38, štev,_V Kranju, dne 23. septembra 1905, VI. leto,
GORBUEČ
= Političen in gospodarski list. =====
Izhaja vsako sohoto zvočt.   - Slana za celo leto 4 K, za pol leta I K, za četrt IT re d n i 11 v o in 11 p rt v n iš I v o se nahaja v hiši SI. 105 nasproti župne
leta 1 K. Za dnijre države stane K 6 <>().  Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —   Upravnišlvu naj se liliijTovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročite hipz istodohne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.    - Dopisi
plačuje za pelil-vrslo 1(1 vin.. ('•<• sc tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj M izvolijo frankirali.   - Itokopisi se ne vračajo.
Slovence zapirajo zaradi „živio"-klicev.
I z K a ni n i k a smo prejeli naslednji članek: Knr bi sc komu v ustavni državi zdelo popolnoma nemogoče, to se je zgodilo te dni. Ko so bili udeleženci nedolžne demonstracije v Doinžalab po inicijativi in zahtevi kamniškega okrajnega glavarja pl. Crona obsojeni v zapor samo zaradi lega, ker so klicali «živio>, tedaj se je splošno mislilo, da je to le slaba šala glavarja Crona. Sicer je taka šala nedopustna in neumestna in zato je bil tudi vsak trdno prepričan, da bo baron Ilein razveljavil neumestne obsodb«!, č>> pripisuje Slovencem le količkaj pravic še v tej «uslavni> državi.
Ali zgodilo se je drugače. Pokazalo se je, da smo Slovenci v blaženi Avstriji popolnoma brezpravni in da smo na milost in nemilost prodani samovolji nemških hujskačev. Pred nekaj dnevi so dobili namreč vsi oni, ki so se proti lamozni obsodbi pritožili na deželno vlado v Ljubljani. — vladni odlok, s katerim jim glavarstvo naznanja, daje vlada vse obsodbe - potrdila. — To se pravi, zavrnila prizivc, kalerc so vložili Slovenci. Kako pa je s prizivi Nemcev, bo nehote vprašal vsakdo. No, to je pa zopet vse kaj druzega.
PODLISTEK.
V Bohinj In k bohinjskemu Jezeru!
1'olopisi in IgoioV<MkJ utrinki.   Tise I-" r a njo P—r. Dalje.
Zopet sem med tem preživel nekaj rajskih uric v bližini natega bohinjskega raja. Mnogo sem našel in nabral za naše bohinjsko potovanje zanimivega gradiva; in dragi moji sopotniki, kakor bodete: ali pridni, ali poredni, hočem vas ž njim celo kratko- ali dolgočasiti. Pa upajmo drug od drugega vse najbolje in začnimo!
Na našem izletu, kajne, smo prišli i/. Lesec čez Bled, ustavili se nekoliko na Bohinjski Beli ter si mimogrede ogledali tudi že znamenito jamo pod Babjim zobom. Mimo žage in nekaj malega hiš ob Savici smo dospeli na Obrne, to je prvi kraj zgodovinskega pomena in že smo na prvem mostu tet Savico. Tako smo prišli na desni senčnati
Razen Slovencev je bil obsojen pri tedanji razpravi tudi nek Nemec Lederhas, kateremu se je dokazalo I pričami, d.i je bil s palico po ljudeh in da se je posebno odlikoval v izzivanju ter s svojim huronskim heil-kričanjem prevpil vse druge Nemce. Pri z ivu tega Nemca j<! slavna, pri vsaki priliki nas prezirajoča — «pravična» vlada ti g o d i I a. Iz katerih razlogov, lega seveda vlada ne izda. Mi pa lahko z mirno vestjo trdimo, da je vlada pri ti V ugodno rešila samo zaradi tega. ker je dotičnik nemškega mišljenja.
Slovenci so prejeli vse litografirane odloke popolnoma enake vsebine, v vsakem odloku se povdarja, da deželni vlada ni mogla najti razloga, zaradi katerega bi se obsodba kamniškega okrajnega glavarstva razveljavila. Vlada tudi ni našla razloga, da bi znižala zaporne kazni ah pa jih fzpremenila v denarne in to tudi pri onih ne, ki še nikdar niso bili kaznovani.
Med obsojenci je večina takih, ki nisodru-zega zakrivili, kakor da so zavpiti «živio». Dospeli smo torej že tako daleč, da na svoji zemlji, v popolnoma slovenskem kraju ne trpe vladni krogi «živio»-klicev. Ali so morda ti klici tako nevarni obstoju države, mar se pred to nedolžno besedico podirajo že državni stebri ? Res, čudno je, po katerem zakonu bi bil «živin» prepovedan ? S katerimi paragrafi  naj  opravičuje  deželna vlada to
breg bistre «hceike planin« in tu se nam bo treba za nekaj časa ustavili. Razbremenimo si svoje nahrbtnike in posedé na mehko tra-vieo dovolim vam vsakemu nekaj požirkov, medlem ko prevzamem jaz kot strogi absistent zabavni del prebavanju vaših želodcev. Tedaj poslušajte! Še pred petimi stoletji bi se mi, ako bi bili tudi že živeli, ne mogli privoščili današnjega izlela, vsaj ne po tej poli, katero smo si danes izbrali. V istih časih, recimo morda do konca 14. stoletja, tedaj še teh krajev, kjer sedaj počivamo, najbrže ni prestopila tudi najdrzneja bodisi pastirska ali še smeleja lovska noga. In to ni n-ti kflj posebno čudnega. Bohinj še danes ni tako obljuden, kakor bi bil lahko, kaj šele v tistih časih. Naseljeniki v zgornji dolini (spodnja je bila pozneje obljudena) so občevali le z jugom in sicer preko Bače in (pozneje) tudi čez sorsko sedlo. Ta tretja pot čez Ubrne je bila takrat ne samo še nepoznana, marveč naravnost nemogoča. Na obeh slraneh strmoglavo skalovito gorovjo, med njima ozka soteska, po kateri je bilo še celo brzeli Savici
svojo obsodbo? (Jospodje. kako pa postopate proti hajlanju, proti kričanju tiste protiav-stnjske «Wacht nm Rhein* ? Ali smatrate morda Avstrijo že sedaj kot del vseizveliče-valne matere Oermanije?
Koliko slo- in stokrat sc je že pozdravljalo nagega vladarja z «živio> in kdo je bil takrat s to besedico razžaljen? — Sedaj pa naenkzal pride državni uradnik, ki bi tudi nam Slovencem moral bili pravičen, in nam to zabranjuje! To vendar presega vso meje nemškega birokratizmn. In to naj bo ustavna dižava?
