OSREDNJA KNJIŽNICA CIUŠ PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE TRGOVINA CIZeI GOSTILNA CIZeT D/IOI7I 1C -f »t-i PARIZLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 03/ 703 31 30 STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 03/ 714 80 60 VABLJENI V GOSTILNO IN TRGOVINO CIZEJ OKN A - VRATA - SENČILA ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 Občina Žalec Tudi minister položil temeljni kamen str. 3 Savmske zgodbe Katja v Afriki str. 25 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35, tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis tel.: 703 84 53 RÜGRAD 3000 CELIE, KOTNA UUCA1 TEL: 0342 84 122, Gsm: 041 416 200 STROJNI ESTRIHI kvaliteta za ugodno ceno Na Trju bo šola Ob prazniku krajevne skupnosti Galicija so se krajani še posebej veselili začetka gradnje nove podružnične šole na Trju, ki bo združila podružnični šoli Galicija in Pirešica. Kar precej časa so strokovne službe občine Žalec tehtale upravičenost gradnje nove šole in prepričevale šolsko ministrstvo o njeni nujnosti, v nedeljo, 16. septembra, pa je bil končno položen temeljni kamen. Nova šola naj bi bila dograjena že jeseni prihodnjega leta. Ob polaganju temeljnega kamna so krajani pripravili slovesnost, ki je bila zaradi dežja v šotoru, na njej pa so nastopih godba Zabukovica ter otroci iz obeh vrtcev in šol v Pirešici in Galiciji. 0 prizadevanjih za novo šolo je spregovoril predsednik režijskega odbora in bivši ravnatelj OŠ Petrovče Jože Kruleč in med drugim povedal, da je ideja za šolo nastala v lem 1997, ko je žalska občina v okviru priprav na 9-letno osnovno šolanje začela razmišljati o pogojih, ki jih imajo za to posamezne šole. V KS Galicija sta dve podružnični šob, ki sodita k osnovni šob Petrovče, obe pa sta v starih in dotrajanih objektih, brez telovadnic in celo ustreznih Temeljni kamen so položili otroci iz obeh vrtcev in šol, predsednik režijskega odbora Jože Kruleč in župan občine Žalec Lojze Posedel, Komix sr Komi* k OTRI K GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612-283 Telefon/fax 03/710-30-97 Telefon 03/710-30-96 €-moil J igor.kotnik@siol.net 1 - SUKOPICSKARSKA IN ZIDARSKA D61A - IZDCIAVA VSEH VRST FASAD (TOPlOTN€ FASAIX, KIASIČN6 FASADE) - ADAFTACWE, OM6TI IN ZUNANJ6 UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO iltAoSi /e-j/carilim ìze od l'eta ž.96‘5 iPONUDORTOPlOTNOlŽOLflTIVNJHff Vaš najboljši gostitelj „GOS uopo^n'” Štorman lokwie Šempeter • Vransko Vojnik * Žalec • Parižlje Velenje • Šmarje pri jelšah Veniše* Celje Štorman Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica Tel,:f386(0)3 70 .*« 300 fa.v* !86(0)3 70 38 320 www.gos-Storman.si SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./fax: 03/ 571 76 36 mobile/: 04 M 646-091 PROIZVODNI IgßOGRAM: INOX •odi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p. mum z« grozdi« Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC inox tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 milni za (abolita mobitel: 041 635 868 OGLAŠUJTE V MÈEÈP zunanjih površin. Odločitev za šolo na novi lokaciji (nad domom ostarelih Grmovje) je bila sprejeta enoglasno, zaradi omejenosti finančnih sredstev pa so projekt nekajkrat popravljah in manjšah. V novi šob bodo štirje čisti oddelki ter vrtec, kmalu pa naj bi začeli graditi še telovadnico. Ker bo ta večja od standardov, ki jih priznava šolsko ministrstvo, bo morala krajevna skupnost Galicija njeno gradnjo sofinancirati v višini okoli 80 milijonov tolarjev. Uidi telovadnica naj bi bila zgrajena do jeseni prihodnjega leta. Vrednost celome investicije je približno 200 milijonov tolarjev, je ob položitvi temeljnega kamna povedal župan občine Žalec Lojze Posedel. Ministrstvo bo prispevalo 30 odstotkov, ostalo pa občina. K. R., foto: T. T. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Janez Falnoga Podvolesje 4, Vojnik 2. Cita Križnik Griže 76, Griže 3. * ' ' Naslednja številka Utripa Savinjske dobne bo izšla v sredo, 24. oktobra. Oktobrski Utrip bo nekoliko drugačen, kot ste ga vajeni. Predvsem bo boljša kakovost tiska, vsebinska zasnova pa ostaja enaka. Upamo, da vam bo všeč. Še ena sprememba se nam obeta oktobra, vmUi se bomo namreč na zimski čas. To pomeni, da bomo urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, in sicer v noči s sobote na nedeljo, 28. oktobra. Pa smo zakorakali v jesen, ne da bi nas narava vprašala, ali ne bi želeli vsaj še nekaj toplejših poznopoletnih in zgodnjejesenskih dni. Otroci so zakorakali v šole, prvošolci še posebej zvedavo in poln i pričakovanj. Tako kot žalske prvošolce (na posnetku) so jih z osnovami varnosti v prometu seznanili policisti in se z njimi celo podali po poteh, po katerih prihajajo v šole. Veliko smo govorili o varnosti naših najmlajših, policisti pa žal ugotavljajo, da so otroci najbolj ogroženi prav takrat, ko se vozijo s starši ali so pod njihovim nadzorom. Ja, tudi današnjim otrokom ni vedno lepo. Udobja večini res ne manjka, zato pa živijo v svetu obveznosti, velikih pričakovanj staršev in stresov. In svet, v katerega rastejo, ni nič kaj lep. Izginjajo gozdovi, divjajo požari in neurja, tresejo se tla, ljudje umirajo zaradi lakote, številnih bolezni, vojn in ideologij. 11. septembra so tragedijo doživeli Američani. Se vam vse omenjeno zdi daleč, na drugem koncu sveta? Povezan s številnimi komunikacijami je svet res kot majhna vas. In zanj smo odgovorni vsi. Tudi zaradi naših otrok. MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIIA PLINA d.n.n. PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 03 Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00- 12.00 in 16.00-17.00 marginalija tiskarna • www • dtp • design Drešinja vas 49, 3301 Petrovče, E-mail: info@marginalija.si Telefon: 03 713 10 90, telefax: 03 714 01 44 9 771580 096004 september2001 Občina Žalec Okrogli mizi o okolju in negospodarstvu Ob občinskem prazniku so strokovne službe Občine Žalec letos prvič pripravile dve okrogli mizi, ki sta potekali istočasno. V občinski sejni sobi so vodja in delavci oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora predstavil rezultate dela na področju varstva okolja v letih 2000 in 2001, v sejni dvorani pa so predstavniki negospodarskih dejavnosti govorili o rezultatih dela na področju sociale, zdravstva, šolstva, kulture, športa in otroškega varstva. Ugotovitve in na okroglih mizah izpostavljene težave bodo občinskim službam kot usmeritev za nadaljnje delo. Na okroglo mizo o varstvu okolja, ki jo je vodil vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, so bila poleg vseh občanov vabljena tudi večja podjetja, za katera je ta problematika še posebej aktualna. Najprej je bila podana ocena stanja temeljnih okoljskih elementov v občini, to so zrak, vode, tla, hrup, odpadki ter rastlinstvo, avals- " tvo in naravna dediščina. Prav letos je bilo dokončano Poročilo o stanju okolja v občini Žalec, ki ga je izdelal ERICO, Inštitut za ekološke raziskave iz Velenja. V njem je obdelana vsa razpoložljiva dokumentacija o stanju omenjenih okoljskih elementov, pre- dlagani področni varnostni ukrepi in nadaljnje raziskave. Sklepna ocena poročila je, da v žalski občini noben okoljski element ni prizadet v kritični meri, vendar pa pri vsakem naletimo na večje probleme, ki jih bo potrebno proučiti in obravnavati. Ta čas že poteka izdelava druge faze Programa varstva okolja, katerega rezultati naj bi bili znani v začetku prihodnjega leta. Tildi ta program pripravlja ERICO. Namen druge okrogle mize je predstavila vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Raher, vodila pa jo je Danica Jezovšek Korent. Z vsakega področja, kot so otroško varstvo, izobraževanje, kultura, sociala, mladi, šport in druga, je podal kratek opis stanja in tudi težav po en predstavnik. Vsi so pozdravili možnost, da na tak način izpostavijo ne le težave, s katerimi se soočajo pri svojem delovanju, pač pa tudi rezultate dela in uspehe. Izmed težav so razpravljalci največkrat omenjali pomanjkanje denarja, na področju kulture in Zavoda za kulturo pa delovanje poleg vsega precej otežuje odnos drugih občin, ki zaradi počasnega sprejemanja ustreznih odlokov, na primer, še vedno ne sofinancirajo delovanje matične knjižnice v Žalcu. K.R. Nov bencinski servis Petrol, slovenska naftna družba, d.d., je začela ob regionalni cesti Arja vas - Ločica (med domačini bolj znana kot žalska obvoznica) graditi nov bencinski servis. Sedanji bencinski servis pri pokopališču bo po dograditvi novega porušen. Osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa s poročilom o vplivih na okolju je bil javno razgrnjen v prostorih Občine Žalec od 27. avgusta do 10. septembra. Nov bencinski servis na desni strani ceste v smeri proti Celju bodo sestavljali: prodjano-skladiščni objekt z avtopralnico, nadstrešnica s črpalnimi avtomati, pet dvoplaščnih vkopanih cistern, osem parkirišč ter uvoz in izvoz na regionalno cesto. K. R., foto: T. T. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Ulica Savinjske čete 4, 3310 ŽALEC Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec vljudno vabi člane in prijatelje na prireditve društva v Tednu vseživljenjskega učenja 2001, in sicer: • v ponedeljek, 15. oktobra 2001, ob 16. uri na odprtje razstave o prikazu krožkov - v Klubu Mestne skupnosti Žalec, • v sredo, 17«ktobra 2001, ob 16. uri na predavanje in razgovor z dr. Sanjo Rozman “0 nekemični odvisnosti” v dvorani Občine Žalec, • v četrtek, 18. oktobra 2001, ob 10. uri na predavanje o negi nog -KANA - Marija Akerman s sodelavkami v dvorani Občine Žalec. Vabimo tudi na aktivnosti UPI - Ljudske univerze Žalec in DU Vrbje! Občini Žalec čestitamo za priznanje Andragoškega centra Slovenije! Predsednik Janez Meglič RAZPIS ZA ZBIRALE POBUD ZA SOFINANCIRANJE IZDELAVE PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV (PIN) NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC Občinski svet občine Žaleč je na podlagi 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00 in 37/01) na svoji 24. seji. dne 14. junija 2001, sprejel sklep, s katerim namerava Občina <. Žalec sofinancirati izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) v višini do 50% ponudbene cene. Sofinanciranje izdelave PIN je predvideno za tista ureditvena območja, za katera je v prostorskih ureditvenih pogojih (PUP-ih) predvidena izdelava PIN (to so vsa tista ureditvena območja, ki so v grafičnem delu PUPI, PUP2 in PUP3 označena z oznako B). S tem želimo spodbuditi izdelavo PIN na teh območjih ter tako pridobiti čim več stavbnih zemljišč za gradnjo. Na podlagi izdelanih PIN bi vsi zainteresirani pridobili pravno podlago za pridobitev lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. A/ SPLOŠNI POGOJI PRIDOBIVANJA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ŽALEC ZA SOFINANCIRANJE IZDELAVE PEV l. Upravičenci za sofinanciranje PK po tem razpisu so fizične in pravne osebe (tudi društva in zveze društev), ki so lastniki zemljišč v ureditvenih območjih, opredeljenih z oznako B. Pobude za sofinanciranje izdelave PM po tem razpisu lahko podajajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun. # II. Vlagatelji podajajo pobude za sofinanciranje PIN po tem razpisu na podlagi pisne pobude na predpisanem obrazcu in priložijo vso predpisano dokumentacijo. Vlagatelji pobud s svojim podpisom potrjujejo pravilnost vseh podatkov, navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki podajajo pobude zadruge upravičence, morajo pobudi predložiti dokumente iz katerih je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili. Obrazci za sofinanciranje izdelave PIN so na razpolago in jih je možno vložiti na: OBČINA ŽALEC, ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA, 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5 (v nadaljnjem besedilu občina Žalec) in na pristojnih KS ter MS. m. Pobude obravnava strokovna služba Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec in v kolikor izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, poda predlog za sofinanciranje za vsako posamezno nalogo (PIN). V kolikor bo potrebno, določi tudi prioriteto oziroma vrstni red sofinanciranja. Strokovna služba poda predlog v obravnavo in potrditev na Odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve pri Občinskem svetu občine Žalec. Odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve nato poda predlog županu, ki sprejme ustrezen sklep o izboru. IV. Nepopolne in prepozno prispele pobude po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. V. Obvestilo o izboru po tem razpisu bo objavljeno na oglasni deski občine Žalec, MS, pristojnih KS in v občinskem glasilu Utrip. VI. Nalogi, pri kateri se ugotovi, da so za katerikoli namen pridobitve sredstev po tem razpisu bili navedeni neresnični podatki, oziroma se ugotovi kakršnokoli zavajanje pri postopku izvedbe javnega naročila male vrednosti, se sredstev ne dodeli, oziroma je tisti, ki je prejel nakazilo občine, dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi (od dneva nakazila občine do dneva vračila). Vil. Občina Žalec sofinancira sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za ta namen v proračunu občine. Če se v tekočem letu izkoristijo vsa sredstva po tem razpisu, se naloge (PIN), ki niso bile izbrane za sofinanciranje ne obravnavajo prioritetno v naslednjem letu, temveč je potrebno podati pobude vsako leto posebej. B/ RAZPIS I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je sofinanciranje izdelave prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) za tista ureditvena območja, ki so s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUPI, PUP2 in PUP3) predvidena za izdelavo (PIN) in so v grafičnem delu PUP označena s črko B. 2. Upravičenci do oddaje pobud po tem razpisu so fizične in pravne osebe (tudi društva in zveze društev) , ki so lastniki zemljišč v ureditvenih območjih, ki so predmet tega razpisa 3. Pobude za sofinanciranje izdelave PIN, morajo upravičenci na posebnem obrazcu skupaj z zahtevanimi prilogami, oddati v roku od 01.-31.10. 2001. II. Kriteriji za sofinanciranje 1. Pogoji za sofinanciranje so: • da so pobude iz ureditvenih območij, ki so s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUPI, PUP2 in PUP3) predvidena za izdelavo PIN in so v grafičnem delu PUP-ov označena s črko B, • da je namembnost predvidenih posegov v skladu z namembnostjo kot jo za posamezna ureditvena območja določajo veljavni prostorski ureditveni pogoji (PUP), • da so zbrane najmanj 3 (tri) pobude za gradnjo oz. druge posege v prostor za posamezno ureditveno območje s tem, da so pobudniki hkrati tudi lastniki zemljišč v teh ureditvenih območjih, ki so predmet tega razpisa, • da je izdelovalec PIN izbran na podlagi postopka za izvedbo javnega naročila male vrednosti, katerega izvedejo mestna skupnost, krajevne skupnosti ali naročniki, vsi v sodelovanju z občino Žalec, • da vso koordinacijo priprave in sprejema PIN izvede Občina Žalec oz. njene strokovne službe. 2. Število izbranih PIN-ov in višina sofinanciranih sredstev: • Strokovna služba Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora izbere oz. poda predlog za sofinanciranje za največ 4 PIN-e v enem letu. • Višina sofinanciranih sredstev na posamezen PIN je lahko max. 50 % od ponudbene cene (izbrane na osnovi izvedenega postopka za javna naročila male vrednosti) in je lahko v primeru, če bo izbran samo 1 PIN največ 3 000.000,00 SIT. V primeru, da bo izbranih več PIN-ov se sredstva porazdelijo med vse izbrane PIN-e v sorazmerju, ki je odvisno od vsebine in zahtevnosti posameznih PIN- ov. 3. Način realizacije nakazil: • Občina Žalec bo finančna sredstva nakazala direktno na žiro račun izbranemu izdelovalcu PIN po fazah (prvo polovico po fazi izdelanega osnutka za javno razgrnitev, drugo polovico pa po sprejetju odloka PIN na občinskem svetu) in v roku 60 dni po izstavitvi in potrditvi računa za opravljeno delo. Dl. Vsebina pobude Pobude je treba oddati na obrazcu za sofinanciranje izdelave PIN, ki ga je možno dobiti na občini Žalec - Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, MS ali pristojnih KS. Obrazcu morajo biti priloženi naslednji dokumenti: • Mapna kopija (ne starejša od 3 mesecev) • Zemljiškoknjižni izpisek (ne starejši od 3 mesecev) • Pooblastilo lastnika oz. zakonitega upravičenca (v primeru, ko vlagatelj pobude ni hkrati tudi lastnik navedenega zemljišča) C/RAZNO I. Vrednost PIN in finančna soudeležba vlagateljev Vrednost izdelave PLN bo odvisna od zahtevnosti in velikosti posameznega obravnavanega območja. Višina soudeležbe finančnih sredstev lastnika zemljišča oz. vlagatelja pobude pa bo odvisna od števila zainteresiranih lastnikov oz. vloženih pobud na obravnavanem območju, od višine vrednosti izdelave PIN, od velikosti zemljišča vlagatelja pobude in od višine sofinanciranih sredstev s strani občine Žalec. Predpostavljamo, da bo višina soudeležbe finančnih sredstev posameznega vlagatelja pobude presegla vrednost 250.600,00 SIT. II. Seznam ureditvenih območij Tekstualni in grafični seznami ureditvenih območij, opredeljenih z oznako B, bodo na vpogled od 01. 10. 2001 dalje na mestih, kjer so na razpolago obraza'. Župan Občine Talec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. OBČINA ŽALEC objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2001 v kategoriji: patenti izboljšave izdelkov izboljšave tehnoloških postopkov. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, katerih inovacije so razvite na območju občine Žalec. Prijave naj vsebujejo ustrezna dokazila. Prijavite se lahko do vključno 2. novembra 2001 na naslov: Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 30. novembra 2001. Skupni sklad za nagrade in priznanja znaša 1.000.000 SIT. Vse informacije dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 67 (Roman Virant). Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni Ust SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, 37/99,43/00 in 37/01) je župan Občine Žalec dne 13. septembra 2001 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Žalec - dopolnitev v letu 2000. I. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin < dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec $ za območje občine Žalec - dopolnitev v letu 2000 (v nadaljevanju besedila: spremembe in dopolnitve prostorskih planov občine Žalec), ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje pod št. 33/2000 v avgustu 2001. Spremembe in dopolnitve prostorskih planov se nanašajo predvsem na uskladitev plana z vsebino dopolnjenih pogojev republiških in občinskih nosilcev planiranja, na določitev območij večjih posegov v prostor in na spremembo namenske rabe prostora na osnovi pobud pravnih in fizičnih oseb. II. Osnutek akta iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora in v prostorih Mestne skupnosti Žalec ter vseh krajevnih skupnosti Občine Žalec. Javna razgrnitev traja en mesec od dneva uveljavitve tega sklepa. III. V času javne razgrnitve lahko na javno razgrnjeni osnutek podajo svo’je pisne pripombe in predloge delovni ljudje in občani, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve bodo v prostorih Občine Žalec (sejna dvorana v prizidku) javne obravnave, ki jih bodo organizirali Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec, Mestqp skupnost Žalec in krajevne skupnosti. Terminski potek javnih obravnav: krajevna skupnost datum ura Galicija, Petrovče, Žalec 8. oktober 2001 18.00 Griže, Levec, Liboje, Vrbje, 9. oktober 2001 18.00 Gotovlje, Ponikva, Šempeter 10. oktober 2001 18,00 V. Po preteku javne razgrnitve zavzame župan Občine Žalec stališče do vseh pripomb in predlogov, ki so bili podani na osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih planov Občine Žalec, Občina Žalec pa poskrbi za pripravo predloga sprememb in dopolnitev prostorskih planov. VI. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 35003/03/2000 02/02 Žalec, dne 13. septembra 2001 OBČINA ŽALEC Župan Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Občina Žalec september2001 Tildi minister položil temeljni kamen V septembru je bilo v občini Žalec veliko slovesnosti in prireditev, ki so bile vključene v program praznovanja letošnjega občinskega praznika. Tega praznujejo v spomin na drugi slovenski tabor, ki je bil v Žalcu 6. septembra leta 1868. Natanko na šesti september je vsako leto slavnostna seja občinskega sveta, na ta dan pa je bil položen tudi temeljni kamen za gradnjo varstveno-delovnega centra. Le dan pozneje je bilo slovesno v Petrovčah, kjer je bila svojemu namenu uradno predana nova telovadnica. Polaganje temeljnega kamna za varstveno-delovni center (VDC) v Žalcu je sicer potekalo v dežju, kljub temu pa so v kratkem kulturnem programu poleg godbe Zabukovica nastopih varovanci Centra za varstvo in delo Golovec Celje ter njegove enote Žalec. Pred tem je župan Lojze Posedel podpisal pogodbo z izvajalcem gradnje Vegradom Velenje. pogovori in dogovori med občino in ministrstvom, ki so bdi letos končno uspešno zaključeni s pogodbo o sofinanciranju gradnje. Objekt naj bi bil zgrajen do spomladi prihodnjega leta. Celoten objekt bo imel 1600 kvadratnih metrov, od tega bo 850 kvadratnih metrov namenjenih VDC-ju, 750 pa stanovanjem. Prostori vars-tveno-delovnega centra bodo v pritličju in prvem nadstropju, v njih pa bodo mizarska, tapetniška in šivilj-sko-tkalska delavnica, pralnica z likalnico, trgovina, prostori za fizioterapijo, bolniška soba, prostori za vodstvo VDC-ja ter dva prostora za dnevno varstvo duševno prizadetih, ki niso sposobni sodelovati v delovnem procesu. V dnevnem varstvu bo lahko do 25 ljudi, VDC pa bo sprejel do 35 varovancev. V drugem nadstropju in mansardi bo 14 enosobnih stanovanj in garsonjer, velikih od 32 do 52 kvadratnih metrov, ki bodo prilagojena invalidom. Vrednost celotne investicije je 270 milijonov tolarjev. Občina Žalec je Grb je prejela tudi Nada Jelen Dolgoletna prizadevanja Sožitja in staršev oseb z motnjami v duševnem razvoju za pridobitev primernejših prostorov za.VDC je predstavil predsednik Sožitja Rihard Kopušar, nov objekt pa župan Lojze Posedel. Spregovorila sta tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in direktorica Centra Golovec. Dislocirana enota zavoda Golovec je bila v Žalcu odprta leta 1991, deluje pa v premajhnih in neprimernih prostorih stavbe UPI - Ljudske univerze. Leta 1995 sta na pobudo Sožitja Občina Žalec in Center za socialno delo Žalec izdelala projekt celovite pomoči duševno prizadetim v občini in v njem opredelila nujnost gradnje novega varstveno-delovnega centra, saj želijo imeti starši svoje otroke čim bliže domu. Sledili so zagotovila 45 milijonov tolarjev Vredno komunalno opremljeno zemljišče (za občinsko stavbo). Gradbeno-obrtniška dela z inštalacijami bodo predvidoma znašala 190 milijonov tolarjev, ki jih bosta vsaka polovico zagotovila občina in ministrstvo, opremo po ocenjeni vrednosti 35 milijonov tolarjev pa bo financiralo ministrstvo. Podeljena-priznanja in zahvale Na dan občinskega praznika je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. S pesmijo je sejo popestrila vokalna skupina Cantemus iz Žalca, ki jo vodi Matjaž Kač. Slavnostni govornik je bil župan Lojze Posedel, ki je najprej poudaril pomen drugega slovenskega tabora. Takratne zahteve so aktualne tudi v sedanjem času, ko se Slovenija pripravlja za vstop v Evropsko unijo. Zatem je župan naštel nekaj najpomembnejših pridobitev v zadnjem letu. Pri občinski oziroma upravni stav-■ bi, v kateri ima opravke večina prebivalcev Spodnje Savinjske doline, je bilo urejeno novo parkirišče z obvozno cesto, zgrajeno je bilo novo črpališče pitne vode v Podlogu, prav tako dva dodatna rezervoarja vode in dograjena nova telovadnica in kotlovnica v osnovni šob Petrovče. Začela se je gradnja podružnične šole v Trju. Veliko je bilo storjenega na področju športa, ki je pomemben predvsem za mlade. Atletika bo dobila nov polet z rekonstrukcijo atletskega stadiona. Na področju zdravstva in sociale se je začel graditi VDC, odprta je bila lekarna v Petrovčah, pričeli so delovati centri Želva, Evreka in Žalski mladinski center. Na področju kmetijstva sta bila Temeljni kamen za nov varstveno-delovni center v Žalcu so položili: varovanka centra Monika Strgar, minister dr. Vlado Dimovski, župan Lojze Posedel in predsednik društva Sožitje Rihard Kopušar Telovadnica v Petrovčah je bila odprta z zadetkom na koš. na Plevnem, vgrajena je bila nova potopna črpalka v Vrbju, rekonstruirana črpališča Gorca, Roje in Liboje, pomembna je izgradnja primarnega vodovoda v Stebovniku na Ponikvi. Tako je letošnje sušno obdobje v žalski občini minilo brez redukcij dobave pitne vode. Prav tako je bila v tem letu dokončana gradnja kanalizacijskega sistema v severnemu delu Petrovč in dela sistema v Šempetru, del kanalizacijskega sistema je bil obnovljen v Žalcu, poteka pa gradnja prve faze kanalizacije v Gotovljah. Dokončno so bili sanirani trije plazovi, postavljena nova avtobusna postajališča, asfaltirani nekateri cestni odseki po krajevnih skupnostih, veliko je bilo opravljenega na področju prostorske dokumentacije. Sprejeti so bili zazidalni načrti Godomlja, Škafarjev hrib, Poslovni objekt Šempeter in Prodajni center Lena Levec. V postopku sprejemanja so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Župan je pohvalil delo osnovnih šol in povedal, da je bila poleg rednega investicijskega vzdrževanja dokončana šolska knjižnica v Šempetru, obnovljena streha na podružnični šoli v Libojah dokončana projekta CRPOV za Ponikvo in Podlog. Bolj kritičen je bil župan do področja kulture in turizma, kjer tudi zaradi nesprejetja potrebnih odlokov v ostalih občinah še ni bil ustanovljen nov zavod za kulturo, šport in turizem. Župan je omenil tudi živahno dejavnost društev, katerih večina ima sedež v Bergmannovi vili, ob tem pa povedal, da bo občina letos prejela državno odlikovanje Andragoškega centra Slovenije za svojo podporo Univerzi za III. življenjsko obdobje. Ob koncu govora je Lojze Posedel spomnil na julijsko iskanje Lucije v krajevni skupnosti Galicija. Luciji je za srečen konec njene dogodivščine podaril velikega medvedka, vsem, ki so sodelovali v iskalni akciji, pa je podelili posebne zahvale. Sledila je podelitev letošnjih priznanj. Plakete so prejeli: Gasilsko društvo Ponikva, podjetje Zagožen, Maks Korošec iz Willicha, Franc Matek z Ložnice in Peter Žnidarčič iz Šempetra, dobitniki občinskega grba pa so: podjetje Novem Car Interior Design, Turistično društvo Šempeter, Ženski rokometni klub Žalec, Nada Jelen iz Podkraja in Silvester Marič iz Žalca. Koš za telovadnico Ob občinskem prazniku je bila odprta tudi nova telovadnica v Petrovčah. Sedanji in nekdanji učenci so staršem in številnim gostom pripravili pester program, v katerem so predstavih vse športne panoge'ki živijo v kraju. Telovadnica namreč ni namenjena le športni vzgoji učencev, pač pa tudi drugim krajanom in starejšim športnikom. O pridobitvi je spregovorila ravnateljica Irena Kolar, ki je med drugim povedala, da petrovško šolo letos obiskuje 387 učencev, zaposlenih je 39 delavcev, vsi pa so težko pričakovali novo telovadnico. Želeli so si sicer dve vadbeni površini, zaradi zahtevnosti investicije pa so dobili le eno vadbeno površino, ki bo kljub vsemu omogočala razmah športa v Petrovčah. Vrednost celotne investicije je 236 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti zagotovil občinski proračun, saj so nekoliko pohiteli z gradnjo. Ob odprtju pa je bil med gosti tudi državni sekretar za šport na ministrstvu za šolstvo in šport, Drago Balant, ki je med drugim povedal, da je bilo tako zaradi spleta okoliščin in da bo ministrstvo zagotovo sodelovalo pri naslednjih investicijah. Telovadnico je z metom na koš odprl župan Lojze Posedel. K. R., foto: T. T. Grb mesta Ivanu Jurharju in Adiju Zoretu V spomin na II. slovenski tabor praznuje svoj praznik tudi Mestna skupnost Žalec. Slavnostna seja sveta Mestne skupnosti je bila v Galeriji savinjskih likovnih umetnikov v Salinovi hiši v Žalcu. O delu in načrtih Mestne skupnosti je govoril predsednik MS Žalec Janez Meglič, ki je med drugim povedal, da so obnovili več ulic, del kanalizacije, asfaltirah dva cestna odseka, obnovili dve avtobusni postajališči, zasadili 60 novih dreves in namestili 6l ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Kmalu bo obnovljen stadion z novo tribuno in atletskimi napravami, čemur je botrovala ustanovitev novega atletskega kluba. Vehk dogodek za mestno skupnost je bila položitev temeljnega kamna za Grb mesta Žalec izroča Adiju Zoretu Janez Meglič. gradnjo novega varstveno-delovnega centra. Ob tej priložnosti je pohvalil delo društev in uspešno sodelovanje z Občino Žalec. Na slovesnosti so podelih priznanja in grba mesta Žalec. Priznanje so prejeli: Vida Piki, Marjan Sanda, Andrej Sotošek, II. OŠ Žalec in Stanovanjski sklad občine Žalec, grb mesta Žalec pa Ivan Jurhar in Adi Zore. Posebno priznanje je ob 120-letnici delovanja prejelo PGD Žalec. V kulturnem programu je nastopil violinist Franci Rizmal ob spremljavi pianistke Larise Čanji. T. Tavčar Galičani praznovali Tudi krajevna skupnost Galicija praznuje krajevni praznik v septembru, v spomin na čas, ko so' se Galičani čutili dolžne soustvarjati prihodnost slovenskega naroda in so se nega praznika. Poudaril je, da so si prizadevali ohranjati pridobljeno in hkrati razvijati nove pridobitve na vseh področjih, v kolikšni meri pa krajevni skupnosti to uspeva, je odvisno od več dejavnikov. Vsekakor se Priznanje Vlado Majer izroča direktorju podjetja Novem Car Interior Design, Ivanu Podpečanu. udeležili drugega slovenskega tabora v Žalcu. Osrednji dogodek letošnjega praznovanja je bil začetek gradnje nove podružnične šole na Trju, pred pričetkom slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna zanjo pa je bila v dvorani zadružnega doma slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, ki so se je udeležili tudi žalski župan, podžupan in drugi gostje. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vladimir Majer je na slavnostni seji na kratko predstavil opravljeno delo v letu od preteklega krajev- lahko tudi letos pohvalijo s kar nekaj pridobitvami. Sanirano je bilo poplavno območje pri Rehar, dokončano igrišče v Galiciji, krajevna skupnost je pomagala pri izgradnji gasilskega dvorišča v Zavrhu, saniran je bil plaz v Zavrhu in ukinjeno črno počivališče ob državni cesti. Na področju komunale so bih urejeni ekološki otoki, saniranih je bilo nekaj črnih odlagališč, v pripravi je zamenjava primarnega voda na vodovodu v Železnem, in sicer od zajetja do rezervoarja, v pripravi pa so tudi idejni projekti kanalizacijskih rešitev s čistilnima napravama. Po dolgoletnih pritiskih, prošnjah in pogovorih se je končno pričela gradnja čistilne naprave za Grmovje. Izvedene so bile spomladanske čistilne akcije, prizadevanja za lepši kraj pa prav tako potekajo med letom. Vladimir Majer je pohvalil tudi delo društev, ki so pripravila več srečanj in prireditev. Spomnil je na iskanje male Lucije, pri katerem je sodelovala skoraj vsa krajevna skupnost, več besed pa je namenil gradnji nove podružnične šole na Trju. Izrazil je prepričanje, da je k odločitvi svetnikov za gradnjo te šole pripomogel dobro pripravljen srednjeročni program vlaganj v šolstvo, v katerem se lahko najde vsakdo s svojimi potrebami v doglednem času. V povezavi z varno potjo v novo šolo so pridobili tudi projekte za gradnjo pločnika iz Podgore do že obstoječega pločnika pri Šnajder. Krajevno skupnost čaka še odgovorna naloga v zvezi z investicijo v telovadnico. Investitor je namreč krajevna skupnost, ki bo za nad-standard telovadnice morala zbrati okoh 80 milijonov tolarjev. V nadaljevanju slavnostne seje je Vladimir Majer podelil priznanja krajevne skupnosti. Prejeh so jih: Pohcijska uprava Celje za organizacijo iskanja male Lucije, podjetje Novem Car Interior Design, ki se sicer nahaja na Ložnici, vodi pa ga Ivan Podpečan, ki izhaja iz Galicije, podružnični osnovni šoh Galicija in Velika Pirešica za tvorno sooblikovanje življenja v kraju ter vrtca Velika Pirešica in Galicija, katerih otroci prav tako pogosto popestrijo dogajanje v kraju. K. R., foto: T. T. Kmalu nov dom za ostarele na Vranskem Minulo nedeljo je bilo na Vranskem 10. jubilejno srečanje starejših občanov občine Vransko. Pričelo se je s sveto mašo v farni cerkvi, nadaljevalo pa v gostišču Slovan-Filač. Zbrane je najprej pozdravila predsednica župnijske Karitas Martina Felicijan, nato pa je spregovoril župan Franc. Sušnik. Predsednici Karitasa in župniku Jožetu Turineku je izročil lokacijsko dovoljenje za gradnjo doma za starejše, ki so ga poimenovali Naš dom. Vranskem bo imel 45 ležišč in bo zgrajen na mestu starega župnijskega gospodarskega poslopja. V njem bo predvidoma tudi dnevno varstvo ostarelih, prav tako pa bodo ostarele oskrbovali s hrano -na domu. Vrednost investicije je okrog 350 milijonov tolarjev, projekt pa je rezultat dobrega sodelovanja med Vransko Karitas in Občino Vransko. Župnik Jože Utrinek se je v imenu vseh zahvalil za prvi velik prispevek občine in obljubil, da bodo lahko sedaj z deli nadaljevali. Ob tej priložnosti so pričeli Uidi z zbiranjem Župan Franc Sušnik izroča lokacijsko dokumentacijo župniku Jožetu Turineku, ob njem je predsednica župnijske Karitas Martina Felicijan. Ob tej priložnosti se je župan zahvalil Upravni enoti Žalec - oddelku za okolje in prostor za hitro ter učinkovito reševanje vloge za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Postopek za pridobitev dovoljenja je namreč vodila Občina Vransko, to pa je tudi njen prvi prispevek h gradnji doma. Karitasov dom za ostarele na sredstev v širšem obsegu, med krajani, in to z nastavitvijo knjige darovalcev. Na srečanju, ki sta ga z nastopom popestrili Barbara in Mateja Novak, je predstavnik Slovenske karitas Lojze Štefan predstavil še program pomoči na domu, na katerega se župnijska Karitas Vransko prav tako intenzivno pripravlja. T. Tavčar O zaključnem računu, novih cenah... Svetniki občine Vransko so se v ponedeljek zvečer sestali na 28. redni seji občinskega sveta. Med drugim so obravnavali gospodarske rezultate v letu 2000. Svetniki so sklepali in razpravljali tudi o novih cenah pogrebnih in pokopaliških storitev, o projektih v okviru programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, o novem komunalnem prispevku in zaključnem računu proračuna Občine Vransko za leto 2000. Svetniki so v gradivu za sejo skladno z dogovorom načelnika UE Žalec ter župana občine Vransko prejeli tudi najnovejše statistične podatke, kot dodatek k poročilu o gospodarjenju. Zanimiva je statistična informacija o plačah za junij 2001. Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je znašala 209.344 SIT, povprečna neto plača pa 131.486 SIT. V občini Vransko je bila bruto plača 175-883 SIT in povprečna neto plača 113 907 SIT, kar je precej manj kot je republiško povprečje. Število nezaposlenih v občini je trenutno 146. Več o seji in sprejetih sklepih pa bomo poročali v oktobrski številki. T. T. oooooooooooooooooooooooooooooooo v 2 PLEVCAK GOSTIŠČE IN KAMP PARK Z PLEVČAK MARIJA, $.p„ LATKOVAVAS 227,3312 PREBOLD, tel.: 700 19 87 | Nudimo: g RIBJE INMESNE JEÙI, TOČENO SVEČINSKO VINO, | za t/ečje skupine in prenočišča se predhodno naročite! o Vabljeni! S. Po štirih občinah Obnovljena šola na Gomilskem • Obnovljena podružnična šola V občini Braslovče so se v soboto s slavnostno sejo občinskega sveta, koncertom godbe na pihala iz Prebolda ter odprtjem popolnoma obnovljene podružnične šole Gomilsko končale prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Slavnostne seje so se med drugim udeležili tudi župani sosednjih občin, o delu in načrtih občine pa je govoril župan Duško Goričar. Med drugim je dejal, da sodi med največje pridobitve ob letošnjem občinskem prazniku obnovljena podru- žnična šola Gomilsko, odsek asfaltirane ceste v Podvrhu, javna razsvetljava v Letušu, Parižljah in v Trnavi je v izgradnji. V naselju Rakovlje je bil zgrajen pločnik, cesta pa je bila razširjena. V Parižljah sta bila obnovljen vodovod in razširjena cesta. Poleg tega so bila izvedena dela na kanalizaciji v Rakovljah, proti jezeru in na Terasi v Braslovčah. Dokončana so bila tudi dela na pokopališču v Šentrupertu. V nadaljevanju seje so bila podeljena letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo z zlatim cekinom je prejel Vinko Topovšek, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Marija Krašovic, Maja Gaberšek, Slavko Tiselj in PGD Trnava, bronasto plaketo z bronastim cekinom pa Ivan Korun, Bernarda Predovnik, Simon Jan in Mitja Potočnik. Častni znak občine Braslovče sta prejela Igo Cizej in Rok Ušen. Po slavnostni seji, ki je bila v obnovljeni šoli na Gomilskem, je sledil koncert preboldske godbe, po njem pa otvoritev šole s pestrim kulturnim programom. T. Tavčar Občina Tabor in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline sta v soboto pripravili odprtje krožne gorske kolesarske povezave, katere številka je 17. Kolesarji so se zbrali pred Domom krajanov oziroma občino Tabor, kjer jih je med drugim pozdravila županja Vida Slakan. Na otvoritveni vožnji po novi kolesarski poti so si kolesarji ogledali tudi zbirko starih motorjev in avtomobilov pri Branku Lesjaku, se okrepčali pri lovski koči, si ogledah dve cerkvi, potem pa so se priključili na kolesarko povezavo v občini Trbovlje. Ponovno so se okrepčali,v planinskem domu na Vrheh, kolesarjenje pa končali v Taboru. Kolesarska pot št. 17 je večinoma makadamska povezava, dolga je 25 km, zahteva pa precej kondicijske pripravljenosti. Njena posebnost je, da poteka skozi štiri občine: Tabor, Prebold, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter da ponuja lepe razglede na Savinjsko dolino. D. N. OGLAŠUJTE V SavinjskedolineJ tel.: 03/ 713 68 88 faks: 03/ 713 68 90 Občina Polzela praznuje Prireditve ob letošnjem prazniku občine Polzela so se pričele že pred dnevi in bodo potekale vse do sredine prihodnjega meseca. Potem ko so v Ločici ob Savinji predali namenu nov športno-rekre-acijski center, so minuli četrtek predali namenu prvo fazo modernizirane ceste Kopank v Podvinu pri Polzeli v dolžini 1,2 km. Zbrane je najprej pozdravil član gradbenega odbora za gradnjo ceste Robert Vasle, nato pa je govoril župan Ljubo Žnidar. Dejal je, da med prireditve ob občinskem prazniku občine Polzela sodijo Uidi dosežki na področju komunale. Prav to področje je za občane in krajane medjtaj-pomembnejšimi, saj pomeni posodobitev ceste izboljšanje njihovega bivalnega pkolja. Uidi cesta v zaselek Kopank, ki je zgrajena do prve faze in asfaltirana, je stala 42 milijonov tolarjev, drugi del v dolžini 1 km pa bo gotov prihodnje leto. Župan Ljubo Žnidar se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri modernizaciji tega odseka. Novo cesto je blagoslovil dekan Jože Kovačec, ki je vsem zaželel srečno in varno vožnjo, nekaj pesmi pa je zapel kvintet Lastovka. S prerezom traku sta cesto predala namenu župan občine Polzela in Anton Vasle (na sliki). V soboto so praznovanje nadaljevali s košarkarskim turnirjem naselij in čebelarskim piknikom, v nedeljo sta bila organizirana pohod po poteh občine Polzela in medrevirsko strelsko tekmovanje pri Lovskem domu v Založah. Jutri (27. septembra) bo ob 16. uri otvoritev prenovljene ceste na Bregu pri Polzeli, v petek bosta tenis turnir in turnir v malem nogometu, ob 18. uri pa v Kristalni dvorani slavnostna seja občinskega sveta. V soboto bo 11. likovna kolonija prijateljstva, pripravljajo pa tudi sejem dobrot s kmetij. T. T. Projekt CRPOV v občini Vransko Projektni svet Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki ga vodi Suzana Felicijan - Bratuš, je občinskemu svetu občine Vransko predložil 15 skupin prioritetnih projektov programa CRPOV za območje Brode, Briše, Creta, Jeronim, Prapreče, Selo, Stopnik, Tešovo in Vologo. Predlagani projekti, o katerih je občinski svet razpravljal, so zbrani iz Razvojnega programa CRPOV, ki ga je izdelal izvajalec Uvajalnega programa Oikos. Občinski svet bo po predlogu projektnega sveta sprejel in potrdil 10 skupin projektov programa CRPOV, ki bi lahko v naslednjih letih kandidi- rah na razhčnih razpisih. Razvojni program CRPOV je vsebinsko razdeljen na prostore, kot so življenjski, naselitveni, delovni itd., kot določa metodologija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prihaja ponekod v razvojnem programu do podvajanja predlaganih projektov ah vsebinskega prekrivanja med različnimi projekti po posameznih prostorih. Tako so med najbolj aktualnimi za občino Vransko projekti, ki zajemajo varstvo vodnih virov in oskrbo s pitno vodo, izobraževanje in obveščanje prebivalcev, organizacijo predelave in trženje kmetijskih pridelkov, uskladitev stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij s prostorskimi plani itd. T. T. Izgradnja vrtca, telovadnice, adaptacija OŠ Braslovče