka tiskovino brczplaCuo pri vsakem poStuem uradu.
iWi g. Tomau pridobil si je v tistem Casu 3e veliko drugih zaslug za 6italnico, nn>d drugitn jej je poda-rit vec razlicnih knjig in tedanji odbor sb mu je za-hvalil za vse to v posebnem pismu povdarjajoc ujego-ve zasluge za narodiiu druStvo. Takrat je Citalnica dajala mojim udom troje vrst veselic, uamred male besede, besede s plesom in velike plesp. Male be-sede vrsiie so se v spredojih sobak proti Travoiku; zacenjale so se navadno s tombolo, potem se je vr-Blilo petje iu deklamovauje. Bilo je takib malib be-sed samu od 1. novembra 1863 pa do 1. maja 1864 deset. Pri besedah s plesom, kterib je bilo od 1. novembra 1863 pa do 1. novembra 1864 vsehska-puj §est, igralo se je na strune ali pa glasovir, potem je sledilo petje, deklamovauje iu tndi govori, na zad-i<je pa je bil pies. P»i veiikih plesth se je le plesalo. Iz v.sega tega vidimc, da je bilo takrat v gori§ki Oitalnici jako 2ivab>io, da je slsdila zabava za zabaco in da se tudi ni pozabilo na poduk cital-nicarjev.
Tretji obfini zbor goriSke 6itahiice bil je dne IT. novembra 1864, pri kterem je bil zopet Winkler ; izvoljen za predsednika in   St. Kafo!  za  blagajnika. Tajnik je bil v 3. letu Citalnicuega obstanka iz prva ' Jos. Toukli, pctem pa Iv. Solar, sedanji Solski nad- ; zornik v Datmaciji.   Tudi v tem letu se je trudil di- ! lalnidai odbor, da bi se kolikor mogofie  gojilo pctje I v Citaliiici.   Dobilo se je dovoljeuje,  da so se smeii pripravuiki udolezevati pevskih vaj ia veselic.   Petje je vodit proti oiiikodnini g. Mailing. Napravilo sc je tudi v tem druSLvenem letu ve6 veselic.   Tudi jc 6i-taloidua knjiziiica  obogatela z  razlicnimi  knjigatni, ktere so daiovali gg. Toman, Voucma, Mat. Majar in diugi.
Pri obcnim zboru 7. decembra 1865 bil je Winkler jednoglasno izvoljeo za predsednika, denarnicar je postal Lazar ia Solar je zopet dobil tajniStvo, Tu-
Za vsote, ki dohajajo v poitno hntniluico kupi vodstvo driavne in dezelne obrestonosne papirje in drzavne obrestonosne sreLke.
Odpovedane vsote vlozonihglavnic, ktere ne presegajo 10 gld., izplacajo se ii-mul"Ionia, ko je doSla v to svrho nakazaica hrani laicnega vodstva, pri tistem pottaem uradu, ki ga je prosilec v pioSoji navodel.    '
Vsote od 10 do 100 gld. se izpladajo naj-kasaeje v 15 dneh, od 100 do 500 gld. v ednem rae-secu, od 500 gbf. naprej v dveb mesecih po dani od-povedi. Ako »e denar ne vzdigne v dveb mesecih po prcjeti nakazaici, treba je v tlrugic duti odpovud, da ae denar dobi.
Po§tni uradi se morajo /agotoviti, predno izpla-fajo, o istiuitosti osebe vlo2:iikove, ait o postavnnsti pooblasfienca. V ta namen primerjajo Iastn>rocni podpis na vloini kojizict i lastnorocnim podpi^oni na potrdilu za izpladane v^ote, ktero mot a vlolnik na dosli mu uakazuict napraviti. Y ta namen je tudi vve» deua ozuacuj.iia beseda, kii^ro mora prejemnik napt-sati na uasprotneui listu. Ako ni dokazaoa na tak na-cin istiuitoit ptejemnikova, us-tavi poltni nradnikpla-Icilo ter nazuani to vodstvu v B ft, ktero nazoani daj-ne pogoje izplaCila po posebnem ukazn.
Taka izplacila, kakor hranilniLne knjizi^e same, se lehko tretjim osobam odstopijo. Vta namen m nastopink, iu od^topuik podasta k poitneruu uradu iu napravita pro^njo do vodstva na brozpl.icuo jim iz-rocetsili tiskovinah. Ako si je nastopntk u^j psprej pridobil eduo vlozno kuji/ico, prepiSe vodstvo odstopnikovo glavnico v njegovo knjizico kot vlozeni kapital ter nnici od^topnikavo knjtzlco Vsak vlo2nik je dolzaa, da vlozno knjt^tco po preteku ttpravnega lota posijc v posebnem zavitku vodstvu na Dunaj. Vodstvo vpiSe obresti prera^onjene do 31. decembra prcj§njega leta v knjizica ter jo poslje vlozuiku ali pa osebi, ktero je vlo^nik kot s prejemnika iinenoval.
Vodstvo poStnih brauilaie kupuje za vloznike driavne, iu de^elue obrestonosne papirje in sredke. V to svrho mora vlozotk poloziti posebno pro§njo na tiskovini ] ? ta namen piedpisani, ki se dobtva brez-placno, in mora proSnji dodati branilnicno knji^ico. Vodstvo zapiSe znesek, ki se je porabii za naknp pa-pirjev, kot izplacilo v vlozno knjiiico, katero vrne s papirji vied vlozuiku, ali pa sbrani papirje v svoji de-uarnici ter daje vlozuiku poroStvo za njtb isti/iit >st in za odrezke (kupone).
Vodstvo potirja tudi obresti od branjenib pa-pirjev, jib vknjizi kakor 'vlogo in zvikSuje na tak na-ciu vloge strank. Z% nakup papirjev in za tirjanje o-brestij mora vloMk plaCati majhuo provizijo, pa ne v gotovem, aiupak vodstvo mu vknjizi to roajbno vsoto kakor izplacilo v vluzoo knjizico.
Opomniti, moramo da so dopisovanja v branil-niSnih zadevah proste postnine, kolekov in drugih pristojbin. Prosti so pa tudi dohodki iz obrestij po§t-ne braiiilnice prihodninskega in vsakega davka, ki utegne pozueje na nfega mesto biti dovoljeo. Vlo^na knjiziea se ne more djati v prepoved in se ne more dobiti na njo zastavna pravica. Co kdo knjizico zgubi, mora prositi drugo od branitnifinega vod-
di je takratni tajnik nasvetoval, da nnj bi se posku-silo po radovoljnih darilih toliko skupaf spraviti, da bi se za Citalntco kupil glasovir. V kratkem se je podpisalo v ta namen 100 gL, ktere so nekteri udje dati obljubili, vendar se takrat glasovir ni kuprl, te-mu6 pozneje. Tudi leta 1866. se je napravilo po na-vadi nekaj veselic, vendar ni mogel v tern &wa cital-nieni odbor tako vspe§no delovati, kakor prej§nja leta, ker se je §tevilo udov uekoliko skrcilo, bodi si, da so poinrli, bodi si, da so odsli iz Gorice ali pa, da so izstopili. Vsled manjSega Stevila udov in pa tudi zaradi tega, ker je vodja Villicus zapu^til stauo-vanje, kt*«ro je imcl od Citalmce in je bila ta primo-rana, iskati si novega gostaca, da bi ne ostali pro-stori prazni, treba je bilo raesecniuu Citaltiicaih udov za 30 kr. zveksati. Tudi se je z g. pi. Srahrloin po-godba zarad stanovanja nekoliko spremenila. Namesto da bi Citalnica od leta do leta stanovanje v najeia jemala, kakor se je to do takrat zmiraj storilo, po* godda se je s hiilnim gospodarjem tako, da je odsiuj stanovanje jemala le na cetrtletja.
Peti obfini zbor dne 13. decembra 1866 je izvo-lil Tomana za predseduika in Jeglica za blagajnika, za tajnika pa so odborniki izbrali izmed svoje srede prof. PIefer§nika. Tudi v tem drustvenem letu je priredila C.talnica ve6 veselic in zabav. Tu nam je Se uekaj drugega oraeniti. Citalnicni odbor prejel je 25. januarja 1867 od predsednistva druStva Concor-die pisanje v tem smislu, da bi se obe druStvi ze-dinili v jeduo samo. Odgovor na to pisanje hotel je predsednik Concordie imeti ie do 29. januarja istega leta. Cttaliiieni odbor imel je zavolj tega sejo 28. januarja in sklenil odborn Concordie poslsti pismen odgovor, da se Citalnica zarad marsikterih nzrokov s Coneordio spojiti ne more. Tri dni potera pa, dne 31. januarja, odpovedal je hiSni gospodar pi. Stabile Citalnici stanovanje in odbor je bil tedaj prisiljen,
stva. Ce se vloga v tridesetih letih ne tirja nazaj, pripade zavodu, ako se v celih 30 letih ni nic vkla-dalo in nic ven jemalo, ui obresti ni glavnice.
Dopisuie se pa lehko y vsakem jeziku, ki je postavno dopuScen v avstrijski dr^avi, tedaj tudi v nasem milem matruem jeziku, kajti tiskovine je tis-kaio vodstvo postnih hranilnic v vseh jezikih, ktere govore narodi v Cislajtaniji.
V kratkih potezab predoSili smo na§im Cestitim bralcem zavod postnih hranilnic z nado, da tudi na-§e ljudstvo se bode posluzevalo tega velevaznega za-voda, da bode nakladalo prihranjene novce pri zavodu, pri kterem imajo vIo2niki za svoje vloge, obresti in splacevanji: drzavno poroStvo. Uparao pa tudi, da mar-sikdo, ki igra na malo ioterijo, jo popusti in da na-loft denar, ki ga je do sedaj stavljal in zguoljal v :nali loteriji, na obresti pri postnih hranilnicah ter si na tak nacin postavi temelj k bodocemu blagostauju, in da s tem korakom doka^e svoji in dediceui istini-tost pregovora:
Zruo do zrna pogaca
Kamen do kainna palada.
Bo,.(l
Dopisi.
