Duhovno življenje
Dl ICMAC AIDCC . I CTA CD X X A / ^	I
BUENOS AIRES - LETO 69	* + *
10
DECEMBER 2002
Od zgoraj in od leve:
1.	in 2. Na slovesnosti ob 100-letnici rojstva mons. Janeza Hladnika v cerkvi Marije Pomagaj. — 3. Predsednik ZS Tone Mizerit in prof. Neda Vesel Dolenc sta izročila priznanje v imenu naše skupnosti gospodični Vidi Čebron. Kot je znano, je ona leta 1946 odprla pot g. Hladniku do predsednika države, ki je na njegovo prošnjo izdal dovoljenje za naselitev | slovenskih protikomunističnih beguncev po drugi svetovni vojni v Argentino — 4. in 5. Možje in žene na dvodnevnih duhovnih vajah v Domu duhovnih vaj v San Miguelu. Vodil jih je dr. Alojzij Slavko Snoj, dekan Teološke fakultete v Ljubljani. — 6. Župnika Janez in Lojze Kržišnik iz Slovenije, ki sta bila med nami na družinskem obisku - sta maševala tudi
V Slom6l'r",Qrn ^nmi 1 nntom na 7a ctarčo vnHila \/7nnini coctanok
UVODNIK

Smo v krizi —
KJE JE IZHOD IZ NJE?
Lojze KUKOVIČA
% ~Tečji del sveta doživlja danes težko krizo. Tega \l nam vsaj v Argentini ni treba posebej dokazova-
V ti, saj smo v veliki meri celo njene žrtve. Kriza fti samo politična, gospodarska in socialna, čeprav prav to v tej deželi trenutno najbolj čutimo. Kriza je Predvsem moralna, ki je tudi eden glavnih vzrokov krize na vseh ostalih področjih. Če se pa še naprej vprašamo, kje je pa vzrok moralne krize, mislim, da odgovor ni težak: ta je v religiozni krizi človeštva. Zlasti zapadni svet, ki je v glavnem krščanski svet, vedno bolj izgublja vero v Boga. Kolikor bolj se pa izgublja čut za Boga, se pa naravno izgublja tudi čut za greh. Moralni red namreč sloni na veri in priznargu Boga, človekovega Stvarnika, Gospoda in Očeta, ki človeku Po glasu vesti in po razodetju daje smernice za pot, po kateri mora hoditi v tem življenju, če hoče doseči življenjski cilj in biti srečen na tem svetu. Tako lahko reče-mo, da ima kriza današnjega sveta svoj zadnji vzrok in razlago v izgubi čuta za Boga in kot posledico, čuta za greh.
0 tej izgubi čuta za greh je govoril tudi Janez Pavel II. v eni prvih svojih okrožnic iz leta 1984 in ki nosi naslov »Sprava in pokora". Eno krat-k° poglavje te okrožnice je naslovljeno: „Izguba čuta za greh." Od tu navajam nekaj *nisli, ki so vedno bolj aktualne.
Čut za greh — pravi pa-Pež — živi v neki meri v vsakem človeškem srcu. Zasidran je v človekovi vesti. Je v tesni zvezi s čutom za Boga, ker temelji na človekovem zavestnem in svobodnem od-^°Su do Boga, njegovega gospoda in najvišjega za-konodajavca. In kakor ni fnogoče popolnoma izruvati 12 človeka čuta za Boga, tudi ni možno izbrisati iz njega čut Za greh. Lahko oslabi, nikdar Pa docela ne umrje. Veliko pa ■jf znamenj, pravi papež, ki ^ejo, da je danes človeko-
va vest in v njej čut za greh, močno oslabel. O tem je bil globoko prepričan že papež Pij XII., ki je ob neki priložnosti označil izgubo čuta za greh kot n^gvečjo nesrečo današnjega sveta. Danes, 50 let pozneje, bi povedal isto, le še z večjo pravico.
Kateri so vzroki tega dramatičnega pojava? Po papeževih besedah je njegov prvi vzrok sekularizem, idejni sistem, ki tako poudarja človeka, da v njem ni več prostora za Boga. Človek da je središče vesolja. Prevzel se je zaradi velikih uspehov v znanosti in tehniki, da mu Bog ni več potreben. Človek neg ustvarja in uživa, ne daje pa naj se motiti kakim metafizičnim mislim o Bogu, smrti in večnosti. V zahodnem svetu je vedno bolj pogosto takšno mišljenje. Izginja čut za Boga in zato tudi čut za greh. Pri tem pa ni bolj srečen, ampak ravno nasprotno zmeraj marg. V tem doživlja
grenko izkušnjo, da sicer lahko gradi svet brez Boga, a da ga gradi proti sebi. Človek pač izhaja iz Boga in je zanj tudi ustvarjen, zato more le v r\jem najti svojo resnično srečo. Srečo že na tem svetu, kolikor je ta na zemlji sploh mogoča, popolno srečo pa v onstranstvu.
Čut za greh pomaga brisati iz človeškega srca tudi nazor neke modeme psihologije, ki trdi, da je vsega moralnega nereda v svetu kriva družba. Posameznik je bolj njegova žrtev, kot pa njega povzročitelj. Človekova svoboda naj bi bila v okolju, v katerem se odigrava njegovo življenje, tako zmanjšana, da skoro ni zmožen docela svobodnih dejarg, ne dobrih ne slabih ne kreposti ne greha. Spet drugi podlegajo nekemu bolj ali mar\j splošnemu mnenju, da moralni zakoni niso nekaj absolutnega, ki bi imeli splošno veljavo, ampak da obvezujejo le v enih okoliščinah, ne pa v dmgih, da so torej v drugih časih obvezovali, da-

BOŽIC S TEBOJ
Vladimir KOS
Marija je povila Božje Dete, Marija je rodila Jezusa.
Imeni vrisal sem v srca palete za barve, ki mi Božič jih nanaša.
Cim bolj se bližamo z leščerbo Nebesom, oj, z leščerbo, ki meče luč na sneg, in sneg se stiska h grudnovim drevesom, tem bolj se v meni spev votlin razlega.
Besede v prozi: dejstev kamnolomi.
Besede pesmi: lesk odkrivajo, ki skrit je, kot so skriti aksiomi...
Glej, vhod v votlino v zvezdnati svetlobi,
Božanski spev brez bobenskega hrupa; božanski spev brez neubranosti; saj v eni vseh votlin je mrak obupa ugasnil, kot ugasne bolečina.
in Angele, ki s pašnika žarijo, in — kot je prav — pojo o Jezuščku. Nekoč v Nebesih čul bom melodijo, in če jo bom s teboj, kako bo ljuba!
nes pa ne več. Takšno gledaige na moralne zakone seveda zelo omaja tisto zadrgo resnobnost, ki jo ti zakoni imajo. Končno mnogi resda dopuščajo, da greh obstaja tudi danes, da se pa ne ve, kdo in kdaj kakšnega zagreši in če ga sploh zagreši.
Čut za greh pa lahko oslabi tudi, kadar se govori, da je občutek greha le neka duševna bolezen, ki n^j jo zdravi psihologija ali psihiatrija. Še drugi pa smatrajo greh le za neko zunanjo prekršitev določenih zakonskih predpisov, ne pa za žalitev osebnega Boga. V teh primerih je izguba čuta za greh bolj ali marg prikrita oblika tajitve Boga. V resnici pa je greh prekinitev prijateljskega odnosa do Boga. K slabljenju in izgubi čuta za greh v širokih množicah ljudi nosijo pogosto težko krivdo tudi množična družbena občila, ki bodisi iz gole dobičkaželjnosti, če ne celo iz načrtne volje moralno kvariti ljudi, širijo med uporabniki nek lik človeka in nek način življenja, v katerem je izključen vsak ozir na moralne vrednote in moralna načela. Polagoma se v potrošnikih ustvari mnenje, da je tako nemoralno ponašanje nekaj normalnega in od družbe sprejetega.
Kdor pazno spremlja dogajanje v sodobnem svetu, bo več ali manj sprejel zgornje misli. To v naši Argentini vsak dan bolj jasno doživljamo. Čut za greh se vedno bolj zgublja in to tudi pri ljudeh, ki se imajo celo za poštene in verne. To velja predvsem za neka-
tera moralna področja. Mislim tu predvsem na peto, šesto, sedmo in osmo božjo zapoved. Človekovo življenje je vedno manjša vrednota: splav, umor nerojenih otrok, pri mnogih že ni več občuten kot strahoten zločin in vnebovpijoč greh. Ravno tako ne pobijanje drugih nedolžnih ljudi. Glede šeste zapovedi vsi čutimo, da samska in zakonska čistost hitro zgubljata svoj čar in svojo obveznost. Kar zadeva sedmo bo^jo zapoved, doživljamo, kako spoštovanje trge lastnine izginja iz dneva v dan tako v malem kot v velikem. Korupcija zastruplja vse sloje in vsa področja človekovega življenja, tako zasebnega kot javnega. In osma zapoved: dana beseda in obljuba imata vedno manj veljave. Naštevanja ne bi bilo nikoli konec.
Je kak izhod iz te moralne krize? Mislim, da je pot samo ena. Ista, ki jo je oznanjal Kristus ob svojem prihodu na svet. Spreobrnite se in verujte evangeliju! Rešitev krize je samo ena: iskreno se vrniti k Bogu, sprejeti, da je on naš Gospod in Oče in mi njegove stvari in rgegovi otroci. Da je le v vrnitvi k njegovim zapovedim možna rešitev sedarge krize. Vsi drugi poskusi bodo nujno prej ah slej propadli. Dokler se ne bo človek iskreno vrnil k Bogu in se odločil, da sprejme rgegovo gospostvo nad seboj, zlasti pa se prepričal o rgegovi očetovski ljubezni do človeka, toliko časa bomo še naprej hodili v temi ne vedoč ne kam ne kako.
BOŽIČ 2002
BOG JE Z NAMI
Jurij BIZJAK — koprski pomožni škof
„In Beseda je meso postala in se naselila med nami!" (Jn 1,14). Dragi bratje in sestre! Naš Bog je Emanuel, Bog z nami! Tudi letošr\je praznovanje Gospodovega rojstva nam to potrjuje. Naša prva skrb in naša glavna naloga pred to silno resnico mora biti: Kako odgovoriti na to Božjo bližino in na ta Božji izziv?
Ljubezen je mogoče povrniti samo z ljubeznijo. In Gospod nam Prihaja naproti z jasno besedo. Prva in največja zapoved je: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!" (5 Mz 6, 5). Z vsem srcem pomeni z vsem razumom in vsem znanjem. Z vso dušo pomeni z vso voljo in vsem hotepjem. Z vso močjo pomeni z vsem premoženjem in imetjem. To Je prva in največja zapoved.
Druga pa je tej enaka: „Ljubi
svojega bližnjega kakor samega sebe!" (3 Mz 19,18). Apostol Pavel potrjuje primerjavo „kakor samega sebe":	»Kajti še nikoli nihče ni
svojega telesa sovražil, marveč ga hrani in neguje kakor Kristus Cerkev" (Ef 5,29).
Zanimivo je razmerje med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bliži\jega: Boga je treba ljubiti z vso močjo, bližnjega pa kakor samega sebe! Kaj to pomeni?
Najprej Boga z vso močjo. Apostoli so pred velikim zborom odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati ko ljudi!" (Apd 5,29). Iz Jezusovih besed: „Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam" (Jn 15,14), je razvidno, da ljubiti pomeni isto ko poslušati in da je torej treba Boga ljubiti bolj ko ljudi in tudi bolj ko sebe. To potrjujejo tudi nasled-
nje Kristusove besede: »Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden!" (Mt 10,37-38).
Potem pa bližnjega kakor samega sebe: Tu imamo dve zlati pravili. Prvo pravilo je zapoved: »Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim! Zakaj to je postava in preroki" (Mt 7,12). Drugo pravilo pa je prepoved: »Kar nočeš, da bi drug tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš!" (Tob 4,16).
Novorojeni Kralj nam kliče v spomin: »Kralj jim bo odgovoril: ‘Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili’" (Mt 25,40).
Dragi bralci, želim vam polno Božje milosti za božične praznike in veliko Božjega blagoslova in dobrih del v novem letu! In naj bo naš Bog res Emanuel - Bog z nami!
Iz Družine
STEFAN, prvi mučenec
26. december
Silvester ČUK
v
y e od konca četrtega stoletja se takoj ^-za božičnim praznikom obhaja praznik prvega mučenca sv. Štefana. P njegovem mučeništvu poroča v svoji knjigi Apostolska dela, nekakšni zgo-d°vini mlade Kristusove Cerkve, evan-9e,ist Luka. Ni mu toliko do tega, da bi Stefana prikazal kot prvega mučenca, njegova smrt mu pomeni predvsem jZreden dogodek, ki je pripomogel k šir-lenju mlade Cerkve po vsej Judeji in Samariji in oznanjevanju krščanstva Ted pogani. Pri tem je glavno vlogo °digral apostol Pavel, ki je bil kot za-9rizen farizejski učenec navzoč pri Stefanovi usmrtitvi in je to »linčanje" odobraval.
Stefan je bil, kot beremo v Apostol-sk'h delih, eden izmed sedmih mož, ki bili pri jeruzalemskih vernikih »na °brem glasu". Apostoli so jim zaupali s u*bo oznanjevanja in dobrodelnosti Ted helenisti - grško govorečimi Judi.
Luka pred drugimi sedmimi možmi, izbranimi za to službo, označuje Štefana kot »moža, polnega vere in Svetega Duha". Božja milost je po njem delala velika dela, kar je pri mnogih vzbudilo zavist in sovraštvo. Diakon Štefan je s svojim nastopom in poslanstvom, kakor pred njim že Janez Krstnik, še bolj pa Jezus sam, osebnost, ki povzroča delitev duhov. Nasprotniki so tudi njemu, kakor Jezusu, naprtili proces pred velikim zborom. Tudi proti njemu so nastopile krive priče. Stefanu je božji Duh, s katerim je bil napolnjen, dal zgovornost, da se je pred velikim zborom odlično branil. To je tožitelje še bolj razkačilo. Štefanova usoda je bila zapečatena, ko je rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na božji desnici." Od jeze so ponoreli, ga pahnili ven iz mesta in ga pobili tako, da so vanj metali kamenje. To se je zgodilo pri Damaščanskih vratih. Tudi v smrti je bil Štefan podoben Kristusu: najprej je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!,“ preden je izdihnil, pa je z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!"
Značaj in pogum svetega Štefana so občudovali tudi njegovi nasprotniki sami. Helenistični Judje so ga pokopali in njegovo smrt iskreno objokovali. Ko je Savel ob srečanju s Kristusom pred Damaskom postal Pavel, si je Štefana vzel za zgled pri svojem misijonskem delovanju. Na Štefanovo, ki je bil za naše ljudi »drugi božični dan," ko so se obiskovali in si voščili (Božič je bil tako velik praznik, da ga je bilo treba obhajati doma!), so nekdaj v cerkvah blagoslavljali vodo in sol, ponekod_ (npr. v Komendi) tudi konje. Svetega Štefana najpogosteje upodabljajo s prizorom kamnanja, pa tudi kot diakona s kamni na knjigi, ki jo ima v rokah. Za patrona so si ga izbrali vsi, ki imajo opravka s konji, pa sodarji, zidarji, kamnoseki, tkalci, tesarji.
Kar precej Slovencev in Slovenk na današnji dan goduje. Ime Štefan (pomeni »venec, krona") je pri nas zelo pogosto. Ženska oblika Štefanija je tudi zelo razširjena med nami, podobno kot skrajšana oblika Štefka. Iz imena Štefan so nastali številni slovenski priimki (Štefančič, Štefe, Štefin, Štefko, Stepan, Stepančič).

O Svetem večeru
Jurij PALJK
"T^ T alašč smo v naslov napisali ISveti večer z veliko začetnico -L ^1 in tako morda naredili slovnično napako, a tokrat smo jo naredili zavestno, s^j smo mnenja, da je Sveti večer že sam po sebi velik praznik, pa čeprav s Svetim večerom mislimo na večer pred enim največjih praznikov.
Božič je namreč res dan, ko se kristjani spominjamo rojstva Jezusa Kristusa, rojstva učlovečenega Boga, „ki je prišel na svet, da bi svet odrešil*1, a je v naši, razviti zahodni družbi, predvsem pa v družbi, ki sloni na trdnih temeljih grško-rimskega in judovsko-krščanskega kulturnega in civilizacijskega izročila, gotovo več kot samo krščanski praznik. Božič je namreč v naši družbi postal praznik družine, je postal praznik, ki človeka uvede v prednovoletno in novoletno praznično občutje, na žalost pa je Božič postal tudi praznik nakupov in morda največji praznik potrošništva. Ko pa je to postal, namreč velik praznik potrošništva, nakupov in tudi razmetavanja denarja, je Božič izgubil svoje bistvo, saj je vesela novica iz betlehemskega hleva o rojstvu Odrešenika v bistvu tudi nekričavo sporočilo o skromnosti in tihem veselju. Prav pristne skromnosti in tihe sreče pa ni več v našem današnjem dojemanju Božiča, takega Božiča,
kakršnega nam ponujajo sredstva obveščapja, med njimi je televizija gotovo na prvem mestu, in nam ga vsiljujejo predvsem velika trgovska poletja, trgovci torej in vsi tisti, ki tako ali drugače vedno nekaj prodajajo, vedno nekaj tržjjo, da bi iztržili, da bi kovali dobičke, vedno večje kupe denarja. V naši družbi je torej Božič postal tudi praznik objestnosti bogatina, ki se revščine potrebnega in ubogega ne zaveda več, je tudi noče videti. In prav zato, ne samo zato, a gotovo tudi zato, je Božič v naši družbi tudi postal tako hrupen, tako kričav, tako razkošno, kičavo in go-bezdavo prazen.
Prav zato smo zapisali Sveti večer z veliko začetnico, saj je večer pred Božičem uglašen na tišino pričakovanja in druženja, je večer, ko se človek zbere v krogu svojih, v molitvi morda, če je veren, gotovo pa v krogu družine, ker ima pesnik zares prav, ko piše o tem, da je pričakovanje praznika večkrat lepše kot praznik sam. Tiho pričakovanje polnočne maše, med katero kristjan sliši veselo novico, da je rojen Odrešenik, je seveda svojevrstno doživetje, ki ga je vsak v otroštvu doživljal drugače, nekateri globlje, drugi v revščini, tretji v skromni, a duhovno razkošni pripravi na velik dogodek: na rojstvo Kristusa, na rojstvo Jezuščka, ki že zaradi samega
dejstva, daje novorojenček, v človeku ne more zbuditi nobenega slabega občutja, ampak milino, skromno zre-tje, povezanost v družini in še bi lahko naštevali.
Zato so bili Sveti večeri zares sveti in zato si upamo tudi danes zapisati Sveti večer! A tu trčimo že v problem svetosti, ko pa vemo, da današpjemu človeku ni skoraj nič več sveto, prav gotovo pa mu je svetih zelo malo stvari. Pa vendar ni res, da današpji človek ne more več občutiti posvečenih in svetih trenutkov, ki so in še danes označujejo tudi Sveti večer. Gre za tista lepa, zares posvečena stanja človeškega duha, v katerih se človek nenadno res zave tudi svoje minljivosti, odprtosti nečemu in nekomu, a tudi sosklacjja z bližnjim, še posebej z družinskimi člani, vidi svojo naravno umeščenost v prostor in čas, se zave svojih korenin, v polnosti doživlja trenutek sedanjosti in mimo ter spravljen s svetom in s samim seboj pričakuje prihodpje dni.
Tudi za to bomo letos na Sveti večer pustili škatlo, okrog katere se danes vrti domala vsako družinsko življenje, zaprto. Tudi zato bo televizija letos na Sveti večer ostala zaprta in bomo v zameno raje pripravili lepo okrašeno mizo, kar seveda ne pomeni, da bomo na mizo morali dati vse tisto prazno razkošje današnjih dobrot, ki smo jih že itak, hvala Bogu, vsi siti in nam jih v našem prenatrpanem vsakdanjiku ne manjka! Predvsem zato bomo na Sveti večer raje pozornost obrnili nase in na svoje bližnje, se morda spomnili časov, ko vsega potrebnega ni bilo veliko, a smo v zameno imeli še občutek za praznik, za tišino in notrapji mir, ki se je kazal tudi v tem, da na Sveti večer nikdar niso poslušali radia, gledali televizije, nikdar niso kričali, ampak se je vsa družina zbrala okrog priprave jaslic in božičnega dreveščka, pri pripravi na polnočno mašo, ki je bila začetek, a največkrat tudi vrh božičnega praznika.
Že res, da nam iz davni ne more več tako lepo zadišati božična potica, kot je takrat zadišala na mizi na belem prtu, ob doma narejenem adventnem venčku in prižganih svečah, a je tudi res, da si moramo tudi danes privoščiti razkošje tihega pričakovanja in prazničnega občutja, ki je edino vredno Božiča in Jezusovega rojstva. Privoščimo si tiho srečo Svetega večera in bo naš praznik lepši, doživet, vesel in se bomo znali tudi zato bližnjemu odpreti, mu podariti najprej lep pozdrav, nasmeh in šele nato iskreno voščilo: „Vesele božične prazni-ke!“
SLOVENSKI VERNIKI V ,,OSVOBOJENI" DOMOVINI_
Sveti dan v letu 1951
Tisto zimo je namedlo veliko snega. Kamnita kraška pokrajina s svojimi vzpetinami in dolinicami, z leskovimi grmi in temnikastimi smrekami, s stoletnimi hrasti in globokimi brezni v neprehodnih gozdovih, s košenicami in samotnimi Potmi ter s hišami, ki so se združevale v gručasta naselja - vse je bilo pod snegom. Milostno je pokrival nikoli zakopane kosti človeških trupel, ki so jih lačne lisice razvlekle po gozdovih. Zravnal je žrela globokih brezen, v katerih so trohneli pobiti, neimenovani in nesojeni, zatajeni in zamolčani. Sneg je pokril tudi druga priložnostna počivališča mrtvih, pobitih in raztrošenih po gozdovih kar tako, kjer jih ia doletela smrt. Nihče jih ni zagrebel in jim postavil znamenja na grob.
Sneg je pokrival strehe napol dodelanih hiš, ki so jih preživeli v naglici postavili na pogoriščih prejšnjih, da so imeli kam iti v zavetje. Pod snegom so bile ruševine nekdanje farne cerkve, šole ter strehe oddaljenih podružnic, od koder so se še vedno oglašali zvonovi.
Sola je bila kar v kmečki hiši, dvorazrednica, z dvema učiteljicama novinkama. To je bilo njuno prvo službeno mesto. Ničesar nista vedeli o preteklosti toga kraja; ne, kako so porušili cerkev in šolo ter požgali hiše, ne, kako so pobijali 'jedi. o teh stvareh se ni nihče upal govo-nti in tudi spraševalo se ni o tem. Celo otroci so vedeli, da se to ne sme.
Se marsikaj se ne sme: ne sme se moliti, hoditi k verouku ali v cerkev k maši. Prejšnji upravitelj jim je to strogo zabičal. n kdor to vseeno počne, je ničvreden člo-Vek, ..sovražnik ljudstva", in to mu je treba vsak dan povedati, da si bo zapomnil.
Otroci so vedeli, da to ni res, da je to narobe obrnjen prav. Doma vendar vsi molijo in hodijo k maši, saj nas tam učijo, kaj se sme in kaj ne. Le ta učitelj tega ne Ve in drži s tistimi, ki so pobijali.
A so molčali in si samo mislili svoje, ako so jim zabičali doma. Saj so tudi odrasli molčali in si samo mislili svoje, če s° hoteli preživeti. Že tako je bilo hudo.
Tile dve novi učiteljici pa hodita z njimi Vr®d na podružnico k maši. In z otroki in njihovimi starši vred nikakor nista videti mcvrednici in sovražnici ljudstva.
Učiteljici Darja in Olga sta zavzeto Pravljali svoje delo. O tem, kdo hodi k asi in kdo ne, kdo je prijatelj ali ,,sovraž-
Duh
Marta KMET
nik ljudstva", se pa ne z otroki ne z odraslimi nista pogovarjali. Ko sta še v mestu študirali, sta tudi tam smuknili ob nedeljah k maši, čeprav sta tudi onidve morali v šoli poslušati, kdo je ..sovražnik ljudstva". In za praznike sta se doslej še vedno odpeljali domov, kjer sta skupaj z domačimi veselo praznovali. Dotlej je bil božič dela prost dan.
V tem prvem letu njunega službovanja pa je prišel na šolo dopis, da bo odslej božič navaden delovni dan in naj torej obvestita učence, da morajo priti v šolo.
Upraviteljica Darja je brala dopis, ne da bi mogla doumeti vsebino. Kaj takega vendarle ni mogoče!
Kako more nekdo, ki je tako kot ona odraščal v krščanskem svetu - ne glede na to, kaj se je z njim kasneje zgodilo -kako more te praznike odpraviti!
Vendar se Darji ob branju dopisa ni stemnilo pred očmi. Teme je bilo v primerjavi s svetlobo, ki jo je poznala, tako malo, da je bila popolnoma zanemarljiva. Ena sama svetloba, sama svetloba je bila. Darja je odložila dopis na pisalno mizo in se zagledala v snežno belino zunaj. Okence je bilo majhno, pa je vendar vsa svetloba kipela vanj, da je napolnila prostor in držala človeka dvignjenega nad tlemi kakor v mehkem puhastem oblaku. Kipela je menda iz samega osrčja zemlje in iz človekove notranjosti, kjer ni nobene teme
več, kajti Kristus se je rodil! Odrešenik prihaja! Izravnajte torej svoje poti, spokorite se in se predajte Luči, ki nikoli ne premine! Ki vam bo svetila na vaših poteh, da ne zaidete. Ki greje vaše duše, da vam ni mar, če s premraženimi udi hitite v mrzlih jutrih k zornicam. Nikomur ne pride na misel, da bi raje ostal v topli postelji.
Darji se vrstijo pred očmi mrzla, z božjo milostjo ožarjena adventna jutra v domači župnijski cerkvi. Vsi sveti večeri in božični dnevi njenega otroštva in mladosti so se zvrstili pred njo in bilo je, kot da zopet okuša predokus nebes. Vsa srca so bila svetla, brez temnih kotičkov, kajti vse je razsvetlila Luč, ko so se očistili v zakramentu sprave. Niso potrebovali besed, drug drugemu so videli v srce. In povsod je prebivala Dobrota in na zemljo je legel Mir.
Darja je molče položila dopis pred Olgo, da ga prebere.
Druga drugi sta se nasmehnili. Bilo je v adventu, pa vsako jutro nista mogli k maši kakor v otroštvu. Vsaka je imela v razredu več kot štirideset otrok in kombiniran pouk. Tudi domov ne bosta mogli za božič, četudi bi bil prost dan. Zaradi slabih prometnih zvez sta potrebovali en dan samo v eno smer. Toda vseeno je v zraku lebdela melodija Svete noči, imel je priti Odrešenik, ne glede na vse, kar se je dogajalo.
,,ln kaj bova zdaj?" je namignila Olga.