Kdaj je bilo še slišali, da bi se bil drznil kak okrajni glavar, bodisi kaleregakoli okraja v Avstriji, obsoditi kakega Nemca za «heil»-kričanje. Kakšen vihar bi nastal pri Nemcih, ako bi se zgodilo kaj takega! Gotovo je, da bi laka uradna oseba morala takoj izginiti s političnega površja. Ako so take besede kaz-njive, zakaj pa dosedaj še nikdar tega kaznovali niste? Kdo vam je ob takih prilikah branil uporabljati paragrafe iz prejšnjega stoletja? Morda je pa vendar res, da vustavni državi nimamo vsi enakih pravic in da nismo pred zakonom vsi enaki ?
Kolikokrat so se vršile nemške demonstracije — in to so bile življenju in imetju nevarne demonstracije — in kdaj ste kaznovali Nemca pri takih prilikah, če je kričal «heil».  Da, da, niti za lučanje kamenja se
na mnogih meslili pretesno. To so bile ovire, s katerimi je treba resno računati. Zlasti na Obrnah so mogočne skale kaj predrzno zrle počez nad penečimi se valovi Savice. Hočeš ali nočeš, vsakdo, če je že do sem zagrešil svoje smelo potovanje, se je tu pač premislil slrmoglaviti se preko-nevarnih pečin. Obrnil se je raje in šel zopet, odkoder je prišel. Vsak količkaj starejši Bohinjec ti bo z nekakim ponosom pripovedoval, kako slaba se je lu godila Turčinom. <Ko so bili napadli in opustošili več krajev blizo Bleda — tako ti pripoveduje Bohinjec — so hoteli poizkusiti tudi še z Bohinjem. A tu so se grozovito opekli. Res, prišli so čez Bohinjsko Belo in nekateri so prelazih srečno že mejo, kjer se danes pravi na Obrnab in se plazili že proti Štengam. Ali tu jih je čakala zaslužena šiba božja. Prvi predrzneži so poizkusili plezati preko velikanske skale, pa popadali in počepali so drug za drugim ob pečini, kjer so se pobili ali v spodaj deroči Savi potopili. Pa to jih ni oslrašilo. Zakleli so se, da hočejo preko in naj slane kur hoče. No,- k nesreči ali k
ni moglo, ali pa ni hotelo zaslidili krivcev! Ni nam treba daleč hoditi in takoj vidimo primere v postopanju vladnih krogov, ako je treba soditi ali pa ščitili Nemce, ali pa nastopili proti Slovencem. Pri vseh tukih prilikah ima vlada dvojno mero in vselej se pokaže, kako gotovi vladni organi črte Slovence.
Morda je pa morala imeti vlada obsojence tudi sedaj, zato se je pač tako sodilo. V odlokih pravi namreč, da je krivda po pričah dokazana. Da, dokazana je po pričah, a te priče so bili orožniki, ki pri najboljši in najveslnejši volji ne morejo vsakega posameznika videli in slišati, kaj je delal in kričal. Ali je mogoče, da sliši orožnik med tako množico, kakor je bila takrat v Domžalah, gotovo osebo, da je ravno ona kričala? Ali ste morda pri razpravi hoteli poslušati tudi obdolženca? Kar je orožnik izpovedal, to je obveljalo in četudi seje dotknik temu proti vil.
Ta krivična obsodba kriči do neba in naloga naših poslancev je, da vendar enkrat nastopijo kol pravi ljudski zastopniki in na gotovih mestih pojasnijo, kako proti nam postopa deželna vlada. Ako pa naši poslanci nimate poguma, nastopiti proti takim vladnim naredbam, potem je pač potrebno, da za svoje zastopnike poiščemo može, ki bodo ljudstvo tudi zastopali.
C. kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904.
Dalje.
Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem času stopilo priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom.
Družba je že pred 20 leti pričela svojim udom priskrbovati kmetijske potrebščine, in po udih so bili dobrot te naprave deležni tudi neudje. Modro galico in žvepleno moko je družba iz lahko umljivih razlogov oddajala tudi neudom, in istotako laneno seme ker se je zadnje oddajalo vsled državne podpore pod kupno ceno. Priskrbovanje kmetijski1! potrebščin se je ščasom tako razvilo, da družba lahko s ponosom gleda na to svoje delo.
sreči so bile skale še trmoglaveje kakor Tur-čini in niso odnehale. Pač pa so Turčini, uvidevši velike izgube svojcev, opustili vsako nadaljno prodiranje in se — obrnili. V znamenje pa, da so bili tukaj, so se ovekovečili na skali, na katero so izklesali neka čudna svoja znamenja in nad njimi letnico 1554.» Tako in slično pripovedujejo ti Bohinjci o početku imena «na Obrnah». Pa, dasi Bohinjcem sicer brez skrbi lahko veliko verjameš pri tem te le vendar svarim, bodi previden. Zakaj, to ti še razložim, ko si dotična znamenja ogledamo sami na licu mesta.
Gotovo je le eno, da je bil tu naravni mejnik, ki je ločil notranji Bohinj od vna-njega sveta s te strani. Do tu in nič dalje je segal vzhodnji, oziroma severni promet. Kdo ga je prvi otvoril, lega danes še ne moremo z gotovostjo povedati. Pa, da ne izgubimo s počivanjem preveč dragega časa, oglejmo si dotično skalo nekoliko bližje; tudi med potjo se še lahko kaj pomenimo. Da ta cesta, po kateri danes korakamo brez vsake nevarnosti, še ni kdozna kako stara, to mora vsak pripoznati po še vidnih sledovih njene zgradbe novejše dobe. Treba je torej iskati
Družba nakupi potrebščin na debelo in v toliki množini, kolikor po svojih skušnjah meni, da bi se jih utegnilo porabiti. Navadno sklene pogodbe za vse leto ter skrbi, da doseže kolikor mogoče nizke cene ter toliko popusta in priskrbnine, da more blago kmetovalcem oddajati po najnižjih cenah, kakršne so le pri kupovanju na debelo mogoče. Družba ne jemlje ni kakega dobička, le pri nekaterih potrebščinah pridrži toliko, da pokrije poslovne stroške. Pri priskrbcanju strojev kakor tudi pri nabavi mlekarskih strojev in orodja družba ves popust prepušča naročnikom, ki n. pr. pri mlekarskih strojih znaša 10 odstotkov.
Odkar je družba v svoj delavni načrt sprejela posredovanje pri nakupu kmetijskih potrebščin, imajo podružnice važno nalogo, da s skupnim naročanjem znižajo skupne stroške, oziroma v uva/evanja vrednih slučajih izposlujejo olajšave pri plačevanju naročenega blaga.
Kadar je družba kaj vpeljala, se je držala tega načina, da je vsako blago, preden ga je vpeljala, opisala in priporočila v svojem uradnem glasilu, in poučavali so o tem tudi potovalni učitelji pri svojih predavanjih.
Pri priskrbovanju kmetijskih potrebščin se družba drži načela, kolikor mogoče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekako hoče izogniti konkurenci trgovskemu stanu.
Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi je danes raztegnjeno skoraj na vse gospodarske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To priskrbovanje je zavzemalo I. 1904. več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Da bodo častiti udje videli, kako ogromen promet se je pri družbi razvil s pri-skrbovanjem gospodarskih potrebščin, naj služijo naslednja števila:
Kmetijska družba je leta 1905. izvršila: 2675 pošiljatev 2035 strankam raznih semen v teži 84.978 kg, 2424 pošiljatev 1551 strankam umetnih gnojil v teži 1,480.000 kg, 2027 pošiljatev 1784 strankam raznih krmil v teži 182.850 kg, 231 pošiljatev 219 strankam ga-lice in žvepla v tezi 103.850 kg, 1037 poši-
vsaj za ta kraj med Obrnani in Stengatn stare prejšnje poti. Evo ne daleč od Obrn, tam blizo nasproti, kjer dandanes kuhajo kope, nad levim bregom Savice, se še pozna, stara, strmo idoča pot. Kakor bomo še pozneje videli, morala je biti ta pot prvotno le stezica, kakršne so le za vajene pastirske noge dostopne. Ko pa je začela cvesti v Bohinjski dolini fužinarska obrt, je naravno, da so morali gledati v prvi vrsti na to, kako priti v zvezo tudi s severnim in vzhodnim svetom. In tu jim je preostala le ena najbližja pot čez to sotesko. Človek je moral poizkusiti boj z naravnimi ovirami in silami. Lotil se je ležavnega dela, omogočiti vsaj za silo dostop" in prehod preko iiajstrmejših pečin; in to smelo pričeto delo je z ozirom na tamošnje razmere, tudi smelo povoljno završil. Jel je izklesavali v pečevje velike stopnjCe, v precejšnji razdalji eno vrh druge. Na ta način je nastalo dvoje stopnjevalnih, približno 40 korakov mejsebojno oddaljenih stopnjic — ,šteng'. Odtod tudi še do dandanes ohranjeno krajevno ime Stenge. Tu se začenja za nas potnike nov svet, kakor ravno omenjeno, Štenge menovan, ki se bo tako tudi še imenoval,
Ijalcv 509 strankam raznega kmet. orodja in strojev in lOOO pošiljatev drevja.
Družba je torej v letu 190 4. priskrbela S168 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, stroji in orodjem vred okroglo 200 vagonov ter je to blago oddala v 93 94 pošiljat v a h. Denarni promet je p r i t e m d o s 8 ge 1 r I v n o p o 1 milijona kron. Ker je družba kupila dvesto vagonov gospodarskih potrebščin, in jih ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal štiristo vagonov ali dvajset polno naloženih tovornih vlakov. Pripomniti je, da so med naročilnimi strankami podružnice in osebe, ki so za več udov skupaj naročale, ki med naročilnimi strankami niso vračunjeni.
Namen priskrbovanju gospodarskih potrebščin po družbi je ta, družbenim udom dajati gospodarske potrebščine v najboljši, zajamčeni kakovosti in po najnižjih cenah. Ogromni promet zvršuje družba s lako majhnimi režijskimi stroški, kakor jih nikak drug enak zavod v Avstriji ne izvršuje, kajti preostanek iz blagovnega prometa ne krije vseh stroškov, zato mora družba del primanjkljaja pokriti iz svojega. S tem delovanjem družba ne le pospešuje napredno kmetijstvo, temveč tudi varuje svoje ude prevare in jim prihrani na tisoče kron denarja.
Poleg zvršitve sklepov občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor (oziroma predsednišlvo, tajništvo in družbena pisarna) oskrboval vsa tekoča družbena opravila ter tudi, kadar je biio mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednje, ki jih je nekoliko zvršil s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami c. kr. kmetijskega ministrstva in deželnega zbora kranjskega.
KJm e ti j s ko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lane-nega semena, predenice čistega deteljnega
dokler ga ne prekrsti kak slovenski zemlje-pisec vsaj v slovenščino, »Stopnjice*, če že ne v kako drugo primerneje ime. Ce so ga že Nemci prekrstili v svoje «Stiegen», 2ukaj se mi Slovenci še tako trdovratno držimo neših spakedranih »Šteng«. Prve stopnjice so skoro meter globoko v skalo izklesane; vsa zareza je 6 metrov dolga in nekaj nad meter (P20) široka. Druge stopnjice so, kakor že rečeno, od prvih kakih 40 korakov oddaljene; ta zareza pa je veliko dalja od prvih stopnjic, dolga je skoro 15 metrov, široka pa ravno tako kakor prva. To delo se sme po pravici smatrati delom ipohalncga pomena tudi za zgodovino današnjega Bohinja. Z njim so bile zmagonosno končane vse dosedanje ovire, ki so znbranjevale vsak prehod iz severnih in vzhodnjih krajev. Završetek teh stopnjic je postal začetek nove zgodovine, novega kulturnega narodno-gospodarskega napredka za ves Bohinj. O tem bomo imeli še dovolj piilike prepričati se na našem na-daljnem potovanju v Bohinj.
Dalje pri 11.
1. priloga „Gorenjcu" št. 39 iz 1. 1905.
semena in semenskega ližola. Raznih vrst semeni je družba leta I'.HM. oddala za .'14..'MM kron. Z zadoščenjem zre družba na svoj uspeh glede zatiranja predenice, kajti dovedla je večino kmetovalcev do prepričanja, da je prvi pogoj pri zatiranju predenice setev čistega semena. Družba je oddala za 21.223 kron čistega detelj nega semena, in skoraj vsi trgovci v deželi so založeni z deteljnim semenom, ki je zajamčeno čislo predenice. Posledica tega pa tudi je, da imamo sedaj v deželi lepa detcljišča. da se le še semtcrlja vidi predenica v večji množini.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta lH04.se jih je po-ribilo 14S vagonov, torej ravno za dvajset vagonov več kakor leta L90S. Naročali so jih skoraj izključno kmetski posestniki. Do-sedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, a sedaj so jih udje pričeli rabiti za gnojenje ajdi s superfosfatom; ugodni uspehi tega pripo-ručila so naredili, da znaša današnja poraba superfosfata za ajdo že 20 vagonov na lelo. Navesti je tudi dejstvo, da je danes kranjska dežela v Avstriji na petem mestu glede porabe kalijevih gnojil. Za to si sme družba pripisovati vse zasluge. Halje prih.
Radovljiške novice.
— Tukajšnja št iri razredna ljudska šola je tako prenapolnjena, zlasti v četrtem razredu, da bo resno treba začeli misliti na otvoritev petega razreda.
— I m e n o v anj a. G. učitelj Karol Matajec je imenovan za na d učitelja na Vrhniki in se njegovo mesto razpiše; za sodnega adjunkta v Radovljici je imenovan g. Hugon Luschin, za merosodca v radovljiškem okkraju pa mesto odstopMšega g. Frana Dolžana upokojeni stražmojster g. Alojzij Woschnig.