V Gorici, 13. decembra. — *Soca* je govorila slednjic v stevilki 45.1.1, o koristi in potrebi kmec-ke in obrtntjske posojiluice na osebni kredit Pove-data je tokrat, da v Gorici se nekateri gospodje resno pecajo s to recjo, in je dostavila 2eljo, uaj bi ujih prizadevanje ne ostato brezuspe^no. Danes morem poroLatt, da tiite besede uiso bile brez sadu, in da »mo danes vsaj za en korak blizji izvrSeuju lepe iu piepotrebne misli, dasi nam je le dolga pot do zad-njega cilja. Dobil se je moz, ki je v to svrho ze prod dalje casom deloval, ki pa ni bil uaSel potreb-nega od in ova. Zato je tugoval, da Sloveuci ne spo-znajo svojili teiav in potrebne poinoci, ali pa 6e jo spoznavajo, so tako iiemarni, brezupni in brez vsega ognja, da si ne upajo uic zuceti, Ko jc pa 6ital „So-ciue* besede, povrnil se mujeup, obudila sejeprejs* nja fii(»^t in v letosnji 11. stev. v Gorici izhajajoc'ega ^Gospodarskega listatf pojasnil iu priporocil je ie davno zuauo dobroto kmockih in o' ttuijskih posojil-ntc, katerih potrebnost se pa mora pogosto povdarjat i, da jo narod spozna in se za ustauovo take naprave usrii.
Gospod Pov§e je pokazal s tem, da utneje na-rodovo bedo in da jo cuti na dim srca; pokazal je da ji poztia tudi deioma lek iu da je pripravljen ga sestaviti. Upamo, da nas nada ue vara, ako prica-kujemo, da gospod vodja kmetijske sole zdaj ali pa koj o priloznera Lasu zbere okoli sebe lepo stevilo nioz\ ki so v resnici narodoi in ki po zadostnem pre-raiSljevanji in po^VKtovauji ustanovijo narodeu zavod, ki bo o lunogih prilikah branil posestnika iu obrtnika
Dalje v prilogi.
poiskati si do konca aprila novih prostorov, v Cital-nicno stanovanje pa je prislo druStvo Concordia. Odbor je potetn dobtl stauovanje v Scaletarijevi hi§t v semiuarski ul:c: zx 300 gl. najemuine na leto, kamor se je Citalnica s prvitn majem preselila. Piacevala je tu nekoliko tnanj najemuine, zato pa tudi tti imela ved prejsnjih lepib sobau.
Pri obcnein zboru dne 16. novembra 1867 bil je namesto odstopivsega Tomaua za predsednika izvo-Ijeu dr. Jos. Toukli, za blagajnika pa Jeglic, tajuistvo je prevzul Rojec, po njegovem odhodu pa Val. Klav-zar. Skrb novega odbora je bila, da se je za Cttal-uico kupilo nekoliko novega pohistva, ktero je bilo zeto potrebno. Ker Citalnica ni imela vec lepe dvo-raie, kakor v prejSnjem stanovanji, morala je vecje veselice dajati svujim udom v tujih prostorih, tako n. pr. Voduikovo besedo due 2. febiuarja 1568. Tudi je odbor oziraje se na deuaruo stauje uekaj 6italnicnih sob oddai v najem iu sploh jako ekouomicno posto-pal. To storiti pa je bil tudi prisiljen, ker stevilo udov se je bilo skrcilo na 64. Tudi je bilo jako potrebno, nektere tocke cilaluicnih pravil premeniti, kar se je tudi pri ob&iem zboru 10. novembra 1868 zgo-dJlo.
Takrat je bil za predseduika is&voljen  sedanji
soiski nadzornik Klodic, deuarmcar je ostat JegH6 in
za tajnika je bil postavljen Ernest  Klav^ar,  pozneje
y&, ko se je ta tajniStvu odpovedal, Fr. Hafner. Med
letom se je tudi Klodic zavolj  uekterih  surovih na-
padov nekega uda y pritozui  kujjgi odpovedal pred-
sedniStvu in citaloicni  podprcdseduik Lazar prevzel
je tedaj 6itaint6uo vodstvo do prihodnjega  obcnega
\ zbora, ki je bil 14. novembra 1869.
I          Tega zbora udelezilo se je samo 14 udov.   Na*
j stopila je takrat v iitainieuem zivljenji neka mladnost,
j ktvire uzrok je bilo neprimeruo stanovanje.   Tudi je
bilo stevilo udov jmmeroro,a, mujbno,  Pri ypUtvi ao *
jetne. Prepir med Ristifcevo stranko in vladno oastaja vedno huji in neznosljiveji. Postopanje vladne stranke uasproti opozieiji je preosorno in prestopa meje zakonitosti. Da ne bo to do-brega sadu rodilo, je naravno.
Zadnjic" smo navedii kot znamenje tnrske gnjilobe hitro odstavljeiije turSkih winistrov. Povod temu je, kakor se c'uje, v ozki zvezi z nevarno razburjonim duhom sultanovim, kateri vidi v vsakem bii&ijem svojega preganjaica ali izdajalca ali neprijatelja. Sultan premenjava vedno svoje tovarse in kricJ pogosto, da no5e deliti usode sultana Abdul-Aziza, kateri je bil — kakor znano — usmrten. V Turdiji nastane goto vo v kratkem kakSen prevrat.
Domafie stvari.
P. n. gospodom narodnikom, ki niso 8e pladali ceie narocuiue za tekoce leto, smo zapisali na zavitek da»a§nje«a lista, koliko so se na dolgu. Pro-sim > jih prav uljudno, naj blagovolijo posluti nam zazuamovane zncske §e ta tnesec po poStniti nakasuii-sah i napisom: Opravnistvo aSoee14 v Gorici, via della Croce, 4. II,
Prftteklo nedeljo smo iraoli jako Cudno vrc-me. Zajutra je na vzhodnih bnbih malo sneiilo, v Gorici je vlekel gotak jug, na furlanski strani je pa solnce sijalo. Popoludne se je vsul deL in je ob enem nekatere • krati poblisknilo in zagromelo, kakor po leti. Zacelo je vieme posuemati ljudi in si uapravtja uove postave; samo da bi nas trje ne ddale, kakor dosudanje.
Tudi v Trstu je bilo, kakor pi§e „K0itu»st", tudtto vreme. Po uofii nastopivsi inocni jug je zrak zelo ruzgrel in razteguol; dopoludue je morje take naiastlo, da je poplavilo in zulilo vec ulic, trgov, ka-van in magazinov ; po euej ui i popoludne je nastopila tenia, oblaki m imeli temno zarumtuelo barvo in za-Lelo se je grozno bliskati, urmett in treskati, take celo, da je mnogo ljudij strah popadel; to vreine je trajalo dobro uro, mei tern i putem se je zdaj pa zdaj ulil dez; ua vecer se je zopet bliskalo in grnielo ter so obtaki poSiljali mokri porod ua zemljo."
Grof Chambord pokazal je tudi letos, kako-druga Ida, svojo ljubezeti do ubogih in je postal me-stnemu gupanu 400 gld., ki naj bodo v prid ubogim gotiSkega inesta. Blago pofcetju uaj bi posnemali tudi drugt, ki so bogato obdarjeui s casuitn premozenjem, ter naj bi tako olajsali revo ubogih, ki je posebno po zimi silno veiika. Bog placaj dobrotniku!
Slovenska goriSka ditalnica priredi due 16. decembra 1882. ob 7. uri zvecer v drustveuih prosto-rih koncert z naslednjim sporedom: 1. Koiatovsky: Ouvertura, po jugoslovanskih napevih; svira vojaska godba. — 2. Giuma: Kje je meja"? — 3. Vecer ua Savi, zl. Zajc; svira vojaSka godba. — 4. Deklama-cija: Povodnji mo2, zl. Fr. PrtSireii. — 5. Hrvatski dom; svira vojaska gouba.—6. Igra: Krojac Fips.—7. Ljubica, stopaj; svira vojaska godba. — 8. Tombola in domaca zabava. — P. n. guspodje druStveoiki so tudi vabljeni k obcaemu zboru due 18. decembra t. 1. ob 6. uri zvecer, pri kterem se bodo obravnavali predmeti |>o tocki 20. druitveuih pravil ter se izvoii odbor za druStveno leto 1883.
Slovensko bralno in podpomo druStvo v Gorici ui ioielo preteklo nedeljo predavauja zarad premajhae udekzitve drustveaikov. — Za prihodnjo nedeljo, 17. t. m., je naznanjena domaca zabava in predavanjc ob 7. uri zvecer. Upati je, da bo udele-Ittev drustva dostojna. — Drugo nedeljo, 24. t. in., bo imelo druslvo ob 2. uri popoiudae obcni zbor, v katerem bo odbor porocal o diuStvencm delovanji v prvih devet mesecih njegovega obstanka. Pregledajo se m&um preteklega in proraLua bodocega leta ter se voli predsednik, 10 odboroikov, 3 uamestniki in 5 senatorjev za prihoduje leto. DruStveniki dobijo z va-bilom vred kratko poroCilo o ietosojem delovauji, pre-gled druStveuikov in izpisek dru§tvenih rafiuaov. Dm-stveni raiuot so razpololeni skoz 14 dnij z deuar-niCuiui duevnikom vred ia s pobotnieami v druStve-nih piostorih, da si jih vsak lahko oglcda. Skup-ni dohodki znaSajo v devetih mesecih 798 gld. 28 kr., stroSki pa 343 gld. 79 kr, tako da ostaja goto-vine i54 gld. 49 kr., ki so obrestonosuo ualo^eni.
Zastava slov. brain, in podp. druStva v Qorici- Dru§tveni odbor je r&zposlai v tern oziru rodoljubom po deieli sledeCe pismo. Pre&istiti gospod! Znano Vam je, da so rodoljubi ustar?ovili v goriskem mesttt slovensko bralno in podpo:no druStvo, v katerem se zbirajo rojaki nizjega stanu, ki so do seilaj bili v mestu popolnoma razkropljeui, da ne rccemo tgubljeni. Sedaj pa imajo v tem dru§tvu n a rod no ognjiSCe, krog katerega se zamorejo zbirati ter zaje-jaaU tojiko duSevno, kojikor tudi matcrijalao pomofi.
Gotovo je namen tega druitva po vsem blag in na-roda srefii posve6en, zato je todn*rtvo vn^io domo-Ijubne podpoie. L«po je u2e Stevilu unSih dtuStveni-kov (234), dni§tveno zaCetno premo2"iij.' dobio na-preduje, celo tfjegovo V(jli6anstvo je biagovoljuo po-darilo podporo 100 fr. na§emu podpoiiu'iiiii z:',logu.