,,Kaj bova?" je ponovila Darja. Obe sta bili mladi in neizkušeni, pa polni veselja do življenja in neobremenjeni s strahom. Darja je zložila skupaj dopis in ga potisnila nazaj v pisemsko ovojnico. Podržala ga je v roki:
,,Meni se zdi čisto brez teže. Kakor da ga ni. In tako bom tudi ravnala z njim. Ne bom ga vpisala v knjigo, kamor vpisujem uradne dopise. V spodnji predal pisalne mize ga bom položila. Čisto na dno, da mi ne pride več v roke."
Olga je širila oči in komaj zadrževala odobravajoč smeh.
„ln zaradi tega,“ je z jasnim obrazom nadaljevala Darja, „me ne bo niti sekundo pekla vest in ne bom mislila, da sem sovražnica ljudstva. To ti obljubim. Čeprav bom temu ljudstvu in njegovim otrokom zamolčala, kar bi jim po službeni dolžnosti morala sporočiti." Smejala se je. ,,Kaj pa ti misliš?"
„Oh, Darja," si je Olga s prstom odstrla solzo, ki ji je spolzela po licu, Jaz mislim, ob takih priložnostih včasih pomislim, da sva se v nepravem času rodili. Skušaš delati prav, pa veš, da bodo rekli, da je narobe. Ampak tudi jaz se bolje počutim, če delam tako, kot mi narekuje srce."
Proti večeru, ko so tudi popoldanski šolarji končali pouk, je Kajžarjeva Ivana pometala razred. Ko je vse poopravila, se je oglasila še pri učiteljicah:
„Lepi moji deklici," je pozdravila, „misli-la sem vprašati, če bosta šli z nami k polnočnici." Polnočnica naj bi bila pri podružnici, poldrugo uro hoda po stezah med grmovjem in kamenjem; snega je bilo do kolen.
„Vsa vas bo šla, ne skrbita! Mladi bodo šli naprej in se bodo menjavali, da bodo uhodili gaz. Po poti si bomo svetili. Naš je tudi za vaju pripravil bakli."
,,Naš" je bil njen ostareli mož in oče njunih otrok. Po navadi je molče za pečjo ružil koruzo ali pa je kaj rezljal iz lesa.
,,Seveda greva z vami k polnočnici," sta plosknili učiteljici. „Hvala, ker ste naju povabili. In hvala očetu, ker je tudi nama pripravil bakli! Tega res nisva pričakovali."
„1, kaj pa ne bi!" je bila dobrovoljna Ivana. Ni vedela, s čim bi učiteljicama še ustregla. Prvikrat bosta praznovali sami, daleč od doma in od domačih. ,,Pehar orehov vama prinesem jutri, da bosta spekli potico. Ali naj jo vama kar jaz pripravim?"
,,Hvala, res ni treba! Sami bova. In nekaj orehov že imava."
Lepo jima je bilo pri srcu, ker je Ivana tako materinsko skrbela zanju. Goste gubice so ji že razorale obraz, lasje pod nazaj zavezano ruto so siveli. Vedno je mislila le na druge.
Naslednji dan so Darjo v šoli presenetili otroci. Boječe so jo začeli spraševati ... boječe, pa vendar so si upali, saj so jo videvali v cerkvi pri maši in mora torej čutiti kot oni:
„Kaj bo res na božič šola? Moramo res na božič priti v šolo? Ali je to res? Ali res? Res?"
Darja je osupnila. Od kod jim ta vprašanja, je zamozgala v sebi. Z Olgo nista nikomur niti omenili tistega dopisa, še vedno je ležal na dnu predala, zdaj pa to! Morda je prišla vest s katere od sosednjih šol. Enorazrednice in dvorazrednice so bile kar na gosto posejane okrog, ustna sporočila so se pa tudi hitro širila.
Darja je bila v zadregi. Kaj naj otrokom odgovori? Da je dopis zaprla v predal?
Gledala jih je, gledala jih je brez besed, in otroci so brali in razumeli svojevrstni odgovor. Kar sami so ga povedali na glas. Ne preveč na glas, ker se zaradi učiteljice ne spodobi, ampak toliko pa le, da jih je
razumela in bo potem sama vedela, kaj napraviti, če zdaj še ne ve. Ali pa ne sme:
,,Mene že ne bo na božič v šolo. Mene tudi ne. In mene ne. In mene ..." Tako so se zvrstili menda vsi in Darja je mirno čakala, da so se zvrstili vsi, ki so želeli to povedati. Pri srcu ji je bilo toplo kakor vsakokrat v adventu nekoč doma in nehote se je zagledala v svojo podobo v otroštvu: z brati in sestrami gre v zgodnjem jutru po zmrzlem, uhojenem snegu za očetom k zornicam.
V očeh ji je žarel ta otroški sij, ko je koma( slišno odgovorila otrokom:
,,Ce pa vas ne bo v šolo, potem je pa ne more biti, kajne?" je zmignila z rameni. ,,Ne more biti šole, če ni otrok v njej," je > navihano pomežiknila.
Usta so se tudi otrokom razlezla v navihan smehljaj in čutila je, kako globoko so si oddahnili.
Učiteljici sta temeljito počistili stanovanje. V pečici starega štedilnika sta spekli potico. Zagrnili sta kuhinjsko okence in prižgali petrolejko, potem sta se preoblekli in sedli k večerji. Božični večer je bil. K petrolejki je Olga prislonila lepo razglednico z božičnim motivom. To so bile njune jaslice. Večerjali sta pražen krompir, zelje v solati in sveže pečenice. Vse to so jima podarili dobri domačini. Hrana je bila na živilske nakaznice, a takih dobrot na nakaznice ni bilo mogoče dobiti, pridelali jih pa tudi nista. Vendar so ljudje delili z njima vse, kar so sami imeli, čeprav niso imeli veliko.
„Sveta noč, blažena noč ..." je zato svetlo vztrepetala v njunih srcih in zaplavala skozi okence med vse te ljudi, ki so jima bili naklonjeni in prijazni. Sploh se jima ni zdelo, da sta v tujem kraju. Bilo je kakor doma, kjer vsi skrbijo drug za drugega, da nikomur nič ne manjka in da se mu ne , zgodi kaj hudega.
,,Božji nam je rojen Sin, Kaj se vam zdi, pastirci vi, Poslušajte vsi ljudje, Glej zvezdice božje ..." Vse božične pesmi, kar sta se jih spomnili, sta prepeli in njuna mala kuhinja je postala kakor majhno svetišče, ker se je v njej nastanil Gospod. Sami sta ga povabili in z veseljem je prišel.
Potem so hodili drug za drugim po snežni gazi s plamenicami v rokah. Že pred enajsto so se odpravili na pot. Nebo je bilo čisto blizu; samo stegnil bi roko, pa bi se dotaknil zvezd. Na zemljo so se spuščali angeli in duhovi vseh, ki so že zapustili solzno dolino in se preselili v raj - prekaljeni in očiščeni v trpljenju. Ne objokujte nas, so dali vedeti. Mi smo svoje že prestali, vas pa še čaka. A ne bojte se tistih, ki J vam lahko umorijo telo, duše vam pa ne I morejo umoriti. Pustite, naj delajo z vami,

jJ'djjjyjjj AjJUdiuJdid hiuIivjb
ZA DECEMBER
Zaščita otrok
pred vsemi oblikami nasilja
SPLOŠNI: Da bi ob sodelovanju družin in z ustrezno socialno politiko ščitili in branili otroke po vsem svetu pred vsemi oblikami nasilja.
Dragi otroci, draga mladina, mnogi ttied vami ste se danes zjutraj udeležili jubilejne maše v baziliki sv. Petra. Jezus se vam je podaril v evharistiji in vam s tem pokazal, da življerye dobi svojo polno vrednost takrat, ko postane dar za druge. Svetniki in mučenci, ki jih častimo v „večnem mestu", pa pričajo o tem, da samo skupaj s Kristusom lahko dosežete velike stvari in da ste samo z njim lahko srečni in osrečujete druge.
Na začetku novega leta ne smemo Pozabiti na tiste vaše vrstnike, ki trpijo lakoto, in na tiste, ki so postali žrtve grozljivih oblik nasilja. Kako bi tudi P^ogli pozabiti na številne otroke, ki jim jo bila odvzeta celo pravica, da bi se r°dili? Ko ljudje hočejo graditi svet ne ^eneč se za Boga in njegove zakone,
ustvarjajo vedno več trpljenja in krivic. S tem jubilejem nas Gospod vabi, naj popravimo te napake in sodelujemo z njegovim velikim načrtom za vsakega posameznika in ves človeški rod. Jezus potrebuje tudi vas za to nalogo. Sprašuje vas: „Ali hočeš biti moj prijatelj? Ali mi hočeš pomagati, da naredimo svet lepši in prijaznejši? Ali želiš biti priča moje ljubezni v Cerkvi in v svetu?"
Navdušeno recite Jezusu svoj „da“ in ponesite veselje evangelija v novo tisočletje. Zaupajte mu in hodite za r\jim. Trudite se, da bi vse pritegnili k njemu. Saj Jezus predstavlja tista Sveta Vrata, skozi katera bomo vstopili v Božje kraljestvo.
Janez Pavel II.
Jubilejno srečanje otrok, 2. januarja
2000
Božič — navdih za vedno večje spoštovanje do ubogih
MISIJONSKI: Da bi praznovanje rojstva Kristusa Odrešenika pomagalo ljudem vseh kultur, da bi
vedno bolj spoštovali male in uboge.
Papež Janez Pavel II., je pri splošni avdienci 8. januarja 2001 v nagovoru poudaril: služenje bližnjemu v ljubezni, povezano z vero in liturgijo, ni samo izraz človekoljubja, ki temelji na povezanosti vseh ljudi v eno človeško družino. Gre za več. Ta dejanja imajo globok religiozni pomen, so resnična in prava žrtev, ki ugaja Gospodu. To
kar hočejo - rešite duše! Telo je samo minljiva lupina.
Kakor vžigalice v škatlici so stali drug Zraven drugega v majhni, prenapolnjeni cerkvi. Hlevček v Betlehemu in v jaslih Dete. Vsa srca so mu bila odprta na stežaj, ■ahko je vstopilo. Ni bilo napuha, ki bi zaklepal vrata. Vse se je uresničilo:
Slava Bogu na višavah in mir ljudem
na zemlji.
+ + +
Jutro svetega dne je bilo pobeljeno s Snegom, hiše so spale. Tudi učiteljici sta rV.irno spali, šolskih vrat ni nihče odprl, 'kogar ne bo v šolo, sta vedeli učiteljici.
Kajžarjeva Ivana, ki je več vedela ka-Kor učiteljici, jima je pozneje pojasnila, da le eden od učencev pa vendarle prišel zJutraj pred šolo. Predsednik KLO-ja je P°slal na božič svojega sina v šolo.
Fant se je seveda takoj vrnil domov in Povedal očetu, da ni prišel nihče drug v 0 0 'n da je bila šola zaklenjena.
..Je že dobro. Razpravi se,“ je oče mirno dejal, kot da je tako prav. Mati pa
ga je dopolnila: ,,Kar oblečen ostani. Greva k deseti maši." Pred ogledalom si je skrbno zavezala židano ruto in ogrnila volneni pled. Potem je dahnila: ,,Pojdiva!"
Z očmi je poblisnila po možu. Ne, on ne bo šel, niti na sam sveti dan ne, ne upa si. Bog pomagaj vendar, pa ni slab človek in ni bilo v navadi, da bi se on koga bal. Kam ga bo to pripeljalo? In vse nas, se je zgrbila mati. Ne sme k maši! Kakšna narobe komanda pa je to!
Pa saj je svetel dan. Vsaj sin gre z njo. Pri podružnici se umirjeno oglaša zvon, njegova melodija je polna Svete noči; angeli so ostali še kar na zemlji. Bogu prepevajo slavo namesto tistih, katerih usta so umolknila. In sklepajo roke namesto tistih, ki si ne upajo več moliti.
Mati in sin sta molče merila pot, stopinje so škripale po zamrznjeni gazi. Saj je bilo od nekdaj tako, se je spomnila mati. Tudi Pilat je obsodil Jezusa na smrt, čeprav ni našel na njem nobene krivde. Iz strahu pred Judi. Tisti, ki ne verujejo v Boga, so se vedno bali ljudi.
Če premalo verujejo, se je popravila
ob misli na moža. Če bolj spoštujejo svetno oblast, katere pogubni napoj so okusili.
Mati je dvignila glavo. Bela planjava se je bleščala v soncu, temne smreke so mirovale v svojem veličastju. Narava je molče slavila Stvarnika. Vedno bo tako, je vedela mati. In od nekdaj je že tako. Ljudje pa smo nestanovitni. Toda Bog je neskončno usmiljen, saj je k nam poslal edi-norojenega Sina, da nas odreši. In ni prišel iskat pravičnih, ampak grešnike.
Tvojemu usmiljenju torej izročam, Gospod, svojo družino, svoj ljubljeni, trpeči in ustrahovani domači kraj in ves svet!
Amen! So brezslišno odgovorili angeli. Zvon je zdaj čisto od blizu povabil k sveti daritvi. Vsi verniki so bili deležni božjega obiskanja. Dano jim je bilo vedeti:
Ko se zlo čezmerno nagrmadi na človeka, takrat milost Božja v potokih lije nanj. In ga dviga od gmotnega k duhovnemu, od končnega k neskončnemu. Izniči vse pritlehne in minljive stvari. Ostane le Bog, ki je večen - in človek, če se trudi, da bi postajal vedno bolj Njemu podoben.
(Po „Družini“)
INICIATIVA SV. OČETA
NOVOSTI V MOLITVI ROŽNEGA VENCA
Papež Janez Pavel II. dodal pet novih desetk, „svetli del“ te molitve, in razglasil leto rožnega venca
Anton ŠTRUKELJ
Papež Janez Pavel II. je v sredo, 16. oktobra 2002, ob začetku 25. leta svojega papeževanja podpisal apostolsko pismo „Rosa-rium virginis Mariae“ (Rožni venec Device Marije). Hkrati je razglasil leto rožnega venca od oktobra 2002 do oktobra 2003.
Oba dogodka sta izredno pomembna. Najpomembnejša pa je uvedba še enega dela rožnega venca, ki obravnava skrivnosti svetlobe in se zato imenuje svetli del. Tako imamo sedaj veseli, svetli, žalostni in častitljivi del rožnega venca skupaj dvajset skrivnosti.
To veliko in presenetljivo novost papež že v uvodnem delu svojega apostolskega pisma lepo pojasni: Rožni venec Device Marije, ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju po navdihu Svetega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov, ki jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo. V
svoji preprostosti in globini ostaja rožni venec tudi v pravkar začetem tretjem tisočletju zelo pomembna molitev, določena, da obrodi sadove svetosti. Ta molitev se dobro uvršča v duhovno pot krščanstva, ki po dva tisoč letih ni izgubilo ničesar od svoje prvotne svežine in ki ga Sveti Duh spodbuja, naj „odrine na globoko", da bi svetu znova in znova zaklicalo, še več, „razglasilo" Kristusa: Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, kot „pot, resnico in življenje" Jn 14,6), kot „cilj človeške zgodovine, točko, v katero se stekajo vsa hrepenenja zgodovine in civilizacije" (CS 45).
Dejansko je rožni venec, čeprav ga zaznampje marijanskost, kar najgloblje kristološka molitev. V skromnosti svojih delov zedinja v sebi globino celotnega evangeljskega oznanila in je hkrati njegov povzetek. V njem odzvanja Marijina molitev njen nenehni Magnifikat za odrešilno učlovečen-
je, ki se je začelo v njenem deviškem naročju. Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se pustilo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v doživljanje globine njegove ljubezni. V |
služenje pomeni, da se zavzemamo za pravičnost, da se borimo proti vsakršnemu zatiranju in da ščitimo osebno dostojanstvo.
Cerkev si goreče prizadeva za pravičnost na vseh področjih človekovega življenja; nastopa skupaj z modernim svetom, v katerem je čut za pravičnost ponovno oživel v velikem obsegu. Cerkev je v zadnjem stoletju zelo razvila katoliški socialni nauk (Dives in miseri-cordia, št. 12). Temu nauku je dalo poseben zalet jubilejno leto, saj se je naslanjalo na biblično naročilo: ko je zadonela tromba svetega leta, se naj,,vsakdo vrne k svoji lastnini in povrne naj se k svoji rodovini" (Lev 25,10).
Berem, da je bila prva jubilejna naloga vrniti zemljo, ki so jo lastniki izgubili zaradi različnih ekonomskih ali družinskih stisk. Jubilej je omogočil vsakemu, da se je vrnil na idealno začetno točko. Dandanes bi vrnitev zemlje
lahko udejanili z brisanjem ali vsaj zmanjšanjem dolga nerazvitim revnim deželam.
Druga jubilejna naloga je bila osvoboditev sužnjev, v suženjstvo jih je prisilila revščina; zdaj so se lahko vrnili k svojim družinam in začeli novo življenje v svobodi.
V naših časih moramo stremeti k temu cilju vzajemne pomoči: najprej ubogi med ubogimi samimi; nato so k pomoči ubogim poklicani bogati; zatem delavci med delavci (glej ,,Nauk o krščanski osvoboditvi", št. 89, ki ga je izdala Kongregacija za nauk in vero).
Če bomo živeli po teh naukih, bo jubilejno leto obrodilo bogate sadove pravičnosti, svobode in ljubezni.
N. G.
SLOVENSKI: Da bi v poplavi potrošništva krščanske družine
ohranjale duhovne vrednote adventa in božiča.
Ste opazili spremembo? Pred nekaj desetletji bi v naši javnosti zaman iskali adventni venec. Danes ga vidimo v vsaki izložbi, trgovini, gostišču, banki... in kako lepi in iznajdljivi znajo biti! Veseli smo te sproščenosti, hkrati pa se vprašujemo: Nam ta domiselnost res prikliče v spomin duhovno vsebino adventnega časa, sporočilo božiča? Zaslišimo adventnega pridigarja svetega Janeza Krstnika in njegov klic: Spreobrnite se!?
Ali pa vsi adventni venci, božična drevesca, jaslice, zvezde itd. imajo samo en namen: zbuditi v ljudeh potrošniški nagon in tako podpreti tiste, ki imajo že tako in tako vsega dovolj.
Ni praznovanja brez neke slovesnosti, obdaritve, pozornosti, a vse mora biti v pravi meri. Vsaj krščanske družine naj znajo to pravilno oblikovati.