— Posojilnica v Radovljici je na svojem izrednem občnem zboru dne 14. sept t. 1. sklenila važen sklep, da se v društveno delovanje uvede tudi konlokorent, kar bo za trgovce velikega gospodarskega pomena. Istotako se je sklenilo, da se izdela pokojninski statut za posojilnične uradnike.
— Nesreča. Nogo zlomil si je na svojem službenem potovanju na Hrušici finančne straže rešpicijent g. Pretnar.
— Veselica bralnega društva «Triglav» pod naslovom «Vinska trgatev« se je v nedeljo, dne 17. t. m. prav dobro obnesla in je privabila prav mnogo občinstva vseh slojev.
Tržiške novice.
— »Deutsche Stimmen* z dne 19. septembra t. I. prinašajo zopet članke o demonstracijah. Kakor je videti, gospodje še vedno niso preboleli zadnje blamaže. Najbolj jim je seveda, da ne morejo nikomur do živega, čeprav so iskali po Tržiču krivih prič, ki naj bi pričale, dase je grozilo | poboji. O reve! V uvodu prinaša ta obskurna priloga »Tugblalta* pismo barona Schvvegla na Riegerja, v katerem mu gosp. baron seveda poje slavo in se poslavlja -od njega. Listič imenuje Schvvegla Nestorja kranjskih Nemcev, a ta Nestor sam prizna v začetku svojega pisma, da je posnel šele
iz «Taghlalla», da M iger odhaja iz Tržiča. O li ubogi Nestor! Niti za »najznamenitejše* in »najzaslužnejše« svoje može ne ve. kdaj kdo zapusti našo deželo; čilati mora šele v časopisih. Ne vemo. za katerega je to slabše znamenje, ali za Nestorja, ki ni niti o tako «usodvpolnih» dogodkih obveščen, ali za Riegerja. O zadnjem se nam namreč nehote uriva misel, da morebiti vendarle ni bil tako znan in sloveč, kakor se v Tržiču povdarja; kajti če niti vodja kranjskih Nemcev ne ve, da odhaja z dežele tak mož, vodja, ki mora biii o vsaki kapaciteti svoje stranke dobro obveščen, potem je to jako slabo znamenje za organizacijo in slabo izpričevalo za Riegerja. Morebiti pa je bilo pismo Schweglovo naročeno? Seveda tudi Schwegel obsoja demonstracije proti Riegerju, tolažeč ga, da je <unter unserer Würde« izgubljati besede o tem. No, mi pa povemo gospodu baronu naravnost, da naj pripelje kateregakoli hoče zad njei meno v ani h ča-tnih občanov v Tržič, vsakemu se bo zgodilo isto, ker proti častnemu občanstvu smo ne proti osebam. Gospod baron ali Vas nič ne boli, in kakšni so Vaši «Geffdile», ko so  vas tržiški  Nemci  pozabili  in prezrli?
— Na drugem me slu pa se spravi zopet Miklič na neljube mu osebe, seveda v prvi vrsti na gospoda notaija. Ubogi gospod notar! Ce Vam je še ljubo Vaše življenje, zapustite čimpreje Tržič, če ne Vas Miklič nekega lepega zadnjega dne v mesecu poje z obleko in kostmi vred, ker dober tek mora imeti že zaradi tega, ker postaja na pragu Lončarjeve hiše od ranega jutra do poznega večera. Pa pogumen je tudi ta naš »gospod* učitelj. Saj se je ustrašil še celo oči gospoda Peharca, ki ga ironično naziva «ehrenwert». Veš kaj, ti Lončarjev šlifelpucar, gospod Pc-harec ima več čuta za osebno čast, kakor ti in vsi tebi enaki le «dunsla». Kar pa se tiče gospodov Deu-a in obeh bratov Ahačičev, smo mnenja, da jih napadi od strani takih ljudi, kakor je učitelj Miklič niti najmanj ne spravijo iz ravnotežja. Tako prismojeni napadi seveda tudi gospodu notarju in gospodu Pe-harcu ne delajo sivih las, saj se ve, da človek, ki na očitanja ne navede niti ene opravičbe, pač pa bljuje gnojnico, da tak človek ni vreden, da bi sera v-nalo ž njim tako, kakor dostojen človek zasluži. In ravno zato treba, da se počenjanje tega Mikliča, katerega noben dostojen človek niti ne pogleda več, nekoliko osvetli. »D. St.» pišejo: «wer grundlose Verdächtigung und Anwürfe gegen jemand erhebt,
wer bewusst  lügt.....»   In   sedaj te
vprašamo, ti mučenik in »vzor* moralnosti, kdo je vedoma lagal? Kdo je tisti,ki je onesrečil dve pošteni deklici? Ali je to «persönliches Ungemach» za-te? Človek bi mislil, da se bo poboljšal, a ravno nasprotno, zvrača vso krivdo na deklice. Ali ni morebiti res.gospod učitelj, da Vam je ena teh dveh, katerisle obljubili zakon, kupovala obleke? Kdaj ste plačali zadnji sodnijsko Vam ukazani prispevek k vzgoji otrok? To bi bili ovrgli v »D. St.» in potem šele spustili jezico nad baje dopisnikom. Sicer Vam pa oblju-bujemo, da se ne vidimo zadnjikrat in povemo Vam, da nam Vaša osebica prav posebno ugaja, zlasti, ker vemo, da ste bili v Idriji
«Nemec». in da so Vaši sta riši »nemškega pokolenja*. — Naravnost infamno pa se zaletava v omenjenem članku v naše narodno delavstvo. To človeče, katerega vsak delavec s svojim poštenjem daleč nadkriljuje, imenuje delavce «oft abgestrafte Messerhelden«, predbaciva jim, da so demonstrirali samo radiicga, ker so bili podkupljeni m on prav dobro ve, da je bila «Siegesfeier» v gostilni «napesku». Ta nesramnost! Veste kaj, gospod Miklič, če bi vi imeli le malo spoštovanja do samega sebe, bi lega ne zapisali nikdar, ker ste v Tržiču precej edin, ki svojo narodnost prodaja za denar. Resnici na ljubo pa konštatiramo, da se je hotela res prirediti nekaka večerja, a ne radi demonstracij. To večerjo pa so delavci odpovedali sami, češ, da bi Nemci lahko rekli, da so bili podkupljeni, ko so demonstrirali. To je resnica! A to Vas bode v oči, ker Vas jezi, da se že delavstvo zanima za narodnostna vprašanja. — Toliko za danes; Če boste pa brskali še kaj po svojem gnojišču, znali bodemo i mi dobiti še par drobtinic, s katerimi Vam bodemo postregli.