V občini Braslovče bodo v tem letu pričeli z investicijami v izgradnjo vrtca, adaptacijo šole in gradnjo nove telovadnice. Vrednost investicij ocenjujejo na približno 519 milijonov tolarjev. Finančni del projekta temelji na predpostavki, da lahko občina Braslovče iz proračuna zagotovi najmanj 60 milijonov tolarjev letno. Poleg tega se je občina že v preteklem letu prijavila na razpis za sofinanciranje vrtca in adaptacijo šole, v letošnjem delu pa še za sofinanciranje telovadnice. V kolikor jim bo uspelo zagotoviti dovolj lastnih sredstev in ob pričakovanem sofinanciranju iz državnega proračuna, bi bile investicije predvidoma zaključene v letu 2007. V Braslovčah se zavedajo, da so investicije nujne zaradi zagotovitve prostorskih pogojev za uvedbo devetletke in zaradi zagotovitve normalnih pogojev za izvajanje pouka športne vzgoje ter raznih športnih aktivnosti, pa tudi zaradi posodobitve vrtca in racionalizacije njegovega delovanja. Glede na visoka sredstva, potrebna za izvedbo investicij, bo potrebno močno skrčiti porabo na vseh ostalih stroškovnih mestih. Predlagane investicije je obravnaval tudi občinski svet in jih po krajši razpravi potrdil. T. T. Občine september2001 Nazdorni odbor v pomoč županu Svetniki občine Prebold so se prejšnji četrtek prvič po počitnicah sestali na 25. seji. Obravnavali so 11 točk dnevnega reda in med drugim potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto, rebalans letošnjega proračuna ter poročilo nadzornega odbora o nadzoru poslovanja osnovne šole Prebold in Občine Prebold. Svetniki so brez razprave potrdili sklep o ureditvi premoženjskih razmerij ob prenehanju delovanja Zavoda za kulturo Žalec, po krajši razpravi pa sprejeli tudi predlog menjalne pogodbe za nezazidano stavbno zemljišče v Latkovi vasi. Menjava se nanaša na lokacijo tamkajšnjega športnega igrišča. Zatem sta predsednik nadzornega odbora Ernest Marinc in član odbora Dani Zagoričnik (tretja članica je Petra Kobal Šorli) predstavila ugotovitve oziroma končno poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja osnovne šole Prebold z enoto vrtca in občine Prebold. Nadzorni odbor je med drugim opozoril na učinkovitejše in natančnejše izvajanje inventur, dosledno izvajanje zakona o javnih naročilih ter na nekaj drugih pomanjkljivosti, pri čemer pa ne gre za večje nepravilnosti, kot je poudaril Ernest Marinc. Župan in občinska uprava sta nekaj naročil in priporočil nadzornega odbora že pričela izvajati, župan Vinko Debelak pa je ob tem poudaril, da poslovanje občin urejajo številni zakonski in podzakonski akti, zato imajo zlasti manjše občinske uprave težave s poznavanjem in njihovim doslednim upoštevanjem. Ugotovitve nadzornega odbora, ki v Preboldu zelo natančno opravlja svoje delo, so zato občinski upravi v veliko pomoč. V nadaljevanju seje je bil brez razprave potrjen zaključni račun proračuna za leto 2000. Po zaključnem računu se je lani v preboldski prora- čun nateklo 400 milijonov tolarjev denarja, vseh odhodkov pa je bilo 345 milijonov tolarjev. Presežek se je prenesel v letošnji proračun. Tudi letošnji proračun pa ima več prihodkov, kot je bilo planiranih konec prejšnjega leta. Primerna poraba za letošnje leto znaša 331-973-000 tolarjev, iz leta 1999 je bilo prenesenih 42.5 milijona, iz leta 2000 pa 55,2 milijona tolarjev. Za leto 2001 je bilo planiranih skupaj 375.303.000 tolarjev, z rebalansom pa so se prihodki povečali na 465.060.545 tolarjev, prav toliko pa so se povečali odhodki, najbolj na področju požarne varnosti, okolja, prostora in komunale, izobraževanja, kulture in zdravstva. Preboldski svetniki so zatem obravnavali sklep o sofinanciranju obnove treh cestnih odsekov. 1700 metrov dolg odsek lokalne ceste Otavnik - Huš v Marija Reki, vreden 18.5 milijona tolarjev, bodo sofinancirali občina Prebold (10,4 milijona), ministrstvo za gospodarstvo (6 milijonov) ter uporabniki ceste (2,1 milijona tolarjev). 200 metrov javne poti na Gorici v Kapljivasi, za katero je predračunska vrednost del 2.342.141 tolarjev bodo uporabniki prispevali pol milijona tolarjev, ostalo pa občina. Kilometer javne poti na Golavi (8.998.000 tolarjev predračunska vrednost) bodo poleg občine sofinancirali drugi uporabniki, to je Lovska družina (milijon tolarjev). Na seji preboldskega občinskega sveta je župan predstavil tudi program priprave proračuna občine za leto 2002. Predlog proračuna bo župan predložil na naslednji seji občinskega sveta 25. oktobra, po opravljenih vseh obravnavah pa naj bi bil proračun dokončno sprejet 20. decembra letos. Pod točko razno so svetniki med drugim imenovali predstavnike občine kot soustanoviteljice v svete nekaterih javnih zavodov. Predstavnik preboldske občine v svetu glasbene šole Žalec je Branko Verk, v svem H. OŠ Žalec Franci Škrabe, v svem UPI -Ljudske univerze Žalec pa Franc Rezar. K. R. OBMOČNO ZDRUŽENE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB $POD!\JE IN ZGORITE SAVINSKE DOLINE DOMICILNI ODBOR II. GRUPE ODREDOV CEIJE DRUŠTVO IZGNANCEV - OBČINSKI ODBOR ŽALEC OBMOČNO ZDRUŽENE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENE SPODNJE SAVINJSKE DOLINE in VETERANSKO DRUŠTVO SPODNJE SAVINJSKE DOLINE “SEVER” ODBOR ŽALEC VABIMO na tradicionalno proslavo v počastitev 60. obletnice prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra leta 1941, ki bo NA Č R E T I v soboto, 6. oktobra 2001, ob 11. uri. Proslava bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! Pobuda za gradnjo pločnika Na zadnji seji občinskega sveta občine Prebold so svetniki sprejeli tudi pobudo, ki jo je podal svetnik Franc Škrabe. Nanaša se na že dolgo želeno gradnjo pločnika od Latkove vasi do Dolenje vasi. Kot je v obrazložitvi pobude zapi- sal Franc Škrabe, je cesta, ki preko Vrhov povezuje Zasavje in Savinjsko dolino, vsak dan bolj prometna in zato iz dneva v dan nevarnejša za krajane. Predvsem so ogroženi otroci, ki se odpravljajo na pot v šolo v Prebold. Zanje je sicer organiziran brezplačen prevoz, čeprav jim po zakonu to glede na oddaljenost ne pripada. Pojavi pa se problem prihoda do avtobusnih postajališč in prečkanja ceste, saj v Latkovi vasi pri postajališču ni označenih prehodov za pešce niti ni ustreznih oznak, ki bi opozarjale na prehod. Že nekaj let se govori o gradnji pločnika od Latkove vasi do Dolenje vasi. V Latkovi vasi je bil že pred leti ustanovljen odbor za izgradnjo pločnika, ki pa ni bil uspešen. V proračunu občine za leto 2001 je bilo namenjenih tudi del sredstev in izdelan projekt. Glede na odgovornost za varnost otrok in vseh krajanov so svetniki sprejeli pobudo, da se v lem 2002 namenijo sredstva za izgradnjo pločnika in da se v najkrajšem možnem času uredi prehod za pešce v bližini avtobusnega postajališča. Franc Škrabe je prav tako dal pobudo županu, da v čim krajšem času skliče krajevni odbor v Latkovi vasi, na katerem bi izbrali novega predsednika, tako da se bo lahko krajevni odbor aktivno vključil v pripravo potrebnih soglasij. Prav tako pa se mora vključiti v aktualna dogajanja v občini in vasi, je v pobudi še zapisal Franc Škrabe. K. R. {jb marginalija Tsspit MARN Vransko 18/b Tel: (03) 572 51 06, 041/508-655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje ’delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * - možnost nakupa katalizatorjev - WALKER Gostilna s tradicijo PRIVOŠNIK Rimska cesta, Šempeter Tel: 700 18 03 DOMAČA KVHSSfA, SAVINJSKI ŽELODEC, JEDI PO NAROČILU. F oktobru ms rubimo na domače koline v prijetno prenovljeno gostilno. Delovni čas: od 11. do 24. ure, sreda in zadnja nedelja v mesecu zaprto. Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko časopis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide). NAROČILNICA ime in priimek------------------------------------------------------- * davčna številka ----------------------------------------------------- naslov............................................................... Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline. Letno naročnino po dveh obrokih 2.750,00 SIT bom poravnal-a v (~^) enem obroku po prejemu položnice. podpis Novo šolsko leto je preboldskim šolarjem prineslo prenovljeno šolo in bistveno boljše pogoje za pouk. Prvič so prag šole prestopili štirje razredi prvošolčkov, od katerih se bosta dva razreda šolala po programu osemletne osnovne šole, leto dni mlajši prvošolci pa bodo znanje pridobivali v devetletni šoli. Preboldski šolarji so s poukom začeli teden dni kasneje, saj se je obnova šole, ki je po predračunu veljala 78 miljonov tolarjev, nekoliko zavlekla. Tako je bil zanje prvi šolski dan 10. september, katerega si bodo najbolj zapomnili prvošolčki, ki so ob vstopu med šolske zidove doživeli prisrčen sprejem. Najprej so jim v telovadnici šole učitelji in učenci pripravili kulturni program, dobrodošlico pa sta jim izrekla ravnatelj Milan Jezernik in župan občine Prebold Vinko Debelak. Po podelitvi lično izdelanih oznak za vsak razred so se prvošolčki v spremstvu starejših učencev in staršev podali v svoje razrede, kjer so jim učiteljice uprizorile kratko lutkovno igrico o zajčku, ki se je odpravil v šolo. Po tem prijetnem uvodu so se učiteljice predstavile svojim varovancem in jim podelile spominske mape. Na koncu so bili otroci v jedilnici deležni sladkega priboljška, učiteljice pa so s starši opravile prvi roditeljski sestanek. V enem razredu devetletke poučujeta učiteljica Nevenka Pader in njena pomočnica Damjana Hramec, v drugem pa učiteljica Janja Klančnik in pomočnica Nuša Šribar. V devetletni program je vključenih 36, v osemletni pa 41 prvošolčkov. Skupno je letos v prebaldski šoli skoraj 500 učencev. D. N. Dva razreda prvošolcev devetletke preboldske šole skupaj s svojimi učiteljicam i. Najmlajši prvošolci tudi v Preboldu TOPLOTNE ČRPALKE . d.o.o. termotehnikd kronovšek ,US» *>0V> Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, Telefon: 03/700 16 20, GSM: 041/605 951 SUBVENCIJA • Ministrstvo za okolje in prostor subvencionira nakup toplotne črpalke v znesku 70.000 SIT. • Razpis velja za lanske in letošnje kupce. • Informacije in pomoč pri prijavi vam nudi Termotehnika, 03/700 16 20. September2001 Po DOLINI Avgusta je požar uničil gospodarsko poslopje Milana Ojstrška, po domače Kunšto-vih, v