premišljevanju skrivnosti rožnega venca venijoč zajema polnost milosti, ki jih tako rekoč prejema iz rok Odreše-nikove Matere.
Papeževa naj ljubša molitev
Sveti oče svoj osebni odnos do te častitljive molitve takole opisu.je: „Že od mojih otroških in mladostnih let je ta molitev zavzemala odločilno mesto v mojem duhovnem življenju ... Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogo skrbi sem položil v to molitev in v njem vedno prejel okrepčilo in tolažbo. Pred štiriindvujsetimi leti, 29. oktobra 1978, točno dva tedna po izvolitvi na Petrov sedež, sem tako rekoč odprl srce, hi dejal: ‘Rožni venec je moja naj ljubša molitev. Je čudovita molitev, čudovita v svoji preprostosti in globini. Hkrati more naše srce vključiti v zaporedje skrivnosti rožnega venca vse dogodke, ki sestavljajo življenje posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva; osebne izkušnje in doživetja bližnjega, posebej tistih ljudi, ki so Ham n^jbližji, ki so nam pri srcu. Tako v preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja.’"
Sveti oče goreče želi, da v raznih krščanskih občestvih posebej cenijo to molitev. Zato razglaša obdobje od letošnjega oktobra do oktobra 2003 za leto rožnega venca. To pastoralno navodilo zaupa pobudam posameznih cerkvenih občestev. Z pjim noče ovi-r&ti pastoralnih načrtov krajevnih Cerkva, marveč jih dopolniti in globlje utemeljiti. Papež zaupa, da ga bodo sprejele z velikodušnostjo in pripravljenostjo.
Skrivnost svetlobe
Slovenski prevod apostolske spodbude Rožni venec Device Marije je v Pripravi in bo v najtanjšem času izšel. "saj tukaj vsaj na kratko predstavimo novost, Id jo je papež sednj predložil vsem vernikom v molitev. Če preide-010 °d Jezusovega otroštva in skritega življer\ja v Nazaretu k njegovemu Javnemu delovar\ju, nas premišljevanje v°di k tistim skrivnostim, ki jih more-1110 na poseben način imenovati ■'Skrivnosti svetlobe". V resnici je cestna Kristusova skrivnost svetloba. Unv je »luč sveta"1 (Jn 8,12). Ta raz-Sežnost pride do izraza zlasti v letih
njegovega javnega nastopa, ko oznanja evangelij o božjem kraljestvu. Sedanja oblika molitve rožnega venca teh razsežnosti ne upošteva, saj od njegovega otroštva preide kar na trpljenje. Papež želi krščanski skupnosti pokazati pet pomenljivih trenutkov tega Jezusovega življenjskega obdobja. (Naj pripomnim, da ikone vzhodne Cerkve te dogodke vedno slovesno prikazujejo.) Vsaka od petih skrivnosti je razodetje kraljestva, ki je v osebi Jezusa Kristusa že prišlo. Skrivnosti svetlobe so: 1. njegov krst v Jordanu, 2. njegovo razodetje na svatbi v Kani, 3. njegovo oznanjevanje božjega kraljestva s klicem k spreobrnjenju, 4. njegovo spremenjenje na gori in končno 5. postavitev evharistije, kot zakramentalni izraz velikonočne skrivnosti.
Kako in kdaj naj molimo svetli del rožnega venca? V posameznih deset-kah dodajmo vzklik: 1. ki je bil krščen v Jordanu, 2. ki je v Kani naredil prvi čudež, 3. ki je oznanjal božje kraljestvo, 4. ki je na gori razodel svoje veličastvo, 5. ki je postavil evharistijo.
Odkriti zaklad
Rožni venec lahko molimo vsak dan. Mnogi to hvalevredno delajo. Bogoslužno leto in različni dogodki v življenju kar sami po sebi dajejo prednost tem ali onim skrivnostim rožnega venca. Po uveljavljeni praksi sta ponedeljek in četrtek posvečena veselim skrivnostim, torek in petek žalostnim ter sreda, sobota in nedelja častitljivim skrivnostim. Kje naj bodo uvrščene »svetle skrivnosti"? Glede na to, da se častitljive skrivnosti kar zapovrstjo ponavljajo v soboto in nedeljo in da je sobota že od nekdaj posvečena Marijinemu spominu, se zdi papežu smiselno, da veseli del s četrtka prenesemo na soboto. Tako ostane četrtek prost za premišljevanje svetlih skrivnosti. Postavitvi evharistije na veliki četrtek sledi Jezusovo trpljepje in vstajenje.
Sveti oče Janez Pavel II. sklepa svoje apostolsko pismo z željo, da bi molitev rožnega venca zopet odkrili kot dragocen zaklad, kot prijazno verigo, ki nas priklepa na Boga, kot mogočno molitev za mir in za družine.
Naši misijonarji pišejo
Iz afriške države Togo se nam je 24- oktobra oglasil frančiškanski misijonar p. Pepi Lebreht:
... Včeraj sva zopet prejela novo številko »Duhovnega življenja". Zar\jo, kot za vse ostale, sva Vam zelo hvaležna. Za naju je to spodbudno duhovno branje in pa živa vez s Slovenci v Argentini, ki ste v tem času tudi krepko preizkušam.
Nato nam na kratko poroča o misijonu, kjer dela v ekipi s p. Milanom Kaduncem, tudi frančiškanom.
V	Nadobi smo 27. septembra začeli kopati temelje za novo cerkev. S podjetnikom, ki jo bo gradil, smo podpisali pogodbo o gradnji. Z njim sva z Milanom že delala. Poznava njegov način dela, dobre in slabe plati, zato upava, da bo gradnja normalno potekala.
Prav te dni smo zvedeli za spremembo osebja pri sestrah. Dve sestri odideta, dve novi bomo pa dobili z juga Benina. Predstojnica skupnosti bo ostala ista. Sprememba je dobrodošla in boleča hkrati.
V	osnovni in srednji šoli začenjamo s poukom o verstvih, v župniji pa z župnijskim veroukom v francoščini in v domačem jeziku tamberma. Hvala Bogu, imamo letos dovolj katehistov, tako da bomo verski pouk lahko dobro organizirali.
Dopoldne sem bil tudi v vasi, kjer začenjamo ustanavljati novo krščansko skupnost. Veliko jih je bilo, so zelo veseli in odprti Božji besedi. Bomo videli, kaj bo iz tega nastalo. Ker nimajo pitne vode, bomo z denarjem, ki se je nabral med dopustom v Sloveniji, v sušni dobi začeli kopati vodnjak.
Po verouku so me povabili na kosilo. Krožnikov in žlic tokrat nismo imeli. Dobre polente z omako in mesom smo se lotili kar z roko. Ponovno sem odkril, da je z golimi prsti zelo težko jesti vročo polento. A vse je mogoče tistemu, ki mora in ki hoče.
Najlepše pozdrave vsem Slovencem v Argentini.
P. Milan Kadunc in Pepi Lebreht,
frančiškanska misijonarja
SVETNIK, KI JE USTANOVIL ,,OPUS DEI"
SV. ESCRIVA DE BALAGUER
Slovesna kanonizacija v Rimu
■ % apež Janez Pavel II. je minulo nedeljo, 6. t.m., na posebni slo-vesnosti za svetnika razglasil ustanovitelja znane cerkvene organizacije Opus Dei Josemaria Escriva de Bala-guerja pred več kot 300.000 romarji iz 84 držav, ki so preplavili Trg sv. Petra. Slovesnosti ob posvetitvi se je poleg nepreglednega števila vernikov z vsega sveta udeležilo tudi veliko število politikov iz mnogih držav ter najmapj 400 škofov in kardinalov. Nedeljskega bogoslužja v Rimu se je udeležil tudi španski zdravnik Manuel Navado Rey, ki je po posredovanju svetnika tudi čudežno ozdravel. Leta 1992 je španski zdravnik zaradi dela z rentgenom namreč zbolel za rakom, zato je molil k blaženemu Josemariu Escrivi za ozdravitev. Potem ko je čudežno ozdravel, ga je posebna komisija vatikanske kongregacije za svetniške postopke podrobno pregledala in njegovo ozdravitev podrobno raziskala in jo na koncu označila kot „zelo hitro, popolno in trajno ter znanstveno nerazložljivo". Posebna teološka komisija pa je 9. januarja 1998 potrdila, da je ozdravitev treba pripisati priprošnji blaženemu Josemariu Escrivi. 20. decembra 2001 je Janez Pavel II. potrdil, da se je leta 1992 na priprošnjo blaženega Josemaria Escriva zgodil čudež. Kot je znano, je lahko v Cerkvi za svetnika proglašen samo tisti človek, ki je za časa življenja živel svetniško življerpe in se po njegovi smrti dogajajo čudeži v zvezi z njim. Josemaria Escriva de Balaguer se je rodil 9. januarja 1902 v sevemošpanskem mestu Bar-bastru. Ko je bil star 15 let, se je odločil za duhovniški poklic in 28. marca leta 1925 je prejel mašniško posvečenje. Od 1. 1928 je bilo njegovo življenje posvečeno uresničevanju in širjenju Božjega dela (Opus Dei). Po drugi svetovni vojni se je preselil v Rim in od tam je vodil svojo ustanovo. Umrl je 26. junija 1975 v Rimu in bil 17. maja 1992 razglašen za blaženega, v nedeljo pa ga je papež razglasil za 468. svetnika Cerkve.
Organizacija Opus Dei je bila ustanovljena leta 1928 in ima danes 84.000 članov z vsega sveta. Sedež organizacije je v Rimu, papež Janez Pavel II. pa
ji je leta 1982 podelil status osebne prelature, kar pomeni, da gre za škofijo brez ozemlja.
Dnevniki in televizijski komentatorji so ob spremljanju bogoslužja na Trgu sv. Petra poudarjali predvsem veliko tišino, ki je vladala med mašo, in pa dejstvo, da so bili prisotni verniki izjemno elegantno oblečeni, zbrani v molitvi in tihi, kar naj bi tudi označevalo člane ustanove Opus Del, ki jo je vodil do smrti novi svetnik Josemaria Escriva.
Ko pa je sveti oče v latinščini prebral liturgični obrazec, kije določen za proglasitev svetnika, je tristotisočglava množica navdušeno zaploskala. Organizacija Opus Dei je bila v preteklosti večkrat tarča hudih kritik, češ da naj bi bila preveč zaprta, skorajda skrivnostna in pa premočna, česar se je zavedal tudi papež, ki je zato v svoji pridigi poudaril: „Gotovo se vsakdo, ki hoče zvesto služiti evangeliju, prej ali slej sreča z veliko težavami in nerazumevanji", a je tudi dodal osrednjo misel o živjjepju in delu novega svetnika: „Vsi smo v materialistični družbi poklicani k svetosti, ne glede na rasno pripadnost, na socialni položaj, ne glede na kulturo ali starost!"
Kot je znano, je Opus Del edina „o-sebna prelatura"1, se pravi pravno avtonomna struktura v cerkveni organiza-
ciji in je odgovorna neposredno papežu in vatikanski škofovski kongregaciji. Sedaj jo vodi msgr. Javier Echevarria. Organizacija šteje danes okrog 84 tisoč članov, ki so za vstop vapjo podpisali posebno listino; le-ta jih zavezuje h krščanskemu življenju. Poleg članov šteje Opus Dei še ogromno število podpornikov in pomočnikov po vsem svetu. V Rim so pripadniki ustanove Opus Dei prišli z vsega sveta na proglasitev svojega ustanovitelja za svetnika z devetimi potniškimi ladjami, 2100 avtobusi, stotinami posebnih letalskih prevozov, desetinami posebnih vlakov in seveda s tisočimi osebnimi avtomobili. Opazovalci trdijo, da se je tokrat zbralo na Trgu sv. Petra veliko več ljudi kot pa ob nedavni proglasitvi patra Pij a za svetnika. Šlo je za izjemen organizacijski zalogaj, saj je na Trgu sv. Petra 1800 mladih skrbelo za gostoljubnost in red. Prisotne so bile uradne delegacije 14 držav, med njimi najštevilnejša italijanska, v kateri je bilo kar sedem ministrov. S papežem je ob s štirideset tisoč rožami okrašenem oltarju somaševalo 13 kardinalov in 22 škofov. Bogoslužje je trajalo dve uri in pol. Papež se je s svojim avtomobilom po maši peljal skozi množico, ki ga je navdušeno, a ne preglasno pozdravljala. V ponedeljek je pred velikim številom vernikov daroval zahvalno mašo za novega svetnika, ki bo imel svoj praznik vsako leto na dan 26. junija.Ta dan je obletnica smrti novega svetnika, umrl je leta 1975. Za razliko od patra Pij a pa papež tokrat ni ukazal obveznosti praznika za novega svetnika.
Ob razglasitvi so največji množici romarjev, ki se je kdajkoli zbrala v Rimu za proglasitev kakega svetnika, ponujali tudi pjegov krajši življenjepis v raznih jezikih. Življenjepis obsega tudi nekaj njegovih spisov in razmišljanj, med drugim tudi razlago o znani priliki o sejalcu, ki je opremljena s številnimi reprodukcijami raznih slikarjev od Rembrandta do Goye. Za nas pa je zanimivo, da so med drugimi objavili tudi barvno reprodukcijo Groharjevega Sejalca, ki ga hranijo v Modemi galeriji v Ljubljani. Ta sicer na prvi videz nepomembni detajl kaže na to, da so tudi organizatorji bogoslužja hoteli dati na jasen in viden način glavno misel novega svetnika, saj je znano, da si je ta prizadeval v Opus Dei zbrati čimveč ljudi z vsega sveta.
Znani italijanski katoliški pisatelj
SV. AVGUŠTIN NAS UČI

Z MOLITVIJO OKREPIMO SVOJE HREPENENJE
akaj blodimo in iščemo na vse strani, česa naj prosimo, iz strahu, da bi morda ne molili, kakor je prav? Zakaj rajši ne rečemo s psalmistom: Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, da bi užival njegovo naklonjenost, prebival v njegovi hiši vse dni življenja in občudoval njegovo svetišče? Tam „vse dni življenja" niso vsota dni, ki bi drug za drugim prihajali in minevali in bi začetek enega bil konec prejšnjega, marveč so vsi hkrati brez konca, ker tudi življenje, ki so to njega dnevi, nima konca.
Da bi dosegli blaženo življenje, nas je resnično blaženo življenje samo učilo moliti ne z gostobesednostjo, kot da bi bili v večji meri uslišani, čim več bi blebetali; saj prosimo njega, ki ve, kaj potrebujemo, preden ga prosimo, kakor pravi Gospod.
Zakaj nas priganja k molitvi, čeprav ve, česa potrebujemo, še preden ga prosimo? Tak pomislek nas utegne motiti, če ne umejemo, da naš Gospod in Bog ne želi šele spoznati naših želja, ki mu ne morejo biti neznane, marveč hoče, da 2 molitvijo okrepimo svoje hrepenenje, da bi mogli prav sprejeti, kar nam namerava bati. To je nekaj zelo velikega, mi smo Pa premajhni in slabotni, da bi dar prav sprejeli. Zato nam je rečeno: Razširite Se; ne dajte se vpregati v jarem z neverniki.
Molimo torej z vednim hrepenenjem, v veri, upanju in ljubezni. Ob določenih Urah pa prosimo Boga tudi z besedami 2ato, da ob teh časovnih znamenjih sami sebe spomnimo in se preverimo, koliko
Vittorio Messori je med komentarjem Za italijansko televizijo poudaril dejs-tvo, kako je sicer res, da so predvsem v Zahodni Evropi danes člani ustanove Opus Dei predvsem vodilni ljudje iz jav-ne8a, podjetniškega, kulturnega in dru-§ega življenja, a je Messori tudi dodal, je sam Escriva trdil, da se „e-Vangelizacija vsake družbe začne pri Stavi". Tudi zato ni nič čudnega, če se i na slovesnosti zbralo izjemno števi-0 Politikov, gospodarstvenikov, podjetnikov, kulturnikov in celo športnikov, Predvsem pa predstavnikov t.i. „uspe-Stlega dela sveta in naše družbe."
Novi glas
smo v tem hrepenenju napredovali. Bolj ko je hrepenenje goreče, lepši je uspeh. Če pravi apostol: Neprenehoma molite, ali to ne pomeni samo eno: Hrepenite neprenehoma po srečnem življenju. To ni nič drugega kot večno življenje, ki ga pričakujemo od njega, ki ga edini more dati.
Ne prenehajmo hrepeneti po tem življenju, ki nam ga daje Gospod in Bog, ne nehajmo moliti. Odtrgujmo se ob določenih urah od drugih skrbi in opravkov, ki zaradi njih postaja naše hrepenenje nekam medlo. Obračajmo svojega duha k molitvi, opozarjajmo se z ustno molitvijo na tisto, po čemer hrepenimo, da se hrepenenje ne ohladi do kraja in, če ga večkrat ne podžgemo, popolnoma ne ugasne.
Ni pa odveč in nekoristno moliti tudi dlje, kadar je čas, to se pravi, če s tem ne opustiš drugih pametnih in potrebnih opravkov. Sicer je pa treba med temi zmeraj s hrepenenjem moliti. O Gospodu je pisano, da je prečul noč v molitvi in da je dlje molil. Ali nam ni dal s tem zgled on, ki je v času prav molil, in ki v večnosti z Očetom molitve uslišuje?
Kadar je pobožnost res globoka in goreča, ne bodi v molitvi veliko besed, pač pa bodi v njej veliko prošenj. Moliti in pri tem mnogo govoriti, se pravi, obravnavati potrebno zadevo z nepotrebnimi besedami; mnogo prositi pa pomeni trkati z vztrajno in vdano budnostjo. Navadno
to bolj opravimo z vzdihi kot z besedami, bolj z jokom kot z govorjenjem. Zakaj on, ki je vse ustvaril po svoji Besedi, ne terja človekove besede, marveč postavlja naše želje pred svoje obličje in naše vzdihovanje mu ni prikrito. Besede so potrebne le nam, da z njimi opozarjamo, česa naj prosimo, nikakor pa ne, da bi menili, naj z njimi Gospoda poučimo in omehčamo.
Z besedami: Posvečeno bodi tvoje
ime poživimo v sebi hrepenenje po tem, da bi božje ime, ki je zmeraj sveto, imeli tudi ljudje res za sveto in bi ga ne onečaščali: to koristi ne Bogu, ampak ljudem. Ob besedah: Pridi k nam tvoje kraljestvo, ki bo seveda prišlo, če hočemo ali nočemo, zbudimo v sebi željo po tem kraljestvu, da bi prišlo k nam in bi bili vredni kraljevati v njem.
Ko rečemo: Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji, prosimo Boga voljne pripravljenosti, da bi spolnjevali njegovo voljo tako, kakor jo spolnjujejo njegovi angeli v nebesih. V prošnji: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, pomeni beseda ‘danes’ toliko kot ,,v tem času"; tu prosimo za zadostno mero potrebnih reči in označujemo z besedo kruh vse potrebščine, med katerimi je kruh pred vsemi drugimi, ali pa prosimo za zakrament, ki je nam vernikom v sedanjem času potreben, da dosežemo ne srečo tega časa, marveč večno srečo.
VESELJE DAROVANJA SAMEGA SEBE_______________________________
MATI TEREZIJA IZ KALKUTE
(9)	Prevaja Metka MIZERIT
Ne igrajte se s svojim poklicem; kadar ga boste hotele obvarovati, vam bo manjkalo poguma.
Zakaj je toliko razdrtih družin? Ker mnogi ne brzdajo svojih čustev, ker hočejo poskusiti vse užitke, ki izvirajo iz dveh ljubezni.
Kristusove neveste
Drage sestre! Oklenimo se Kristusa. Podarite Bogu vse vaše besede, vaše gibanje. Naj se nikoli ne sliši, da katera žena na tem svetu bolj ljubi svojega moža kot me Kristusa. Potrudite se dokazati, da je Bog središče naše družbe. Dom Marmion svetuje: Vse, kar morate storiti, je, da se prepustite Njegovim rokam kot vosek, ki ga bo On oblikoval. Pustite, da On obreže vse, kar je nepotrebnega. On sam, ko je padel v skušnjavo, da bi zapustil svojo redovno skupnost, je pokleknil pred tabernakelj in zavpil: „Raztrgaj me na kose, predno zapustim samostan!"
Smo me dovolj močne, tako, da bi se pustile razkosati, preden bi zapustile Kristusa?
Poklic se ne zamenja s tako lahkoto kot obleka. V današnjih dneh je vse razrahljano. Razvežejo se celo naj svetejše zaveze.
Oklenimo se kamna, ki je Kristus.
Večkrat priporočam molk. Tihota jezika nas bo naučila govoriti o Kristusu. Molk oči nam bo pomagal gledati Boga. Naše oči so kakor dve okni, skozi katera lahko vstopi Kristus ali pa svet. Včasih potrebujemo poguma, da jih zapremo. Ohranimo tihoto srca,
Z besedami: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, sami sebe opominjamo, česa naj prosimo in kaj naj storimo, da bomo vredni uslišanja. Ko pravimo: Ne vpelji nas v skušnjavo, sami sebe opozorimo, naj prosimo, da nas, odtrgane od božje pomoči, skušnjava ne premoti, da vanjo privolimo ali da nam vzame pogum, da se ji vdamo.
Ob besedah: Reši nas hudega, obudimo misel, da še nismo v tisti blaženosti, kjer nam ne bo nič več hudo. In ta sklep Gospodove molitve je tako vseobsegajoč, da lahko vsak kristjan v sleherni nadlogi z njim vzdihuje, ob njem preliva solze, z njim začenja, se pri njem mudi
kakor Devica Marija, ki je vse ohranila v svojem srcu.
Zvestoba
Me, ki smo Kristusove neveste, ne moremo dati v svojem srcu prostor drugim čustvom. Bog nas je izvolil. Pravico ima, da nas ne bi izbral. On tega ne bo storil, če ga me same v to ne prisilimo.
in z njim svojo molitev končuje. S temi besedami naj bi se nam bistvo molitve same vtisnilo v srce.
Če uporabljamo katere koli druge besede, ki si jih molivčeva pobožnost ali vnaprej priredi, da si gorečnost razvname, ali se jih pozneje domisli, da si gorečnost okrepi, z njimi ne povemo — če le prav v redu molimo — nič drugega, kakor kar obsega Gospodova molitev. Kdor pa uporablja besede, ki se ne dajo spraviti v sklad s to evangeljsko molitvijo, recimo, da sicer ne moli pregrešno, ali moli vsaj le po človeško; vendar nisem uverjen, da bi ne bilo pregrešno, ker v Duhu prerojenim se spodobi moliti samo duhovno.
Svetilka in olje
Ne mislite, da je pristna ljubezen nekaj izrednega. Potrebujemo ljubezni, ki se ne utrudi; njena hrana je kakor kaplica olja. Če ni več olja, bo luč ugasnila in ženin bo rekel: „ Ne poznam te.“
Hčere moje, kaj so te kapljice olja v naših svetilkah? Majhne, vsakdapje stvari v našem življenju: zvestoba, točnost, prijaznost, misel na bližnjega, molk, molitev. To so kapljice ljubezni, M ohranjajo prižgano luč našega redovnega življenja.
Ne iščite Jezusa daleč od sebe. On ni nekje tam daleč; biva v vaših dušah. Ohranite prižgane vaše svetilke in Ga boste spoznale.
Pokorščina in svetost
Kako nekaj velikega je naš poklic. Kako srečni bi se počutili mnogi, če bi imeli priložnost osebno služiti kralju tega sveta. To delamo me, ki moremo služiti in ljubiti Kristusa vsak dan našega življenja.
Vse vaše delo za uboge boste bolje izvrševale, če boste spoznale, kaj želi Bog od vas; ni pa drugega načina, da to spoznate, kakor pokorščina.
Oklenite se svojih predstojnic kakor bršljan, ki ne more živeti, ne da bi se naslonil na steno. Ve ne boste živele in rastle v svetosti, če se ne boste naslonile na pokorščino.
Biti sveta
Drage sestre! Ne bi bila zadovoljna z vami, če bi bile samo dobre redovnice; zmožne morate biti popolne odpovedi. Samo svetost more izpo-polpjevati vašo predanost. Težka je odločitev, da hočemo postati svete. Duša mora biti pripravljena na odpoved, skušnjave, borbo, preganjanje, na vsako žrtev. Ne moremo ljubiti Boga drugače kot za lastno ceno. Hočem postati sveta pomeni, odpoved vsemu, kar ni Bog. Odpovedati se hočem vsemu, izprazniti svoje srce vseh materialnih stvari. Živela bom v revščini in j odpovedi. Odpovedala se bom svoji

Angel
preobrazbe
Anselm GRLIN
A ngeli se pojavljajo v različnih / \ oblačilih. Obvladajo umetnost X. preobrazbe. Spremenijo se v človeka, ki nas spremlja na naši poti. Spremenijo se v zdravnika, ki zdravi naše rane, v terapevta, ki nas spravi iz zapletenosti naših nevrotičnih vzorcev, v duhovnika, ki nas reši naših očitkov vesti. Angeli pridejo nepričakovano, pravi neka pesem. Včasih je tvoj prijatelj ali tvoja Prijateljica, ki ti rečeta besedo, ki ti vse osvetli z novo lučjo. Včasih je otrok, ki te pogleda in ti pokaže, kako nepomembni so problemi, s katerimi se ubadaš.
Angeli so umetniki preobrazbe. Če hočeš ostati živahen, se moraš vedno znova spreminjati. Kar se ne spreminja, okameni. C. G. Jung je nekoč dejal, naj-večji sovražnik za preobrazbo je uspešno življenje. Kajti tukaj človek potem misli, saj je vse dobro. Ni se treba spremenili, h tako se taki ljudje notranje in zunanje ustavijo. Ponavljajo iste rečenice, ki so jih že vedno govorili pred dvajsetimi leti. Stavijo na iste rešitve, ki so že vedno funkcionirale. Postanejo dolgočasni. Člov-eka ne mika, da bi se z njimi pogovarjal. Hjihovo govorjenje in mišljenje je
postano, kakor hladna kava, ki nima več okusa.
Angel preobrazbe bi te rad obvaroval pred tem, da trdo ravnaš s seboj. V spremembi je pogosto veliko trdote in odklanjanja proti samemu sebi. Kajti takšen, kakršen sem, nisem dober. Končno se moram znebiti svojih napak, svoje občutljivosti, svojega strahu, svoje nagle jeze. V takšni spremembi se skriva gledanje, da so vse moje napake in slabosti slabe. Angel preobrazbe bi ti rad povedal, da vse, kar je v tebi, ima svoj smisel. Potrebuje pa tudi preobrazbe. Tvoj strah je dober. Pogosto ti pokaže, da imaš napačno osnovno izhodišče za svoje življenje. Morda misliš, da moraš narediti vse perfektno, da ne smeš narediti napak. Potem ti pokaše tvoj strah, da si s takim gledanjem na življenje sam škoduješ. In te vabi, da izbereš bolj človeško pot, na kateri boš lahko živel. Tvoja jeza je dobra. Če jo dopustiš in pogledaš, če ji greš do dna, potem se lahko tvoja jeza spremeni v novo živost. Potem ti morda tvoja jeza pokaže, da si se doslej ravnal samo po drugih. Zdaj želiš končno živeti sam. Tako se lahko tvoja jeza spremeni
v°tii, svojim nagnenjem, nestanovitnosti in se bom spremenila v sužnjo b°5ye volje.
Ljubezen in pokorščina
7. oktobra bo obletnica, ko je bil Po Božji volji ustanovljen naš red. Ker ■ie ta dan posvečen Rožnovenski Gos-Pe> nam je gotovo Ona naklonila mi-|ost, da smo dočakali ta čudoviti dan. Basti moramo kot drevo v višino. Potrudimo se, da nas bo Mati Božja vesela.
Veliko stvari imam na srcu, ki bi vam jih rada povedala. Važni sta Predsvem dve: ljubezen in pokorščina.
Bodite pristne Kristusove sode-avke; živite in izžarevajte njegovo živ-nenje. Bodite bolnikom angeli tolaž-e> Pryate\jice najmanjšim, ljubite dru-
ga drugo, kakor Bog ljubi vsako izmed vas z močno in osebno ljubeznijo.
Odlikujte se v pokorščini. Pomagajte vašim predstojnicam s preprosto pokorščino in z dobro voljo. Ni rečeno, da katera izmed vas ni boj nadarjena, boj sposobna ali celo bolj sveta kakor vaša predstojnica. To ni važno. Ona predstav j a za vas Boga.
Darovanje v veselju
Veseje je mreža jubezni, v katero lahko naberemo duše. Bog jubi tistega, ki da z vesejem. Najbojši način, da dokažemo našo hvaležnost Bogu in bližnjemu, je sprejeti ga z vesejem. Veseje se lahko pomnoži v srcu, ki je prepolno jubezni.
Nestrpno čakamo nebes, kjer je Bog, vendar imamo možnost, da smo
v novo življenjsko energijo.
Pravljice vedo za skrivnost preobrazbe. Tu se ljudje spreminjajo v živali in živali v ljudi. Tu se lahko vse spremeni. To ti kaže, da se ti ni treba ničesar v tebi prestrašiti. Tudi v tebi je mogoče vse spremeniti. Obstaja lepa pravljica, ki opisuje skrivnost preobrazbe. To je pravljica o treh jezikih. Mlad mož se ne uči tega, kar želi njegov oče. Temveč se uči jezika lajajočih psov, jezika žab in jezika ptičev. Ko na svojem potovanju pride v neki grad, mu graščak ponudi samo stolp, v katerem životarijo divji lajajoči psi, ki so že marsikaterega požrli. Toda on se ne boji, ker razume njihov jezik. In oni mu povedo, da so samo zato tako divji in besni, ker vamjejo zaklad. Pokažejo mu zaklad in mu ga pomagajo izkopati. Potem izginejo, in dežela ima mir. Zame je to lepa slika: Tam, kjer je tvoj glavni problem, tam, kjer najbolj trpiš zaradi samega sebe, tam, kjer si bolan, tam je tudi tvoj zaklad. Tam lahko prideš v stik s svojim resničnim jazom. Pravljica ti hoče pokazati, da ima vse v tebi neki smisel. Angel preobrazbe bi te rad opogumil, da vse, kar je v tebi, gledaš z blagim pogledom, ker bi se rado spremenilo.
LJUBLJANA ■— Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano je morala zaradi pomanjkanja prostora odkloniti več kot 80 kandidatov, sprejetih pa jih je bilo 170. (Mladika)
v raju že sednj, tukaj. Biti srečen v Bogu pomeni: ljubiti kakor ljubi On, pomagati kakor pomaga On, služiti kakor služi On.
Svetost je hoteti
Svetost pomeni izvrševati božyo vojjo z veseljem. Zvestoba kuje svetnike. Duhovno življei\je je združitev z Jezusom; bo^je in človeško je vzajemna predaja. Edino, kar Jezus pričakuje od mene, je, da se mu podarim v popolnem uboštvu in pozabi.
Prvi korak do svetosti je odločitev zapjo. Z vso voljo ljubimo Boga, se odločimo zanj- Vse odvisi od besed: hočem ali nočem.
V izrazu hočem moram izliti vso svojo moč. Ne moremo se odločiti za svetost, ne da bi se potrudile v odpovedi, skušnjavah, borbah in žrtvah.
CERKVE V BUENOS AIRESU
w
Cerkev Naše Gospe z Montserrata
Metka MIZERIT
svoje hiše. Leta 1755 so sezidali lepo cerkev, leta 1769 pa je bila ustanovljena župnija, med prvimi petimi v mestu. Bogate družine so imele črno služinčat, ki se je zbirala pri „Čmi Mariji". Imeli so svoja društva in bratovščine. Še danes so ohranjena imena: Cabunda, Ban-guela, Mondonga in Angola. Ko so obhajali razne praznike, so imeli ljudske procesije po ulici sv. Dominika, danes avenjja Belgrano. Pri teh slovesnostih so črnci igrali na bobne, tako da so to mestno četrt imenovali „okraj bobnov".
Leta 1865 so dogradili današnjo cerkev. Načrte sta naredila arhitekta Pablo Scolpini in Manuel Roffo. Isto leto je bila posvečena.
Zaradi rumene mrzlice se je leta 1871 veliko bogatih družin preselilo v severni del mesta. Stare patricijske hiše so ostale prazne; nekaj let kasneje so jih napolnili novi priseljenci in jih spremenili v več družinske („conventillos“).
Kratka zgodovina
Češčenje presvete Device s tem naslovom ima svoj izvor v Španiji in sicer v bližini Barcelone. V začetku VIL stoletja so muslimani zasedli in opustošili Španijo. Ko so se bližali Barceloni, je bila največja škofova skrb, da bi rešili in spravili na varno znamenit in star romanski kip Matere božje, ki so ga častili prav od začetka evangelizacjje te zemlje. Izbrali so votlino na gori Montse-rrat, kjer so kip skrili. Po nabožni legendi n^j bi kip ostal tam več kot sto let. Nanj so pravzaprav pozabili. Ko je grof mesta Barcelona premagal Mavre in osvobodil ta del zemlje, je bil nek nenavaden dogodek povod, da so kip zopet našli.
Preprosti pastirčki so pasli črede ovac na pobočju gore Montserrat. Kar naenkrat so zagledali čudovite luči, ki so se svetile kakor zvezde; obenem so slišali lepo petje. Vse je prihajalo iz določenega kraja. Novica se je hitro raznesla po okolici in prišla tudi do škofa. Ta se je z množico vernikov povzpel na goro, na kraj, kjer so se videle luči in se je slišalo petje. V votlini, med grmovjem in plevelom, so zagledali star Marijin kip.
Njena polt je potemnela, ker je bila toliko časa skrita v temi. Od tedaj je Marijin kip črn. Hoteli so ga odnesti v mesto, pa ga niso mogli premakniti; bil je kakor pribit na skalo. Tam so sezidali kapelico, kasneje pa veličastno svetišče in benediktinski samostan. Devico z Montserrata je papež Leon XIII. leta 1881 proglasil za zavetnico Katalonije.
V Argentino so prinesli to češčenje Španci v začetku XVIII. stoletja. Neki Katalonec je na mestu današnje cerkve sezidal skromno kapelico. Okraj se je širil in postal gosposki del starega mesta Buenos Airesa. Tu so se naseljevale bogate španske patricijske družine in si zgradile
Življenje v tem mestnem predelu se je razvijalo in napredovalo. V prejšnjem stoletju so podrli pritlične stavbe in sezidali modeme stolpnice.
Cerkev danes
Cerkev Naše Gospe z Montserrata stoji na aveniji Belgrano, 50 metrov od 9. de Julio. Tja sem prišla zgodaj popoldne, pa je bilo svetišče še zaprto. „Cerkev od-pro ob petih," mi je povedala žena, ki je prosila miloščino.
Z nasprotne strani avenije sem si ogledala pročejje, zidano v novoklasičnem slogu. Cerkev je lepa in velika, vendar stisnjena med stolpnice, ki presegajo višino njenih dveh stolpov. Šest mogočnih stebrov podpira vhodno vežo. Nad glavnim vhodom je trikotni čelni nadzidek. Dva stolpa oklepata preddverje. Notranjost je tridelna ladja; središčno ločijo od stranskih mogočni stebri in oboki. Zidana je v baročnem slogu; v istem so izdelani oltarji, ki v ornamentih prehtynjo v rokoko. Nad prezbiterijem se dviga veličastna kupola z velikimi okni, ki dajejo svetišču svetlobo. Na žalost pa cerkev naravnost kliče po obnovi, saj ponekod omet vidno odpada in zid sramežljivo kaže ,,rane“. Srečala sem gospoda župnika in