Po piavil-.h in po 2elji druStveuikov, kakor tudi drugih spostovauih rodoljabov namera?a sedaj odbor diU§tvu pieskfbeti lastno zastavo — itarodiiotri-bojnico s podobo ss. apostolov Cirila in Metola, ka-tera si je druStvo izvolilo za svoja pationa. Pa to more odbor napraviti )•• iz radidainih doneskov, ker pudporni zalog je Se ninjhen in more le podpori one-sreeenih bolnih druStveuikov slu^iti. DruStveniki sa-mi pa ue zmorejo pntrebne vsate; ztto se v laoi odbor zaupljivo obra«k do prefiastitih domoljubnih go-spodov, d:i blagovolijo }iodariti kaj v ta iiameii. Vsak zuesek pobidatn> v juvnih listili in vsitki'iim darova-telju posebej; nasi ditistveniki pa bodo castitim da-rovateljem iz srca hvniezjii za domoljubno pomoc. Da-rove za zastavo sprejema s hvale^nostjo iidani
Odbor slov. bralnega in podpornega druStva.
Dr. Jo2ef Prapporti, upokojoni gimnazijski vortja in profesor, je prestavil v italijanski jezik Ko-zenn - Hardtov atlas za Ijiidske Sole na Primorskem. Karte (14 po stevilu) so prav lepe in zelo razlocne ter stanejo le 60 novcicev. Prestava je tocna, vendar pa pri nekaterih imeuih prevefi i talijanskn, Tako je prestavljen naS Trlglav v Tricorno in Du-tovlje v Dottogliano. Tudi Kandlerjeva iznajdba wMonte Spaceato* nnd Trstorn zlezla j(5 ia vsem Ita-lijnnom v kosti in mozeg, dasiravno Slovenci ta vrh leGabrovhrib imennjejo. — Ali bi no bilo dobro da se priredi tudi za Slovence ta Ij'idski atlas? PriporoC.ujemo to v prevdarek naSim gospodom pro-fesorjem in uiiteljem.
Karol Baar, c. k. okrajni feldvebel v Gorici, postal je policijski kancelist pri c, k. okrajnem gla-varstvu gorifikem.
Naznanilo. Narodna ditalnica v (Bovci bode imela dm- 27. decembra t. 1. ob 2. popolndne v dru-Stvenej sobani svoj redni letni obfini zbor s6 slcdefiim dnovnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. —2. PoroCilo tajnikovo. — B. Porofiilo knjii5ni8arjevo. — 4. PoroCilo blagajnikovo. — 5. Volitev novega odbora 6. DoloCitev Casnikov za 1. 1883. — 7. Prodaja <Sa-siiikov. — 8. Bnzni uasveti pozameznih p. n. udov. K temu zboru vse p. n. iide uljudno vabi
Bovec, 13. dec. 1882.                        Odbor.
TrLa§ki namestnik baron Depretisje biva! pretekli petek, soboto in nedeljo v Gorici, kjer je H|irejemal in vracal obiskovanja oziroma poklone. Obiskat je Ritterjevo dru^ino, s katero je v sorodu po krvi in dtihu, ki biva v mirne.jscm mestu, kakor je Trat. — Ob enem je bival v Gorici baron C a 1 i c e, na§ dezelan in avstrijski poslanec v Carigradu, ki je obiskal tudi svojega brata, posestnika v Fari.
Italijanska prestava na§ih sestavkov o go-ri§kem pokopaliSCi v Stev. 43. 44. in 45. lista je prisma ravno kar v hilarijanski tiskarni na svetlo in se prodaja po goriSkih knjigamah in v imenovani tiskarni pc 30 kr. Kogar zanima gospodarstvo gori-§kcga mesta ali kdor se hoce podufiiti o pogojih do-brega pokopnliS6a, naj knpico kupi, ako nima flSofie*. Za naprej naj si pa ,Soco" naro6i, da bo bral v izvirniku, kar je dobro.
Za vinorejee, ki so zmo^ni nem§kega jezika, je vre*den priporoCila plUuitrirter Weinbau-Kalender hv 1883. Von A.. W. Fieiherru von Babo. Kloster-neuburg In Commission bei W. Frik, Wien, 1. Gra-ben 27". Ta koledar statie 30 kr., ima 84 stranij v osmerki, vecpodob, poduCnje o razaih stvareh, ki so vinorejeu potrebne, in polaja tudi imena vinskih trf-cev v Avstriji. Za Gorico imenuje le enega: Paolo Schain en gros.
Livinski somnji na Tirolskem. C. k. kme-tijska druZba v Gorici naznanja, da z odlokom c. k. namestniStva za Tirolsko in Predirlsko so dovoljeni v Tirolih za meseca december in januar izvanredni ^ivinski somnji, da bodo mogli ljudje, kateri in je le-toSnja povodenj neizmerno Skodo napravila, vs&j 2i-vino prodati, katere ne morejo rediti. Prodajaii Re bodo konji, molzna in pitana 2ivina, ovce, pre§i6i. Somnji so zacnejo vsak dan ob 8. uri zgtitra in so razdeljeni tako-le: 15. dec. in 15. jan. vLienzu, 16. dec. in 16. jan. v Sillianu, 18. dec. in 18. jan. v Brunecku, 19. dec. in 20. jan, v Briksenu, 19. jan. v Kiensu. Kdor hoce kupiti lepo iivino po dostojni ceni, jo dobi na teh soranjih.
Interpelacija. Kakor znano, je c. k. okro2ni glavar Jelouschegg na istrskih otokih zapovedal, naj se priimki piSejo po starem-nepravilnem pravopisu, namesto da bi pravilnost tijih pisave napredovala, kakor napreduje vse na svetu. Vsled tega je zapovedal podrednim uradnikom in sluzabnikom, naj o pri-loioosti preiskujejo v tej zadevi krstae in druge koji-ge, ter je zazugal kazen tem, ki bi ne izpolnovali njefovega ukaza, Driavui j03la,neo 4r, Yit«*i4 p V
tem oziru interpeliral ministra, ali mu je ta naredba znaua, ia kaj misli v tej reft storiti.
Slabo maSdevanje. JoM. B. odToma^evpri AjdovSfiini je bii obsojen 16. oktobra t. I. od c. k. okrajne ;odnije v Ajdov§6ini na 6 duij zapora, ker ga je bil xntozil JoM Rutar iz Skiilj, da mu je hotel nekaj vuesti. Ko je sel.To2ef B. tisti veder inimo Ru-tarjfvega posestva, mu je priSIo na misel, da se hofie nad Rntarjom zmnSCevati, ker je bil zavoljo njega (ali no zavoljo-sebe?) obsojen. Stopi torej na Rutar-— jevo posentvo in mu pore^e 111 trt, oljubi ve5 sa-duuosnih dteves in mu napravi Skode za 34 gld. 30 kr. Zarad tega dejanja je bil JoM B. 1. dec. obso-jon od c. k. okro2ne sodnije v Gorici na 4 mesece te4ke jeCe.
RKa Sodi0 se glasi napis dveh lepih slik, ka-tei i je prineftla „Hrvat»kavi»aK, iiustrovan le-poisnanski list, ki izhaja na SuSaku blizu Reke, v svoji Stevilki od 15. listopada t. 1„ ki predoCujeti SoCin tok na razlicnih mestih. Piva ka2e SoCo kot precejsen a deroC potok, ki se spuSCa v trentarski do-liui, v kateri je videti pritliCnega drevja, Cez visoko pefiiue ter «e zbira peuec ia bobnec v skainati strugi, da biti naprej proti bolSki ravnini. Druga elika pred-stavlja divje krasui prkor pod Soli, kjer Soto med bkalimte steue vfeta mirno tece ter lluM Cloveku, da mu odnasa muo^ine drv v bliinjo Gorico. l^a bregu sedi slikar ne dalefi od drvarjev z lepim razgledom na SoLo, na kamnita bregova in na bukov les na obeli stianeh, ki ee hitro vzdigujeti. Lepi podobi lepih kra-jev, ki se v uarodni lepoti dajo merit s katerimi ko* h v julekih planiuah.
„Adria", spisal A. pi, S c h w e I g e r-L e r c h o n-feid. Z 200 UustracUami, 18 tehniSkimi podobami, 6 obrisi in z eno veliko zomljopisno karto (A. Hart ieben na Bunaji zalo^nik). 25 zvezkov po 30 kr. all pa cela knjiga 7 gl. 50 kr., krasno zvezaua 9 gl, — To deio, katero smo tudi veckrat omcuili, je zdaj do-vrleno. V pOHlodnjili zvezkih go Beuetko obiirno po-pisutie, potem pa sledi priklada, v kateri go ualmja zanimiv poduk o tiiaiki luki o naSih pomorukih go-sposkah, o izdelovanji ladij, o ribaratvu in drugih pomorakih redh. Nacrtl in podobo pa vzujenmo pod-pirajo razum. Celo delo zdru^uje zcmljepisni popis s potrebnimi podatki iz ob6e in kulturne zgodovlne, V vseh delili se ka2o lastna duSovna moc pisateljeva, ki ka^e ne samo sreCno in spretno roko v zanimivl pisavi, ampak tudi v obtth razmlsljavaujih ua razuih zgodovinskih postajah in spremembah. Pisatolj se je zares marljivo pripravljal na svoj posiil, ne le da je tudi vse popisaue kraje sain prehodil in ogledal. Za Hrvate, Dalmatince, sosebno pa tudi za Slovence v obLe in primorske Slovence posebe je to delo poucno in zanimivo tudi zarad tega, ker ozuacuje na tenko Trst, Reko, Istro in juzne obmorske pokrajiue slovan-ske. Knjiga je povsem vredna, da se tudi blovenski naobra^euci sezaanijo & ujo.
Trino porodilo
V Gorici, 5. do 12. dec. 1882.
Zita. PSenica hektoliter gld. 8. do 8.40  kr.
—  M hektoliter gld. 5.50 kr. do gld. 6. — Tursica hektoliter gld. 5. do gld. 5.50 kr. — Jecmen eel hektoliter gld. 4. do gld. 4.10 kr, — JeCmeo. peban hektoliter gld. 8.50 kr. do gld. .9. — Ovei hektoliter gld. 3.20 kr. do gld. 3.60 kr. — Ajda hektoliter gld. 4.40 kr. do gld. 4. 60 kr. — FiM hektoliter gld. 9. do gld. 10. — Rajz kviutal gld, 16. do gld. 26. — Otrobi debeli z zakljeui, kv. gld. 5. 40 kr. — Otrobi tenki z zakijem, kv. gld. 5. 10 kr. Mast. Maslo ku-hano, kv. gld. 96. do gld. 100 — Salo doaiace kv.— Salo ogrsko kv. gld. 82 do gld. 84 — Sianina (spell) kv. gld. 76 do gld. 90 Slaaiaa amerikanska kv. — Sir bolSki, start kv, gld. 100 do gld. 102 — Sir bol-§ki, novi kv. gld. 60 do gld. 62 — Sadje. — Ce» spe olupljene, kv. gld. 64 do gld. 68 — Fige suhev kv. gld. 20 do gld.  22 —  Kolonijsko  blago.