Zgornjih Grušovljah. Nastala je večmilijonska škoda, ki jo bo težko nadomestiti, veliko pa je bilo tudi dela in težav pri odstranjevanju pogorišča. Ponovno se je izkazala solidarnost sokrajanov in drugih, ki so prihiteli na pomoč, ki sta jo obljubili tudi RS Šempeter in Občina Žalec. Po besedah predsednika vaške skupnosti Zg. Grušovlje Matija Prungla je na pogorišče prišlo tudi po več deset ljudi na dan s potrebnim orodjem in mehanizacijo. V šestih zaselkih so takoj začeli zbirati krmo, les in denar. Te dni se je pričela tudi gradnja novega objekta. Ojstrškovi so hvaležni tako gasilcem, ki so omejih in pogasili požar, kot vsem, ki jim že in še bodo pomagali. T. Tavčar Srečanje občanov v Novem Celju Pri dvorcu v Novem Celju je bilo v začetku meseca nadvse živahno, za kar so poskrbeli upokojenci iz upokojenskih društev občine Žalec, ki so se pomerili v športnih igrah. V večernih urah je bilo še srečanje občank in občanov občine Žalec, ki se je odvijalo pod šotorom, katerega je z 2500 baloni okrasil čarodej Jani Jošovc. Za dobro voljo in glasbo je poskrbel Miro Klinc s svojim ansamblom, svoje pa so prispevali tudi člani upokojenskega harmonikarskega orkestra iz Vrbja ter gasilci iz Velike Pirešice, ki so prevzeli gostinsko ponudbo. D. N Registrirana brezposelnost: Slovenija 9.7-824 Statistična regija 12.162 UE Žalec 2.268 Občina Braslovče: 244 Občina Polzela: 221 Občina Prebold: 280 Občina Tabor: 62 Občina Vransko: 146 Občina Žalec: ^ 1.279 KS Vinska gora 99 (po podatkih iz Zavoda za zaposlovanje Velenje, Žalec, Celje). Glede na december 2000 je število brezposelnih oseb upadlo v UE Celje, UE Slovenske Konjice in UE Šentjur pri Celju, v ostalih treh upravnih enotah pa se je povečalo; v UE Žalec za štiri osebe. Glede na lansko poletje se je povečal Uidi priliv stečajnikov in presežkov. Prisilna poravnava je bila uvedena v Lumar hišah Gomilsko in Scali Zarja Petrovče. Poleg oseb, ki so izgubile delovno mesto v navedenih podjetjih so se za brezposelne prijavile tudi osebe, ki so bile zaposlene pri manjših delodajalcih (d.o.o. in s.p.), ki so zaradi likvidnostnih težav ah drugih razlogov ukinili svojo dejavnost. Stopnja registrirane brezposelnosti v %: Slovenija 11,4 Statistična regija 13,9 UE Žalec 1Ž,5 Občina Braslovče: 11,1 Občina Polzela: 9,6 Občina Prebold: 13,1 Občina Tabor: 10,4 Občina Vransko: 14,4 Občina Žalec: 13,8 KS Vinska gora ni podatka Vlado 5kočaj s. P. Latkova vas 14, 3312 Prebold tel.: 03/ 700 14 55, faks: 03/ 700 14 56, GSM: 041 642 036 jyyskocaj.vladoi^siol.net SANACIJA DIMNIKOV IZ NERJAVEČEGA JEKLA IN IZDELAVA ZUNANJIH TROSLOJNIH DIMNIKOV IZ NERJAVEČEGA JEKLA. Del udeležencev ene izmed delovnih akcij na pogorišču Krajani pomagajo Kunštovim Tekmovalo kar 1240 gasilcev Gasilska zveza Žalec je pred dnevi pripravila tekmovanje, katerega sé* je udeležilo kar 124 enot ali 1240 gasilcev. V Ločici ob Savinji so nastopili pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Pionirke in pionirji so izvajali vajo z vedrovko in štafeto s prenosom vode, nastopilo pa je 31 enot. Vrstni red pionirji: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Gomilsko, 3. Žalec II.; pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Gomilsko, 3- Loke itd. Mladinci in mladinke so tekmovali v vaji z motorno brizgalno v mokri izvedbi in štafeti na 350 metrov z ovirami. Vrstni red mladinci: 1. PGD Grajska vas, 2. Gomilsko L, 3- Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Grajska vas, 3- Prekopa - Čeplje -Vransko. Tekmovanje članic, članov in starejših članic in članov je bilo na Ložnici pri Žalcu. Skupaj je nastopilo 68 enot, članice in člani so tekmovali v hitri mokri vaji raznoterosti, starejše članice in člani pa v vaji s hidrantom in raznoterostmi. Vrstni red člani A: 1. Andraž na Polzelo, 2. Dobrovlje, 3-Letuš; člani B: 1. Gomilsko, 2. Grajska vas, 3- Zabukovica; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Parižlje -Topovlje, 3- Polzela; članice B: 1. Gomilsko, 2. Grajska vas, 3- Velika Pirešica; starejši člani: 1. Zabukovica, 2. Kasaze - Liboje, 3. Dobriša vas -Petrovče; starejše članice: 1. Kasaze -Liboje, 2. Vrbje. T. Tavčar Mladinke iz Andraža z mentorjem Marjanom Verdevom, ki so zmagale v konkurenci mladink. Krvodajalci so se izkazali Tekmovali spomin Metke Puncer Člani Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje so prvo soboto v septembru organizirali 2. tekmovanje mladinskih desetin prostovoljnih gasilskih društev Občinskega poveljstva Žalec za memorial Metke Puncer. Kljub temu, da je v Občinsko poveljstvo Žalec združenih kar 15 prostovoljnih gasilskih društev, se je tekmovanja udeležilo le 5 tekmovalnih desetin, ki so gledalcem in budnim očem sodnikov, ki so pod vodstvom Janija Šaleja ocenjevali pravilnost in hitrost izvedene vaje, pokazali kaj znajo in zmorejo. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in na visokem nivoju znanja gasilskih veščin. Je pa poleg znanja in hitrosti na vsakem tekmovanju potrebna tudi športna sreča, ki je bila na tem tekmovanju naklonjena domačinom, ki so osvojili 1. mesto. Sledili so jim vrstniki PGD Gotovlje in PGD Šempeter. Za prva tri mesta so desetine prejele pokale, desetina PGD Vrbje pa je za eno leto prevzela tudi hrambo prehodnega pokala, ki so ga do sedaj v svoji vitrini hranili in občudovali mladinci iz PGD Dobriša vas -Petrovče. Pokale je podelila in tekmovalcem čestitala mati pokojne Metke gospa Nevenka Puncer, ki se je tekmovalcem zahvalila za udeležbo in jim zaželela tudi vehko uspeha na bhžajočem se tekmovanju GZ Žalec. D. P. Na krvodajalski akciji na Polzeli, ki je bila že druga v tem letu in sta jo pripravila Krajevna organizacija RK Polzela in Območno združenje RK Žalec za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, so se krvodajalci ponovno izkazali. Kot je že tradicija, jih je bilo kar 180, kar je ponovno največja udeležba med krvodajalskimi akcijami v Spodnji Savinjski dolini. Uidi tokrat je bilo največ krvodajalcev iz Tovarne nogavic Polzela, ki še vedno vztraja pri podpiranju te humane dejavnosti svojih delavcev, katerim za udeležbo na krvodajalski akciji plača dela prost dan. T. Tavčar Z zadnje akcije v mali dvorani Kulturnega doma na Pobeli * So trenutki sreče in veselja, pa tudi trenutki žalosti in obupa Z grozo v očeh smo zvečer 22. juhja 2001 gledah, kako je v ognjenih zubljih izginjal naš kozolec. V obupu in žalosti se nam je v nekaj minutah podrl svet. V takih trenutkih ti misli uhajajo v dno duše in se sprašuješ zakaj in kdo. Ah je sploh mogoče, da lahko človeški razum in roka naredita kaj takšnega? Vendar v tej nesreči nismo ostali sami. Dobrega soseda ah prijatelja spoznaš v nesreči in bolezni. Zato se vsem, ki ste nam prihiteli na pomoč v trenutku, ko je bilo vse v plamenih, naslednje dni pri odstranjevanju, vsem, ki ste nam vlivali upanje, da bomo s skupnimi močmi prebrodili grozoto, iskreno zahvaljujemo. Hvala dobrim sosedom, prijateljem in tudi tistim, ki jih ne poznamo in ste nam pomagali tako finančno kot tudi materialno. Posebna zahvala tudi gospem Mariji Stenovec, Romani Vogrinc in Mariji Zmrzlak, ki so si naložile težko nalogo pri zbiranju finančne pomoči. Nikoh ne bomo pozabili tega, kar ste štorih za našo kmetijo. Družina Burfcelc - Kač Po DOLINI september2001 Novi zvonovi za sv. Nežo Kolonija prijateljstva To soboto in nedeljo bo na Polzeli potekala tradicionalna, že 11. likovna kolonija prijateljstva, ki jo pod pokroviteljstvom Občine Polzela organizirata Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec in Kulturno društvo Polzela. Kolonije se bo udeležilo predvidoma 19 likovnikov iz območnih izpostav sklada Velenje, Celje, Mozirje, Rogaška Slatina in Žalec. Strokovni spremljevalec kolonije bo dr. Mirko Juteršek. Likovniki bodo upodabljali motive iz polzelske občine, prenočevali pa bodo na Gori Oljki. Najbolj uspela dela bodo na ogled na razstavi, ki bo odprta v soboto, 5. oktobra; ob 18. uri v kulturnem domu Polzela. Na ogled bo teden dni. K. R. Še o “hroščih” V prejšnji številki smo poročali o mednarodnem srečanju ljubiteljev zračno hlajenih VW, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Žalec organiziralo Društvo mladih Šempeter. Kot nas je opozoril predsednik tega društva Mitja Vasle, se je takrat v Novem Celju srečalo prek sto ljubiteljev tovrstnih vozil iz Slovenije, Hrvaške in Slovenije. Pripravili so družabne igre in tekmovanja, predstavitev in ocenjevanje vozil, igrala pa je skupina Mambo kings. Prav tako so izvedb spretnostno preizkušnjo in promocijsko paradno vožnjo po Savinjski dobni. Po besedah Mitje Vasleta naj bi postalo to srečanje tradicionalno, zato se društvo mladih zahvaljuje vsem, ki so pomagab pri organizaciji prvega srečanja in seveda pokrivanju stroškov. Uredništvo Ohranjanje medvojnih vezi Zveza veteranov vojne za Slovenijo - območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino vsako leto pripravi srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivale orožje teritorialne obrambe. Takšno srečanje bo tudi to soboto. Na lanskem srečanju pri družini Artelj so se dogovorih, da se ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije in v počastitev spomina na neoddajo orožjA letos srečajo v Založah, in sicer na kmetiji Alojza Satlerja. T. T. Podpis listine o sodelovanju zvonov. Slovesnosti se je udeležilo vebko ljudi, blagoslov in maziljenje novih zvonov pa je opravil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Pred tem je bila predstavitev zvonov. Vebki zvon, na katerem je podoba Antona Martina Slomška, je posvečen spominu na obletnico razglasitve neodvisnosti, države Slovenije. Zvon tehta pa 580 kg. Srednji, s podobo sv. Neže, je posvečen spominu na 15-letnico gradnje nove cerkve sv. Neže in tehta 290 kg, mah zvon, na katerem je podoba sv. Jožefa, pa je posvečen spominu na jubilejno in sveto leto 2000 in tehta 190 kg. Po podeli-tvi spominskih priznanj se je botrom in sponzorjem zahvakl tudi žalski župan Lojze Posedel. Sicer pa so v griški župniji pripravib tudi dobrodelni koncert z naslovom Zapojmo za nove zvonove. T. Tavčar V letnem gledališču Limberk v Grižah so se na rednem letnem srečanju zbrali veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Srečanja sta se udeležila župana žalske in