Freske v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru na Kurešeku
3)	Jure VOMBERGAR
f | i okrat predstavljamo osrednji del druge stene, z razlago slikarja ■A. Čemažarja v skrajšanem obsegu. (Slika v barvnem tisku je objavljena na platnicah). Večji del te stene je bil objavljen v lanski majski številki DŽ na str. 118.
V sredini spodaj je le s črtami upodobljen klečeči lik Matere Marije, ki ima v naročju Božjega in svojega Sina. Jezušček drži ob sebi hlebček kruha. Vse je v belem in čistem, v uboštvu barv in likov. V uboštvu, čistosti in pokorščini nove Eve, v kateri se je uresničilo učlovečenje Besede. Nad tem delom se - podobno kot križ na prvi poslikani steni - dviga prosojen podboj vrat, sredi katerega poveličani Kristus v nebesih sprejema svojo Mater, Marijo Vnebovzeto. Svetloba, ki obdaja njuni obličji, podboj vrat, drevo življenja v zlatem (ta barva je simbol večnosti), beli oblačili, svetilka - so znamenja in simboli, ki kažejo na Kristusa, njegovo kraljevanje in večno slavo, pripravljeno tistim, ki bodo resnično povezani z Njim. Na obeh osrednjih likih sta upodobljeni
Srci - Jezusovo in Marijino.
Misterij Marijinega vnebovzetja z leve strani te podobe motri sv. Janez Boško, vzgojitelj in ustanovitelj Družbe salezijancev ter soustanovitelj reda Hčera Marije Pomočnice (1815-1888). Letos mineva 100 let, odkar salezijanci delujejo med Slovenci. Ob njem je sv. Dominik Savio (1842-1857), njegov varovanec in nebeški priprošnjik za mladino.
Na desni strani ob sliki Marijinega vnebovzetja, ob podboju vrat nebeškega Jeruzalema, kleči sv. Terezija Deteta Jezusa (1873-1897) in izpolnjuje, kar je obljubila: „Videli boste, da bom po smrti sipala vrtnice na zemljo." Upodobljena je blizu Jezusa in Marije, da bi to poslanstvo sipanja vrtnic (beri: milosti) čim učinkoviteje izpolnjevala.
Pod njo je naslikan sedanji papež, sveti oče Janez Pavel II., kar kaže - mesto sv. očeta sredi Marijinih likov tako na tej steni kot na celotni freski - na geslo njegovega pontifikata: Ves tvoj. Na steni, kjer je upodobljen Jezus pri velikodu-hovniški molitvi, je iz spoštovanja do
ga prosila za podatke, pa mi ni povedal 9ič posebnega. Svetoval mi je, naj bi šla v Državno knjižnico. Pričakoval je skupino študentov, ki so si prišli ogledat cerkev. „Da, saj ogledujejo si jo vsi in Vedo povedati, da jo je treba obnoviti. denarja pa ni od nikoder", je še potožil.
Torej mi ni preostalo drugega, kot da sem vzela svinčnik in papir ter zapi-sala, kar sem videla. Ob vhodu na levi strani je v stekleni omarici kip Naše Dospe z Montserrata. Marija sedi na stolu, na kolenih ima Jezuščka. Oba sta °blečena v zlati tuniki, na glavah pa intata zlati kroni. Jezušček dviga desno r°ko v blagoslov, v Marijini desnici je 'data krogla, z levico pa drži Jezuščka. Njuna polt je črna.
Prvi oltar je posvečen sv. Roku; ob "jeni sta kipa sv. Vincencija Pavelskega ja neznanega svetnika - kralja. Pod nekaterimi kipi so napisi, pod drugimi pa ne- Na drugem oltarju je sv. Anton Pa-dovanski, poleg njega pa sv. Alojzij in
sv. Benedikt. V naslednjem oltarju je sv. Gertrudis ter sv. Juda Tadej in sv. Lucija. Sledi Kalvarija; Kristus na križu, Mati Božja in sv. Janez Evangelist. Potem je še oltar Karmelske Matere božje, kjer je tudi kip sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Velike. Prišla sem do glavnega oltarja. Na r\jem kraljuje Naša Gospa z Montserrata, ob njej pa so kipi benediktinskih menihov, ki v Španiji čuvajo njeno svetišče. Na nty višjem predelu oltarja je Kristus Odrešenik.
Po desni strani je lep oltar, kipi svetnikov pa so brez napisov, torej ne vem, koga predstavljajo. V naslednjem oltarju je sv. Jožef; ob r\jem sta dva apostola: sv. Peter in sv. Pavel. Potem je na oltarju Naša Gospa Čudodelne svetinje, tu sta še sv. Frančišek Asiški in sv. Terezija Deteta Jezusa. Naslednji oltar je posvečen Lpjanski Devici. Dva lepa kipa sta ob strani; predstavljata pa sv. Janeza Krstnika in sv. Marijo Goret-ti. V zadnjem oltarju je sv. Frančišek Pavelski (Paula). Tega pa ne poznam,
Očeta njegova pastirska palica položena na tla. Tudi nobeden izmed naslikanih škofov na vrhu sten v tej kapeli (vrhove oglov cerkvene lope namreč v duhu videnja očeta Špeliča varujejo slovenski škofje!) nima pri sebi pastirske - škofovske palice, kajti med njimi je Pastir, Jezus Kristus. Palico, na vrhu katere je križ in na njem Križani, pa ima v rokah sveti oče, Kristus našega časa. Kleči na tleh. Ob palici, ki je tudi simbol odgovornosti in teže njegove pastirske službe na čelu svete Cerkve, zre v trenutek učlovečenja Besede. Prav premišljevanje te skrivnosti je bilo za kristjane in svet bistvo praznovanja jubilejnega leta 2000.
Naslednjič bo predstavljena desna stran druge stene.
KRATKE NOVICE
LJUBLJANA — Pred breznom Pod Krenom v Kočevskem Rogu sta bili 9. junija spominska maša in slovesnost. Somaševanje za pobite žrtve komunizma je vodil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Med komemoracijo pa so spregovorili Lenart Rihar, Marjeta Humar in poslanec Jože Bernik. Kakih 3000 romarjev si je lahko pri grobišču ogledalo novo spominsko obeležje, ki ga je postavila Nova slovenska zaveza: Slovensko solzo iz črnega afriškega marmorja. (Mladika)
ampak tako piše na listku pod kipom. Ob strani stojita sv. Avguštin in sv. Katarina Sjjenska. Prišla sem do vhoda, nad katerim je kor. Ko sem se ozrla kvišku, sem videla tam orgle; ne bi mogla reči, da so še uporabne.
Zamislim se v dejstvo, daje bila cerkev proglašena za narodni spomenik, torej je pod spomeniškim varstvom. Še enkrat se ozrem po prostorni notranjosti. Zidovi so mogočni, stebri kot skala; cerkev bo še kljubovala in upam dočakala boljših časov, ko jo bodo obnovili. Pokleknila sem v klop; na edini podobici Naše Gospe z Montserrata, je tale lepa molitev:
Gospod Bog, darovalec vsega dobrega, Ti si razsvetlil goro, ki si jo izbral za češčenje Matere svojega edi-norojenega Sina. Pomagaj nam, da bomo pod varstvom Brezmadežne vedno Device Marije dospeli do gore, ki je Kristus. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.

Vprašuj ete-odgovarjamo
1. Zanima me, če imamo danes ženske v Cerkvi kaj več pravic kot pa smo jih imele pred 2. Vatikanskim koncilom? Veliko se namreč govori o promociji žensk v Cerkvi, ne vem pa, če se to v praksi tudi izvaja.
Ja, ženske imajo danes v Cerkvi že več pravic kot so jih imele pred koncilom. In te pravice so že dobile svoj izraz v cerkvenem zakoniku in v življenju Cerkve. Naj omenim samo nekatere od teh pravic. Cerkveni zakon št. 229 določa na primer, da imajo vsi laiki, tako moški kot ženske, pravico, „da si pridobijo tisto popolnejše znanje v svetih znanostih, ki se poučujejo na cerkvenih univerzah, fakultetah in inštitutih verskih ved, da na njih obiskujejo predavanja in dosežejo akademske naslove". Tako danes ne vzbuja nobene pozornosti več, še manj kakega zgledovanja, če skupaj z bogoslovci na teoloških fakultetah študirajo tudi ženske vseh starosti in slojev in dosegajo tudi doktorske naslove iz teologije.
Še več, isti zakon določa tudi, da so laiki in laikinje ,,prav tako sposobni, da od zakonite cerkvene oblasti sprejemajo nalogo poučevati svete znanosti". Po teoloških fakultetah danes učijo bodoče duhovnike in druge slušatelje ne samo duhovniki, ampak tudi laiki obojnega spola. Danes naletimo na velikih cerkvenih univerzah tudi laične profesorje, ženske in moške, od katerih mnogi uživajo že velik znanstveni ugled. Kaj takega bi si bilo še pred nedavnim komaj mogoče predstavljati.
Cerkveno pravo dalje določa, da morejo ,,tudi laiki občasno opravljati službo bravca pri liturgičnih opravilih; prav tako morejo vsi laiki opravljati službo razlagavca, pevca ali kaj drugega". Kako drugače je sv. Pavel govoril o žen-
skah pri liturgiji: „Žene naj v cerkvah molčijo." Kadar govori cerkveno pravo o laikih na splošno, misli tako moške kot ženske. Med obema spoloma ne dela nobene razlike. Po navedenem zakonu smejo torej ženske pridigati (izvzeta je samo homilija pri maši, ki je pridržana duhovnikom in diakonom). Smejo voditi tudi druge liturgične molitve, kadarkoli je to potrebno. Kadar ni duhovnika ali diakona, lahko one vodijo pogreb in pri njih opravljajo iste liturgične molitve, ki jih obrednik predpisuje duhovnikom. Ženske smejo deliti tudi nekatere zakra-mentale, s posebnim dovoljenjem pa celo poročati z vsemi obredi, ki jih za to priložnost predpisuje obrednik.
Ženske lahko tudi strežejo duhovniku pri mašah, kar je v evropskih in mnogih drugih katoliških deželah že precej časa nekaj vsakdanjega. Ženske so vedno bolj pritegnjene celo k vodstvu Cerkve. Z majhnimi omejitvami so na primer lahko škofijski kanclerji in notarji. Tudi lahko opravljajo službo cerkvenih sodnikov.
Bo šla Cerkev po tej poti še naprej? Bo mar prišel čas, ko bodo ženske lahko tudi maševale in spovedovale? Ne, tega nikdar ne bodo mogle. Cerkev je že namreč dokončno izjavila, da se ne smatra za upravičeno, da bi kdaj spremenila dvatisočletno izročilo, po katerem sodi, da je Kristus hotel, da morejo biti duhovniki samo moški.
2.	Zadeva denarja v Cerkvi je bila vedno kamen spotike za mnoge ljudi, ne samo za drugoverce, ampak tudi za same katoličane.
Dobro poučenim katoličanom ni težko razumeti, da Cerkev za izvrševanje svojega poslanstva potrebuje tudi gmotnih sredstev, z drugo besedo, potrebuje denar. Seveda si vsi želimo, da bi bila Cerkev vedno bolj duhovna, čim manj odvisna od denarnih in sploh materialnih sredstev. Razumemo pa tudi, da Cerkev, ki deluje med ljudmi in zarye, in da zato potrebuje poleg duhovnih tudi materialna sredstva. Potrebuje bogoslužnih prostorov, kjer se zbirajo njeni verniki k poslušanju božje besede, lomljenju 'kruha življenja’ in k prejemanju zakramentov. Cerkveni prostori pa ne padejo iz neba, pa tudi druge potrebščine za bogoslužna opravila je treba poskrbeti. Med drugim je treba tudi duhovnikom in drugim služabnikom Cerkve poskrbeti stanu primemo življenje, kajti po besedah sv. Pavla naj tisti, ki služi oltarju, od oltarja tudi žive. In še toliko drugih
potreb ima Cerkev, ki jih more kriti le z denarjem. Potrebuje na primer tudi sredstev za širjenje evangelija po deželah, ki ga še ne poznajo ali pa vsaj ne zadosti, torej za svoje misijonsko delovanje. Od Cerkve vsi pričakujemo tudi, da skrbi po svojih močeh za reveže in sploh pomoči potrebne. Karitativno delovanje je namreč eden bistvenih področij njenega poslanstva, za katero ne bo nikdar zadosti sredstev.
Zato se ni čuditi, da v cerkvenem zakoniku beremo določbo, po kateri si Cerkev lasti pravico pridobivati in upravljati tudi časne dobrine, v kolikor jih za svoje poslanstvo potrebuje. Tej pravici Cerkve v vernikih odgovarja dolžnost skrbeti, da ji teh sredstev nikoli ne bo manjkalo. Od kod naj Cerkev dobi ta sredstva, če ne prav od svojih vernikov? Prvi in najvažnejši vir teh dohodkov Cerkve so prostovoljni prispevki njenih vernikov, ki jih ti navadno oddajajo pri raznih nabirkah, ki so v različnih krajih različno urejene. V nekaterih bolj urejenih katoliških državah, na primer v Nemčiji in Italiji, se Cerkev pogodi z državo, da ta pobira skupaj z državnimi davki tudi neke vrste cerkveni davek, ki ga potem oddaja Cerkvi, da ga ta uporabi, kakor je primemo. V nekaterih primerih smejo pa tudi škofije svojim vernikom naložiti občasno izredne. Še drug vir dohodkov za Cerkev so zapuščine, ki jih ljudje v testamentih naklonijo Cerkvi.
V upravljanju svoje imovine je Cerkev po koncilu naredila lepe korake naprej. Danes je praktično prenehala navada, da bi na primer na župnijski ravni župnik sam upravljal cerkveno imovino. Cerkveno pravo določa, da mora v vsaki župniji obstajati poseben ekonomski svet, ki pod vodstvom župnika upravlja župnijsko imovino. Nekaj podobnega je določeno za škofijo kot takšno. Tudi škof mora namreč imeti svoj gospodarski svet in škofijskega ekonoma. Vsi ti so skupaj s škofom odgovorni za upravljanje škofijskega imetja. Naj tukaj omenim še tole: mnogi ljud.je v Argentini še vedno mislijo, da država podpira (ah pa celo vzdržuje) Cerkev. To seveda ni res. Res je, da je do sedaj država škofom dajala neko mesečnino, podobno še sedaj podpira bogoslovce. A tega ne dela iz ne vem kakšne radodarnosti. Kdor namreč pozna argentinsko zgodovino, ve, da je ta državna podpora le prav malenkostna odškodnina za podržavljenje ogromnega cerkvenega imetja v 19. stoletju pod predsednikom Rivadavia.
pB 100- LETNICI ROJSTVA
Zanimiva in pestra življenjska zgodba mons. Janeza Hladnika
V službi Cerkve in naroda
Stane SNOJ
ojen je bil na Petkovcu v bližini Logatca na Notranjskem 22. de-■ Icembra 1902 na kmečkem posestvu. Krščen je bil naslednjega dne v Rovtah pri krstnem kamnu sv. Mihaela. Ko mu je leta 1920 umrl oče, je mati °stala s trinajstimi otroki in z enim pod srcem.
Od prvega do osmega razreda srednje šole z maturo (e naredil na Škofijski klasični gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano.
Po maturi se je vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagrebu, a takoj ugotovil, da "Zagreb ni zanj,“ in se vrnil domov. Da se je končno odločil za duhovski stan, je veliko pripomoglo pismo Lojzeta Odarja, njegovega sošolca in kasneje prelata, ki ie šel po maturi naravnost v semenišče. Ko je Hladniku našteval imenoma vse sošolce, ki so šli v lemenat, je še dodal: ■pokaj manjka tebe. Le še enkrat premislil" Hladnik je dobro premislil, a je trajalo nekaj mesecev, da se je odločil za duhovnika.
V ljubljanskem bogoslovju je bil med najbolj agilnimi semeniščniki. Dobro je IZrabil vse priložnosti, da se je čim bolje Popravljal za naloge, ki so ga čakale v Oljenju. Vadil se je v časnikarstvu, v tujih Je2ikih in v javnih nastopih.
Ko je bil v zadnjem letniku bogoslov-fp’ jih je nekega dne obiskal apostolski vizitator Bolgarije, Angelo Roncalli, ki je 'pel za bogoslovce predavanje v latinični- Nihče ni slutil, da imajo pred seboj bodočega papeža Janeza XXIII.
V duhovnika je bil Janez Hladnik Posvečen 29. junija 1927, na isti dan kot ZuPnik Gregor Mali.
Prvo kaplansko mesto ga je čakalo v 77 Metliki. Sto let pred njim je v isti sobi 2|vel svetniški Friderik Baraga, poznejši ^'sijonar in škof v Severni Ameriki. Kas-neJe, za Baragom, pa tudi Anton Vovk, Poznejši ljubljanski nadškof in sedaj božji j* ožabnik. V Metliki je imel Hladnik borbo I a dveh frontah: na ideološki za mladino n narodni za samo Metliko, ker so jo akrat odrezali od Dravske banovine in °delili Savski s sedežem v Zagrebu.
Leta 1928 mu je izročil dr. Aleš
Ušeničnik duhovsko glasilo Vzajemnost, v katerem je duhovni svetnik Merkun pisal „o mnogo tisoč Slovencev v Argentini, ki nimajo nikogar, ki bi jim povedal kaj o Bogu v lastnem jeziku". Takrat se je Hladnik pripravljal še na doktorat in je to novico vzel samo kot zanimivost.
Bilo je 27. aprila 1930, ko je prvič vprašal župnika Tinčeta Novaka za nasvet glede Argentine. Ta mu je odgovoril: „Vi, gospod Janez, ste mladi in je sedaj čas, da naredite kak korak v svet. Jaz menim, da je to božji klic." Ko je vprašal za mnenje še vodjo semenišča Nadraha, mu je tudi rekel: ,,Gospod Janez, to je pametna misel. Kar še danes si kupite slovnico španskega jezika!"
Ko je Hladniku zaradi takratnih političnih razmer v Metliki postalo vroče, ga je škof Rožman poslal na njegovo željo v Zagreb med Slovence.
Nekega dne v Zagrebu mu prinese poštar revijo Duhovno življenje, ki jo je
začel izdajati izseljenski duhovnik Jože Kastelic za Slovence v Argentini. V njej je bral, da g. Kastelic išče in prosi pomočnika. Nekaj dni nato je našel še v Slovencu in Domoljubu Kasteličevo pismo z enako vsebino.
Prav tedaj je obiskal Hladnika tudi skopljanski škof dr. Janez Gnidovec, nekoč njegov rektor v Škofovih zavodih. Poznal ga je in je prišel poskusit, če bi ga mogel pridobiti za Južno Srbijo. Hladnik ga je ljubeznivo odpravil.
Atentat in smrt kralja Aleksandra v Marseillu sta tako močno vplivala tudi na notranje odnose med Slovenci in Hrvati, da je škof Rožman moral odpoklicati Hladnika iz Zagreba. Poslal ga je za kaplana v Kostanjevico na Krki.
Leta 1935 se je vršil evharistični kongres v Ljubljani. Sredi priprav na ta kongres je spet vstala pred Hladnikom podoba Buenos Airesa, kjer se je prejšnje leto vršil mednarodni evharistični kongres, o katerem je dobil mnogo podatkov tudi iz revije Duhovno življenje. Kastelic mu ga je redno pošiljal.
Julija 1935 je Hladnik opravil duhovne vaje. Ko jih je končal, je šel k škofu Rožmanu in želel poznati njegovo mnenje: ,,Prev-zvišeni, ne bi hotel, da postanem žrtev pustolovskih sanj, a tudi ne bi hotel, da mi ostane očitek, da sem se izmaknil rokam božje Previdnosti. Že dolgo se mi vsiljuje misel na Argentino. Zaradi bolezni sem jo enkrat že pokopal. Toda sedaj, na duhovnih vajah, je spet tako vsiljivo stopila predme, da ne morem mimo nje, ne da vas vprašam za svet. Kaj se vam zdi, ali naj grem ali naj te sanje dokončno pokopljem?"
Škof Rožman mu je dal tale odgovor:
,.Gospod Janez: pojdite! Bil sem v Severni Ameriki in videl, da je duhovnik našim ljudem v tujini nujno potreben. Doma ne bo nihče umrl brez Boga, če ne bo sam tako hotel; če pa vi greste med izseljence, boste tam marsikomu odprli nebeška vrata, ki bi mu jih drugače nihče drugi ne mogel. Kar pripravite se! Gospod Kastelic vedno priganja, naj še koga najdem. Vas je poslala božja Previdnost. Pojdite!"
Hladnik je kar takoj stopil na Rafaelovo družbo in se začel pripravljati na pot.
Prav takrat je prišel iz Argentine na * obisk v domovino g. Kastelic. Dogovorila I
sta se za dan in uro ter se srečala v kleti ljubljanskega hotela Union. Kastelic mu je dal koristna navodila, razne naslove in karakteriziral osebe, na katere naj se obrne. Tudi mu je povedal, kako naj bi v prihodnje urejal revijo Duhovno življenje. Hladnik se je začel poslavljati od domovine. Poslovil se je od Marije Pomagaj na Brezjah, od Kostanjevice in Opatove gore, ki kraljuje nad vso krško okolico, od matere, od doma, od rojstnega kraja in Ljubljane. Poslovil se je tudi od škofa dr. Rožmana, ki ga je povabil: ,,Danes ste na obedu pri moji mizi." Hladnik je vabilo rad sprejel. Marsikaj sta se pogovorila. Nazadnje mu pravi škof, ki je vedel, da je Kasteličevo Duhovno življenje v težki finančni stiski: ,,Gospod Janez, tu imate denar, da boste imeli s čim začeti. Duhovno življenje, ki ga boste morali kmalu izdati, stane.“ Izročil mu je sto dolarjev. Povabil ga je nato na večerjo in da naj spi v škofiji, če želi.
Po večerji se je poslovil od škofa, katerega zadnje poslovilne besede so bile: ,,Gospod Janez, Bog naj vas vodi, Marija naj vas spremlja, angel varuh naj vas čuva, koder boste hodili. Vedite, da imate škofa v Ljubljani, ki vas vsak dan pričakuje z odprtimi rokami, če vam tujina ne bo ugodna. Katerokoli uro pridete, mi boste srčno dobrodošli. Pa lahko noč!"
Zadnjo noč je tako prespal v škofiji in naslednje jutro imel ob petih sv. mašo v škofovi kapeli. Ob sedmih je že sedel udobno na vlaku in tako 4. februarja 1936
odrinil iz Ljubljane. Še en pogled na ljubljanski grad, pa je krenil na daljno pot.
+ + +
Hladnikova pot v Argentino je šla skozi Trst, Milan, Pariz, Lisieux, kjer je bila doma Mala Terezika Deteta Jezusa, in Lurd, ki je kraj prikazovanj Brezmadežne Device.
Njegova ladja je odrinila na pot čez Atlantik 16. februarja 1936.
Vožnja je bila zanj nepopisen užitek. Smotrno razdeljeni čas mu je tekel tako, da mu je bilo kar žal, da je že noč. Zadnji dan vožnje je bila nedelja. Počasi se je pričelo kazati argentinsko obrežje z zgradbami. Z nočjo so bili v buenos-aireškem pristanišču.
Upal je, da ga bo kdo čakal. A ni bilo nikogar, ,,niti psa, ki bi ga oblajal", je sam zapisal. Bridko je občutil to in zato se je tem bolj potrudil pozneje, ko smo prihajali brezdomci v Argentino, da nas je pričakal in nam dal prijazno besedo v pozdrav. Bili so tisoči in tisoči, ki so prišli za njim dvanajst let pozneje, katerim bi bilo še vse huje, če bi ne dobili nikogar ob vstopu v Argentino.
Prvič maša v novi zemlji. Kot je bil navajen, se je tudi v ponedeljek, 2. marca 1936, zbudil ob petih zjutraj. Čez pol ure je bil že na cesti, da najde cerkev za maševanje. Kar na slepo je hodil po ulicah in našel cerkev San Miguel Arcan-gel, ki je bila pa še zaprta, iskal je naprej in prišel še do dveh kapel, kjer tudi še ni
bilo žive duše. Po ulici Defensa je prišel do cerkve Santo Domingo, ki je bila končno odprta.
No, hvala Bogu. Tukaj pa bo. Stopi naprej po cerkvi, daleč tja gori v zakristijo. Od vrha do tal ga pogleda duhovnik v belem, dominikanec, katerega prosi: Ali bi mogel imeti sveto mašo? In še mu ponudi svoj ,,celebret“, mašniški dokument. Dominikanec prebere in pravi: ,,Pa kar takole kot ste? Saj to ne more biti!"
Hladnik mu pove malo po špansko, malo po francosko, da ima svoje stvari še v pristanišču in da je nocoj prišel z ladjo. Pater nekoliko pomisli in pravi: „No, naj bo."
Po maši se je Hladnik zanimal, kje je škofija in kdaj bi mogel iti tja. Pa zve, da šele popoldne. Pater mu je postregel z zajtrkom in pomenila sta se še marsikaj. Ko Hladnik poišče svojo beležnico, najde naslov Martina Muca, ki ga je poznal še od doma: Calle (ulica) San Martin 348. Pater mu pove: „To je pa prav blizu. Kar naravnost po tej ulici do Majskega trga in nato pred stolnico in že ste v ulici, kjer poiščete hišo, ki ni daleč."
Hladnik pride po ulici Defensa na Majski trg. Oblaki golobov vsepovsod. In zagleda cerkev. Stolnica torej in tule škofija, ugotovi, ko prekorači trg. Stopi v stolnico, jo z očmi preleti in poklekne. Gospodu izroči svoje stopinje in prizadevanja. Ker je še zgodaj, obsedi in mirno prisostvuje sveti maši pri velikem oltarju. | Čez čas se dvigne in poišče Martina
OB KNJIGI
„Kriza revije 'Dom in svet' leta 1937"
Po Mladiki
Muca. V stari hiši, ki je že davno več ni, v drugem nadstropju, najde ženo in hčerko s šivanko v roki. Ko ga vidita, poskočita in pozdravita: „Gospod so, gospod Janez, dobrodošli med nami!" Že je prišel tudi on, Martin Muc, ki ga Hladnik ni videl več kot enkrat, ker je šel že davno v Argentino.
Muc se mu je opravičil, da je bila sprememba ure kriva, da ga ni šel čakat pravočasno. Kajti ravno tisti dan so uro premaknili in tega on ni imel v računu. Vsega so se pomenili in ostal je pri njih na kosilu ter do ure, ko se je odpirala škofija.
Stopi torej v pisarno. Pošljejo ga do generalnega vikarja, ki je bil takrat dr. Antonio Rocca. Ljubeznivo ga je sprejel, pregledal njegove dokumente in povedal, da je vse v redu. „Toda, takile boste hodili? Kako da niste prišli v talarju?" se je vikar začudil.
,,Še nisem vzel svojih stvari. So še v Pristanišču."
,,Dobro," pravi, ,,toda taki ne smete okrog hoditi!"
„Kam pa naj grem, prevzvišeni? Kje bom živel?"
,,V Hogar Sacerdotal, Condarco 553. Tule imate priporočilo!" je rekel in mu dal obvestilo za ravnatelja duhovskega doma, kjer je prebival že g. Kastelic.
Odšel je naravnost v pristanišče. Predložil je svoje stvari carini, ki ni našla ničesar prepovedanega, in nato takoj na taksi in na Condarco. Prijazno so ga spre-ioli, ko so zvedeli, da prihaja pomagat g. Kastelicu, ki so ga cenili.
Naslednji dan se je oblekel po takratni navadi v dolg talar in se pokril z okro-9lim duhovniškim klobukom, ki doma ni bil v navadi. Da naj tako hodi po ulicah?
naj takole potuje z avtobusom in tram-vajem? To se bo težko priučiti. In še klobuk, tisto čudno pokrivalo! Kočijažu bi se kar prilegalo. A njemu? Blizu stolnice je drugi dan našel trgovino, kjer so se take stvari kupovale. Ko stopa po ulici s čudnim klobukom na glavi, vidi v ogledalih iz-°žb neko posebno maškaro. In to je on?
Stopi na tramvaj, da se popelje do-Stisne se v kot, da ga nihče ne bi 9lsdal. Pa ga tudi ni. Saj ljudje so bili te Podobe že vajeni, le njemu je bila tako nemogoče tuja. Ko pride blizu konca vo-2nie, vstane. Potegne veter in pograbi nje-9°v novi klobuk in ga zavrti skozi okno. Celostno pogleda za njim. Najraje bi se udr| v zemljo. Klobuk pa ostane sredi oeste. Vse se mu spoštljivo umika in klo-uk ga ponižno čaka. Dvigne ga in nič Več mu ni bil tako neprijeten.
Prihodnjič dalje
Knjiga „Kriza revije ‘Dom in svet’ leta 1937“ je zbornik dokumentov, torej v bistvu zgodovinska knjiga: in vendar spada med najzanimivejše stvari, kar jih je zadnje čase prišlo iz slovenskih tiskam. Odkod ta njena zanimivost? Pač iz dejstva, da publikacija oživlja neko krizo, ki ni bila samo kriza tedanje vodilne katoliške revije na Slovenskem - in to prav v letu njene petdesetletnice -, ampak dejansko tudi kriza tedanjega slovenskega katolištva. Sicer pa je Kocbekov članek Premišljevanje o Španiji bil samo formalni sprožilec krize, ki je tlela že leta med (da tako rečemo) desno in levo dušo slovenskega krščanstva. Vsekakor pa je kulturni razhod, do katerega je takrat prišlo, dejansko napovedoval onega drugega, dosti hujšega, tragičnega, do katerega je prišlo samo štiri leta pozneje, leta 1941, ob nastopu okupacije. Nekdanji kulturni razhod je tedaj postal političen, saj je opcija za oziroma proti Osvobodilni fronti razklala slovensko katolištvo v dva vojskujoča se bloka, manjšinskega kr-ščanskosocialističnega ter večinskega domobranskega. S tem seveda ni rečeno, da so se med vojno v tem smislu opredelile vse osebnosti, ki so v omenjeni krizi nastopile: toda v splošnem se obe pripadnosti, predvojnemu kulturnemu in medvojnemu političnemu bloku, pokrivata. Dragocenost knjige, o kateri govorimo, je posebej v tem, da ni izšla pod kakšnim ideološkim okriljem. Izdal jo je namreč Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to se pravi na študijski ravni. Dejansko pa je to knjiga o katoliški kulturi, čeprav bo zanimala tudi nekatoliškega bralca, saj bo krizo Doma in sveta lahko vzporejal s krizo na svobodomiselni strani z razcepom pri reviji Ljubljanski zvon: kakor je namreč secesija od Doma in sveta rodila krščanskosocialistično Dejanje, tako je nekaj let prej secesija od Ljubljanskega zvona rodila marksistično Sodobnost.
Če izvzamemo gradivo iz zapuščine dr. Koblarja, so članki te publikacije bili objavljeni pred pol stoletja, torej gre za ponatis, a treba je reči, da za več kot potreben ponatis, saj so zadevne publikacije danes zelo redke in težko dostopne,
kakor poudarja v uvodni besedi urednik zbornika Marjan Dolgan. Mišljeni so predvsem nekateri protikomunistični listi izpred vojne, kakor na primer Straža v viharju ali Mi mladi borci, prvi glasilo Ehrlichovih stražarjev, drugi Tomčevih mladcev, ki sta pod marksističnim režimom morala izginiti celo iz študijskih knjižnic.
Vsebinsko se ta kar obsežna, 470 strani obsegajoča knjiga, predstavlja v štirih razdelkih. Prvi vsebuje zapiske o krizi revije ‘Dom in svet’, in sicer izpod peresa idejno vsaksebi stoječih Franceta Koblarja, Rajka Ložarja, Antona Trstenjaka, Boga Grafenauerja in Tineta Debeljaka. Drugi razdelek osvetljuje polemiko o križarskem gibanju, ki je kot odmev nemškega Quickboma Romana Guardini-ja konec 20. let prejšnjega stoletja prvo vznemirilo katoliške vode na Slovenskem. Med nastopajočimi v tem razdelku, kritiki ali branilci gibanja, se zvrstijo France Gruden, Mirko Javornik (takrat še v levičarskem taboru), Edvard Kocbek, Ivan Martelanc, Aleš Ušeničnik, Ignacij Lenček in France Koblar. V tretjem razdelku se odslikava stopnjevanje krize, ki ga povzroči Kocbekovo Premišljevanje o Španiji. Gre za več kot dvajset časopisnih člankov, ki so vsi po vrsti z izjemo Andreja Gosarja nepodpisani, a pri katerih je tako rekoč že čutiti odmev frontnega razpoloženja s španskih bojišč. Med dokumenti tega razdelka najbolj izstopata po svoji divergentnosti na eni strani Kocbekovo Premišljevanje o Španiji, na drugi pa Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji. Po svoji pesniški utopičnosti pa prednjači dokument, ki ga bo tudi marsikateri poznavalec Kocbekovega dela prebral prvič, namreč njegovo Unionsko predavanje o komunizmu, v katerem je že nakazana vsa tragika tega velikega umetnika, manj velikega ideologa in nesrečnega politika. V četrtem delu z naslovom ,,Vrhunec krize. Polemika o reviji ‘Dom in svet’ “ se zvrstijo doslej neobjavljeni dokumenti iz zapuščine dolgoletnega žla- ht-nega urednika Doma in sveta Franceta Koblarja: gre za korespondenco z najvidnejšimi katoliškimi kulturniki tistega časa.