— Vrtno vesel ico je priredila pretečen o nedeljo podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Pristavi na korist družbi s sodelovanjem vseh treh slovenskih društev. Veselica je uspela nad vse sijajno. Ljudstva se je nabralo toliko, da je bil ves prostorni vrt gosp. Jos. Primožiča poln. Zabeležiti moramo ob tej priliki, da sta se zbližali pri tej domoljubni veselici prvikrat obe narodni stranki: slov. bralno društvo in Sokol na eni in kaL izobraževalno društvo na drugi strani, in to dejstvo mora lazveseliti vsakega rodoljuba. Na tako vročih tleh, kakor je Tržič, naj bi šli obe slranki vsaj ob gotovih prilikah roko v roki. — Program je bil zelo raznoličen in je goste zadovoljil docela. Obsegal je pevske in tamburaške točke, med presledkom pa je telovadil mladi, zavedni Sokol. Po telovadbi je govoril čast. gosp. duh. svetnik Špendal, ki je v začetku govora pozdravil vse goste in v daljšem svojem govoru razložil zbranemu občinstvu velikanski pomen družbe za naš narod, njeno delovanje in zaključil s tem, da je želel družbi obilo uspeha. Drugi je govoril gosp. cand. iur. Lavš, ki je v navdušenih besedah pozdravil navzoče v imenu prisotnih akademikov, — le-teh je prišlo lepo število iz Kranja — spodbujal narod za boj proti sovražnim tujcem ter zaključil svoj govor s so-kolskim «na zdar* na slovenski Tržič. Bil je res lep dan za razcvilajočo se narodno zavednost v Tržiču, dan, ki nam obeta, da se nam na obzorju kmalu zasvita in nam pokaže našo zemljo v vse drugačni luči kakor d os "daj.
— Kakor smo že zadnjič poročali, daroval je g. Friderik baron Born 100 K za tržiške reveže ter izročil ta znesek gostilničarju Lončarju z naročilom, naj ga razdeli gosp. Lončar med tržiške reveže na dan Rie-gerjevega odhoda. Vprašamo gosp. Lončarja, kje je ta znesek? Ali ga je že razdelil? Obenem pa opozarjamo na to zadevo slavno c. kr. okrajno glavarstvo kol zaščitnika ubožnega zaklada.
Tedenski politični pregled.
Državni proračun za leto 190G izkazuje za 40 milijonov večje potrebščine kakor lani.
Železniško ministrstvo ribi vor- 12, poljedelsko ministrstvo 3. ministrstvo n notranje zadeve g, trgovinsko ministrstvo za i/popolnjeva njo telefonskega omrežja <i milijonov kron. PlUiaflua izkazuje trimilijonski prebitek.
Vladi namerava pričeti pogajaaja z deželnimi odbori o izboljšanju deželnih linano.
Ogrska kriza. Cesar namerava skupno zaslišali voditelje združeno ogrske večini'. K cesarju so povabljeni Kossuth, gret Julij An-dras-i. baron Banffv in grof Aladar Ziehv. Cesar bore poizkusili zadnje sredstvo. Nagovoril bo voditelje in jih pozval, naj izjavijo, ce so voljni opustili svojo zahtevo po madžarskem poveljnem j' ziku. Ta način jc popolnoma nov in res nekaj posebnega in je povzročil v Budimpešti uprav senzacijo. Pričakujejo, da bo vladarjev poizkus uspešen.
B?jfc«j" Oboroženi Ainavti in turški vo-j.iki so pri Kur-umirji napadli srh-ko obmejno stražo. Srb.-ki vojaki so jih boleli pregnati, toda turški vojaki so m upirali na v<o mo<-. Ko s« je približala srbska obmejna komi-ija. so Artiavli in Turki oddali strele. Srbi so izgubili enega stotnika, dva podčastnika in enega vojak«, ranjen jc pa mi inžener, en podčastnik in trije prostaki. Srbski vojaki, ki so prihiteli na pomoč, *o pripodili arnavt-ke in turški čete in zopet zasedli stražnice. Iz Aten poročajo, da se snujejo tri nove makedonske čete. Bolgarska vstaška četa, močna 2*H' mož. je baje prestopila turško mejo.
Parlament na Ruskem in Židje. «Zveza
ruskih patrijotov» v .Moskvi je izdala poziv do vseli onih. ki ^o za dobili volilno pravico v državno dumo. Zveza poživlja \olilce, naj načelno ne dado svojega glasu nobenemu židovskemu kandidatu. Tekom vse vojne in notranjih nemirov — pravi proglas - so dokazali Zidjc ne le, de nimajo srca za Rusijo, ampak da so jej naravnost sovražni. Vendar pa se Zidje nadejajo, da se jim posreči po zvitih kompromisih, da bobe vsaj 4 mandate. Najmočnejša židovska mesta v Rusiji so: Varšava z 275.00). Odesa s 120.000, Minsk in Lodz vsako s KHJ.000, Vilma s 84.000 in Berdičev s 113.000 Zidov! Tu prirede Židje svoj lov po mandatih in se gotovo poslu/rjo v ta namen vseh možnih volilnih zlorab in podkupovanj. Iz Petrograda javljajo, da bo Maksi m Gorki v Nižnem Novgorodu kandidiral v državno dumo.
Švedija in Norveška. Glasovanje narodovo na Norveškem je izpadlo tako, da se naj Norvegija loči od Švedske. Nato so sedli v obmejnem mestu Karlstadtu zastopniki Švedije in Norveške skup ter so se posvetovali, kaj je nadalje storili. Švedi so zahtevali odločno, da Norvežani dajo razdreti nekaj trdnjav, ki so jih sezidali v zadnjih 5 letih ob švedski meji. Norvežani pa tega nočejo storiti, prej da so zagotovljeni, da jim Švedi ničesar ne storijo. Tako ni prišlo do sporazumljenja. Sedaj pa se zbirajo že vojaki ob švedsko-norveški meji. Če ne bodejo posegle druge države vmes, nastane v par lednih vojska. Premoč bo v tej na strani Švedov, ki imajo petkrat toliko vojakov in trikrat toliko bojnih ladij, kakor Norvežani.
Nemci so v Afriki zopet doživeli strahovit poraz. Zamorski vodja Vitboj je naskočil dolgo nemško taborišče, vse vojaštvo je poklal in odpeljal 122 voz živil, mnogo živine, pušk in municije.
Novičar.
Osebne vesti. Učiteljica Kmilija VVruss v Tržiču jo stopila v trajen pokoj. - Sodni pristav dr. Kdvard Pajnič je prestavljen iz Novega mesta v Kamnik, istotako Valentin l^evičnik iz Kranjske gore v Ljubljano. — Dr. Jakob Jan jc imenovan sodnim pristavom v Kranjski gori.
Imenovanje. Prava učitelja na tnkajšni gimnaziji gg. Anton Joršinovič m Kvgen Jarr sta postala profesorja.]