—  Kava, kvintal gld. 95 do gld. 180 — Sladkot kv. gld. 43 50 kr. do gld. 49 — TekoCine. Vino belo, kektollter gld. 17 do gld. 18 — Vino Crno, hektoliter gld. 18 do gld. 20 — Zgauje domace hektoliter gld. 44. do gld. 48 —- Olje iz oljk kvintal gl. 45 do gld. 74. — Petrolij v zabojih, kv. 25 gld. 75 kr. do gld. 26 — Petrolij vsodu, kv. gld, 23. 25 kr. do gld. 23. 50 kr.
Tr2na cena v Trstu 12. dec. PSenica,hektoliter gld. 10 50 kr. do gld. 11. »RS gld. 7 50 kr. TurSica od gl. 7 50 kr. do gld. 8 50 kr. Oves gld. 6 25 kr. do gld. 8. Rajz, kvintal gld. 12 50 kr. do gld 23. Sianina (Speh) gid. 75. Kava, kviutal gl«L 35 do gld. 135. Stadkor gld. 29. 50 kr. do gld. $4, Olje iz oljk, kvintal gld. 40 do gld. 60. Petrolij v sodu, kvintal gld. 9 90 kr, do gld. 10, il aabojih gl. 12 73 kr. do gld. 13.____________________
Listniott n^e^ai Stva. G^Lof. t Gor.: hval» za poslano? <wt»V>. prido priliodojid; spomii^ajte aq imsvefe-kr^t. -n G. F. P. iukaj: oprostite, da ana morali ie v drugo odio'iiti. — G. dopianikoma iz Sempasa in iz goriSke okolioe; p.or»Mmtt ^ihod^ie, -. J, dof. is^od kri $M« Prid«,
Poslanica*)
Da se pride v okom ponioti, zdi se mi po-trebho naznaniti gg. zavarovancem druzbe nA-zienda Assuuratrice", kakor tudi p. n. obcin-stvu, — da vse zadevc z Tsemi dolzuostmi in praviiami druzbe „Azienda Assiciiratrice8 — prevzela je nova jAsienda8, avstrijsko-francosko zavarovalno drustvo proti nesrecam in eleroeir-tnrniro nezgodam, katcra opiraje se na obilne kapitale, ponuja svojim ^nspodom /avarovauccm poroStva in vamosti, gotovo uic manjsih, nego jih vsaka driiga druzba more izpolmti.
Pocascen po glavnciu zastopstvn tega dm-stvu s poverjenistvom za Gorico in mejne o-kraje bom skrbel pazljivo zadovoliti spoStovane zavaiovalne stranke.
V Gorki, due 15. decembra 1582. _________                          JOSIP PINAUGI6.
*) UredniStvo ne sprejema za sestavko pod tern nasln-vom druge odgovornoati. ko tisto, ki jo zahteva postava.
I)bieka za gospode, decke in otroke.
Yedno gotova obleka na izbiro. Za
JESESSKf IV ZIMSEI CAS.
Za gospode, defike in otroke
zgornja suknja od 9—25 gold . cela ziinska obleka od 12—35 gold., zimska safcnja od 12—40 gold., ziwske nlace od 3.25—14 gold., cela obleka za decke od 6—14 gold, cela obleka za otrokf? o4 2—10 gold., zaprti plaid Sacco od 5,30-18 gold., ogriajalo za f nisi od».5<>—lGg.>ld., suknja za itaeuno- od f»5<>--14 Igotd*, plasft za ataeuno ©4 10.5ft—20 gold., no re- j mocljiv deievni plaSc od 12-11 gold., za deeke od 2—3 gold., gomase od 1.30—3 gold.
Za gospe.
plasc za dfi od 6—12 gold., zaprti plaSc Saceo od 6—It gold., zinaka ogrmjalka od 8—30 gold., — ziniika jopa dolman od Ki—40 gold., nepremoCljiv plaift za dekline od 3—10 gold.
Ignaeij Steiner v lioriei
nasprott nadskofijski pake!
Pri Bjem je tudi velika zaloga Tsakovrstne donmfip in tiije robe. Jia lop© iu trdno izvrSiter narodil daje poroitTO.
Oi,
Ferd. Woknlat
j                               v GORICI.
Nar vefia zaloga vo§6ilhih listkov sslrtven-skim tekstom za novo leto in druge prilo^nosti v vseh velikostih in po nar nizji ceni.
Prodajavci se is5ejo.
Primerna boiidna darila.
Ilustrovane • en ike
za hiSno m kuhinjsko pripravo
razpofiilja poitpiiie proste
H. TUBZANSKI NA DCJNAJI.
Sk!adiSC»* za tovarno, zalogo in razpoSiljavo.
Wien, Westbahnstrasse, N. 1.
Temeljita, pomoo |{ vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Oliranjenje zdravja
lj naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje »o-li krovice in krvi in nn pospeševanje dobrega prebav*
Menja. Najboljše za to sr«d«tvo jo
dr. Boža življensla balzam
V sladčičarni
toi-a tam k Co.
t Gorici. Via Seminario št 8                  I
je
izključna zaloga
vin pridelka pl. FABRIS-A iz Sv. Florijana v Brdth. Vino bnrgnndsko staro   ....   steklo po 70 kr.
n     "       n        ....       s       P<> 60 kr.
Pikolit prav star   ......       „     po 60 kr.
Kdor vzame več, se mu cena zniža.
JAKO VAZNO
vsakteremu za oCi.
Prava dr. White-jev2 voda zao^i od Trau-gott Ehihardt-a ˇ Grossbreitenbach-u v Tarin-giji (ThQringeD) slovi uze od leta 1822 po cfi-lem svetu.
Dubtva se stekleniea po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zatetti" Via nuova 27 in V Gorici tudi v Cristofoletti-jevi lekarni na Travniku.
Zahteva pa oaj se izrekoma samo dr. Wbi-tejeva voda za oLi od Traug. Ebrhardta. Nobeoa druga.
Odloraki iz pisem: Gospoiu Tr. Ehrhardfc-u. Za zadnjo po§iljatev Vase prave dr. White-re vodezao6i se Vam zabvaljujem in Vara z veseljem naznanjam, da sem popolnouia ozdra-val, ter le to 2elitn, da bi vsakdo, ki bolehnje na oLeh, vedel o tum tako priprostem in zdra-vilnem priporaoCku, ker je vreden, da se Siri bolje. ko je mogo5e (sledi narotilo). New-York (v severni Ameiiki), 4.11. 80. Juiij S( yschab, ki-parr Daije: Ktir je stekleniea Vase prave dr. W h i t e v c v o d e za odi pray dobro sluiila (sledi naroSilo). Siegbuig pri Koloniji, 18.11. 80. Hof-meister. predstojaik kaznilnice.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproSto in naravno zdavilo je pram dobrodojna pomoc in nt treba muogtb benedi, da so dokaze njihora cu'do-vita raoc. fie se le rabijo nekoliko dni, olajgajo in preienejo prav kmalu najtrdovratnlse ielodcne bolesti. Prair izvratno v-atrezajo zoper Iicmorojdc, pro J boleznim na jetrib in na Vra-nicl, proti drevesnim bolcznim in proti glistam^ pri Senskib mesecnih nadleznostih, zoper belt tok, boljast, zoper sreopok ter cistijo pokTrarjeno kri. One ne preganjojo samo oroenjenih bolezui, ampak nas obvarujejo tndt pred vaako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnib  lekarnicah na svetu;  za narocbe  in poiil'atve  pa edino v lekarnici  Clistofoletti V Gorici, V TftfStU v lekarni O. Zanetti in Gr. B. RoVlS. in   ; r lekarni Alia Madonna   v Korminu.                                 ]
Ena stekleniea stane 30 novcev.                                    !
Za bozicna darila
priporocam te le refii, vsc                            |
pravo pozlacenc a c. kr. eekin§kim zlatom!
Oi pravega zlata se ne razloCijo.
Urne verizice za gospode po
3 gld. 50 kr.
Urne verizice za dame po   .  .   .   .  .   5   n          „
Garnitura gumb (knoi'ov) za gospode po 1 ,, 80 „ Garnitixra gumb za dime po . . . . 2 „ 20 „ Garnitura: (brosa in ubani po) ... 3 „ 50 „ Braceleti za dame po  .......  3   „    —    „
Prstani iz pravega 6 karatnega s sumatrnimi dijamaiiti, ki se ue dajo lazluiiti od pravih dijarnaa-tov, vsak po
5 gld., 6 gld., 7 gld., 8 gld, 0 gld., 10 gld. a. v.
(Pti narociiu prstanov naj se za strokost prsta mera
prilo^i v zrezku papirja.)
Vse se razpoSilja po poStiiem povzetji. Ce se pa denar oaprej poSlje po poStni nakaznici, se blago pOSlje brezplainoi
p^" I»oro§tva je & let! ~%g
a W. SCHACK. Prva razpoSiljalnica:
Prag-Weinberge (na CeSkeni, Bobmen.)
PR0DAJ1
OGUA IN PEEMOGA
po znizanih cenah.
Ulica Usina st. 1.
Zivljenski balzam dr. llosoV odgovnrjn popoluom vsem tcm zahtevatn; isti o/ivi vse prebavawje, nareja zdravo '.n Hsto kri, in truplo dobi svojo prujinjo naofi in zdrffVjo zopet, Odpravlja vse teSko probavanje, oso-bito gujim do jedi, kislo riganje, napetosl, blje-vanje, kr&vieloM, zaslinjenr it, zlato zilo, pre-obte/eaje zelodca z jcdilf lui, jo gotovo in dokazano domade aredstvo, ki «e je v kr-- *'"Hn zaradi flvojega iz-vrstnoga uplivanja obdo raz§iriiu 1 velika sklonica 1 gl., pol sklenice 50. kr.