Ivan Lavrih (3)
REVOLUCIJE
ZAČETEK REVOLUCIJE
Kot sem že omenil, so imeli Italijani posadko samo na železniški postaji in pri sv. Antonu na Zdenski rebri. Vsa dolina tja do Suhe krajine je bila ..svobodno ozemlje", partizanski raj. V začetku maja 1942 so se pojavili v dolini prvi partizani, člani prvega bataljona dolenjskega odreda, ki jih je vodil Janez Marn-Črtomir. Politični komisar je bil Niko Šilih-Boris Nikič, falirani študent iz Novega mesta. Utaborili so se v gozdnatih Jauhah blizu Kompolj. Glavni namen bataljona je bil zavarovanje vodstva OF in KR, ki je bilo v Tisovcu. Tam so bili Kidrič, Kardelj, Dermastja, Kraigher, Fajfar in še več drugih komunističnih veličin. Z Marnom in njegovim intendantom smo se poznali iz študentskih let. Ko je Marn zvedel, da sem v Dobrepolju, je prišel ponoči nekajkrat k meni. Preklinjal je komuniste, ki so izigrali vse politične stranke, tudi krščanske socialiste in sokole ter prevzeli popolno komando nad osvobodilnim gibanjem. Vsakega, ki se ni pridružil partijski volji in OF, so imeli za izdajalca in zaslužil si je smrt. Posebno je obsojal političnega komisarja Šiliha. Že na prvem sestanku mi
Zborniku sta dodana še dva dokumenta z nekatoliške strani - kritična zapisa o krizi revije, ki sta ju napisala Drago Šega (po vojni nekaj časa kulturni ataše v Trstu) in Josip Vidmar, z odgovorom obema izpod peresa kritika Franceta Vodnika. Zrel kritičen razgled nad problematiko knjige (kritičen predvsem do Kocbeka) poda na koncu mlajši kulturnik Matija Ogrin z esejem Površje in žarišče Doma in sveta leta 1937. Uporabo knjige hvaležno olajšuje seznam osebnih imen, zaključujeta pa jo povzetka v angleščini in španščini. Pričakovali bi ga tudi v francoščini.
Urednik knjige je kot rečeno Marjan Dolgan, zaslužen za prav tako zanimivo antologijo pisem slovenskih književnikov, opombe pa je napisala hčerka dr. Franceta Koblarja gospa Ana Koblar Horetzky. Tisk je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
A. R.
je povedal, da bo skušal pobegniti.
To je v začetku julija tudi storil. Tedaj sem bil tudi jaz že v Ljubljani in z Marnom smo imeli večurni sestanek v slaščičarni Petriček pri Tromostovju. Navzoč je bil tudi Mirko Javornik, urednik Slovenskega doma, in France Dolenc, ki je tudi delal pri Domu. Marnovega partizanstva je bilo s tem konec. Veliko je o namenih partijske revolucije povedal za objavo v Slovenskem domu. Kasneje se je pridružil četnikom, ki so taborili na Polici.
Maja 1942 sem imel vsako nedeljo mašo v Kompoljah, sredi partizanskega ozemlja. Nekoč, še preden sem pristopil k oltarju, je prikorakala v cerkev četa partizanov in zavzela mesto med klopmi. Mašnih oblek res niso imeli in tiste stare puške niso prav nič spadale v cerkev. Pridigo so kar pridno poslušali, pri obhajilni mizi pa se niso drenjali. Po maši je bil miting pred cerkvijo. Propagandist Tone Fajfar je govoril o čudoviti organizaciji OF, kako v njej lepo sodelujejo vse politične stranke. KP pa sploh ni omenil. Govoril je, kako se bo OF zavzemala za malega človeka, posebno za kmete, kako bodo veleposestnikom vzeli njihove njive in gozdove in jih dali tistim, ki nimajo nič. Davke bodo odpravili, beračev ne bo več, vsi bomo enaki, vsak na svoji zemlji. Omenil je tudi, da bomo morali pomagati zaveznikom in pognati fašiste iz Slovenije, in da zato moramo začeti z diverzantskimi akcijami. Kaj naj bi beseda „di-verzantski" pomenila, ni nihče vedel. Na glavi je imel triglavko z rdečo zvezdo.
Kaj so diverzantske akcije, pa smo kmalu izvedeli. Po govoru smo šli k Štefanu v gostilno na kozarček vina ali slivovke. Partizani so se kar pomešali z nami. Fajfarjevim besedam ni nihče verjel.
Naslednji večer so partizani s pomočjo terencev mobilizirali cel kup moških, da bodo opravili napovedane akcije. Razdelili so jih v tri skupine. Prva je morala podžagati drevesa ob železniški progi in jih zvleči na progo. Druga je morala kopati jarke na cesti proti Grosuplju. Tretja skupina pa je morala razdirati železniško progo in sežigali železniške pragove. Italijani so zjutraj videli razdejanje in so podivjali. Začeli so z granatami obstreljevati dolino in vasi, kar vsevprek. Posebno
je trpela Podgora, kjer so ubili starejšo žensko.
Diverzantske akcije so se ponavljale proti Čušperku in Rašici. Italijani niso upali zapustiti svojih postojank, zato so partizani lahko počeli, kar so hoteli. Imeli so straže na vseh cestah in vsakega tujca so pripeljali h komisarju Šilihu na zaslišanje. Nekaj teh ljudi je potem izginilo, pobili so jih kot italijanske vohune.
V začetku julija 1942 so partizani re-kvirirali vse tovorne avtomobile, mnogo voz in konj, da so naropani material vozili v svoja taborišča v Jauhah in Tisovcu. Najprej so izropali kmetijsko zadrugo na Vidmu, kjer je bila velika zaloga prehrane za vso dolino. Sledila je kraja na kmetih. Na mitingih so prepričevali kmete, da jim bodo Italijani vse pobrali, ker ne morejo dobiti nobene pomoči iz Ljubljane zaradi uničene ceste in železnice. Zato naj rajši prostovoljno dajo partizanom, ki bodo vso to hrano skrbno skrili, kmetom pa jo bodo dali, ko jo bodo potrebovali. Pod to pretvezo so jim morali ,,prostovoljno" oddati skoraj vse iz svojih shramb. Jeza prebivalstva proti partizanom je vrela.
Poleg tega zla je komisar Niko Šilih začel odrejati pomore ljudi. Tako so partizani 9. junija 1942 za Kompoljami ustrelili štiri fante: Antona Kožarja iz Bruhanje vasi, Jožeta Prijatelja in Vinka Peterlina z Vidma in Lojzeta Ivančiča iz zaselka Kotel na Blokah. Umorili so jih s strelom v tilnik in pometali v plitvo skopano jamo. Po italijanski ofenzivi smo jih izkopali in pokopali na farnem pokopališču. ,,Justi-fikacijo" teh fantov so komunisti objavili na posebnih plakatih, ki so jih nabili na vidnih mestih po vaseh.
4.	julija so komunisti ustrelili Franca Babiča, očeta štirih mladoletnih otrok. Bil je kmet, avtoprevoznik in lesni trgovec. Istega dne so ustrelili Štefana Mustarja, gostilničarja in trgovca. Oba sta bila iz Kompolj. Ustrelili so ju v Logu, blizu Kompolj in tam pokopali. Tudi ta dva smo izkopali in njuni trupli prenesli na farno pokopališče. Tone Fajfar je po mitingih pridigal, da so bile te žrtve belogardisti, ki so delali propagando proti osvobodilnemu gibanju. Nihče ni vedel, kaj je to „bela garda". Takrat še ni bilo nobene oborožene skupine, ki bi se borila proti njim. Tako so se komunisti posluževali starega komunističnega pravila: če nimaš sovražnikov, jih moraš ustvariti. In potem uničiti.
PRVA OBRAMBA
Ljudje v dolini so živeli v pravem peklu. Na eni strani partizani, na drugi pa i Italijani s svojimi topovi. Ljudje so nas J prišli prosit, naj vendar gremo na italijan-