Deželni ibor kranjski bo sklican menda na dan 10. oktobra. Klerikalci zopet iščejo vzroka. <la Iv onemogočili redno zborovanje. To so 'ljudski« zastopniki, ki hočejo zopet brez vsake potrebe zapravljali deželni denar.
Zadnja sodna imenovanja so zopet nov
dokaz nemško-nacijoiialnega sistema, s katerim se dele pri graškem nad sodišču prolek« ij> . Radovljica dobi enega nemško nacijonalnega uradnika več, namreč g. Lusobina, baje tajnika nemškega šulferajna. Od gotove si rani smo zvedeli, da sc namerava kolikor mogoče največ uradniških mest na Gorenjskem izpopolniti z Nemci. Z ozirom na to hočemo v prihodnji številki se s tem obširneje baviti.
Izvanredni občni zbor Gorenjskega Sokola« se vi ši danes v soboto, dne 23. t. m. točno ob poldevelih zvečer v društveni telovadnici. Dnevni red: 1.) Prečilanje «Zavczinih pravil; 2.) Witev devetih odposlancev k prvemu občnemu zboru zaveze slovenskih sokolskib društev: 3.) Izprememba pravil; 4) Nadomestna volitev jednega odbornika. Želeti je, da se člani v obilnem številu udeleže tega važnega občnega zbora.
Slovensko bralno društvo v Kranju uprizori v nedeljo dne 24. L m. v prostorih • Narodne čitalnice* „Berile Novice!" Burka v enem dejanju. „Medved Snubač." Veseloigra v enem dejanju. ..Potepuh pred sodiščem.4* Burka v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedež 70 vin., stojišče 40 vin. Sodeluje si. meščanska godba na lok.
Odbor.
Tukajšnja gimnazija šteje 355 dijakov, za 10 manj kakor lansko leto. V prvi razred je sprejetih 77 dijakov.
Pri občinski molitvi v Hotnikn je bil
izvoljen županom Franc Kogoj, občinskim svetovalcem pa Valentin 11 ribovšek in Matevž Cene.
Izginila je pred nekaj dnevi 37 letna dekla Mina Debelak iz Letenc,
Predor skozi Karavanke — se podira. Otvoritev železnice skozi Karavanke bo, kakor znano, šele drugo leto meseca julija, ali pa šele v pozni jeseni. Vzrok temu je, ker so se celi deli predora ponižali. Sedaj podirajo le dele predora in jih zopet znova grade. Tako izborno je vlada preskrbela z laškimi inženirji in delavci za žepe avstrijskih davkoplačevalcev ! Z «izbornim» nadzorstvom so vrženi na to progo novi milijoni in to popolnoma nepotrebno, kajti dolžnost merodajnih faktorjev bi bila, že takoj začetkom gradbenih del skrbeti za strogo nadzorstvo.
Koroški hajlovci na Gorenjskem. Dne 24. L m. polete podružnice iz Beljaka, Celovca, Trbiža, Podklošlra i. t. d. v Belo peč, kjer se bo ob belopeških jezerih skupno hujlalo s »Südmarkovci» iz Ljubljane in Jesenic.
Sramežljivost loških Urioiink. Piše se nam: Presvetli škof daje prelepe izglede ka-
toliške sramežljivosti, ko pisari pisma proti l.. -ni -kun muzam. Tudi pobožne in čednostne nune uganjajo podobne stvari. Bivše učenke l«>li <tol pripovedujejo, da sramežljive te device vsakemu angeljoku narode srajčičo, ki kaže le kaj golega. Zgodovinska knjiga ima med drugimi slikami tudi Laokonovo skupino. Kakor /n.mo, jc Liokon ovit s kačami in gol. Po drugih zavodih dobe gojenci in gojen ko lake knjige, kakor so natisnjene. Pri loških Uršulinkah pa je Laokonovo skupino s papirjem preslepi jena, da se ne pohujša kakšna gojenka. Ako je na klavirskih notah nadpis kake pesmi ali druge igre «Liebestraum» nI i ' Liebesgloc ken» i. t. d., prečistenune prečrtajo besedo «Licbes> in tudi besedilo pod notami skrbno prelepijo, če je le kaj o ljubezni omenjenega. Tako so sramežljive loške Ursulinke. Kakšna jc laka hinavska vzgoja? Zares daleč je dospela katoliška horniranost! Z lepim izgledom gre pa naprej ljubljanski škof. Ko bi pač rajts obrnil pozornost na razne duhovnike, ki uganjajo skrivne in očitne grdo-bije. katere se z neoblečeno muzo ne dajo niti malo primerjati.
„Slovenec" ni zoper nagoto. To pita i
sobotnem podlistku sam sledeče: Mi ne obsojamo nagote same, ker vemo, (aha!), da velik umetnik zna tudi nagoto pravilno porabiti .....» Radi verjamemo <Sloven«u».
Smrtni padec. Dne 15. t. m. je padel delavec podjetništva Gross na Hrušici Josip Borubskv pod vlak in bil smrtno nevarno ranjen.
Blejski diletantjo prirede v nedeljo, dne 24. septembra, ob 7. uri zvečer v dvorani •Blejskega doma» Ogrinčevo veseloigro v 3 dejanjih «V Ljubljano jo dajmo!* Po igri prosta zabava in ples. Vstopnina od I. do III. vrste 2 K, od III. do VI. vrste 1 K, od VI. vrste naprej SO vin., stojišče 80 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviklu in družbi sv. Cirila in Metoda.
IX. promendni koncert meščanske godbe se vrši ob ugodnem vremenu jutri dopoldne od 10. do 11. ure na glavnem trgu.
V Selcih se vrši dne 4. oktobra živinski semenj, kamor se vabijo kupci in posebno prodajalci bus, katera kupčija se je lansko leto prav dobro obnesla, ravno tako prodajalci prašičev.
Dolinarjeva slavnost se vrši v nedeljo, dne 24. L m. v Dorfarjih pri Škofji Loki. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj. Zajutrk na Trati. Odkritje snominske plošče na rojstnem domu v Dorfarjih po maši pri Sv. Duhu okoli '/t H. ure. Skupni obed v gostilni Guseljevi v Škofji Loki ob 7* L uri. Po obedu primerni izleti v okolico. Za skupni obed se je zglasiti pri gospodu notarju Lenčeku v Škofji Loki.
Društvo »Pravnik*.
Nesreča v tovarni na Savi Piše se: Pri zgradbi nekega novega poslopja v tovarni ima nalogo podjetnik Del Pont planirati skalovje in odstraniti še tam se nahajajoča drevesa. V petek, 15. t. m. popoldne ob petih je pri njem nastavljeni 15 letni delavec Peter Bopajc iz Brloga na Hrvatskem nosil vodo za delavce, nakrat pade drevo in prebije Ro-pajču tilnik. Ropajo je takoj obležal mrtev na mestu.