polzelske občine ter številni drugi gostje. Na srečanju so podpisali listino o sodelovanju med vsemi tremi veteranskimi organizacijami, ki delujejo na območju Spodnje Savinjske doline. Slovesnost so priček godbeniki Godbe Zabukovica, prireditev pa je povezovala Jožica Ocvirk, ki je poleg godbenikov in dveh gledakščnikov Tmoveljskega amaterskega gledati-šča oblikovala kulturni program. Slavnostni govornik je bil nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, ki je med drugim povedal: “Res je minilo več kot 10 let, ko smo Slovenci znova občutib, da gre zares, da gre za biti ab ne biti. A vendar je to tako, kot bi bilo danes. Zakaj? Preprosto zato, ker sevehkih, posebnih, enkratnih trenutkov v življenju nikoh ne pozabi. Prepričan sem, da sta in bosta leti 1990 in 1991 eno najbolj svetlih trenutkov slovenske zgodovine. Spoštovani zbrani, tudi vi ste dah v ta slovenski mozaik svoj delček, tudi vam gre vehka zahvala, ker ste bih ob pravem času na pravem mestu kot pripadniki teritorialne obrambe naše občine in Slovenije kot celote. Niste bih na svojem mestu le kot številke, ampak ste bili oboroženi in pripravljeni spoprijeti se z večkrat močnejšo silo. Nismo se bab, ker smo se zavedati, da poti nazaj ni. V vseh nas je bila sila, volja in prepričanje, da nam osamosvojitev ostane ne glede na posledice.” V nadaljevanju je Adi Vidmajer osvetlil dogodke, ko TO nj oddala orožja, kar je bilo nezaslišano dejanje in nepokorščina jugoslovanskemu vrhu in JLA. Glede vojne pa je povedal: “Biti smo močni in pripravljeni na vse, ko je počilo. Še bolj smo biti enotni in prepričani v uspeh in prav ta samozavest posameznikov in celotne sestave občinske strukture je pokazala, da so želja, pripravljenost in strokovni pristop garant za končni uspeh. Vse tisto, kar smo početi v tem letu, je znano, še najbolj pa vam, ki ste biti neposredno udeleženi v obrambnih vrstah od Vranskega do Ob 15-letnici gradnje in obnove cerkve sv. Neže v Libojah so v nedeljo, 2. septembra, na obletnico posvetitve cerkve obesili v zvonik tri nove dobrimi 15. leti je iz ruševin začela “rasti” nova cerkev z obnovljenim ohranjenim starim zvonikom. V župniji Griže, katere podružnica so Liboje, so se odločili še za nakup Celja, kjer so biti pomembni objekti, kot je Zaloška gorica, kasarna v Celju,_ Bukovžlak itd. Vedno sem mislil, in tako mislim tudi po teh dogodkih, da vojne ne dobiš le z veti-kim številom žrtev. Danes me moti le to, da nekateri vedo več od tistih, ki so biti neposredno povezani z dejanji , tistega časa.” Vse priznanje sta veteranom izrekla tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki sta istočasno pouda- sožitju. V vseh teh obdobjih, tako leta 1918 kot 1941 in 1991, so nam tujci skušati porezati in izravnati narodne korenine in vsak takratni upor je vebko obdobje naše skupne zgodovine.” Izjava se nadaljuje: “Veterani veteranskih organizacij Spodnje Savinjske dobne nočemo pod vptive dnevne pohtike in ne dovolimo, da nas kdor koti izrablja v svoje namene. Od vseh predstavnikov pričakujemo, da bodo v interesu Slovenije Nove zvonove so iz žalske livarne peljali v Liboje s konjsko vprego. Lojze Kampuš (levo), Rado Cilenšek in Iztok Rumpf so podpisali listino o sodelovanju vseh treh veteranskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini. rila tudi pomen takratnih dogodkov in potrebo po ohranjanju spomina na čas, ki je prinesel samostojnost slovenskega naroda. Srečanje je imelo še dva slavnostna trenutka. Prvega so biti deležni veterani takoj ob prihodu, ko so prejeti spominsko tistino in medaljo. Drugi je sledil ob zaključku uradnega dela slovesnosti, ko so predsedniki vseh treh veteranskih organizacij (Sever, ZB NOB in ZWS) Iztok Rumf, Rado Cilenšek in Lojze Kampuš podpisati tistino o sodelovanju, ki je sicer bilo že doslej dokaj zgledno. V listini so med drugim zapisali: “Družita nas domoljubje in zavest, da smo se vsak v svojem času in danih razmerah bojevati za Slovenijo ter v tem boju zmagati in opraviti svojo dolžnost do domovine svojega naroda. Zavedamo se, da brez Maistrove vojaške akcije 1918, brez OF in upora proti okupatorju leta 1941 ne bi bilo upora 50 let kasneje ter osamosvojitvene vojne Slovenije in zmage leta 1991- Prepričani smo, da gre za živo povezavo, povezane letnice, ki imajo vsaka svojo zgodovino in svoje nosilce. Vse to označuje narodni pogum, stremljenje k svobodi in in njenega ugleda doma in v tujini spoštljivo zrli v osvobodilna dogaja" nja leta 1918-1919, 1941-19^5 in 1991. Obsojamo vsakršna podtikanja, blatenje in omalovaževanje zgodovinskih dejanj v slovenskem uporništvu.” Ob koncu listine so še zapisati, da se na osnovi enakopravnih medsebojnih odnosov povezujejo v skupni neformalni koordinacijski odbor. Specifični programi vsake organizacije vsebujejo skupne naloge, ki jih povezujejo in krepijo njihov položaj. Med te naloge sodijo: ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda, sodelovanje pri raznih oblikah domovinske in obrambne vzgoje, sodelovanje pri organiziranju raznih spominskih sve-čaiibstih, zbiranju spominskega gradiva za pomoč zgodovinarjem pri oblikovanju celotne in objektivne podobe o osvobodilnih vojnah in zmagah in še bi lahko naštevali. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so znova oživeti spomini na čas pred desetletjem. Ob golažu, ki so ga skuhati kuharji v celjski vojašnici, pijači in ob zvokih ansambla Dobroveljski fantje je bilo srečanje še prijetnejše. D. Naraglav zvonove. Ob prevozu, prevzemu in posvetitvi novih zvonov je bilo zelo slovesno. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja dr. Marjana Zadnikarja je že pred 15. stoletjem na griču sredi tibojske kotline stala majhna cerkev, posvečena mučenki sv. Neži. Skozi stoletja so jo povečali, dokler ni v začetku 19- stoletja dobila končno podobo. Svoje poslanstvo je cerkev opravljala vse do začetka petdesetih let 20. stoletja, ko se je zaradi posledic rudarskih del porušila. Pred S slovesnosti na dan posvetitve zvonov OBVESTILO DEDIČEM ZA ODŠKODNINO ŽRTVAM VOJNEGA NASIIJA Z OBMOČJA UPRAVNE ENOTE ŽALEC Na podlagi četrtega odstavka 12. člena Zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Ur. 1. RS, št. 18/2001) v primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine po tem zakonu, umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. V skladu s tretjim odstavkom 2. člena Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter izvrševanju odločb o določitvi odškodnine je prejemnik odškodnine oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine, oziroma njen dedič, če se izkaže s pravanomoč-nim sklepom o dedovanj*i. Morebitni dedič mora Upravni enoti Žalec predložiti: • pravnomočni sklep o dedovanju • kopijo prve strani hranilne knjižice ati kopijo tekočega računa dediča, ki je po sklepu o dedovanju naveden kot upravičenec do odškodnine po zgoraj navedenem zakonu • izpisek iz matične knjige umrlih za osebo, ki je imela priznan status ŽVN (v kolikor oseba ni umrla na območju Upravne enote Žalec). V primeru, da v zapuščinski obravnavi dedič ni navedel tudi odškodnine po Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, je potrebno to storiti čimprej. Vse informacije lahko dobite na sedežu Upravne enote Žalec, Savinjske čete 5, soba št. 3 - v prizidku upravne stavbe ali soba št. 71/III, ati po telefonu št. 713 51 62 ati 713 51 63. OPTtKft immm" KOPNIN, i p. Rimska cesta 35, 3311 Š€MP€T€R Tel.: 03/700 06 30 OKULISTIČNI PR€Gl€DI ZD PfiCBOU), Č€TRT€K, 27. 9. 2001. S€MP€T€R, P€T€K, 28. 9. 2001. Naročite se!!! Obiščite nos in videli boste bolje. Vabi vas OPTIKA tmona.' / SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 / N 632 660, 041 767 862, 031 632 660 CP“—!■= POPRAVILA: • pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev □ - zamrzovalnikov september2001 Osrednje teme Opozorila po zakonu o prekrških Mnogi mediji so poročali, da so bila sprejeta zakonska določila o opozarjanju policije. Interpretacija določil o pogojih za izrekanje opozoril pa je bila za marsikoga nerazumljiva ali premalo natančna. Na Policijski postaji Žalec so zato pripravili pojasnilo instituta “opozorilo”. “V osnovi je potrebno pojasniti, da je bil institut “OPOZORILO” objavljen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS št. 31/00). Vsebina tega instituta je v tem, da lahko pooblaščena uradna oseba organov in organizacij iz zakona o prekrških, namesto vložitve predloga za uvedbo postopka o prekrških oziroma namesto izreka denarne kazni, takoj na kraju prekrška, storilcu prekrška izreče opozorilo, če je prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Policija, kot eden od organov, ki lahko izvaja to pooblastilo (lahko tudi drugi inšpektorji inšpekcijskih služb,...), jenačin izvajanja teh določil opredelila v Uredbi o načinu, obrazcih in vodenju evidence opozoril, ki jih izrekajo policisti takoj na kraju prekrška (Uradni Ust RS št. 58/01).” Kdaj torej lahko pohcist izreče opozorilo? “Pohcist lahko izreče opozorilo na več področjih svojega dela. Pohcija namreč izvaja naloge tudi po drugih zakonskih in podzakonskih določilih, katera pa imajo podlago v zakonu o prekrških. Policisti tako ne opozarjajo zgolj na področju cestnega prometa, ampak tudi v skladu z uredbo o kurjenju v naravnem okolju, vožnji z motornimi vozih v naravnem okolju in drugih področjih, verjetno pa je cestni promet najpogostejši primer. Za izrek opozorila morajo obstajati točno predpisani pogoji. Obstajati morata najmanj dve ključni okoUščini. Prva ključna okobščina je, da mora biti prekršek neznatnega pomena, kar pomeni, da je zanj lahko predpisana le denarna kazen, brez kakršnihkoh drugih ukrepov (kazenske točke, prepovedi vožnje,...), storjen mora biti v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (te okoUščine so lahko zelo različne, praviloma pa storilec ni povzročal ogrožanja življenja, zdravja ah premoženja drugih), pri prekršku ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ni mogoče izreči opozorila, če je posledica že nastala ah pa bo,-pri čemer poUcist presoja konkretnost škodljive posledice). Druga ključna okobščina je, če policist oceni, da je glede na pomen dejanja, opozorilo zadosten ukrep. Pohcist v razgovoru ugotovi, ab je storilec obžaloval svoj