s ko komando in kaj naredimo. Z župnikom sva tako šla na komando in jih prosila v božjem imenu, naj vendar zaščitijo naše vasi in naša življenja, saj je to njihova dolžnost. Toda storili niso nič. Rekli so nama, naj se pogovorimo s partizani. Fantje so zdivjali. Izkopali so svoje jugoslovanske puške in začeli ponoči patruljirati po vaseh.
BEG IZ RAJA
Četrtega julija je ob desetih zvečer nekdo glasno potrkal na vrata kaplanije. Pomislil sem, da so gotovo partizani prišli Pome. Hitro sem šel v sobo do kuharice 'n ji dejal, naj gre odpret, jaz bom pa čakal v prvem nadstropju, in če so partizani, bom skočil na vrt in zbežal. Kuharica je šla odpret in zunaj je bil Janez Marn in njegov intendant France. Hitro sta stopila v vežo, šli smo v sobo in tam sta mi povedala, da je dal sam Kidrič komisarju Šilihu nalog, da me morajo za vsako ceno dobiti v roke, živega ali mrtvega, da sem jaz kriv, da vse dobrepoljsko ljudstvo zavrača partizanstvo in OF. Akcija se mora takoj izvesti, vendar previdno, ker da me stražijo belogardisti. Popila sta kozarec vina in odšla. Med vrati mi je Marn dejal, da se kmalu vidimo v Ljubljani. Prav iz srca sem se mu zahvali. saj mi je rešil življenje. Do takrat so Partizani umorili že osem duhovnikov, °sem pa nato še v drugi polovici leta 1942.
Hitro sem šel čez cesto k župniku in mu povedal vso zadevo. Tudi on se je strinjal, naj takoj pobegnem, naj bom Previden in naj me fantje spremljajo. Dal mi je svoj blagoslov. Priprave za beg niso trajale dolgo. V torbico sem dal brevir, 6n° srajco, ene spodnje hlače, nogavice, nekaj robcev, kos kruha in klobaso. Vzel sem tudi duhovniški kolar. V kaplaniji sta ^avadno ponoči spala Ludvik Hren in P°man Zabukovec. Oba sta bila pripravka iti z menoj. Pripravila sta svoji puški ln odpravili smo se na pot, še v trdi temi Zgodnjih jutranjih ur. Sli smo ob robu Sdenske vasi in nato po gozdu do Gušperka, ki smo ga obšli. Ko smo prišli v Grosuplje, je bila še noč. Poslovili smo Se kar na hitro, jaz naprej v Ljubljano, onadva pa nazaj v Dobrepolje.
sem šel k starim prijatel-mami na Florjanski cesti sv. Jakoba. Tam je bil ka-j':'*" voze snoj, ki sem ga spremljal na Jegovi novi maši. Povedal sem mu vse, ar me je doletelo. V Ljubljani sem malo Pomagal pri Slovenskem domu in maševal Pn Sv. Jakobu.
M Dobrepolju pa so v zgodnjih jutran-
v Ljubljani j®m, Zagorčevi Phzu župnišča P'an Jožp Snn
jih urah prišli partizani pod vodstvom Franceta Debeljaka v kaplanijo, da bi me ugrabili. Ker so bili prepozni, jih je to hudo razjezilo. Izropali so kaplanijo, vsa živila, vino in tudi knjižnico. Ubogi teti ni ostalo prav nič. Toda dobri ljudje so ji pomagali, da ni stradala.
ZAGON REVOLUCIJE
Partizani so nenehno dražili Italijane z različnimi diverzantskimi akcijami, Italijani pa so se odzivali tako, da so s svojimi topovi streljali po vaseh. Veliko škode so naredili, ko so dobrepoljsko dolino obstreljevali iz oddaljenih Velikih Lašč. Razdejanje je bilo strahotno, ne samo na Vidmu, kjer je pogorelo župnišče z vsemi poslopji vred. Cerkev je bila zelo poškodovana, saj jo je zadelo več granat. Granate so uničevale po vseh vaseh.
Partizanom pa se seveda ni nič zgodilo. Skriti so bili po gozdovih. V tej hudi stiski so šli ljudje k župniku na posvet, kaj narediti. Svetoval jim je, naj gredo žene v procesiji do komandanta na zd-enski rebri pri Sv Antonu in prosijo, naj vendar oborože domače fante, da bodo varovali njihove domove in vasi. Če ne bo povsem neodgovornih partizanskih izzivanj, tudi ne bo brezumnih italijanskih povračilnih bombardiranj nedolžnih vasi.
Možje in fantje pri tem niso sodelovali, saj so se bali, da bi jih Italijani poslali v internacijo. Italijanski komandant je obljubil, da bo fante vendarle oborožil. Ko so se žene vračale od Sv. Antona na svoje domove, so jih povsod čakali partizani, lovili so jih po polju, jih pretepali in ujete peljali v Kompolje. Ko so fantje in možje to videli, so čisto spontano pograbili, kar jim je prišlo pod roke: vile, sekire, motike, krampe in tudi puške in so leteli nad partizane. Ko so partizani videli, da je zadeva resna, so žene izpustili, tudi tiste tri, ki so procesijo organizirale in za katere so že imeli skopano jamo, kamor bi jih zagrebli po usmrtitvi. Tako so se fantje in možje prvič uprli partizanom z vilami in krampi in so uspeli. Partizani so se umaknili v gozdove.
12. julija so Italijani res izročili puške 30 fantom, ki naj bi ščitili Videm. Dali so jim stare francoske puške z nekaj naboji in nekaj ročnih granat. Seveda to še zdaleč ni bilo dovolj za obrambo vse doline. To je bila prva oborožitev dobrepoljskih
fantov. Postavili so nekaj bunkerjev na cestah, ki vodijo na Videm.
ČETNIKI
Preden nadaljujem opis dobrepoljskega upora proti revoluciji, moram omeniti še neko kratko epizodo. 18. maja sem dobil z Vodic sporočilo, da je tam četniški odred, ki pričakuje, da se bo več fantov iz dobrepoljske doline pridružilo njihovi četi. Komandant je bil Milan Kranjc. Med njimi sem poznal samo Franceta Gruma, študenta iz Slap pri Polju. Vseh je bilo 17. Dobrepoljski fantje niso bili za akcijo nič kaj navdušeni. Začela se je prezgodaj. Vojna bo trajala še več let in misel na potikanje po gozdovih, stradanje in prezebanje jih je odvračala od pridružitve. Vsi so vedeli, da bodo fašisti, nacisti in tudi komunisti propadli. Toda kaj? Zaradi tega oklevanja so se četnikom pridružili samo štirje: Franc Kadunc, Franc Brodnik, Avgust Čirič in Ivan Gale.
Na Vodicah so ostali samo en dan, potem pa so odšli preko Suhe krajine v bližino Žužemberka, kjer jih je čakal Radovan Slane. Od tam so odšli pod Gorjance, kjer so delovali pod imenom Štajerski bataljon. Več teh fantov sem pozneje srečal v kočevskih zaporih, ko sem bil zaprt s četniki.
Naj namenim nekaj besed Francu Kaduncu, Rekarjevemu iz Zdenske vasi. Tam je živel s svojo materjo. Bil je študent. Ko je 18. maja 1942 prišla na Vodice skupina četnikov, se jim je skupaj s še tremi domačini pridružil. Toda nad njimi je bil kasneje razočaran. Njihova liberalna ideologija in vojaške akcije mu niso bile všeč. Zapustil jih je, se pridružil dobrepoljskim fantom in 15. januarja 1943 postal komandant vaške straže v Žvirčah. Karel Mauser ga je lepo opisal v svojem mogočnem romanu Ljudje pod bičem. Svoje življenje je Franc končal na Turjaku, ko je naredil preko dvorišča zadnji izpad, vendar so ga partizanske krogle pokosile. Kadunc je bil pravi narodni heroj.
VELIKA POLETNA ITALIJANSKA OFENZIVA
Italijanska ofenziva je prišla v dolino preko Suhe krajine. 26. avgusta so vdrli v Dobrepolje. Na pohodu so aretirali vse može in fante, ki so jim prišli pod roke, in jih poslali v Struge na komando. Med ujetniki je bilo mnogo članov OF in tudi
V PRIMEŽU REVOLUCIJE
čisto nedolžni ljudje. Te ujetnike so s tovornjaki pripeljali v Zdensko vas, kjer so jih imeli zastražene v nekem skednju. Ko je gospod župnik za to izvedel, me je takoj poklical - takrat sem se že vrnil iz Ljubljane - da greva k italijanskemu vojnemu kuratu in generalu, da zanje posredujeva.
Oba sta obljubila, da se ne bo nikomur nič hudega zgodilo, odpeljani bodo v internacijo, ker da so osumljeni sodelovanja s komunisti. Pojasnjevala sva jim, da to niso komunisti, da so čisto navadni kmetje, delovni in verni ljudje, ki sovražijo početje komunistov. Posredovanje je malo zaleglo. Italijani so bili v ofenzivi in so hoteli ozemlje očistiti komunistov. Ti pa so bili lepo poskriti po gozdovih, trpelo je le nedolžno prebivalstvo. Toda to je bil del njihovega peklenskega načrta: naj Italijani uničijo vse, kar noče v njihov tabor.
Skoraj istočasno, ko sva z župnikom posredovala pri Italijanih, so partizani iz zasede ustrelili dva italijanska vojaka. Italijani so naravnost zdivjali in komandant nama je zabrusil v obraz: „Trdite, da vaši ljudje niso komunisti, pa streljajo naše vojake."
Naslednji dan, 29. avgusta, so Italijani brez vsakega zaslišanja, obtožbe in sodnega postopka obsodili 17 mož in fantov na smrt z ustrelitvijo. V Zdenski vasi so jih naložili na tovornjake, jih odpeljali v Log pri Kompoljah in jih ustrelili. Italijani niso nikomur nič povedali o streljanju, lagali so, da so jih odpeljali v internacijo. Šele vojni kurat nam je zaupal, da so jih ustrelili in da je bil on osebno navzoč. Ustrelili so jih kot protiukrep za dva njihova ubita vojaka.
Ker sem vedel, da posredovanje pri razjarjenih Italijanih nič ne zaleže, sem izprosil od komandanta dovoljenje, da sem obiskal fante in može, zastražene na nekem skednju. Po odobritvi sem jim nesel mašne knjižice in rožne vence. Tudi nekaj hrane in drugih potrebščin, za katere so me prosili. Proti večeru 29. avgusta so jih 30 naložili na tovornjake in jih odpeljali v internacijo. Med njimi je bilo tudi nekaj deklet. To je bila prva množična internacija in streljanje naših ljudi. Vse to kot represalije za dva ubita vojaka. Odpeljali so jih na otok Rab, kjer jih je nekaj zaradi bolezni umrlo.
Zanimivo, da razen dveh strelov na italijanske vojake ni padel ob streljanju talcev in odvozu ljudi v internacijo niti en strel od partizanov, osvoboditeljev naroda in borcev proti fašizmu. Vso to tragedijo so partizani opazovali skriti po gozdovih na obeh straneh doline.
Kot del ofenzive so Italijani pripeljali iz Strug sedem mož in fantov, ki so jih j
obsodili na smrt. Ko sem to izvedel, sem takoj šel h komandanu in ga prosil, če jih smem pred smrtjo spovedati in maziliti. Dovolil je. Ustrelili so jih v Krajčkovi dolini pri Vidmu. Pokopali smo jih na farnem pokopališču, kamor smo jih pripeljali naložene na lojtrni voz. Vsa pot je bila še več dni zaznamovana s človeško krvjo, ki je tekla z voza. To so bili strahotni dnevi in bili smo popolnoma brez moči.
OPOMBE, ki spadajo k ponatisu knjige „V primežu revolucije" v naši reviji. Glej DŽ št. 8, stran 248:
•	Druga kolona spodaj:
... „ Vsi od teh beguncev so postali prvi organizatorji O F in prvi te renči v dolini — prvi organizatorji komunistične revolucije v Dobrepolju.,, (1)
(1)	Eden teh beguncev je bil tudi Ernest Hojnik, ki je živel pri Bločanovih v Zdenski vasi. Ker je komunistom obrnil hrbet, so ga prišli v Zdensko vas ustrelit.
... ,,Pričelo se je nočno ropanje po vaseh in prvi poboji, ko so partizani umorili šest uglednih faranov.,, |2)
(2)	9. junija 1942 so partizani v svojem taborišču v Logu nad Kompoljami umorili štiri mlade fante: Antona Kožarja iz Bruhanje vasi, Jožeta Prijatelja z Vidma, Vinka Peterlina z Vidma in Lojzeta Ivančiča iz Kotla na Blokah. Poleg teh so tam 4. julija 1942 ustrelili še Franca Babiča, očeta štirih otrok, in Štefana Mustarja, gostilničarja, oba iz Kompolj. Dobrepoljska dolina je bila pretresena.
•	Tretja kolona spodaj:
... ,,V Dražgošah še danes praznujejo, čeprav bi morali žalovati.,, (3>
(3> Vaška straža v dobrepoljski dolini je bila ustanovljena že 2. septembra 1942. Med svojo ofenzivo so Italijani 28. avgusta 1942 na partizanskem morišču v Logu ustrelili 17 mož in fantov, nato pa še 7 v Krajčkovi dolini pri Vidmu. Po pogrebu teh žrtev je bilo na Vidmu 30. 8. veliko protikomunistično zborovanje. Na zborovanju je govoril kaplan Ivan Lavrih, ki je orisal vse dotedanje zločine partizanov v dobrepoljski dolini in drugod po Ljubljanski pokrajini. Prvi po-
kratke novice
LJUBLJANA — Baročnemu slikarju Valentinu Metzingerju (1699-1750), kije delal v Sloveniji, so 12. aprila 2002 odkrili spominsko obeležje na hiši na Gornjem trgu 16, kjer je živel. Obeležje sta oblikovala akademski kipar Matjaž Počivavšek in kaligraf Marko Drpič. (Ave Maria)
ZAGREB — Statistične raziskave so ugotovile, da je 38% mladih na Hrvaškem oplazila ali že osvojila narkomanija. (Mladika)
JERLTZALEM — Procesije na cvetno nedeljo se je udeležilo korn^j tisoč ljudi. Tujih romarjev zaradi vojaških spopadov ni bilo veliko, kristjanom s palestinske strani pa izraelske oblasti niso dovolile prihoda. V procesiji je poleg latinskega patriarha Michela Sa-bbaha prvič sodeloval primas anglikanske Cerkve nadškof George Carey. (Ave Maria)
VATIKAN — Predsednik papeškega sveta za pospeševanje krščanske edinosti kardinal Walter Kasper je po obisku v Beogradu dejal, da katoliška in srbska pravoslavna Cerkev upata na vnovično medsebojno zbliževanje. Patriarhu Pavletu in Srbski pravoslavni Cerkvi se je zahvalil za 5-dnevno gostoljubje meseca maja. Na obisk v Vatikan je povabil sveti sinod, da se tam pogovorijo o težavah in sodelovanju-Vatikan je tudi pripravljen dati pravoslavnim študentom štipendije za študij teologije v Rimu. (Ave Maria)
veljnik vaške straže je postal Franc Dren iz Ponikev, žan-darmerijski narednik, ki pa je imel to funkcijo le 15 dni. Zamenjal ga je Anton Perne, pravnik in član akademijskega kluba Straža, doma iz Povelj pij Kranju. Ker je bil Perne tudi protifašist, so ga Italijani odstavili in na čelo vaške straže postavili Staneta Goloba iz Ljubljane. Ob kapitulaciji Italije je vodstvo znova prevzel Perne-Stražarje je povedel na grad Turjak. Po uničenju Turjaka so partizani Perneta ustrelili pr' Velikih Laščah; pokopan je na ljubljanskih Žalah, za Ehrlichovim grobom.

Duhovno življenje je objavilo
PRED 60 LETI (1942)
DECEMBER 1942 IZSELJENSKA NEDELJA
V prostorih Gospodarskega podpome-9a društva Slovencev (GPDS) na ulici Simbron 5148 v Villa Devoto je bila 6. decembra lepo obiskana prireditev, prva te vrste med Slovenci v Argentini, „kajti Prvič je bilo letos, da se je zganilo naše izseljenstvo v Buenos Airesu na klic domovine, ki je že skozi 10 let pozivala rojake doma in v tpjini, naj se zavedo skupnosti, katera jih druži." Kot predstavniki štirih društev, ki so to proslavo organizirala, so štirje zaporedni govorniki podali Pomen in smisel slavja. Govorili so g. Pečenko v imenu GPDS, g. Podlogar, glavni pobomik misli o proslavi, v imenu Samopomoči Slovencev, Martin Kustec v inienu Slovenske krajine in g. Kovač v imenu Slovenskega doma. To je bilo tudi Prvič, da so omenjena štiri društva nastopila skupno. „Upamo, da bomo za na-Prej imeli še mnogo takih prireditev, ki bodo dokaz složnosti vseh rojakov."
DEKLIŠKI KROŽEK
Večkrat so se že zbrala slovenska dekleta na svojih sestankih. Udeleži se jih okrog 20 mladenk. Srečanje pripravi-tn Vida Kjuder in Kristina Grežer. Na sestanke povabijo tudi prijateljice Neslovenke. Na letošnjih sestankih so govorile Lidia Aguilar o prijateljstvu, Lidia Garavaglia o pravilnem oblikovanju srca, čustev in značaja, Maria del Carmen Tamborenea o dekliških idealih, Rita hucotti o tem, kako osrečiti druge, No-emi Arranguren o lepem vedenju, Darin-lm Čehovin o odgovornosti mladenk za r*sodo svojega naroda, pa tudi dušni Pastir Janez Hladnik pove kako vzgojno jhisel. Dekleta imajo namen ustanoviti astno knjižnico in pa dekliški pevski zbor, katerega naj bi vodila Milena Beltram. Sestanek deklet, ki je bil 13. decembra, je zaključila čajanka s prigrizki, m so jih dekleta prinesle s seboj.
„MALA JUŽNA"
Izreden dogodek dekliškega krožka
je bila ,,mala južna", katero so dekleta priredila v prid jugoslovanskih otrok, ki jih ima Rdeči križ v Švici. Pripravila so ga 20. decembra v prostorih Slovenskega doma in ki je združil 200 oseb v zavesti dolžnosti ljubezni do trpečih. Med kosilom se je izvajal kulturni program: nagovor Vide Kjudrove, deklamacija Vande Čehovinove in nastop pevcev. Prisostoval je tudi odpravnik poslov g. Dominikovič. Dobrodelni namen je bil dosežen in čisti dobiček izročen naslovniku.
BOŽIČ
Polnočnica za Slovence je bila na Patemalu, maše pa na Avellanedi in pri sv. Rozi. Priložnost za spoved je bila pri sv. Rozi vsako dopoldne, v Jose Ingeni-eros na sveti večer popoldne, na Avellanedi pa dan pred božičem popoldne.
KULTURNA PRIREDITEV
Društvo Slovenska krajina je priredilo 26. decembra v salonu El Molino na ulici Manuel Estevez 75, Avellaneda, veliko kulturno prireditev. Na sporedu je bilo več pevskih točk in pa šaloigra v dveh dejanjih Lažizdravnika. Po sporedu je bila prosta zabava „s plesom do zore, šaljivo pošto in rifanjem".
SILVESTROVANJE
Silvestrov večer sta skupno priredili društvi Slovenski dom in GPDS v Villa Devoto v prostorih Gospodarskega podpornega društva na ulici Simbron 5148.
PRED 50 LETI (1952)
DECEMBER
V adventu se je v Mendozi kar na štirih krajih (Guaymallen, Plumerillo, Fray Inalican in mesto z okrnjeni Godoy Cruz) razvila pobožnost Marijinega potovanja. Večer za večerom so mendoški Slovenci s petjem in molitvijo častili Marijo.
5: Umrl je Franc Žužek, star 56 let, oče številne družine 15. otrok in zavzet slovenski javni delavec.
6: Miklavževanje v VBA je bilo na treh krajih: v San Martinu že jubilejno, snj se prireja že petič in sicer v okviru dobrodelne ustanove, Elizabetine konference, ki jo vodi svetnik Škulj. Domači pevski zbor, ki ga vodi Boris Pavšer, je prikazal nekaj prizorov iz operete Miklavž prihaja, nato je bilo obdarovanje. V Ramos Mejiji je v župni dvorani Slovenski izseljenski oder za Miklavžev večer zaigral Nušičevo igro Analfabet. Nato je med dobrimi nauki Miklavž razdelil darove. V Lanusu je ta večer priredil cerkveni zbor. Nastopili so Koledarček, angelčki in hudički iz Gerzinčiče-ve operete, nakar je Miklavž vse obdaril.
6: Duhovno obnovo so imeli fantje na Belgrano, kjer jim je govoril duhovnik Jože Guštin, kateri je pravkar prišel iz Čile, dekleta pa v zavodu Ana Janer, kjer jim je pridigal župnik Gregor Mali.
Duhovne vaje za može so bile od 6. do 8. decembra pod vodstvom prelata dr. Odarja ter spirituala dr. Žaklja. Do 70 mož se je zbralo v domu Cardenal Copello in jezuitski hiši v San Miguelu.
7: Praznik Brezmadežne je pripravila mladina na Belgrano, že dopoldne s sv. mašo, kjer jim je o pomenu dneva govoril Anton Orehar, popoldne pa z akademijo. Program je obsegal nastop otrok, recitacijo Pavle Hribovšek nove Budnikove pesmi, petje zbora, govor dr. Milana Komarja o Mariji, ki naj nam ohrani domovino, življenje in ljubezen, in končno simbolično vajo z recitacijo. Tudi v Mendozi so obhajali ta praznik. SFZ je pripravila več recitacij, govor in za sklep je mladina podala slovenske narodne litanije.
8:	Ustanovljen je bil odsek SFZ
Jože Mehle v Slovenski vasi v Lanusu. Odbor sestavljajo predsednik Ivan Makovec, podpredsednik Franc Vilfan, tajnik Stane Mehle, blagajnik Jože Čer-nak in gospodar Franc Gerkman. Duhovni vodja je župnik Janez Hladnik. Glavna naloga novega odbora je ureditev športnega igrišča.
14: Prvo sveto obhajilo je prejelo 17 slovenskih otrok dopoldne v župni cerkvi v Ramos Mejiji. Pri maši, ki jo je opravil Jože Jurak, je pel otroški pevski zbor. Popoldne je bila otroška akademija v prostorih salezijanskega zavoda San Francisco de Sales v Buenos Aire-
GOSPOD, DAJ JIM VEČNI MIR IN POKOJ!
Miha Ribnikar
Rodil se je 10. novembra 1953 v Buenos Airesu. S starši, z bratom Rudijem in s sestro Evo je živel v mestu Jose Leon Suarez, kjer je hodil v osnovno šolo. Nekaj časa je bil tudi gojenec Rož-manovega zavoda v Adro-gueju. Slovensko šolo je obiskoval v Slovenskem domu v San Martinu. Že kot mlad fant je začel delati z očetom, ki je bil poklicni pleskar. Po delu in v prostem času pa se je rad udejstvoval v slovenskih mladinskih organizacijah in bil v San Martinu tudi predsednik SFZ.
Leta 1980 si je z Nežko Kastelic ustvaril dom v ramo-škem okraju. Rodili so se jima trije otroci. Miha se je počutil srečnega v svoji družini in je zelo skrbel zanjo. Njegov delovni dan se je mnogokrat zavlekel do poznih večernih ur in ne samo čez teden, ampak tudi ob sobotah. Zad-
nja leta je bil zaposlen v veliki šoli, ki jo vodijo katoliške redovnice v Mataderosu. V tem zavodu ni bil samo pleskar, ampak je skrbel za splošno vzdrževanje prostorov in inštalacij. Bil je zelo družaben in dober prijatelj, zelo rad je imel naravo. Na življenje je gledal z optimizmom.
Precej let je bil član odborov Slomškovega doma, kjer je z odgovornostjo vršil naloge, ki jih je prevzemal. Bil je dober organizator in
požrtvovalen garač. Vse prireditve zadnjih let v Slomškovem domu so imele pečat tudi njegove velike zavzetosti in dela. Možje, ki so z njim pripravljali šolsko igro „Grdi raček" za konec lanskega šolskega leta, ne bodo nikdar pozabili, kako jim je Miha serviral ob petkih pizzo, ki jo je kupil v pizzeriji blizu svojega doma, ker je bila ,,nekaj boljšega".
Bolezen se mu je pojavila meseca novembra lanskega leta. Hude bolečine je čutil najprej v hrbtu, nato je imel problem tudi s pljuči in nazadnje tudi v kosteh. Moral se je internirati v bolnico San Juan de Dios v Ramos Mejiji, kjer je bil od 11. do 21. februarja. Zdravniki so končno ugotovili, da je neozdravljivo bolan, zato so ga poslali domov. 22. februarja ob treh zjutraj se mu je izteklo življenje na zemlji in nastopil življenje, ki mu ne bo konca. Na mrtvaškem odru je ležal v Slomškovem domu. Tja so ga hodili kropit rojaki v velikem številu. Tu je opravil mons. dr. Jure Rode zanj pogrebno mašo, nakar je bil pogreb na pokopališče Ville-
gas v San Justu.
Miha Ribnikarja, ki je po človeških računih odšel prezgodaj, bo zelo pogrešala njegova mlada družina, pa tudi rojaki iz ramoške okolice, ki jih povezuje Slomškov dom. Vsemogočni Bog naj mu poplača vso skrb in ljubezen družinskega očeta pa tudi vse prostovoljno delo, ki ga je opravil za življenje naše skupnosti.
Stanislav Humar
Rodil se je 24. septembra 1919 pri Sveti Luciji ob Soči v občini Tolmin, očetu Petru in materi Alojziji, roj. Popek. Rodilo se jima je 14 otrok, od katerih je devet
su. Prvi del akademije je bil posvečen prvoobhajancem, drugi del pa spominu na slovensko domovino.
Slovenske rojake v Miramaru je
obiskal za božične praznike dušni pastir Jože Jurak. Ta skupina, ki šteje okrog 35 duš, je oddaljena 460 km od Buenos Airesa. Jurak je vse spovedal, imel duhovno obnovo in mašo, pri kateri so peli fantje in možje iz bližnjega mesta Mar del Plata.
Slovenska polnočnica je bila v kripti cerkve Sta. Rosa. Opravil jo je Anton Orehar, na božični praznik pa slovesno peto mašo Jože Jurak. Obakrat je pel pevski zbor Gallus, ki ga vodi dr. Julij Savelli.
25:	V Mendozi je bila na božič
najprej pobožnost v cerkvi Srca Marijinega, nato pa je Karitas priredila sestanek, na katerem se je predvajala igra v treh dejanjih Zmaga ljubezni. Napisal jo je Gregor Mali, uprizorila pa mendoška mladina v režiji Janeza Pla-hute.
28:	Na tepežni dan so imeli
ljudskošolski otroci izlet na pristavo pri Markeževih. Najprej pa so bili v frančiškanski romarski cerkvi San Antonio de Padua pri maši, ki jo je opravil dušni pastir Jože Jurak.
Isti dan so fantje, organizirani v SFZ, imeli svoj božični sestanek na Pristavi v Moranu. Udeležilo se ga je nad 70 fantov. En teden prej so imele na istem prostoru enak sestanek dekleta.
Odbor odseka SFZ v Mendozi so
sestavljali Lojze Kočar, Janez Pustovrh, Franc Jerovšek in Maks Ovčjak.
V letu 1952 je bilo registriranih 129 krstov, porok 44 parov (med njimi 42 slovenskih) in 19 smrti..
Na sestankih SDO so bila naslednja predavanja: Gledališče in kino.-Baraga.- O značajnosti.- Narodna pesem.- Slomšek.- Moj odnos do SDO.- Čtivo, indeks, domača literatura.
V	letu 1952 so izšle v Argentini naslednje slovenske knjige in brošure: založba SDP: Moj prijatelj za leto 1952 (159 str.; BSTvA-287), Resolucije, ki so jih glavni pripravljalni odbor in posamezni odseki predlagali za SKS v izseljenstvu (15 str.; BSTvA-371); založba SMZ: Franc Jaklič: Pred Bogom pokleknimo (415 str.; BSTvA-162), Misijonska nedelja 1952 (175 str.; BSTVA-277); založba SS: Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije 1952 (254 str.; BSTvA2-188); založba DP-Socialni dan slovenskih izseljencev v okviru SKS v Buenos Airesu 1952 (BSTvA-439).
V	letu 1952 so izhajale v Argentini naslednje slovenske revije in časopisi pretežno verskega značaja: Cilji in pota (BSTvA2-4); Družabna pravda (BST-vA2-7); Duhovno življenje (BSTVA2-8) s prilogo Božje stezice (BSTvA2-3); Katoliški misijoni (BSTVA2-27); Naš dom (BSTVA2-39); Naš klic (BSTVA2-41); Naš vodnik (BSTVA2-43) in Oznanilo (BSTVA2-51).
IN VEČNA LUČ NAJ JIM SVETI!
doraslo, pet pa umrlo že majhnih. Stric Stanko je bil Po starosti četrti. Njegova starejša sestra Julka je med drugo svetovno vojno umrla v nemškem taborišču Raw-ensbruck, brata Ivana pa so Nemci ubili doma.
Po končani vojni, ko je Jugoslavija prišla pod komunistično oblast, se je stric Stanko odločil, da emigrira skupaj z mojimi starši v Argentino. Moja mama Lojzka, Poročena Zavrtanik, je bila njegova sestra. Tako stricu Stankotu kot mojim staršem je preskrbel pri begunski organizaciji potrebno dokumentacijo za potovanje dr. Julij Savelli. V Argentino smo prišli z italijansko ladjo Ravella 14. septembra 1948. Stric Stanko je bil takrat star 29 let. Ko ie prišel škof Rožman leta 1950 na obisk v Argentino, ie bil stric moj birmanski bot-er- Iz otroških let se ga spominjam korajžnega, vedrega in s smislom za humor. Prva leta po prihodu v deželo je delal kot mehanik, kar tudi je bil po poklicu. Kasneje se je 9ospodarsko osamosvojil. Kupil si je tovornjak in z njim Prevozil skoraj vso Argentino °d Salte, Misionesa in Men-doze do Comodoro Rivadavie ns jugu. V tistem času večina cest še ni bilo asfaltiranih 'n mnogi mostovi so bili nevarni.
Leta 1955 se je stric Stanko poročil z Evgenijo, roj. Madon, ki je bila hči primorjih staronaseljencev. Rodil Se jima je sin Hector.
Stric je bil zaveden Slov-6nec in je vzdrževal stike s s°rojaki. Mons. Jože Škerbec le ob bolezni stričeve žene velikokrat obiskal njegov dom. Ko je ona umrla, je g. Škerbec opravil tudi pogrebno eveto mašo, molitve za pokojne in blagoslovil njen grob.
. 0 smrti žene pa mu je še 'sl° leto umrla tudi sestra. To 9a je potrlo, da mu je začelo Pešati zdravje. Imel je težave aradi povečanja srca, slabe-9a krvnega obtoka in zaradi ^tekanja nog. Lani je imel di prometno nesrečo, ki bi p bila stala skoraj življenje. a " kar neverjetno hitro si je
opomogel, saj je šel celo na zahvalno romanje v Lujan, kakor vsako leto. Žal pa je imel že preveč oslabljeno srce in voda se mu je nabirala okrog srca, da se je moral zateči v bolnišnico. Zdravniki so mu zamenjali zdravila in upali, da ga bodo lahko kmalu poslali domov. A samo dva dni pred rojstnim dnem, ko bi bil izpolnil 83 let, mu je v nedeljo, 22. septembra, nenadoma odpovedalo srce. Ko sem ga nazadnje obiskal, mi je še rekel, da bi se rad vrnil domov v Slovenijo, kjer živijo tri sestre in mnogo nečakov.
Vse življenje je trdo delal in skrbel za svoje. Bil je dober mož in skrben oče. Bog, v katerega je veroval, naj poplača njegovo poštenost in zvestobo z večno srečo v nebesih!
Branko Zavrtanik
Avguštin Jeločnik
l4.iV
' I !
Rojen je bil 26. marca 1922 v kanoniški hiši ,,Pred škofijo" št. 13 v Ljubljani. V isti hiši je pozneje živel kanonik Anton Vovk, poznejši ljubljanski nadškof. Oče Avgust in mati Helena, roj. Maj-ce, sta imela tri sinove: Nika, Avguština in Janeza. Oče je bil uslužbenec v trgovini z blagom, pozneje je imel pa lastno trgovino te vrste.
Avguštin — po domače Gustelj ali Gusti - je otroška leta preživel v hiši ,,Rred škofijo", ki je imela velik vrt v hrib Ljubljanskega gradu. V isti hiši so živeli tudi njegovi bratranci in sestrične, s katerimi je preživljal mladost. Po osnovni šoli je dokončal še štiriletno gimnazijo na Poljan-
ski cesti. Nato je pa po intervenciji strica (bančnega direktorja v Slaviji) dobil mesto na Trgovski akademiji, ki jo je absolviral z diplomo - zaradi vojne z majhnim presledkom - leta 1943. Vsa mlada leta se je udejstvoval pri katoliških mladinskih organizacijah, posebno pri križarjih pri frančiškanih, pozneje pa pri Marijini družbi pri jezuitih pod vodstvom patra Vrtovca. Nikoli ni manjkal pri večjih katoliških manifestacijah, shodih in kongresih. Vedno je sodeloval v pripravljalnih odborih.
Leta 1941, ob nemškem napadu na Jugoslavijo, je šel kot prostovoljec v Zagreb, a se je po nekaj dneh od tam vrnil domov. Prve mesece italijanske okupacije je v družbi prijateljev s kolesom prevozil precej kilometrov po Italiji. Februarja leta 1942 so ga Italijani aretirali, kakor večino študentov, in je bil eden od redkih poslan v internacijo v Čibin (Severna Italija), pozneje v Gonars, potem v Monigo (Treviso) in nato spet v Gonars, kjer je po posredovanju bratranca prišel v pisarno in bil malo pred italijanskim razpadom izpuščen. Ko so Nemci prevzeli oblast v Ljubljani, so protikomunisti ustanovili domačo vojsko z imenom domobranci, kamor se je prijavil tudi Avguštin.
Ob koncu vojne se je namenil, da se skupaj s prijatelji odpelje s kolesom v Avstrijo. Prej se je pa hotel še posloviti od brata Nikota, ki je bil v krogu sodelavcev generala Rupnika. General Rupnik ga je povabil, da se lahko pridruži transportu, s katerim se bo on odpeljal v Avstrijo. Z njim je šla vsa Rupnikova družina skupaj z dr. Stankom Kociprom in dopisniki časopisa Slovenski dom. Peljali so se skozi Jesenice do letovišča pri Milstattskem jezeru. Nekaj časa se je še zadrževal v generalovi bližini, potem pa je šel delat v vas h kmetom, ki so bili do beguncev neprijazni. Pozneje je navezal stike s prijatelji v Spittalu in se z njimi domenil, da skupaj odpotujejo v
Italijo. V začetku, na avstrijski strani, so pretežno pešačili, v Italiji so se pa vozili z vlakom ali kakšnim tovornjakom. Prišli do Trevisa in se nastanili v bližnjem taborišču v Monigo. Od tam so potem vozili begunce v razne kraje. Avguštin je bil kasneje še v taboriščih v Forliju, Modeni, Serviglianu in dalj časa v Senigalliji. V tem taborišču je spoznal dekle, Marto Be-denčič, bodočo ženo. Iz Seni-gallije je šel v Bagnoli pri Neaplju, od koder so ga poslali kot ,,sivega" (sumljivega za komunistični režim) v Genovo, da se je od tam z ladjo Santa Fe malo pred božičem 1947 odpeljal v Argentino.
V to deželo je prispel 6. januarja 1948. Ko je zapustil Inmigrantski hotel, je živel nekaj časa v Buenos Airesu in si poiskal zaposlitev po raznih tovarnah. Leta 1949 se je poročil z nevesto Marto Be-denčič v ramoški farni cerkvi. V začetku sta živela v Haedu, potem pa je Avguštin začel graditi hišo v Ramos Mejiji, kamor sta se leta 1963 preselila skupno z družino Be-denčič. Pozneje sta s prijateljem Dolinarjem začela z majhnim podjetjem piškotov z imenom ,,Keks“. Po nekaj letih sta kupila večje poslopje. Po smrti družabnika Dolinarja je Avguštin nekaj let še delal, potem pa so tovarno prodali.
Avguštin in Marta sta imela tri hčere in sina ter osem vnukov. Oba z ženo sta bila upokojena in sta v zadovoljstvu preživljala starostna leta. Avguštin se je udejstvoval vsa leta v naši skupnosti: v mlajših letih pri pevskem zboru Gallus, potem v Slomškovem domu, pri reviji Vestnik, pa tudi v Kreditni zadrugi in Mutualu Sloga do svojih 80 let.
Leta 1993 je Avguštin začel bolehati, pozneje pa še žena Marta. Ona je 26. aprila 2002 po kratki bolezni šla po plačilo k Bogu. Po njeni smrti je živel doma ob oskrbi otrok in ženine sestre Vide. Bil je tako delikatnega zdravja, da štiri mesece sploh ni zapustil svojega doma. Tudi