Na stotino pisem v priznanjo je na  ra^glod pri-pravljonih. Razpolilja «e na frankirane doplse na vse kraje proti poitnenui povzetju §vote, Veleociijoni gospod t
H topto zuhvulo Vain iiuznanjnm, da tui je po-polnem pomagal VaS dr. Hoza zivljennki balzam proti h inctidcoY trujujoei boloiini, to jc proti stranskemu vjedanju na prsih, zarad cosar Hem imel hudo napenja-nje in 2elod6ni krt';.
Odkar rabiin ta lek, sem popolnem zdruv in se dobro pofititim, kar se mi proj kljtlbu veej zdravniSki potnoCi ni mogto poareciti. Sprejmito toroj mojo arcno zulivalo, in priporocam to zdravilo v«mh, ki trpu vgled enake bolezni,
Trneny Onjezd                  Josip Tyrl, sodar.
MT SVARJENJE! -=K
Da se izogno neljubim napakam, zato proaim vse p. n. gg. naro^nike, naj povnodi izreCno dr. Rozov ziv-Ijenski balzam iz lekarne 11. Fragner-ja v Pragi za-htevajo, kaja opazil sem, da so narocniki na vec krajih dobili neuspesno zmes, ako so sabJevali samo zlrljenski balzam, in ne izrecno dr. Kosovega zivljenskegp balzama.
FfiTi k Rosa? iirljeisli him
dobi so samo v giavnej zalogi izdeiovaica B. Fragner-ja, lekania wk crnenm orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr, 200—3 V GOUICl: G. t'ristofoletti. Sekarniear: G. B. Pontoni, lekamifar. V OOLEJI. Bamaso d* Ella. V TKsTU: F, Prcndini, Iekarnicar; Cr. Foraboschi, le-kara>car J. Sewavallo. V ZAGREBU; Sigm. Mitl-baeb lekariiirnr.
Vse lekarne in vefiie trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerakej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI:
FraLko domade mazilo
zoper bule, rane in vneije vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali atrdijo, pri bu-lab vsake vrste, pri turih, gnojnih tokib, pri 6rvu ˇ prsta in pri nohtanji, pri zlezah, otcklinah, pri izma§^ cenji, pri mors?:; (mrtvi) kosti, zoper revmaticne otekli-ne in puttko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ocesa in potne noge, pri razpokanih rokah. zoper Hsaje, zoper oteklino po piku mrcuaov, zoper tekoce rane, odprte noge, zoper rak in vaeto kozo, ni boljicga zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (iftvba) se namaie na platneni robec in se pritisne na bolno stran. 6ez 4 — ti—}J—12 ur se naredi nov flalter. — Zaprte bule in o-tekliite se Intra ozdravijo ; kjer pa ven teCe, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in rauo o-zdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker s<? po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-. brani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (cruim prisadom); tudi bolefiine to hladilno mazilo potUii — Odprte in tekoce rane ae morajo prej z mlacno vodo miti, potem le le se mazilo nanje prilepi,
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za ulio.
Skuseno in po mnozih poskusih kot najzanestji-vejse sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem SB dobi tudi popoluo uze zgubijen sluh. 1 sklenica I gl. a. v.
M*i*g< iu-odgovoriu mimk; A.<rAtyW, - 'Aikt: .Hitojimska tiskama' -v *#L-------
A. Hartlebe*** Verlag in Wien,
Herverragendes Pracfit-Bcisewerk!
DIE ADRIA.
lutd—ud MMa k Birticii dtt Adrialisk Ita
iffliflFn.tteipF-LfircIeDlfl.
M't '.'00 kOnstlerischen Illustratianen,
tioUm) tuvhniMhen Figureit. Plitnen und ciner grosson
Karte des Adriatischen He&rcs und seinor
Gestadelr.nder.
50 Bo«tir.. «r. S tleg. geh. Prel» 1. 8. 50 kr. rr 13 M. 50 Pf
In offiKt-rutlem Ori*i.iaM'rachtT>i»n<le » H, ._ IG M. 20 Vt
Aurb in 3 JUlbVSnden * 8 ti. 75 tir. — C M. 75 Pf. oder
in !S tiefcr uagca « no hr. ~ Oo t'f.
Zu beziehen dnrch alle Bnchbandliuigea aus A. H«rtlefeea's Veriag Ir Wie«, l., Wallflschgaffe l.
Priloga k 50. številki „Soče."
z malim posojilom na osebni kredit velike zgube in mnogih stroSkov, katerim se kmet ali obrtnik brez posojilnice ne more ogniti
Tu pa ne morenio zumoldati na§ega dudenja, da je dobil g. PovSe med svojimi tovarSi,  goriSkirai de-ielnimi poslanci, tako raaio podpore, ko je nasvetoval, naj bi dezela priporaogla kizpeljavi takega podetja. Bit je tako slabo podpiran, da se v tem oziru ni mogel ganilt.   Iz tega naj posname narod aauk,  da ni res, da je vsak stan zastopan najbolje po  poslaucih svo-jega stano, ampak da vsak stan je najbolje zastopan po poslancth, ki potrebe tistega stanu poznajo in ki imajo srce in vol jo, da hodejo naroiiu poniagati. Posojilnice na osebni kredit so namenjene v prvi vrsti kinetu, posestniku, maleuiu in velikemu,   zauj so ne-izmerne koristi.   GoriSki  dezelni zbor je  Stel med svojimi poslanci lepo Stevilo posestuikov, ki se vendar niso ganili za posojilnico, katero je PovSe priporodal, ki je potrebna tistim, katere so posestniki zastopali. Ta zalostna prikazen je popolnoma ovrgla nadelo, da kmet mora voliti kmeta  in posestuik poiestnika za svojega poslanca. Vsakdo mora voliti tistega, ki zua ia ho da koristiti svojim volilcero.   Nodeino preisko-vati, kaki so bili uzroki, da so se nasi poslanci v tej zadevi tako vedli;  ali to moremo redi,  da marsikdo izrjjcd njih bi bil zgnbil katerega upnika in ugodnega glaaovalca, ako bi se bilPovSetov nasvet sprejel. Na-ravno je, da poslanec presojuje nasledek nasvetovane postave za so in za druge; to mu nikdo ne more za-meriti; zamerili bi se mu moglo in moralo !e to, ko bi osebno korist vise cenil,  ko kurist uaroda,   Tega pa vestui poslaud nikoli ne delajo,  temud uastala je med postt-nimt tnoimi navada,  da ne sprejemajo vo-litve, kadar vidijo, da nimajo toliko modi, dabimogli lastno korist zatajiti v prid ljudstva, ki jim bode ska-zati svoje zaupaoje.   Ki dvomiti,  da ko bi se poka-zale pri pribodojih volitvah na GoriSkem take raz-mere, bi vsak poSten mo2 se /ahvalil za kandidaturo in bi nasvetoval narodu kandidata,  o degar zvestobi se ne more dvomiti, Zvebtoba je poslancu neobhodno potrebna, ker kdor sprejme volitev, se molde zaveze, da node potegovati se in boriti za korist svojih vo-litcev.   NepoSteuo bi bilo,  ako bi se  kdo zato dal voliti, da bi vaioval svojo korist na Skodo obde ko-risti, da bi braoit v hiSo eksekutorju, katerega je za-alu2il.
Ce je bilo vedeoje bivSih poslancev Cud no, je vedenje uaS.h uasprotnikov na visokih stolih v Tr.stu in v Gorici Se dudnejSe, ker ti so se, kakor se spIoS-no govori, zarotili, da hodejo PovSeta vredi iz pri-bodujega dezelnega zbora, druge pa, ki liodijo vedno gledat na uro v Trst, da hodejo obdrzatt. Ali ti so eklepi naSih nasprotnikov, ki po postavai poti ne mo-rcjo kratiti tvojih pravie, drag! narod slovenski. Tebi je volilna pravica zagotovljena, nje st- trdno okleni in veil po svojein prepridanji inoze, ki imajo za te srce; ne daj se pregovoriti, ne daj se ostrasiti, ampak stoj trdno, kakor kraSka skala in tomioskt hribi, ker zdaj Bi boS postitjai za dolgih Sest let.
Z.
vega predsednika se je glasovanje trikrat ponovilo, vsakikrat je bil voljen dr. Jos. Tonkli, pa se le po detrti volitvi prevzel je predsedniitvo. Lzmed vo!je-nib odbornikov niso hoteli nektert prevzett odborui-fetva. Tajnik je bil v tem letu PovSe, blagajnik pa Jeglifi. Novi odbor s svojim predsednikom skrbel je dobiti (Jitaluici primernejSe stanovanje, kar se mu je tudi posreCilo. 8 1. noverabrom 1870 preselila se je Citabica v svoje nove prostore v hiSo g. Musine pri s?. Antonu, kjer je imela primerno dvorano za razli-{ne veselice in zbore. Tudi se je v teku leta 1870 stevilo udov pomnozilo in upati je bilo, da prifine za Lita!nico IepSa bodofnost. Omeniti mi je, da so si * onem eaau in tudi pozneje nekteri gospodje prido-bili mnogo zaslug za Citaluico, tako n. pr. ditalniCni pevovodja Hribar, ki se je leto za letom trudil oiitvi-ti slovensko petje ˇ gori§ki Citalnici, potem r&DJki dr. LavriC, ki je med drugim dijake poduceval v go-VorniStvu in §e vet druzih.
Pri obdnem zboru 16. decembra 1870 sta bila za predsednika in blagajnika Tonkli in JegliC zopet voljeaa, tajniStvo pa je prevzel najprvo Povse in za njim Kumar. V tem druStvenem letu napravil se je za CUalnico glediSni oder in odslej skrbela je 6ital-nica tudi s predstavljanjem gledi§nih iger za poduk in za zabavo svojih udov.