Škofovi Zavodi v Št Vidn so se oivo-rili minuli četrtek. Dobili so sedaj ime: Zavodi sv. Stanislava. Škofove slavnosli se je
udeležilo zelo malo olicijalnih oseb, kar izpričuje, da je bila odsotnost ofioijalnih oseb prava demonstracija proti škofu. Pri tej priliki bodi omenjeno, da sta prišla k otvoritvi tudi -- slovenska naprednjaka, ravnatelj Senekovič in Subic. Kaj ju je privedio do tega, nam ni znano. Lepo in dosledno to seveda ni.
„0rli" začno v kratkem letati po Jesenicah. S to novico nas je razveselil .Slovenec preteklo nedeljo. Pravi, da bo to telovadno društvo. Lansko eto so pravili, da je telovadba za delavca nepotrebna, letos pa so prišli do tistih nazorov, ki smo jih širili mi. Mi se tega napredka prav veselimo, sčasoma nam bodetc še v marsi-kaki stvari dali prav. Samo to ni lepo, da se že takoj od začetka tako strašno bahajo in pišejo, da bo .Orel" večji in močnejši od .Sokola*. To bomo šele videli in govorili potem, ko bodeta „Orel" in „Sokol" napravila skupaj javno tekmovalno telovadbo, prej pa še ni gotovo, če bo „Orel" večji in močnejši. Tudi lepši in mogočnejši je „Orel" od ..Sokola", piše dalje jeseniški novičar. Da je strašno mogočen, to radi pripoznamo. saj so tudi gospodje, ki ga bodo komandirali, strašno mogočni; če je pa lepši, to pa tudi še ni gotovo. Malo preveč črn je in njegov kljun spominja preveč na židovski nos. Sicer bomo pa vprašali naša dekleta, kdo jim je bolj všeč, „Orli" ali „Sokoli'\ Pa klerikalci imajo še druge težave z „Orlom". Leta ljubi svobodo kakor „Sokol", toda jeseniški „Orel" bo vprežen v klerikalen jarem in se ne bo kopal v jasni soinčni svetlobi, ampak v temi duševne sužnosti. Godilo se mu bo, kakor tistemu orlu, ki je sedel na tla in se ni mogel več dvigniti v zrak, ker je nesel predolge peruti.
Za jeseniškega „0rla" je bila določena pri zadnji odborov i seji kršč.-socijalne zveze v Ljubljani baje sledeča uniforma: črna frančiškanska halja, prepasana z dclgo belo vrvjo, na kateri so kroginokrog obešeni dolgi molki. Škornji so črno lakirani po vzorcu onih, ki jih nosijo ljubljanski kanoniki. Pokrivalo ima obliko škofove kape, ki ima zadaj kot neizbrisno znamenje pritrjene — rakove škarje. Načelnik .Orlov" bo nosil v roki krivo palico. Medsebojni društveni pozdrav jim je delal največ preglavice. Slednjič so se zedinili, da jc skupen pozdrav vseh .Orlov" mednarodni: Memento mori — spominjaj se smrti! Na Jesenicah so .Orli" zvezani z Nemci, zato je ta pozdrav edino umesten.
Umrla je v Smledniku minulo soboto gospa baronica Katarina Lazar in i, rojena Hočevar, v starosti 70 let.
Kmetijska podružnica nt Sori priredi dne 1. okt. tretjo uro popoludne na Svetju SL 18 pri Medvodoh svoje četrto zborovanje. Razgovarjalo se bode o ustanovitvi mlekarne na Svetju. Zborovanja se udeleži tudi vele-zaslužni, odlični strokovnjak g. Legvard. K obilni udeležbi vabi odbor vse občane iz Medvod in okolice in se nadeja, da se ga vde-leže vsi posestniki, katerim je na tem, da dobijo v svojo sredo ta vir dohodkov. Znano je namreč, da mlekarne prinašajo kmetovalcem zelo velik dobiček.
-Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva «Merkur». Sprejme se: knjigovodja, ki je obenem korespondent, kon-
toanst in kontorski praktikant, 10 pomočnikov mešane stroke, pomočnik špecerijske, 2 pomočnika manufakturne, pomočnik galanterijske in modne, prodajalka, 2 konlorislinjr, ena vešča las čine in nekaj stenografije in 8 učencev. — Službe iščejo: poslovodja, 8 kon-torisli, 24 pomočnikov mešane stroke, 11 pomočnikov špecerijske, 5 pomočnikov špec. in želez., (i manufakturne. pomočnik galanterijske in mešane, 4 prodajalke, 2 blagajni-čarki, 8 kontoristinj in učenec.
*  « #
Važna iznajdba. Dne 11. avgusta so se na dunajskem vojaškem strelišču v navzočnosti vojaških tehnikov vršile poizkušnje z oklepom, ki sla ga že pred več časom izumila Atanazij Janopol in Anton Loibl. Vse kaže, da se bo ta izumitev obdržala in da bo velikega ' tralegiškega pomena. Oklep, ki sta ga izumitelja od leta 1908 sem vedno popravljala, je le 9 milimetrov debel. Pri današnji vaji so streljali na oklep celo iz bližine dveh metrov, kar doslej še niso. Kroglje, ki so še enkrat večje kot je debelost oklepova, v tem oklepu kar izginejo. Videti je samo odprtino, kamor je kroglja zadela, na drugi strani pa ni sledu kake poškodbe, izbočit ve ali razpoke. Kakor hitro namreč prileti kroglja v oklep, se svinčeni del kroglje razdrobi v prah, jekleni plašč kroglje pa se v oklepu popolnoma poplošči in stlači. Ta oklep bi i7vrstno služil topništvu v varstvo proti šrapnelom, pehoti kot varstvena stena, posebno v rovih, pri mu-nicijskih vozovih; tudi za ladjine oklepe se bo dal ta oklep porabiti, ako se ga podebeli in poveča. Naprsni oklep stane 10 kron-Največjo pozornost je vzbujalo pri vojaških izvedencih to, kako so kroglje v okhpu popolnoma izginjale.
Domača knjižnica.