GOVORICA OBLEKE
Kako se znajti v labirintu modnih zapovedi in praktičnega, udobnega oblačenja?
Joži TRČEK
70 ODSTOTKOV OBLAČIL OSTANE V OMAKI
b prvem vtisu, ki si ga ustvari-I I mo o nekem človeku, je ne-V_X davno pokazala raziskava univerze v Stanfordu, 55-odstotno in najpomembneje na nas vpliva njegov videz, 38-odstotno nastop in le sedem odstotkov vpliva na nas tisto, kar nam pripovedpje. Hitri življenjski ritem nas je namreč prisilil, da smo postali izvrstni „poznavalci“ ljudi na podlagi prvega vtisa, obleke, toda takšna presoja pogosto odpove — še posebno pa takrat, ko se moramo odločati o svojem videzu. Kako naj se navaden človek znajde v labirintu modnih zapovedi in praktičnega oblačenja?
Obleka že dolgo ni več namenjena le prikrivanju telesa. „Embalaža“, ki si jo nadenemo nase, mora biti ustrezne znamke, če že to ne, pa vsaj primernega kroja in materiala. Moda je tista, ki postavlja smernice, kaj je primemo in kaj ne. Kljub temu da je večkrat tako nenavadna, da ji uspejo in uppjo slediti le posamezniki, pa je moda s svojimi muhami največkrat kalup, ki se mu ljudje morajo podrejati. Z njo se srečujemo na vsakem koraku, časopisi in revije so polni modnih nasvetov. Vendar si z visoko modo praktičen človek v vsakdanjiku nima kaj pomagati — vzame jo lahko le kot nekakšno vodilo pri osvežitvi in popestritvi svoje garderobe. Pravo modo človek ustvarja sam.
Po izsledkih ankete kar 70 odstotkov oblačil, ki si jih kupimo, ostane v omari. Sami teže ugotovimo, kakšne barve in kroji oblačil se prilegajo našemu telesu, zato ni čudno, da se dandanes vse več ljudi zateka po modne nasvete k svetovalcem za celovito
podobo osebnosti. Najpogosteje se zanje odločajo ljudje z višjo in visoko izobrazbo in javne osebnosti. Predsedniki, državni uradniki in dmgi vidni predstavniki moškega spola naj bi bili ,,po protokolu" za uradne zadeve oblečeni v temne obleke, nositi bi morali tudi kravate. Ob istih priložnostih naj bi ženske nosile obleko ali kostim z zakritimi rameni in dolžino vsaj do kolen. Slednje bi morale tudi poleti nositi nogavice in ne pretirano odprte čevlje.
SLOG IN DOBER OKUS
Vsem tistim, ki nimamo časa ne denarja za svetovalca za celovito podobo osebnosti, pa naj bo glavna modna smernica udobnost oblačila — primemo našim letom, velikosti, delu in priložnosti. Pomembno je tudi, da se na svoj videz privadimo in se v oblačilih, ki jih nosimo, počutimo dobro in samozavestno. Slog oblačepja je izraz posameznikove osebnosti, domiselnosti in prilagojenosti okolju, v katerem živimo, ne pa nareka modnih ustvarjalcev. Da je človek modno oblečen,
zaradi tega je veliko trpel. Avguštin je zadnja leta preživel tri močne napade pljučnice. Že pred tremi leti je bil tako slab, da so tudi zdravniki zgubili vsako upanje. Čeprav je hudo bolehal zaradi srca, se je interniral tudi v tej zadnji bolezni zaradi pljuč. Po enem tednu zdravljenja v intenzivni negi se je za dva dni vrnil domov, a je moral ponovno v bolnišnico, ker ni mogel dihati. Do zadnjega je bil pri zavesti. Dva dni pred smrtjo je izrazil željo, da pokličejo duhovnika, da se je po krščansko pripravil na svoj odhod. Ko mu je dr. Jure Rode podelil vse zakramente, ki jih Cerkev nudi bolnikom, ni mogel prikriti svojega
zadovoljstva. Imel je tudi srečo, da je bil do zadnjega pri polni zavesti, dokler ni ob prisotnosti vseh štirih otrok mirno v Gospodu zaspal. To se je zgodilo 26. septembra 2002, do dne točno pet mesecev po smrti žene Marte.
Ko ga je pisec teh vrstic po ženini smrti prosil za njene življenjske podatke, da jih objavi v rubriki Odšli so, mu jih je v enem dnevu napisal in oddal. Ob tisti priložnosti je še pripomnil: ,,0 sebi bom pa kar sam napisal, drugi ne bodo vedeli dosti o meni." Ker je svojo obljubo izpolnil, so gornje vrstice — razen konca — skoraj vse njegove.
S.S.
Kratke novice
VATIKAN — Katoliške organizacije za razvoj so v preteklem letu zbrale 457 milijonov evrov sredstev. Pri zbiranju denarja pa je pomagalo 9.200 ustanov. Največ zbranega denarja so poslali v Afriko, kjer so med 3 tisoč organizacij razdelili 142 milijonov evrov. Za projekte v Latinski Ameriki so porabili 131 milijonov, četrtino denarja pa je odšlo v Azijo in na Pacifik. Za evropske projekte so porabili le šestino od zbranih sredstev. (Ave Maria)
SVETA GORA — Koprski škof Metod Pirih je 14. junija blagoslovil nov dom duhovnih vaj na Sveti Gori pri Gorici, ki so ga uredili v obnovljeni zgornji postaji propadle žičnice-Zgradbo so odkupili svetogorski frančiškani. (Ave Maria)
MARIBOR — Mariborski škof dr. Franc Kramberger je 7. julija blagoslovil temeljni kamen nove cerkve v Pragerskem, ki bo posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu-Načrte zapjo je napravil arhitekt Jože Marinko. Novo svetišče spada v župnijo Spodnja Polskava. (Ave Maria)

ni niyno, da ima na sebi Armanijev suknjič ali Versacejeve hlače. Pogosto se zgodi, da smo v oblačilih najslavnejših oblikovalcev kot nerodna lutka, ki se je znašla v napačni „koži“. Za izbor prave obleke sta pomembna slog in dober okus. Izbrati je treba tisto, kar izraža človekov značaj; oblačila morajo biti prijetna in dajati morajo občutek gotovosti in udobja.
NAJPOGOSTEJŠA JE MODRA BARVA
In katere barve naj izberemo? Dr. Anton Trstenjak je ugotovil, da je našemu narodu najbolj pri srcu modra barva, ki ima tudi veliko pozitivnih Pomenov, kot so denimo morje, oblaki, modrost. Hkrati barva deluje nekoliko konzervativno. Modri sledijo rdeča, zelena, vijolična, rumena, rjava in nazadnje oranžna barva. Z oblačenjem pa mnogi pokažejo tudi trenutna razpoloženja: svetlejša oblačila izražajo veselje, temnejša zagrenjenost, žalost. Tudi značaj je pomemben: plahim dekletom ne pristajajo kričeča oblačila, drznim in odločnim ljudem Ue monotona in enobarvna. „Treba je biti samosvoj", so si edini modni svetovalci, „to prinese pravo modernost. Me dovoli, da bi moda oblikovala tebe, Opomni si, da modo delaš ti. Izkoristi Prodne smeri za dopolnitev in izpopolnitev sebe in svoje edinstvenosti.
Sprehajanje se, da bo življenje daljše
Mnogo ljudi se izogiblje sprehodov.
Mogoče mislite, da pretiravam glede sprehajanja. Neki newyorški zdravnik je odkrito dejal, da bi se lahko polovica bolnikov v njegovi čakalnici zdravila sama, ko bi se sprehajali po eno uro na dan. Sprehajanje odpravlja napetosti, nespečnost, nenehno utrujenost in še cel kup manjših telesnih in duševnih tegob, ki pritiskajo ob tla duha in telo ter veselje do življenja. Sprehajanje — sproščena hoja z velikimi koraki, enakomerno zibajoči se koraki, ubrani, živahni, vendar brez hitepja — odlično pospešujejo prebavo, iztrebljanje, krvni obtok, sproščenje telesa, duše in duha.
Kadar se vam spet ne bo prav nič ljubilo, pojdite na sprehod. Obujte si
najbolj udobne čevlje. Držite glavo pokonci, delajte dolge korake, roke naj vam prosto in lahko nihajo ob telesu; pri tem globoko dihajte. Hodite ritmično — ne prehitro, vendar brez zastoja. Videli boste, kako se vam volja obrača drugam, črne misli pa se počasi umikajo svetlejšim, lepšim. Psihologi nam spet in spet zatrjujejo, da duša ne more biti potrta, če se telo giblje.
Vse te prednosti imajo sprehodi, vrh tega pa nas na moč zabavajo. Kaj mislite, zakaj se toliko pametnih, nadarjenih ljudi, ki si lahko privoščijo vsakršno rekreacijo, ki si jo le poželijo, rado sprehaja? Zato, ker je to prava sreča za mišice.
kovalci v tekstilnih podjetjih oblikujejo sezonske kolekcije, ki jih dobimo v trgovinah.
OBLEKA NAJ NE BO CILJ
„Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli", piše v Svetem pismu. Življenje je zares več kot jed in telo zares več kot obleka. Pa vendar ni vseeno, kako se oblačimo. V resnici Jezus nikjer ne pravi, naj hodimo goli ali zanemarjeni: „Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, koliko bolj bo vas, maloverni! Iščite najprej božje kraljestvo in vse to vam bo navrženo." Jezus obljublja, da bo poskrbel za našo obleko in nas oblekel še veliko lepše kot lilije na polju. Postavlja pa pogoj, in sicer da iz obleke in svoje zunanjosti ne naredimo cilja. Zavedati se moramo, kaj je bistveno za naše življenje in tisto pravo vedno dati na prvo mesto.
lahko obleka „govori“?
Pomembno se je zavedati, da Primerna oblačila pri drugih vzbujajo ugled in nam dvignejo samospošto-Vanje, hkrati pa ne smemo nikoli pozabiti na mejo dobrega okusa. Pred-Vsem mladi bi se morali zavedati sled-Ujega, saj se preprosto zavijemo v bojne barve in smernice, da bi nas Ustniki sprejeli, da se laže vključimo v družbo. „Po drugi strani pa hočejo Utladi s svojo obleko nekaj povedati o Sebi“, trdijo psihologi. Ljudje druge hi-tr° sodimo po oblačenju: če je recimo Panker ali obritoglavec, že rečemo, da 'riaža neko anarhijo in agresijo, če je Zanemarjen v raztrganih hlačah in Puloverju, domnevamo, da vsak dan sP|je liter ali dva, če ima „utrgano“ Pričesko s pobarvanimi lasmi, kičaste °griice, odebeljene podplate, uhančke Ua nenavadnih mestih, mu že pripi-s<:'>uo, daje odvisnik ... Včasih imamo °bčutek, da oblačila izgubijo svoj pr-
venstveni namen in postanejo le sredstvo razkazovanja in slepega pos-nemapja, ne glede na funkcionalnost, lepoto, okus, vpliv na zdravje ...
KAJ MODA SPLOH JE IN KDO JE USTARJA?
Kultura oblačenja sega v pradavnino, ko se je človek za zaščito pred slabim vremenom ovijal v rastlinje in živalske kože. Kose „ svoj e obleke" je krojil s prevezovanjem, pozneje z ure-zovanjem, šivanjem ... Tako so se oblačila izpopolnjevala v vseh zgodovinskih obdobjih. Moda je nastajala na dvorih pomembnih vladarjev, danes pa jo oblikujejo svetovne modne hiše — najbolj znane so v Parizu, Milanu, Londonu, New York ... Modni kreatorji teh hiš zapovedo barvno lestvico in zapovedi za vsako sezono posebej ter jih predstavijo na mednarodnih modnih sejmih in v prestižnih modnih revijah. Po njihovih zamislih in zapovedih obli-

iz naše kronike
Metka MIZERIT
•	53. obletnica Društva Slovencev v Mendozi je bila v nedeljo, 18. avgusta. Za ta praznik so bili na obisku tudi odbojkaši ZS iz Buenos Airesa. Slavje se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval župnik Jože Horn, mladina pa spremljala s pesmijo ob kitari. Po sv. maši je bil na dvorišču Doma športni program, kjer so se v prijateljski tekmi pomerili gostje in domača ekipa. Gospe so pripravile skupno kosilo in sicer domače klobase s prilogami. Kuhinja je odlično delovala pod veščim vodstvom gospe Marjane Šmon. Potem je goste in vse navzoče pozdravil predsednik Društva Slovencev Jernej Bajda. Spregovoril je tudi prof. Tine Vivod, ki je spremljal odbojkaško ekipo. Zapel je Mendoški oktet, ki je lepo popestril program. Končno je vse omizje zapelo nekaj narodnih pesmi in ustvarilo pravo slovensko vzdušje.
•	Pod okriljem Slovenske kulturne akcije sta v soboto, 24. avgusta, v Slovenski hiši razstavljali mladi slikarki Irena žužek in Karla Škvarča. Razstavo je odprla Andrejka Dolinar Hro-
vat, referentka za likovno umetnost pri SKA. Umetnici in njuno delo je predstavila predsednica SKA dr. Katica Cukja-ti. Slog Karle Škvarča je bolj realističen, dočim so slike Irene Žužek zelo abstraktne. Veliko ljubiteljev likovne umetnosti si je ogledalo razstavo, ki je bila odprta še v nedeljo, 25. avgusta.
•	V Rožmanovem domu je bilo v nedeljo, 25. avgusta, veselo praznovanje in sicer 30. obletnica obstoja. Pri sv. maši, ki jo je daroval župnik Toni Bidovec, so se stanovalci in vsi udeleženci zahvalili Bogu za prejete dobrote. Slovesnost je povzdignilo ljudsko petje ob orgelski spremljavi gospe Nerine Šušteršič. Po sv. maši je spregovoril predsednik Rožmanovega doma Peter Čarman. Sledilo je slavnostno kosilo; vsi stanovalci so prejeli lepa darila. V prijetni družbi je potekel dan.
•	Zlati jubilej Rožmanove šole.
Slovenska šola v San Martinu, ki nosi ime po škofu Gregoriju Rožmanu, je praznovala petdeseto obletnico svojega obstoja. Na lepem slavju so se v sobo-
26. maja 2002 je bila krščena v cerkvi Senor de los Milagros MILENA RANT, hči Viviane in Daniela Ranta. Njena botra sta: Maria Mirta Rant, por. Ayerbe, in Eduardo Tomas di Paolo; krstil jo je župnik Franc Himmelreich.
to, 24. avgusta, zbrali učitelji, kateheti, učenci, starši in zastopniki organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Praznovanje so pričeli s sv. mašo v kapeli Srca Jezusovega, ki je bila za to priložnost lepo okrašena. Sv. mašo je daroval delegat dr. Jure Rode, ki je pri homiliji poudaril pomembnost slovenske šole pri vzgoji naših otrok. Slovesnost je povečalo ubrano pelje Slovenskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Lučke Marinček Kastelic. Dr. Jure Rode se je zahvalil sestri Cesarini, ki deluje v zavodu, kjer rojaki že ves čas uživajo gostoljubje. Vsak udeleženec je prejel spominsko podobico s sliko škofa Gregorija Rožmana.
Slavje se je nadaljevalo v dvorani Slovenskega doma, ki so jo rojaki napolnili do zadnjega kotička. Pesem „Tam, kjer teče bistra Žila," je uvedla navzoče v govor o krščanski in slovenski ljubezni. Bil je glas dr. Gregorija Rožmana, posnet na traku pred mnogimi leti. Lučka Petkovšek in Viktor Le-ber sta pozdravila vse navzoče in napovedala program. Sledila so voščila predstavnikov naše organizirane skupnosti. Pozdravili so: Tone Mizerit, dr. Jure Rode, Marjana Batagelj, voditeljice in zastopnice slovenskih tečajev in prof Neda Vesel Dolenc. Vsi navzoči so nato stoje sprejeli obe zastavi in zapeti argentinsko in slovensko himno. V imenu Šlovenskega doma San Martin je pozdravil predsednik Andrej Rezelj. Pozdravila je tudi voditeljica Rožmanove šole Nina Pristovnik Diaz. V imenu staršev se je zahvalila Magdalena Belec. Prebrali so čestitke g. škofa Alojza Urana, Franceta Pukšiča in Lenčke Božnar iz Men-doze. Slavnostni govor je imela gospa Katica Kovač Dimnik, ki je osvetlila podobo in spomin na škofa Rožmana-Spomine na šolska leta je nanizala bivša učenka Jelka Potočnik Verbič.
Učenke in učenci Rožmanove šole so pod vodstvom gospe Lučke zapeli: Hvalnico pojem Bogu; Kdo te peti je učil?; Slišala sem ptičko pet; Sinička; Ptičja svatba in Zakrivljeno palico v roki-Pevski zbor je zapel: Stoji mi polje, Slovenska zemlja in Stoji mi gartelc. Nastopih so tudi bivši učenci, ki so podali Venček narodnih otroških pesmi. Učenci višjih razredov so recitirali Kunčiče-vo poezijo: Naša beseda, Vnuk poje in Ded se poslavlja. Mladci in mladenke pa so zaplesali po modernem ritmu-Točke programa je povezovala Metka Kahne. Ob koncu se je Vera Podržaj spomnila režiserja Maksa Borštnika, ki se je do konca življenja posvečal igral- | ski dejavnosti. Ob zlatem jubileju s o ' učitelji iz San Martina izdali Zbornik