Za naslednje druStveno leto bill so 13. novem-bra 1871 zopet voljeni za predsednika Jos. Tonkli, za denarnicarja JegliS in izmed odbornikov za tajni-ka PovSe. Tudi v tem letu storilo se je marsikaj v prid in za razveseljevanje CitalniCnih udov. Omeniti hof m, da je 6italnica v svojih prostorih priredila meseca marca 1872 veselico na korist stradajofiih na Eranjskem in poslala v to svrho Teselifini dobodek, ki je znaaa) 1\ el io 40 kr.; kranjskemu de^elnemu Odboru,             f
V Gorici, 12 dec. 1882. Ko so se bili razobe-sili pred malo mcseci pa stenah in nad dmmi urad-niSkih  sob pri  tukajSnji  c. kr.  okrajni sodniji lepi ciuo politirani okvirji / izkljuftjivo italijanskimi na-pisi,  piito^il sem se bil v Vas. in liatu radi  tacega prezlranja  slovenske  narodnosti   ter sem  prosil ob en em,  naj slaviio vodstvo blagovdljuo doda na onih mestih napise oziroma vpise tudi v slovenskem jeziku, opiraje to mojo proSnjo in neovrgljivo resnico, daima c. kr. mestua delegiraiia okrajna sodnija skoro le 8 slovenskuni strankami oMevati, In zares-izemsi malo vlog, ki jib podaja pri reLeni sodniji goriskega mesta obdinstvo in ono iz ubdine LoLuik — so vse vloge, kojih se nabaie na leto nad 20,000, podaue od slo-venskih strank. Prva moja pritolba glede tacega pre-ziranja ni inida nobencga uspeba: stoprav druga, in to radostno objavljam, ni ostala enako prvi „glus upi-jodega v pusLavitt in je imela vsaj polovifien uspeh, kajti  dodali so se pri uekaterih  teh napisih — to-da le pri nekatetih in ue pri vseh — napisi tudi v slovenskem jeziku. Zahvaljevaje se za polovidno ustre- 1 go v tem oziru, ponavljam proSnjo v imcnu sloven* skega obdinstva, naj se slovenski napisi priloZijo tudi ostalim Se vedno le italijanskim napisom ter naj se tako zadosti prepravicm  proSnj! in 2elji obCinstva slovenske narodnosti.   Gojim nado, da bode gospod nadelnik refiene sodnije radostniiu srcem to storiti zaukazal, vedod, da razveseli s tem rod, ki je njega krvi. Enako proinjo stavljam i predsedniStvu tukajs-nje c. kr. okto2ue sodnije, v katere prostorih ae ne nahaja — ako se ne vSteva prepoved stavljena poleg one v italijanS&ni, da se v prostorih refiene sodnije ne Bine kaditi — noben nadpis v slovenskem jeziku I
—  Ubogi Sloveuec, tedaj le to smeS oziroma moroS vedeti, da se tain kaditi ne sine, in nic druzega ?! Ki ti treba vedeti, kje se u2e reSene vloge prepisu* jcjo, pravdini spisi hranijo, to^be in drugi spisi od-dajajo ? — TuLna mi intijka I Pad prehudo nivna se % naini na zemlji nasili odakov t Ako ne misli slavno predsedniitvo pristaviti slovenskih nadpisov pri vseh italijttnskih, naj zauka^e odstraniti Se 0110 nlovenski rod le sramotedo prepoved „kadenja-; kajti, de je slavuo predsedui§tvo (sicer po ,vsem napaduega) mne-uja, da slovensko obdinstvo um6 druge le v italijan-gdiui napravljeue uadpise, moralo bi bilo dosledno tudi misliti, da bi umelo i ono prepoved glede kade-nja, de bi tudi bila — enako vsem ostalim nadpisom
— le v italijanskem jeziku na stenah prilepneua. Do-dati pa italijauskemu i slovenski nadpis edino na o!!eni mestu, kjer se prepoveduje kaditi, pravi se slov. ljudstvo preziiati, de ne celd za norca imeti. Tega pa ne moremo in nodemo molde* trpeti. Nadjam se to-rej, da slavuo predsedniStvo svojo dolznost pripozna ter da zapove pri italijanskih i slovenske nadpise dostaviti.
Se eno imam, ki mi srce ^v.;; in ta je da sem irael destokrat zalostno priliko za aziti, da imajo nekateri ^upanijski in poStni uradi iia dezeli pedate z italijansko ali nem§ko vdolbljen ni vpisi. Ali ni smeSno, de ne Zalostno, ako so ugleda na pismu, ki ga izda 2upanijski urad v slovenskem jeziku, tik podpisa alovenskega iupana: „Podesteria di N.a ali pa „Deputazione comunale di It." ? — Opozarjam na to tualenkost nase obdinske maze in poStarje oa de-U\\ s proSnjo, naj si oskrbijo slov. pedate, kar jim je najlaglje iu z malimi stroSki mozno storiti zdaj, ker je v mestu ved poljskih 2idov — graveurjev ali rezarjev, ki jako v ceno taka dela izvrSujejo.
Lorak.
iu pogovoru povabljeni. Ko je od$ek vse pregledal in dulodil, na katere strani se ima cesta slriti, se je dolodda ctma po 50 kr. za vsak StirjaSki sezenj; po-seboj se je se obljubilo, da se drevje po vrednosti plada. Diiigim lastnikom se je ponudba koj izrekla, a do cikveuega oskrbniStva, katererau se najveS zem-ljiida porabr, arao vlo^ili pismena^ proSnjcns pistav-kom, da cestni odbor prosi odgovora, ker Ako cr-kveuo oskerbniStvo ponudbe ne sprejrae, bo dal cestni odbor zemljiSde postavno eenit.
Do tn smo prisli in ne dalje; ni crkvenemu oskrbniStvu, ni zasebnikom se ni zdelo vredno odgo-voriti do dan danes pri vseoi tem, da je leto dnlj pt-o§lo. Cestneiuu odboru se pa tudi ni zdelo siljeno, to malenkostuo red b postavnimi silarai poganjati, ker se je vedno nadejal, da dobi odgovor.*) To vidite, g. Kinzov, so ovire, ki depovanako cesto atiskajo, ne pa cestui odbor goiiSki. To v opravidenje cestnega od-bora in njega odseka za razSirjenje depovanake cento proti gore omonjenemu dopisu; vse diugo je izzraka vzeto, kar Vi g. Kinzov v Vaiem dopisu trdlte. Na svidenje.
Josip Fagauel, cestni odbornik, a ne cestnar
V Tolminil, 13. dec.—Novo UHtaovljono „tto-kodelsko bralno druStvo*' je imelo 9. t. m. svoj prv' redni obdni zbor. Predsednlk druStvu je g. Franc Je2, denarnidar g. Val. Tutta; v odboru so gg.: Ferd. Htrukelj, ob enem podpredeednlk, IvanGorielj, Franc Primo2id, Josip Kenda, ob enem tajnik in arhiv&r, in Franc ttutar. Koj po dokondani volitvi povzame besedo predsednik. ZaUvali se za izkazano mu zau-panje ter obljubi, da hode podpirali in zantcpati dru-Stvo ter je po svoji uoci voditi. V ivojem govoru pravi dalje, naj m nikedo ne spotika nad imouom dnifitva; ono je za vse, m kmeta, kakor rokodelca. Pad pa je za vsakega dobro In doltat, da pristopl in tako dtultvo podpira, Govornik je gorko polagal udom na srce, naj se mej seboj ljubijo in spofttujejo po bratovsko, naj drug drazega izhodbujnjo, ker le tako je obatanek drultva mogod. Onomni jih naj so tudi zunaj druStva spodobno vedejo, da bo imelo druStvo mozake in da bo tako Sirilo svoj vpljtv tudi na druge, ki se ne morejo udelezlti druStveuih pravic. Udom priporoda dalje, naj ufrvajo svoje pravici1, t. j. naj hodijo pridno prebirat liste, da ne bodo za-stonj narodeni. Posebno pa uaroda udom, naj se ne vedejo zoperno proti uze 20 let obstojedej nCitalnici% ampak naj jej prepustg tudi v bodode prvenstvo, da se obrani mir mej druStvoma, ker sloga jadi, nesloga pa tladi. — Nadejaje se, da se njegove 2elje obistine in da bo mogel zdaj leto 0 dobrem uspebu druStva porodati, konda svoj govor s trikratnim n2ivelo druStvo mnogo let !a
Po predsednikovem govoru se jo posvetoval odbor, katere dasnike naj druStvo omisli. Za zdaj ne je sklenilo, da druStvo narofii BSlov.Narodtt, hSoCo", 9Edinostff in .Novice"; BKres" in wl4Jub. Zvon8 se bota pa posojala. Kakor hitro se zagotovi obstanek druStva, t. j. da bo imelo nad trideset udov, narodi tudi druge slovenske liste in, de bo blagajnica dopu-Sdala, kupi si tudi kako dobro knjigo in si bo po ved iztisov dasnikov narodevalo, ki jih bo potem raz-deljevalo mej prosto Jjudstvo.—NemSkih listov ne mi-sli imeti druStvo ved od enega in steer „TribuueB in Se za to se naprosi „$italnica", da ga prepusti druStvu zastonj.
Pristopite torej, Tolmioci in okolidani vobilnera Stevilu, da bo druStvo cvetelo in svoj sad rodilo.
Iz Oseka, 5. dec. — % ozirom na dopls izza Sv. gore v St. 48. »Sode" 0 grgarski cesti prosim, naj bivse dal prostor naslednjim vrsticam.
Zc pred ved leti je nameraval cestni odbor go-riSki dobra dva ludaja grgarske ceste, kakor dopisnik pravi, razSiriti; ali bivsi d. g. vikar grgarski kot 0-skrbnik crkvenega zemljiSda, na katero bi se bila mo-rala cesta razSiriti, ni hotel po nikakem odstopiti po-trebnega zemlji^a. Na diugo stran pa ne kaie cesto Siriti, ker bi se skrivila in ker je na drugi strani cela vrsta murb, ki odkupovanje zemljiSda podrazi, med tem ko je crkveni svet gol.
Ko je priSel sedanji d. g. vikar v Grgar, jezu-panstvo proSnjo za razSirjenje ceste ponovilo in je ob enem zatrdilo, da od strani crkvenega oskrbniStva ne bo nobenih ovir, ampak da je vol j no odstopiti potreb-no zemljiSde za poStcno ceno.
Cestni odbor goriSki je na podlagi tega dopisa v svoji redni seji 7. nov. 1881. sklenil, da se cesta razSiri; ob enem je za izpeljavo tega sklepa poobla-stil mojo matenkost in g. Antona Kofola iz Cepovana. Due g2. novembra 1881. sva se podala na lice sveta na ogled in sva si najela kot zvedenca g. Gregorja Filipida, da se potrebno zemljiSde premeri, ceni, in da se z vsemi lastciki dotidnih zemljiSd sklene po-. godba, kajti po slavnem zupaostvu grgarskem so bili ) vsi lastniki zemljifid okoli iraenovaue ceste k ogledtt
Iz tomlnske okolice, 6. dec—Ker se je g. Danijelu Fajgelj-nu zljubilo oglasiti se proti mojemu dopisu v 46. Stev. „Sode", primoran sem spregovoriti Se nekoliko besed.