»Reliefi." Spisal. Josip Regali. Po dolgi suši, ki je vladala malodane do zadnjega časa na polju slovenske beletristike, pričeli so se v zadnjem času javljati novi, mladi talenti. Za šorlijem in Cankarjem je nastopil čila-leljuin (Ljubljanskega Zvona* že poznani pisatelj Josip Regali s prvo zbirko svojih proizvodov, kateri je nadal jako umestno ime «Rilieli>. Mala knjižica je to, ali vsakemu, ki jo bo le enkrat prečital, bo postala draga. Črtice in študije v tej zbirki so pisane s tako iinim, umetniškim čutom, kakor se ga le malokdaj najde pri naših pisateljih in prav pozdraviti je ta nov, čustveni, slovanski dih, ki vtje iz njih. Regali je prvi izmed novejših pisateljev, ki je stopil pred nas s psihologi-čnimi motivi, kakor jih najdemo pri naših severnih slovanskih pisateljih, posebno pri Dostojevskem. Ker bodo obširnejšo kritiko o knjižici itak prinesli naši leposlovni časopisi, bodi to dovolj. Vsemu razumništvu pa, ki ima smisel za pravo umetnost, »Reliefe* toplo priporočamo. L. K.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm ▼ Kranju dne 21. L m,
Prignalo se je 305 glav goveje živine, 21 teleta, 102 prašičev. 122 ovci in kozlov, 295 buš. 50 kg pšenice K 8-25, prosa K 7—, rži K 0-50, ovsa K 7'—, ajde K 0*50, filož 14'50
Dobavni razpis. C. in kr. poveljništvo morskega arzenala v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bode pri omenjenem poveljmštvu vršila dne 12. okt. 1.1. ob 4. uri popoldne ponudbena razprava
za dobavo potrebčin c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju za leto 1900. Dobaviti bode med drugim: razne deske, volna za snaženjc, blago iz usnja, laneno olje, lojene in stearin-sveče. goveji loj, rujavo pralno milo, metle, čopiči, krtače, oglje, platno, vrvi, koci, železna žica itd. Ponudbe je najkasneje do 3. ure popoldne navedenega dne pri adjulanturi c. in kr. po vel j ni šiv a pomorskega arzenala v Pulju vložili. Dobavni razpis, splošni in specijalni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice štev 9.
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek 1H_t
ia gospode, dečke in otroke.
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
i Kranju (zvezda)
oddaja v drugo roko še naslednje časopise:
•Slovenski Narod«, <Slovenec> • Gorenjec«, «Škrat», «Laibacher Zeitann;«,   «Witzblatt*,   • Interessantes Blatt* in «Wiener Bilder.*
Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem
začetkom avgusta prevzel
to kavarno ter se uljudno priporočam z velespošlovanjem
134—7 Evg. Müllner.
boljša    ^^^^^ cenejša
kolesa
•v in Šivalni stroji *ma
se dobe pri 65—21
EovrcncuRcbolju v pranju.
Ravnotam se dobi eno žensko in eno moško kolo od tvrdke Stvria, še prav malo rabljeno za prav nizko ceno.
C01D
H gOapodl na glavnem trgu se takoj odda.
Kje? |»)\T upravii»1 v < > '<J(iienjca>. 157 -1
********************************
99pobra Hnkarica"
spisala Minka V asi cev a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Ohseza na 57<) straneh vet" nego 1300 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantni)
v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—47
= Kmetovalci! =
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski tedilni prašek za prašiče, Natholjši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Kimu in na Uunaju. 148-26 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. I'o polti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoezv, Ljubljana. Ivazpečcvalri dobe popust.
Verando
s itekleno iteno, pripravna za kako gostilno, prodam takoj po niski ceni.
Pogleda se lahko stoječe pred hotelom
• Nova pošla«. ' ' !
posamezne JteVilM .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 8;
Rudolf Jeglič. '   IfcV LoW *• M- 2igon, trafika,glavni trg;
Radovljici g. Oton H o m a nn, glavna trafika;
Jeseničan g. Jakob Mesar, gostilni-v 1. nadstropju z eno sobo in kuhinjo      car jn posestnik;
sc odda. 168-1   Hrušici g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Kj°P ij.znosti upravnico   srenje*-. , g^^j  gj^.   g_  M Grobotek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man. trafika.
JOS. WEIBL
ii upijii
J. Spreitzerjev naslednik
UUBUANA,
Slomškove ulice *t. 4.     vsakovrstne slarc stvari la vedno ali pa
Stavbeno - umetno ii koistrokcilsKo kilocavulCirstvo. le ** določen čai. 151-2
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-        Isum naprodaj tudi
dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, bal-        emu?" dožniko
koni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. uoaiump ^ma
iz najboljšega blaga in po zelo nizkih cenah. ' i;i 1   Paul Biajak it 102 na glavnem trgu nasproti ..Golarja 1 v Kranju.
Sperijalitcta: valjični zastori (Rollbalken).
jVieslna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. I—M Stanje vlog K 3.819.913 98   Stanje hipotečnih posojil K 2,105.647 92.
stanovanje *£. S" 2 ii Z
m (mebllr
TIva onhi  Irnhinla  in h*>om
Dve sobi kuhinja in hram.
Kje? pove upravnišlvo tGorenjca*.
(meblirane).
Več se izve v hotelu „Nova pošta", 15« 2 Kranj.
J\i-TYSQ\Kf\ |-LH~IJtr l I J*J ~ 't* U * J* J  « li * ~\i * J**l  ^ ' l"   * ' t *** *"*
Pozor! Oitaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve najpiiljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani svela. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki nisi. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurisič, lekarnar v Pakracu 6t. 107, Slavonija. — Denar se
121-7
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic <4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zainolklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin , 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija,
pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
(8
O
n
o Z
•o
O h (8 Z
7?
Najbolje za zobe
G. Tönnies
104-6«
lovarna za stroje, železo in kovino-livama v l\jubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vie
■troje za obdelovanje lesa. Fran c i s - t ur bi n o osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno I vratilom. Scsalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121- 50
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
biVa $e V lekamj ||, K. ŠlVIlIka KranJU.     |   Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
H. SlttlGF
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, Zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpeinejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejša znamka, gld. 650.       114-63
TapetniR. in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-52
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93-12
prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
Izvrstna prilika potovanja v ^ntCrikO je danes čez
jCamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta :
•  imonih u9() čev,Jevd^B*74širok, Prvi: Alllullnd 68 glob., nosi 22.250 ton,
Tugi: Kun ipta Viktorja -
S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat vočji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie
Jr. Seuitig, Ljubljana, ptmiMa cesta 31.
JfaočnUci
146-3
s kristalnimi stekli, vezani /. zlatom, vloženi vkožnatem (usnjalem) mošnjieku (etuiju), so se
izgubili.
Kdor jih je našel, naj jih proli nagradi 4 kron odda upravniitvu ..Gorenjca".
MEMBRE M JUMV HODI CONCOU«a-
Zobo- tehnični 8tdjf
Oton Jcydl
pri g. dr. E. Olobočniku ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu ipeoijalitt.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jeeenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-14
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča 98 -15
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opelje,
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša w 7 postrežba.     Sprejmo se zastopniki.
£jttblj3K« (Kolizej)       IvA.IVO na Marije Terezije cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
97—(18
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotelo, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špecijalltete v	ne-
vestinih balah.	Ve-
liki prostori,	pri-
tlično in v 1.	nad-
stropju.	
	
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
fft*
4-1
KI
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je §m?~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-64 ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen".
Dobiva se povsod!
i*        JURIJ SCHICHT m
(ČesKo) največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinentu, (fofo)
Izdaja konzorcij <Gorenjct>
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in Usek Iv. lJr. Lampreta v Kranju.