Rožmanove šole in predstavili sliko, ki jo je za to priložnost naslikal Andrej Makek. Gospe Katica Kovač Dimnik in Saša Golob sta dobili šopke v priznanje za dolgoletno vodstvo šole. Slavje so nadaljevali ob pogrnjenih mizah, kjer so se srečali bivši sošolci in obpjali spomine na čase, ko so skupaj drgnili šolske klopi. Veliko sodelavcev je prispevalo, da je praznik lepo potekel; lep portret škofa Rožmana je naredil Ivan Bukovec.
•	Duhovne vaje za može so bile od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, v Domu duhovnih v^j v San Miguelu. Vodil jih je salezijanec dr. Slavko Snoj, dekan Teološke fakultete iz Ljubljane. Udeležilo se jih je 42 mož.
•	Duhovne vaje za žene pa so bile od petka, 13. septembra, do nedelje, 15 septembra, na istem kraju kot moške. Udeležilo se jih je 75 žena in deklet. Tudi te je vodil dr. Slavko Snoj, ki se je potem podal v notranjost dežele. Obiskal je rojake v Bariločah in vodil duhovno obnovo v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra. 10. in 11. septembra pa je preživel med rojaki v Mendozi, za ketere je tudi imel duhovno obnovo.
•	Dan Zveze slovenskih mater in
Zena je bil v soboto, 7. septembra, v Slovenski hiši, že 36. po vrsti. Vršil se je Pod geslom: „Iz naših src do vašega Srca.“ Začel se je s sveto mašo, ki jo je daroval dr. Jure Rode, duhovni votjja Zveze, za pokojno gospo Marto Jeloč-Pik, dolgoletno članico in odbornico. Po Sv- maši je sledil kulturni program v Uvorani škofa Gregorija Rožmana. Najprej je vse navzoče pozdravila kulturna referentka gospa Irena Fajdiga, potem Pa je prevzela besedo prof. Mirjam Jereb Batagelj, ki je povezovala pevski Program. Čestitala je predsednici Zveze, §°spe Pavlini Dobovšek k r\jenemu lepemu jubileju, nato pa je nakazala veselo vsebino pesmi, ki so jih zapele pevke s Pristave pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser, ki je petje tudi spremljala Pa klavirju. Na kitaro je igrala Saši Jelenc Vodnik. Dovršen pevski nastop je dosegel cilj, ki si ga je zastavila pevo-Vodkirija: razvedriti navzoče in jih popeljati v svet vesele glasbe, ki navdaja z radostjo srca dobrih ljudi. Zapele so slo-venske in argentinske pesmi. Po končanem sporedu se je pevkam zahvalila Predsednica Zveze gospa Pavlina Dobov-ek, pevovodkipji pa poklonila lep šopek, ^ospe so nam postregle s čajem in prigrizkom. Ostali smo še nekpj časa v prijetni družbi in se tako, vspj za nekaj ur, °dtrgali od skrbi in sive vsakdanjosti.
•	32. mladinski dan na Pristavi
je bil v nedeljo, 1. septembra. Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je daroval g. Franci Cukjati, duhovni vodja mladinskih organizacij. Mladi so odigrali tudi tekme in sicer dekleta v odbojki in fantje v nogometu. Opoldne je bilo skupno kosilo. Za kulturni program so mladi s Pristave, ki jim je gledališče pri srcu, pripravili burko: „Ubogi samci." Režija je bila v spretnih in veščih rokah Miha Gaserja. Lepo sceno je pripravil Andrej Golob; za luči je skrbel Aleks Šuc, Marko Čop pa za zvok. Igralci so doživeto podali svoje vloge. Nastopili so: Kristjan Vivod, Danijel Kocmur, Marko Petek, Aleks Zamik, Ingrid Kopač, Andrej-ka Zupanc, Pavel Klemenčič, Pavel Grohar, Martin Pavlovčič in Ivan Klemenčič. Tiskarna Vilko je pripravile ličen program.
Ob koncu kulturnega programa so razdelili pokale zmagovalcem pri športnih tekmah. Tokrat so jih odnesli v San Justo, tako fantje v nogometu, kot dekleta v odbojki. Gospod Franci Cukjati je čestital mladini k lepo pripravljenemu dnevu. Pozdravil pa je tudi dr. Slavko Snoj, dekan Teološke fakultete iz Ljubljane.
•	Nasledpjo nedeljo, 8. septembra, je bil 41. mladinski dan v San Justu. Zjutraj so imeli skupno sv. mašo, ki so jo oblikovali mladi, maševal pa je dušni pastir Toni Bidovec. Pri dopoldanskih športnih tekmah so zmagala dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina. Popoldne, po skupnem kosilu, je bil kul-
turni del. Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik krajevne mladinske organizacije Marko Štrubelj. Nastopili so naj mlajši s svetilkami. Nato so telovadili mladci in mladenke, učenci višjih razredov s nahrbtniki na ramah odločno korakali po igrišču. Mladi so zaplesali polko in dekleta so nastopila z modernim plesom. Uradni del je zaključil duhovni vo<lja Franci Cukjati s spodbudnimi besedami. K lepemu uspehu mladinskega dne so pripomogli: Jure Urbančič, Mirjam Mehle Javoršek, Mirjam Oblak, Ema Urbančič Marušič, Andreja Zupanc Magister, Andreja Puntar, Andreja Verbič Malovrh, Bemi Juhant, Monika Indihar, Monika Klarreich, Saši Urbančič, Erika Poglajen, Marko Klarreich, Tone Oblak, Pavle Malovrh, Janez Jereb, Pavle Erjavec, Karel Groznik in gospe, ki so kuhale; mamice, ki so šivale, ter možje, ki so pekli asado.
•	V Bariločah so skupno praznovali osemdesetletnico svojega življenja Božo Eiletz, Lovro Jan, inž. Milan Ec-ker in Rado Reven. Slavje jim je pripravilo Slovensko planinsko društvo.
•	Praznovanje v Slomškovem domu ob 41. obletnici blagoslovitve Doma in 32. mladinskem dnevu se je vršilo pod geslom: ,,Preljubi praznik, prišel si, kak' se te veselim." V nedeljo, 15. septembra, smo se zbrali na dvorišču Doma. Ob zvoku obeh himen sta predsednica krajevnih mladinskih organizacij Aleksandra Omahna in častni član Doma, Herman Zupan, dvignila argentinsko in slovensko zastavo. Dobro-
<7
došlico sta izrekla podpredsednica Slomškovega doma prof. Neda Vesel Dolenc v imenu odbora in Edi Cestnik v imenu mladine. Sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini dr. Jure Rode. Slovesnost je spremljala s petjem mladinske skupina ob zvoku kitar. Ob tej priložnosti so tudi razstavljale tri mlade slovenske slikarke in sicer Irena Žužek, Karla Škvarča in Andreja Quadri Brula.
Spored se je nadaljeval s skupnim kosilom, ki so ga pripravile mlade gospe, fantje pa so spekli meso na žaru. Na igrišču so dekleta in fantje mladinskih organizacij igrali odbojko.
Zvečer se je vršil kulturni program. Vse navzoče je nagovorila podpredsednica Slomškovega doma, prof. Neda Vesel Dolenc. V imenu organizirane skupnosti je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit. Slavnostni govornik je bil arh. Jure Vombergar, ki je svoje misli nanizal ob geslu dneva: „Preljubi praznik, prišel si, kak' se te veselim." Blaženi Anton Martin Slomšek je bil oznanjevalec pravega veselja. Na programu so se vrstili plesni nastopi. Duhovito povezavo sta predstavila odbornika Gartelc in dr. Prtiček. Najprej so zaplesali otroci nižjih in srednjih razredov argentinski folklorni ples, cama-valito; oblečeni so bili v pestre noše s severa Argentine. Pripravili sta jih Aleksandra Omahna in Olgi Bohinc. Mladenke in mladci so zaplesali na „country“ glasbo; vodili sta jih Karolina Gelb in Tatjana Panaino. Dekleta in fantje pa so
se zavrteli ob „rock“ muziki. Lepa skupina mlajših zakoncev, oblečena v narodne noše, pa je zaplesala gorenjski ples. Koreografijo sta si zamislili Mirjam Mehle Javoršek in Pavlinka Vombergar. Sledila je podelitev pokalov zmagovalcem v odbojki, in sicer so jih prejeli dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina. Vse navzoče je pozdravil dr. Slavko Snoj, dekan Teološke fakultete v Ljubljani, in domači župnik g. Franci Cukjati. K lepemu slavju so poleg nastopajočih pripomogli tudi Matjaž Ribnikar, Danijel Cestnik in inž. Miha Podržaj, ki so pripravili prostor in sceno.
• Naši slovenski tečaji pripravijo vsako leto Slomškovo proslavo v Slovenski hiši. Letos je bila v soboto, 21. septembra. Učiteljstvo in šolski otroci so se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj, kjer sta pater dr. Alojzij Kukoviča in delegat dr. Jure Rode darovala sv. mašo za vse pokojne katehete, učiteljice in učitelje slovenskih šol. Peli so otroci Slomškove šole; vodil jih je Pavel Erjavec, na orglah pa jih je spremljala ga. Anka Savelli Gaser.
V Dvorani škofa Rožmana je vse navzoče pozdravila šolska referentka Zedinjene Slovenije gdč. Angelca Klan-šek. Vsi otroci so nato zapeli nekaj Slomškovih pesmi. Petje so vodili učenci Prešernove šole pod vodstvom gospe Mojce Jelenc; na klavirju jih je spremljala gospa Anka. Sledila je igra Zmajeve solze, ki so jo predstavili učenci Jurčičeve šole iz Carapachaya. Igro je spretno
režiral Jure Komar in otroci so se odlično vživeli v svoje vloge. V veliko pomoč režiserju je bila voditeljica Jurčičeve šole Ani Klemen, ki je igro izbrala, priredila prizore in dodala nekaj posrečenih zamisli. Pomagali so jima učiteljice šole, starši ter vsi, ki so pripravili sceno, plese, glasbo, obleke in maske. Po končani prireditvi se je šolska referentka zahvalila vsem nastopajočim in sodelujočim, ki so pripomogli, da so šolski otroci preživeli lep dopoldan, ko so se vživeli v dogajanje na odru.
•	51. mladinski dan v Lanusu je
bil v nedeljo, 22. septembra. Dopoldne je bila mladinska sv. maša, ki jo je daroval g. Janez Cerar, mladina pa je sodelovala s petjem. Že v jutranjih urah so se vršila tekmovanja; dekleta so se pomerila v odbojki, fantje pa v nogometu. Pri odbojki so zmagala dekleta iz San Justa, fantje iz San Martina pa so odnesli pokal v nogometu. Popoldne je bil kulturni program. Predsednica krajevne mladinske organizacije, Veronika Rot, je pozdravila vse navzoče in se ustavila ob geslu: ,,Pomagajmo pomagati!" Govorila je o medsebojni vzajemnosti in prisotnosti mladine pri ohranjevanju zdravega duha v slovenskem okolju. Ob plesu in glasbi so mladi popeljali občinstvo v pravljični svet Sneguljčice, Aladina, Ostržka, Pepelke in Rdeče kapice. Na koncu so se mladi zahvalili vsem, ki so pomagali, da je mladinski dan lepo uspel. Ti so: Tomi Sušnik, Načo Glinšek, Valerija Burja, Cecilija Grbec, Fede Cerar, Elijana, Marjana in Lucija Burgar, Zami Grbec, Sonja Gerkman, Bogo Rozina, Cecilija Čampa, Cecilija in Evgenija Stanovnik, Šola Marije Kraljice, Društvo Slovenska vas in gospe, ki so pripravile hrano.
•	Srečanje mladcev in mladenk na Pristavi je potekalo v nedeljo, 29. septembra. Ob dveh popoldne so se zbrali in začeli dan z molitvijo. Nato so dvignili slovensko in argentinsko zastavo in zapeli obe himni. Sledil je športni del in sicer tekmovanja v odbojki med dekleti in v nogometu med fanti. Zvečer so imeli sv. mašo, ki jo je daroval g-Franci Cukjati. Pri darovanju so mladi prinesli hrano, ki so jo potem izročili pomoči potrebnim. Sledil je kulturni program, kjer je skupina vsakega Doma predstavila svojo točko. Za organizacijo dneva je poskrbela gospa Maruča Zurc Čeč.
•	V soboto, 5. oktobra, je na večeru Kulturne akcije predaval arh- i Jure Vombergar in sicer o temi Priimki J Slovencev. Zanimivemu predavanju je
Hribarica, vdova in posestnica (Marija Z. Čeč v „Vodi“ za Slovenski dan
v San Justu)
Prisluhnilo lepo število rojakov.
•	Sestanek Zveze slovenskih mater in žena je bil v četrtek, 3. oktobra, v Slovenski hiši. Predaval je g. Tone Mizerit in sicer o gospodarsko političnem položaju v Argentini pod naslovom: „Med kaosom in upanjem.“
•	V okviru Slovenske kulturne akcije je v petek, 11. oktobra, gostovalo v Slovenski hiši Prešernovo gledališče iz Kranja. Predstavili so igro ,,Županova Micka". Čeprav je bila igra med tednom, ko je večina rojakov zaposlena, se je Predstave udeležilo lepo število občinstva, ki je napolnilo veliko dvorano.
•	Mendoški večer v Slomškovem domu. Letos je na Slovenski dan prihitela tudi mladina iz Mendoze. V soboto, 13. oktobra, se je predstavila s petjem, glasbo in plesi v Slomškovem domu. V imenu Slomškovega doma jim je izrekla dobrodošlico prof. Neda Vesel Dolenc in Gregor Modic v imenu Mladinskih organizacij. Predsednik Društva Slovencev v Mendozi Jernej Bajda se je zahvalil za sprejem in nas Povabil, da uživamo ob čudovitem programu. Najprej so nam zaigrali in zapeli Los Chanares in sicer: El cielo en Cuyo; Cancion de lejos; El Quebradeno; El condor pasa; La finadita in Los sesenta granaderos. Folklorna skupina pod Vodstvom Angelce Šmon Bajda je zaplesala Cueca Nortena, Chamame, Zamba, Cueca Cuyana in Chacarera. David Bajda je zaigral na kitaro svojo skladbo Malamba del viento. Prav meščansko ■'•apeljivo je nekaj parov zaplesalo tango. Kar naenkrat se je ozračje spremenilo. Predstavil se je Mendoški oktet in 2aPel: Rezijsko, Barčico, Kaj bi te vPrašal, Večerni ave, Kaj narediš in Brat-ci veseli vsi. Potem se je folklorna skupina, oblečena v bele noše, zavrtela v belokranjskem kolu, v gorenjskih narodnih nošah pa so mladi zaplesali poskočne polke. Mendoščanom čestitamo in se ihn zahvaljujemo za tako lep in bogat dnietniški užitek.
•	47. Slovenski dan in 46. obletnica Našega doma v San Justu sta
Potekala pod geslom „V zvestobi svoji neomajni" v nedejjo, 13. oktobra. Složnost se je pričela ob enajsti uri, ko Je sprevod gostov, zastavonoš in skupi-|Ja v narodnih nošah prišla iz Našega n°rna do stolnice. Tu je bila slovesna
maša, ki jo je daroval delegat dr. Pne Rode ob somaševanju gg. Tonija idovca in Francija Cukjatija. Sloves-°st praznovanja je povzdignil Mešani nevski zbor pod vodstvom prof. Andrej-
ke Selan Vombergar. Po končani sv. maši je bila v Domu akademija. Čudovita slika cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru (delo g. Toneta Oblaka) je bila za ozacjje. Napovedovalka Veronika Godec je pozdravila vse goste in domače rojake. Nato smo sprejeli argentinsko in slovensko zastavo in zapeli obe himni. Ob 46. obletnici Našega doma je pozdravila in voščila predsednica gospa Mici Malavašič Casullo in g. župnik Toni Bidovec. Nato so se zvrstili v pozdravu predstavniki organizacij, ki delujejo v Domu. Veronika Godec je prebrala svoje misli o ljubezni in zvestobi do Boga in slovenstva. Otroški pevski zbor pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj je zapel: V dolinci prijetni in Zdravilo za strah. Skupina mladih je recitirala Papeževe Vasi, Dom, Naš rod in Samo to. Mešani pevski zbor pod vodstvom prof Andrejke Selan Vombergar pa je zapel: Dečle, to mi povej in Dajte, dajte.
Skupnega kosila, ki so ga pripravile žene pa tudi možje, se je udeležila množica gostov.
Popoldanski program je napovedovala Danica Malovrh. Najprej je pozdravila vse goste med rgimi veleposlanika RS mag. Bojana Grobovška in gospo, častnega konzula Hermana Zupana in gospo, predsednika ZS dipl. častnikarja Toneta Mizerita, delegata dr. Jureta Rodeta, predstavnike bratskih domov in organizacij ter ostale. Najprej je spregovorila predsednica Našega doma gospa Mici Malavašič Casullo, nato je pozdravil predsednik ZS Tone Mizerit, veleposlanik RS mag. Bojan Grobovšek je povedal o novicah glede priključitve Slovenije v EU. Slavnostni govor je imel lic. Franci Markež, ki je razvil svoje misli ob geslu: ,,V zvestobi svoji neomajni." Na odru so igralci iz raznih Domov zaigrali Vombergarjevo igro „Voda.“ Režiral je Blaž Miklič, ki je znal z mladimi, rojenimi v Argentini, predstaviti značilno kmečko vas in njen življenjski utrip pred drugo svetovno vojno. Vsi igralci so odlično podali svoje vloge; igro pa so popestrili še plesni in pevski nastopi. Glavne vloge so igrali: Marcelo Brala, Janez Krajnik, Nuška Belič Draksler, Monika Klarreich, Marjana Modic, Aleks Puntar, Tone Podržaj, Ivo Urbančič, Tone Rovan, Marga Zurc Čeč. Pristno vaško okolje je pred nas pričaral scenograf g. Tone Oblak. Kostume sta pripravili Mirjam Oblak in Magdalena Žgajnar. Šepe-talka je bila Nežka Kržišnik, masker pa Ivo Smrdelj. Za luči in zvok so skrbeli Pavel Erjavec, Marko Štrubelj in Pavel Modic. Družini Vombergar so poklonili spominsko plaketo ob 100. obletnici rojstva pisatelja Jožeta Vombergarja.
Zadrgi del prireditve je bil festival slovenske in argentinske pesmi in plesa. Vršil se je na pokritem dvorišču. Program sta povezovala Ivana Tekavec in Boštjan Modic. Nastopili so: otroška folklorna skupina iz San Martina s poskočno glasbo. Folklorna skupina iz Slovenske vasi je zaplesala gorenjski ples. Predstavila se je Ljoba Jenče iz Slovenije, ki je zapela dve stari pesmi. Sledil je nastop skupine Maribor iz Cara-pachaya. Tokrat so se predstavili s prekmurskimi plesi. Skupina „Vesel slovenski duh" je iz Rosaria. Prvič so se predstavili med nami in zaplesali plese iz Mežiške doline ter Koroške. Mladi zakonci iz Slomškovega doma so zaplesali gorenjski ples. Mendoški oktet pa je zapel: Kry narediš, kaj storiš in Bratci veseli vsi. Že znana folklorna skupina s Pristave je zaplesala venček primorskih plesov. Mendoška skupina Los Chanares je izvajala sledeče: Cuca Cuyana, Pala celeste in Fantasma del Camaval, besedilo in glasba Davida B^jde. Folklorna skupina pa je zaplesala: Puente car-retera in Chacarera del brindis. Uradni del praznovanja je bil zaključen, rojaki pa so ostali še pri pogovora v prijetni prijateljski dražbi ali pa se zavrteli ob poskočni glasbi.
• Pri Svetogorski Kraljici v Villa Devoto so rojaki praznovali 36. obletnico, odkar se tam daruje slovenska sv. maša in odkar je bila ustoličena podoba Marije s Svete gore. Zbrali so se v nedeljo, 6. oktobra, popoldne. Najprej so bile pete litanije Matere božje in blagoslov z Ntgsvetejšim. Sledila je slovesna sv. maša, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode ob somaševaigu g. Marjana Vidmarja; on je tudi pridigal. Redno, enkrat na mesec, mašuje rojakom v cerkvi sv. Rafaela. Po evangeliju je bila priložnost za sv. maziljenje, katerega je prejelo lepo število rojakov. Med sv. mašo je mogočno prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom Vinka Klemenčiča. Zaradi gospodarske krize, ki vlada v Argentini, so rojaki namesto običajne pogostitve, zbrati hrano in praktična darila, ki so jih poslali v Rožmanov dom.
POJASNILO
V prejšpji številki DŽ je nehote izpadlo besedilo k zadrgi fotografiji na tretji strani platnic. Gre
za zlatoporočenca Jožeta in Marijo Kržišnik v družbi svojih sinov in hčera ter njihovih zakonskih drugov.

wzžb 3U E23H
SVET — ,,Si res kupil avto?“
uvoženo m 'smmum
•	Moj oče se je rodil v bivši Avstriji, jaz sem se rodil v bivši Jugoslaviji — ali se bo moj pravnuk rodil v bivši Sloveniji?
■	Bolj priročno je rehabilitirati rablje kot žrtve.
■	Komunisti so privatizirali celo Marxov Kapital.
■	Ljubezen je dragocena kovina — na tono sovraštva pride samo gram ljubezni.
■	Dober glas je slišati v deveto vas — žal živi večina Slovencev v mestih.
■	Demokracija je bila lepša od daleč.
■	Prej je bila oblast nad vsako kritiko, zdaj je pod njo.
■	Resnica je v službi lažnivcev.
■	Tudi v miru te ne pustijo na miru.
*	Dekliško ime Resnice, preden se je omožila z Oblastjo, je bila Laž.
■	Po političnem prepričanju je bil falot.
■	Imamo vse, česar ne potrebujemo.
■	Ni idealne družbene ureditve: socializem je zelje brez zelja, kapitalizem je zelje brez krvavice.
■	Lahko je pravočasno odkriti nadarjene, toda kdo jih bo pokril.
PO TEKMI — „Kako je ime vašemu psu?“ vpraša nogometni trener sodnika po tekmi.
,,Saj nimam psa!" odvrne ta.
,,Kaj, tako slep, pa brez psa!“
V LUŽI — Dva pijanca na poti domov padeta v lužo.
„Vredu, to bova še spila," pravi prvi, ,,potem pa greva res domov!"
KORISTNE ŽIVALI — „Če dobro premislimo, se morate ženske zahvaliti mnogim živalim, “ začne mož.
,,Kako to misliš?" hoče vedeti žena.
,,Nerc daje krzno za vaše ovratnike, krokodil kožo za vaše torbice, kača kožo za vaše čevlje, navsezadnje pa se vedno najde kak osel, ki vse to plača!"
DREVO — „Kako pa to, da imaš glavo obvezano?"
„Ali vidiš tisto drevo?"
„Ja.“
,,No, jaz ga nisem."
„Ja, res. Rad bi videl malo sveta."
,,Katerega pa? Tega ali onega?"
POROKA — „Očka, koliko stane, ko se poročiš?“
,,Kaj vem, sinko, jaz še vedno plačujem."
V PARLAMENTU — Poslanka reče nekemu poslancu: „Ko bi bila jaz vaša žena, bi vam dala strupa v kavo!"
„ln ko bi bili vi moja žena, “ je ta odgovoril, „bi jaz tisto kavo spil."
KRIZA — „ Dragi možek, tako ne gre več! Varčevati bova začela. Pomagala ti bom."
,,Ali res? Kako pa?"
„ Ti boš nehal kaditi, jaz pa te bom odvadila piti."
OSEL — ,,Ali poznaš tistega, ki ti je pravkar zavpil, da si osel?"
„Ne."
„Kako pa, da on tebe pozna?"
USTA — Mojca je šla na sprehod ob ribniku in je naletela na ribiča. Ogovorila ga je, ta pa nič.
Ko je potegnil iz vode veliko ribo, je rekel dekletu: ,,No, vidite, kaj čaka tistega, ki usta preveč odpira!"
KJE JE KAJ
Smo v krizi — kje je izhod? —
Lojze Kukoviča................ 289
Božič s teboj — Vladimir Kos 290 Bog je z nami — Jurij Bizjak, koprski pomožni škof.......... 291
Štefan, prvi mučenec........ 291
O Svetem večeru —
Jurij Paljk................... 292
Sveti dan v letu 1951 —
Marta Kmet.................... 293
Nameni Apostolata molitve
za mesec december............. 295
Novosti v molitvi rožnega venca — Anton Štrukelj................ 296
Naši misijonarji pišejo.... 297
Sv. Escriva de Balaguer.... 298
Sv. Avguštin nas uči —
Z molitvijo okrepimo svoje
hrepenenje -................ 299
Mati Terezija iz Kalkute -
Prevaja Metka Mizerit...... 300
Angel preobrazbe —
Anselm Grun................. 301
Cerkev Naše Gospe z Montserrata
— Metka Mizerit............. 302
Freske v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru na Kureščku —
Jure Vombergar.............. 303
Vprašujete — odgovarjamo —
LK.......................... 304
Zanimiva in pestra življenjska pot mons. Janeza Hladnika —
Stane Snoj................. 305
Ob knjigi „Kriza revije ‘Dom in svet’ leta 1937“ —	A.R..	307
V primežu revolucije —
Ivan Lavrih................ 308
Duhovno življenje
je objavilo................ 311
Odšli so................... 312
Govorica obleke —
Joži Trček................. 314
Kratke novice 301, 303,	310,	314
Sprehajajte se, da bo
življenje daljše........... 315
Iz naše kronike —
Metka Mizerit.............. 316
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo.
Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar - Tehnični urednik: Stane Snoj - Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4636-0841 -Fax: +54-11-4636-2421 - Registro de la Propiedad Intelectual N9 90.877- Oblikovanje in tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - EE. UU. 425 - C1101AAI Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4362-7215 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
POVERJENIKI

ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell A ve. Toronto M6M - 1L5 Canada. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzuta 18,34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina v Argentini za leto 2002: $ 55.- in izdatki za pošto; drugod U$S 55.- Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina-^/
Od zgoraj in od leve:
1- Osrednji del druge stene fresk akad. slikarja Lojzeta Čemažarja v zunanji kapeli cerkve na Kureščku (razlaga na str. 303).
2.	Rast XXXI. je obiskala ljub. nadškofa dr. Franca Rodeta
(Foto: Lojze Rezelj).
3.	S praznovanja 50-letnice Rožmanove šole v San Martinu. Slovenski pevski zbor San Martin pod vodstvom Lučke Kastelic.
5.	Odbor staršev Rožmanove šole v San Martinu.
6.	Zahvala v imenu šole gospema Katici Dimnik in Saši Golob (Foto: Tone Belec).
Od zgoraj in od leve:
1. Narodne noše gredo v procesiji k slovesni maši v sanhuško stolnico.
2. Pred stolnico.
3., 4. in 5. Igra ,,Voda“ v režiji Blaža Mikliča na tem prazniku.
6. Mendoška folklorna skupina na Slovenskem dnevu v San Justu.
7.	Pogled z vrha na pokrito dvorišče Našega doma. kjer so nastopale folklorne skupine.
(Foto: Marko Vombergar)
oS	FRANOUEO PAGADO
m	Concesion N2 6395
	TARIFA REDUCIDA
	Concesion N2 2560
Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Rode Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 90-877
ArmnrfA n imrimfiAn■ Tolloroc	X/11	Q D I - PctoHne I IrtiHrvc /19^ - P11H1 A Al Ri lonnc Airoc - ArnontinP