Moj dopis (1.) ni imel namena pikati all grditi koga, ampak (2.) tozil so in, da (a.) ni V Tomiuu prejSnjega petja ker (b.) nimajo pev-ci pevovodje, zarad katere okolnosti (3.) tudi na-rodna stvar pojeuaa, in de sem prikoncu dosta-vil, da (4.) ni bilo gled6 na takerazmere porodi-lo v HCerkvenem glasbeniku" res n id no in primerno, nisem a tem prav nid greSil.
G. Fajgelj je prevzel vodstvo pevskega druStva v najlepSem redu, pevci so bili tadas vai navduSeni za petje in tudi druStvena denarnica je bila dobro zalozena,  tako da ni nibde dvomil, da bode druStvo
*) Ali niso odgotorili lastniki ustmono, ko ate jim po-goje UBtmooo naznanili? — Ako je bil o torn zapisnik potre-ben, zakaj ga niate koj tisti den pri tiati priliki sestaviUv — Ako bi laataiki na sklope cestnoga odbora, da naj so plaSa. 20 odstotkov priklado z% cestne potrebe, ne hoteli odgovoriti* to je: ako bi narod ne hotel placevati coatnih doklad, ali bi cestni odbor tudi takrat kazal tako patrpeJljivost in bi Cakat cez eno leto? Monim, da no, Kakor 8© tore} ceatneiuu odbora mudi, da o praven^ tym do.W naloieni davek, taVansj bo tudi Btrog in Vii%t t iatirjevanji dolinih odgovoroir. Ceetoega odbora je dolJnost in se mi lost, da fkrbi po vsi no«i t% 4obro cwtp, Tako «of             f  *      ?9it torn
napredovalo.   In zares je §lo nekoliko easa §e nrecej I dobra eerkveno in narodno petje.  Toda to ni trajalo I doigo; ker g.  pevovodja se je pogosto   ujw.il in ni I priSel k vajara; ta je bil prvipovod, da so pevcizgu- f bili ^tojiftnje do njoga  in zgiujevaiio je, tudi veselje do petja.   Posktiaili so merodajui gospodje pripraviti g. pevovodjo ha pravo pot,  pa vse je bilo zastooj, kajtt prisel je zopet eas  jeze in pwtil je pevce na cedilu. Ztdoji jkssus je bil memla preteklo leto; ob-Jjnhil je g: Fajgelj gospodum ia pevctni za xrdno, da
-----------    zdjiet zaene podufievati; odlofii se dau in ura,  petci
oridejo tsi vneti, cakajo in cakajo, pa nic" ne ucaka-jb, ker g Fajgelj je bil Sel „ua Spaa** kakor so nek-teri trdili, na ukaz. Tako je koncalo prejfoje petje 7 Tdttdnn.
Ta je glavh* zaaluga g. Fajgelj-na, pevovodje toroitiskPga pevskega drustva; on je aajwi priporao-gel, da ni vec" aaradu' g;» petja, in da eitalnica, ki je sraiila pw$ dvugim v i/gled, ne more napraviti no-bene veswlice. Zagovarjatt takega raoza gotovo ni prav.
G. Fajgflj mtnda to  urn dobro cuti,  zato pa | tudi ui ˇ tern obziru crhnil taftedicf, aapak polemi- j zira le 0 cevkvem-m pctji. Pa tudi tain mil ni osodi j tialk^Sa, ker pjegova  tiditev, da se pri vseh vekkih niaSah poje, ni rcsni&w, kajti dsL 19. novembra 1.1. je bila siovesua masa na godino nase cesarice brez | petja (ojegov solo ae ne Steje za petje). Te maSe se j je udelezdo mnogo ljodatva, tudi innogo  gospode in vsi veterani.   Cela fera je  godrujala,  kakor  takrat, I ko jt» na bozicui praziiik orglam sapa (?) rifcntyjkaK j Sed&oje petje — 2 zenska ia 2 mozka glasova—za- j res ne zadostuje za tominsko farno cerkev; in §e ti | glasovi ae poredkoma slisijo.
Kar pa ae tiCe zmozuosti g. Fajgeljna in njego* vega napit'dovaoja v aiuziki, mu istuga uihce ncjem-lje, in tern hajse graje je vredeu, ako pri izvanredn.h j zmozuostih petje tako zanemarja.
Dostavek uredniStva. Glede na objavijene tri dopi^e, ki obravnujejo tolnrako petje, dovoljuje si uredmstvo sledeco opoinbo. Tri crkveuem petji je treba paziti na dve nti: a. na kompozicijo (u^las-beuje) in b. na iapeljavo. G. Fajgelj je v svoji obrain-bi pojasoi), da izbira za tominsko cerkev take kompozicijo, ki se nabajajo v zapisniku nemskega cecili-janakega drudtva. V ta zapisnik se sprejemajo le take kompozicije, ki se vjeroajo a c^kvenimi doloibami glede crkveiH-ga petja. Ko je g. Fajgelj v „Cerkve-liem glasbeniku" hvalil tplmiusko petje, je uajbrze tuiel kompozkije pred tximi in je hotel ppvedati, ka-ke prcmi se pojejo. Ce je res tako, tedaj se z g. F. vjemamo.—Dingo praganje je, kak6 se tiste pe-8mi -pojejo, ali kaka je izpeljava. Uredni§tvo 0 tern ne more soditi, ker nt slisalo nalastna uba.petja, o katerem je govorjeDJe. Ako je pa res, kar dopisnik trdi, da vcasih pri veJiki maSi poje pevovodja sam, mora se rcfii, da tako petje ne zadostuje za tplminsko faro, ki bi morala biti drugim za izgled. Y izpeljavi so torej poraaajkljirosti in v tern oziru ima dopisnik iz torn, okolice prav.                                                     ;|
Sieer pa se vrti dopis iz torn, okolice v st. 46.! na§ega liSta v prvi vrati okoli narodnega in ne okoii! crkveinega ipetja, in pp9ebnO'glefle narodnega trdi dajj ja cehalo, ker ni pevovcdje in ker se je loeilo crkre-j! no in citaluicno petje.-—Lepo bi bilo odg. pevovodje, ako bi se hotel truditi za narodno petje; 'gotovo bi s tern zasluiil hvalo in zabvalo celega tcga.—            ¦
Zadoji btavek, dasi ima nekoliko pelina v sebi,! govori veudar po na§em mneuji zadosti: jasno, da do-! pianika is torn, okolice ni za to, da bi koga zalii, ampak lerza stvar. za—narodno petje. Naj pripomo-rejo nase vrsti$e, da se v Tofmiaa duhovi pomirijo,| da se zdiuzijo, da se okrepijo, da sk'upno delujejo v[ teat ¦ ia ponos;tolmiqskega trga. Naj se pevci spet okle-1 nejo '?Yojega pevovodje in pevovodja .pevcev in ni .se j bati, da bi ne napredovali prav lepo v veselje vdehH poStenih tr^anov.                                                           :
h Vjpave, IS. dec. — (Brij in Donibrava) sta spadala tudi od leta 1601. naprej k prvaski ^upniji, kakor sem omenii v stevilki 48. ffSoCe.M Duhovoo oskrbovanje teb krajevje delil prvaski, jzupnik s kapla-hom na Vogerskemv zato je delil z -njim tudi dobdd-ke: 'ali zupuijskim . pravicam se nikoli'ni odpovedal glede tebkrajev. Vogersko ae je pa obnasaio v tej Badevi proti:Prva6ini, kakor jci«proti lisici, ki. gaje bila iz usmiljeuja sprejda v'svojo jamo. Eo-je bilv jami, se je zacel stegovati in §iriti;.paEatiin zbadati, dokler ni bila lisica prisiljeoa, da. jejanlo zapustila. Leta 1787. je patidu vogerske cerkve zahteval od vlade naj se kvartez iz firija in iz Dombrave odrece prfaskerim ^npniku innajseprisodi vogerskema du-Jbovttu ;.pa je bil. zavrnen, ker ojegova zahteva je na-sprot6valap©godbi,'katero-je-biri5klenil Vulpatus — Iisjak yiWl.
Pravne razinere;*o ostaletbiiej'tUdi naprej, kakor pri starein, ali ostala je tudi mrzuja, ki je bila enkrat za&ia, in ostalo je prizadevanje vogerskih pa-"tfouov, ifa br pridobilisVoji celkvi dbhodke iz Brija In bombtave.' Go'riSkoskofijstvo je bilo of tern dobro podaceno in je zuelo, da bi ee vecuiia prepirbin ko* uec storii, Zato je leta 18^2., ko. je liastopil vPrva-tm aovi zupoik M. M7 iz4aj? pdlok? s katecim jq
—fc^—AdTTT           1 Y—^>^—¦     ¦   ¦  ¦
1                                                                                          i
I Brij in Dombravo tudi v duhovnih* zadevah zdru^ito I I s prvaSko zupnijo, da bi bilo koncc vsch horaatij. ( 1 Vogerski patron je dosegel, da se je szvrsjtev toga j 1 odioka ustavila, in je zaLel to2bo zarad kvartez a iz I Brija in Dombrave, ki je bila za zupnika qgodao re-I Sena. PrvaSki 2upnik je med tern fosoin, ko je prav- I I da tekla, prejemal svoje dohodke iz imenovanih dveh'! I krajev po navadi. Xekaj dphodkov mu jebil vogerski I patron zadrzal; ali kojebila pravda koncana, je zup-I nika pismeno povabil, naj pride po sekvestrirani kvar-[ tez. 6 vseh teb reCeli se hrantjo zapisniki in listihe, I ki resnico spriiujejo. Ko je bila vpeljana 1. 1348. I zemljUka odveza, se je odkupil kvartez iz Brija in I Dombrave za prvuSko zupotjo in ae je to tudi vplsalo I v javne knjige.
I           Pa vse to ni niL pomagalo;  zastor.j je bi ne-
I pretrgani uiitek dohodkov, ki ga je imel prvaSki zup-I nik iz omenjeuih krajev, zastonj zemlj&ka odveza na I njegovo ime, zastonj skoHjski in vladni prqSuji odio-I ki, ki so zupnika bratiili, zastonj pogodbeno pis'.'io I od 1. 1601. Vogerei so si btli djali v glavo, da ho-I cojo iinrti Brij in Dombravo, naj vrfja k,»r Hocp ; za-I to je zatel vogerski patron t»zbo vnovic, ko je 1.1852. I dobil faro novi zupuik g. B. M Ministerstvo za nk I in bogocastje odloci (po upravni in ne po sodnijski I poti) z dapisom 15. nov. 1852., naj se kvartez (ah I njegovo odkupilo) iz Brija in Dombrave odvzaroe zup-I niji prvaski tu naj se podelizupuiji vogerski, ces da (je prvaSka iupnija, kakor kaLejo fa-j aije> katere so si omenjene gosposke I dale predlozi ti, skoz in skoz obilnoz idohodki preskrbljena in veliko bolje Idotirana memo vogerske. Tak je bil zace-I tek, razvitek in konec pruvde med Prva^no in Vo-I gerskim zarad kvarteza iz Brija in Dombrave. Iz te I zgodbe posnamemo pa lahko ta nauk, da ako bo pr-I va§ka iupuija kedaj bolj ubogu koyogcrska, bo sme-I la zahtevati Brij in Dombravo nazaj, ker le zarad j u b 0 s t v a in ne zarad p 1 a v 11 e p 0 d 1 a g e je bil I dotidni kvartez prisojen Vogerskemu.
¦ PV,   ¦"¦!¦                     gggggggg
j
!           Pred vsem pa bi bilo potrebno zagatiti — vsaj
( kolikor mogoCe — izvir, iz katerega prihajajo ikravi i prasci. Narod je treba pou^evati, od kod so ikre in j kje jih prasci dobivajo. Potovalni kmetijsln nSiterj I naj bi 0 vsakej priliki 0 tern govoril. Le poglejmo I malo po na§ih vaseb! Kje najveckrat najdemo svinjak ali hlev (koteu)? Tikoma straiiiSCa! Mi se je potem I iuditi, da so prasci ikravi? Oblastuije naj bi, ce ni I drugade, ljudi se silo primorale odstraniti prascc od j strani&. Muozemu kmetu bi bilo s tern pomagano.
Politi6iu pregled.
IZ LjuWjane 13. dec. Dovolite mi, da vain da-nes nekaj poroCam 0 kranjskih — prascih. Nasi die* tinarji so biii zarad okudnega mesa iu rieine alanine (speha) mud nami domatini zmerom nadobrem glasu; ali'njih slava do nedavna ni aegala crez meje njih ozje dtimovine. Kar je bilo tega blaga, vse je slo do-roa pod noL in z vecine se je tudi doimalega doma pouiilo. Nekaj let sem si je pa nkrattjska klobasa" pridobila csstuo prizuaoje tudi v tujem svetu. Ali itdkor sploh vse, kar je dobro in podteno, zaeeli so tudi naso klobaso paeiti in ponarejati. Okusna kranj-ska klobasa je pa vender obudila   pozornoit vnaoje-
^a eveta na nase prasce, in'zaeeli so pribajati svioj-ski kupci vde^elo, s prva bli^nji aosedje koio^ki, po-; tern tirolski, za njimi bavarski in zdaj uie eeld frau- :| coski -kupci. S prva sohodili le posami^ni, ali od letai
i do leta mnozi se njih Stevilo io, se v6 da, tudi ste-
j'vilo'po njih mtkupljeae in odvedeae iivati.   Bosebno
I!po dolenjskih cestah pomrkajo> sezdaj-pogostoma dol-(i ge vrste voz, obloieuih s kruleLimi debeluhi, katere!
:poteta zeleziiica razvaza krizem sreta.                          I
Kam je to vse€,  ker po tem potu lapi denarji |
I tfohajajo v deztlo. Z drage straui so pa tujci nam! doma^inom svinjino io slaniao tako;podraitli,   da soil
'nas: prav' obcutljivo zadeli.   Slanioo, katero smo prcj!
j kupoVali.po 50-54 s. ;kilo,   ptaciijem* zdaj po 70-76)
J-s. Eako -znaiuenita je pri nas prasicja mesarija, raz-M vidno je iz tega,   da se  na leto  in dan aakolje do!
jSOOO.prascev, camo pretektoga weseca iwveinbra sol]
I jih zabodli 1318. Klati se pa smejo jedino le t zne- j stnej kiaviiici iu vsaka zaklaua zival se preje natanko! pregleda, predno gre "na trg, da Ii je namrefi bilai zdrava ali ne.   Vsaka uezdrava izroci se konjedircu,!
j ki jo mora uniditi. CioveSkemu zdr4vju 'loiposebuo! vevarai rkrasti ^prasci, kajti jezoano, da se od! svinjske ikre,  ako je ziva prisla cloveku v ^elodec, I
¦potem v crevih razvije t r ak u 1 j a, velikanska glista,!
• ki mu dela easi nude boleciae. Lnnskega< leta. je biio v inestnej klavnici med blizu 8000   prascev 76 ikca-
I stib, ki so bili vsir pokoncani.  Prav je, da obiastnije
|- skrbe za- zdravje Jjudem, ki so njih varstvu izroceui, ali vender bi -se nam skoraj dozdevalo,   da je tako
[ neusmiljeno pokondevanje lkravih prascev .pretirano. Ne vemosicer, ali se prasci .pokonfiajejo se slanino ured ali ne. Ako se godiiprvo,. je gotovo nepotrebuo, ker v slaninvni• ftocaj nobeneikre, in ako bi tudi katera bila, mora poginiti, kedar se mast cvre.   Ne
I poznamo sicer doticuih postav,-aU alto one ukazujejo
^tako pokoncevanje, potem naj se pregledajo in ce je treba popravijo.
Ako pomislimo: 1. da se z ikiaviini- prasci po-
fkonca velika vrednust, ki je narodnemu gospodarstvn
j-izgubljeoa; 2. da je ikrava sviujina tecoa, okusna in pop0In0ma neSkddlj iva, ako- se do b r o p r e k d h a ali p r e p e fce; 3. da pri nas ni, kakor v Nemeih, navada jesti surdv e svinjine—ako vse to pomislimo, mendarje opravicea predlog, da naj oblastuije —. pri nas v. prtej vrsti mestno staresiustvo — premisljajo,-kak6 bi se dale naroducmu. gospodarstvn
[ i-esjti xnatae vtednost' ne dft bi zdravatvo a temkaj <
I trnelo,
Bitke z uma svitlim meCem v driavnem zboru so priftele. Ustavoverci ali levidarji so 2c nekaj dnij pred zacetkoui zborovanja po Casni-kih svetu naznanjali, da so med pouitnicaini znaSli nkameu mordrijanov". S tega poiatfjo bodo vsa socijaltia vpraSanja kar iz sveta zgi-nila; svet bode strmel nad modrostrjo leviCarjev. Taki in cnaki glasovi so odmevali iz predalov ustavoverskega ^aso^isja. A kaj sa spravili le-vi^arshi modrijant na dan ? Balon iz miljine pe~ ne, katcri takoj zgine, ce se ga fclorek re do-takne: stavili so predlog, naj zbomica izvofi odsek, katei'i bode seiitavljal in preresetoval na-Lrle 0 socijalnili vprasasijih. Fiimuoui iniDistcr jc- pa se pred tem predlogom naauanil, da bode vlada prcdMil'a ve6 nafirtov gled6 imeitovanega vprasanja. Sicer so pa jevifiarji oni predlog r sobotni seji ze preklicaii.
Financiiemu ministru je bilo dovojjeno t isti seji poWranje davko? za prve tri aiesece prihodnjega leta. Ustavoverci niso pri tej prliki nic razsajali, kakor navadno; le glasovali so proti onemu dovo\jenju po atari navadi.
V zboroici drz. poslancev se protreBiije iiafr't obrtnijske ipostate. Med govorniki ;se od-likujejo po^lanci desnice; posebno krasen in te-meljit je bil govor poslanca kneza Lichtenstein-a v tej zadevi. Ustawverci molfiyo; ne vemq, je li jim desnica sapo zaprla ali pa zbirajo mo6i za kaksno vzviseuo misel, s katero bodo hateli drzavo zopet re§iti. Le prvi dan, ko se je za-cela obravnava o tej postavi, so 0 nji sprego* I vorili, a uspebi onih govorov so bili zelo rnedli. I Ko je se :poro6evalec .grof Belcredi natanko raz> lozil vse ugodne nasledke, katere imajo obrtniki od nje prifiakovati, ter priporofiai, da «e preide v -razpravo posameznih §§., je bil njegov zad* nji nasvet z vsemi razen treh glasov s,preje(. Vlada hoee to postave vsakako ae pred B041' tern pod ^treho spraviti ter jo obrtnikoan zn novo leto v dar pokloriiti.
2elezniLni odsek -6^r#jel je podaljSanje postave 0 lokalnih ieleznicah za dve teti. -V tem casu bode po objjubi  trgovinskega ministra Pi* aota izdelaiu uova postava 0 tej /adevi. I          l>alje   pnpravlja  poIjed«lsko   miui8ter,3tto
naLrt postave, ki dc^ocuje dolgost dnevi^ega, dela, I postave 0 nedeijskem pofiitku, o-uporabi z^osk 1 in mladih delavcev fpri rudokop'ih in 0 uredbi bratova^inskih zaloznic. Iz tega je razvidooj da se sedanje ministerstvo resno tradi, ,da bi >o ' nstavovercih zavozen drzavni voz zopet na.pravo |;pot spravilo.
!          Ruski  minister  pi. 0iers>   ki  se bati  v
; Rimu,   je bil prejsoji teden  od   papeza   ?pre-
jet in je  obiskal  potem   kardinala  Jacobiniia<
j NjegoTpohod v'Berolinu ia drnga znamenja J^a*
! zejo,  da so se razinere  med rnsktm,   nemiklm
i iu avstrijskim dvorom zboljSale.   Med prVim in
aadnjim so bile razmere ,do zadajega Lasa  ne-
povoVjae.
Meje med Crnogoro   in Turoijo   po usidBJi
I voJ6ki niso se povsem poravnane in mendaltddi
ne bodo,  .dokler  ne  bodo  velevlasti s Tarcijo
resne besede govorile ali pa  dokler.^rabri Or-
I nogorci z mefiem v roki meje ne doMijovin tako
i vednemu'prepirn konec napravijo. ^Turfiija sicer
! vedno obljuboje, da hofie tudi to mirnim potom
j poravnati, a ze obljubo so take vrste, da se iz
I njih takoj razvidi namen, stvar po stari nayadi
zavle&i.   Glede: tega vprasanja je v tem sm|s)tt
Cniogora-poslaia'Televlastim «okrqinicoiS«pi?oinjo,
da bi seie enkrat rieSilo to mejno^Tpt^anje*
I       PoIitiCue razmera vSrbiji q|§j niC'kaj'pfi-