prekršek, ah se ga zaveda, da ni pogost kršitelj tudi drugih predpisov in da s kršitvijo ne bo nadaljeval. Pohcist torej oceni objektivne in subjektivne okobščine osebe, ki je storila prekršek.” V določenih okobščinah pa poli-cist ne izreče opozorila. “Če pohcist ugotovi „da je bil storilec prekrška v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen za enega od prekrškov, ki so določeni v istem predpisu (npr. v zakonu o varnosti cestnega prometa) ah če kršitelj noče podpisati zapisnika (pisnega opozorila). Izrekanje opozorila pri ugotovljenem prekršku bo potekalo po predpisanem vrstnem redu opravil, in sicer: ugotavljanje zakonskih pogojev, preverjanja po evidenci, izreka ustnega opozorila in na koncu izdaja pisnega opozorila. V kobkor občan ne podpiše pisnega opozorila, lahko to pomeni, da ugovarja ugotovljeni kršitvi. Zaradi tega pohcist izvede predpisan represivni ukrep, s tem pa ima občan tudi možnost pravnega varstva (ugovor na plačilni nalog, pritožba v postopku pri sodniku za prekrške,...).” Ob vsem tem je treba vedeti, da izrek opozorila za pohcista ni obvezen, lahko je le alternativa za tiste kršitve, ki dejansko ne povzročajo niti nevarnosti za druge niti nevarnosti za kršitelje same. Na žalski policij-ski postaji pravijo: “Če se v tem delu opredebmo na varnost cestnega prometa in opozarjanje za prometne prekrške, lahko pridemo do ugotovi- tev, da bo glede na splošno prometno varnost na naših cestah opozarjanja bolj malo. Na cestah celjske policij-ske uprave je bilo v letošnjem letu izmed vseh mrtvih udeležencev (voznikov in potnikov na vseh sedežih) kar devet takšnih, ki niso uporabljali varnostnih pasov (na območju PP Žalec sta bila dva). Na krajih prometnih nesreč smo ugotoviti, da bi večina izmed njih imela bistveno večjo možnost preživetja, v kobkor bi biti pripeti z varnostnim pasom. Prav zaradi tega pohcisti pri ugotavljanju teh kršitev praviloma ne bomo opozarjati. V letih 1999 in 2000 je vsako leto umrlo pribtižno po deset pešcev in tudi pri ugotavljanju teh kršitev opozoril praviloma ne bo. Enake so ugotovitve in posledice pri voznikih enoslednih vozil, kjer pohcisti prav tako praviloma ne bodo izrekah opozoril. Skratka, pohcisti ne bomo izrekah opozoril za tiste kršitve, katerih posledica so prometne nesreče, in tiste kršitve, katerih opustitev so hujše posledice. Če povzamemo ugotovitve, ki se nanašajo na uzakonjen institut opozorilo in cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri tem, je ukrep opozorilo namenjen dejansko tistim kršitvam (ne samo ZVCP temveč tudi za druge prekrške, ki imajo podlago v Zakonu o prekrških), katerih storitev ali opustitev ne pomeni nevarnosti za druge udeležence ah kršitelje same. Opozorilo ni obvezen ukrep, ki bi ga moral izvesti pohcist, lahko pa je alternativa represivnemu ukrepu pod navedenimi pogoji in okoliščinami. Sam postopek opozarjanja je predpisan in poteka v štirih zaporednih fazah. Pohcija bo zasledovala skupen cilj, in sicer zagotavljanja splošnovamosti ljudi in premoženja. Prav na podlagi teh ugotovitev, pa se bodo pohcisti odločili, kdaj nekoga opozoriti in kdaj ne. Ker ljudje največ opozoril pričakujejo prav v cestnem prometu, moramo dodati, da bo glede na trenutne prometno-var-nostne razmere in visok krvni davek, ki ga zahtevajo naše ceste, opozoril za večino kršitev malo," je še zapisano v pojasnilu, ki ga je podpisal komandir Policijske postaje Žalec Beno Balažič. K. R. libi J U K AS j ISO 9002 hÄ8B« Trgovine z gradbenimi materiali Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, faks: 570 22 51 NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE OD TEMELJEV DO STREHE: keramične ploščke objektna keramika sanitarna keramika svetovanje pri nakupa kopalniška oprema inženiring UGODNA AKCIJSKA PRODAJA DO 14. 10. 2001 betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. NOVO! Trgovina v NAZARJIH Dobrodelni koncert v preboldski cerkvi V Preboldu je bilo v preteklosti kar nekaj uspešnih dobrodelnih koncertov, ki so bili največkrat namenjeni gradnji novega kulturnega doma. V oktobru pa se obeta še en dobrodelni koncert, ki ga s pomočjo Občine Prebold organizirata Turistično društvo Prebold in Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Prebold. Župnijski urad Prebold bo omogočil koncert v preboldski župnijski cerkvi, če bo vse po sreči, pa se nam ponovno obeta izbran program. Kot pravijo organizatorji, bo dobiček od koncerta namenjen predvsem društvu distrofikov Ljubljana oziroma za obnovo njihovega doma v Izoti. Tako naj bi v preboldski cerkvi nastopih Tereza Kesovija, Elda Viler, Ana Dežman in Jure Rubežnik K. R. Za splošno gimnazijo UPI-Ljudska univerza Žalec je središče izobraževanja odraslih v Spodnji Savinjski dobni. Z dobrimi programi in uspešnim delom pa privablja udeležence tudi iz širše regije. Iz Spodnje Savinjske doline je približno 32% udeležencev raznih oblik izobraževanja in usposabljanj. Zavod, ki je v lasti vseh spodnjesavinjskih občin, pa si prizadeva tudi za verifikacijo programa splošne gimnazije. V lanskem šolskem letu so 35% dejavnosti UPI-Ljudske univerze Žalec predstavljah visokošolski programi, 42% srednješolski, 13% splošno izobraževanje in usposabljanje, 10% pa program osnovne šole za odrasle, k. r. Pot v šolo je bila varna Itidi v občini Žalec je od 3. do 14. septembra potekala akcija Varna pot v šolo, ki je šolarjem omogočila varnejši začetek šolskega leta. O akciji smo zastavili nekaj vprašanj pomočniku komandirja PP Žalec Borisu Verdniku. Kdo vse je sodeloval v akcijif “V akciji so sodelovali pohcisti PP Žalec, predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske dobne (ZŠAM), predstavniki sveta- za preventivo in pionirji prometniki. V akciji so, kot vsako leto, pomagati tudi starejši osnovnošolci.” Ali se je v času akcije zgodila kakšna prometna nesreča? “Hujših prometnih nesreč v tem času ni bilo, sploh pa ne dopoldne, ko je največ otrok na poti v šolo. V popoldanskih urah pa smo v času akcije na PP Žalec zabeležiti 16 prometnih nesreč, vendar so se vse zgodile zunaj območja Varne poti v šolo. Torej do ogrožanja otrok zaradi pro- metnih nesreč v času akcije ni prišlo.” V kolikšni meri so prevozniki organiziranega prevoza otrok v šolo upoštevali zakon, da vozila ne smejo biti starejša od 12 let? “Po naših ugotovitvah so imeti prevozniki tehnično brezhibna in pravilno opremljena vozila. V času akcije smo izvedb 4 poostrene nadzore prevozov otrok v šolo in nismo zabeležiti nobenih nepravilnosti ah kršitev, s katerimi bi prevozniki ogrožati varnost otrok, tako da smo z delom prevoznikov precej zadovoljni.” Ali ste med akcijo zasledili, da otroci v avtobusih in kombijih za prevoz v šolo niso bili pripeti z varnostnimi pasovi? “Tovrstnih .kršitev pri organiziranih prevozih otrok v šolo nismo zaslediti, moram pa poudariti, da nivo varnost pri individualnih prevozih dosega zelo nizko raven, saj smo ugotoviti, da v večini primerov niso biti pripeti ne starši ne otroci. Da je otrok pripet z varnostnim pasom, je pri individualnih prevozih prej izjema kot pravilo.” Kakšen je nivo varnosti otrok v cestnem prometu letos v primerjavi z lanskoletno akcijo Vama pot v šolo? “V primerjavi z lanskim letom je letošnji nivo varnosti otrok v cestnem prometu na zavidljivi ravni. Če bo tako ostalo tudi po zaključku akcije Vama pot v šolo, bomo pohcisti PP Žalec zelo zadovoljni. Vendar se bo treba že sedaj pripraviti na jesen in spremenjene vozne razmere, na meglo in spolzko vozišče, ki povzročijo povečano število prometnih nesreč v mesecu novembru in decembru.” Kdaj bo potrebno vozila opremiti z zimsko opremo? “Vozila bo potrebno z zimsko opremo opremiti 15. novembra. Pohcisti bomo zahtevali zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih, oziroma letne pnevmatike z najmanj štirimi milimetri profila in snežne verige. Seveda je pred vožnjo v snežnih razmerah obvezno preveriti tudi brisalce, očistiti avtomobilska stekla in natiti sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, antifriz.” E. M. Ko občane moti hrup Zlasti v večjih stanovanjskih soseskah se občani policistom pogosto pritožujejo zaradi hrupa, ki ga povzročajo sosedje, zahtevajo posredovanje policistov in se pogosto hudujejo nad njihovo premajhno učinkovitostjo. Policisti pä pri tem opozarjajo na zakonske pogoje, ki določajo ukrepanje policije v primerih kršenja določil uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Uredba prepoveduje uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika ali drugega akustičnega aparata, naprave ali glasbila, ki moti druge ljudi v okolju. Na Policijski postaji Žalec poudarjajo, da je glede motenja okolice s hrupom tudi v zakonu o prekrških zoper javni red in mir zapisano, da je prepovedano občutno motenje okolice z ropotom ah razgrajanjem, občutno motenje miru ah ogrožanje varnosti oseb v zasebnem prostoru in vsako motenje nočnega miru in počitka. Prav tako so zapisane sankcije zoper kršitelje določil zakona o varnosti v cestnem prometu, kjer se med drugim prepoveduje sunkovito speljevanje in zaviranje z motornimi vozih ter vožnja z neizpravno oziroma predelano izpušno cevjo. "Da lahko pohcisti zoper kršitelje navedene uredbe in zakonov ukrepa- jo, morajo biti moteni občani in okolica, o čemer občani obvestijo policiste, le-ti pa lahko na podlagi prijave občanov ukrepajo zoper kršitelja. Pri tem se pojavlja težava, ko občani na pohcijo podajo anonimne prijave. Zaradi tega pohcisti pri določenih členih uredbe in zakonov nimamo pogojev za ukrepanje - sankcioniranje prekrška, saj se pojavlja vprašanje, koga dejansko moti hrup, razgrajanje, .... Pohcisti po zakonu ne morejo biti edini, ki bi jih kršitev, povezana s hrupom, motila, potrebne so priče, osebe s priimkom in imenom, ki jih navedena kršitev, povezana s hrupom, moti. Pri tem je potrebno poudariti, da je pri različnih ljudeh prag tolerance navedenih kršitev glede hrupa v naravnem in življenjskem okolju različen. Gre predvsem za starostno strukturo, okolje, kjer kršitelji in moteni živijo (strnjeno naselje, blokovsko naselje,...), odnos med njimi (sprti sosedje, osebe, ki jih vedno nekaj moti,...). Človeško bi bilo, da tisti, ki ga ravnanje nekoga (najpogosteje soseda) moti, najprej sam pove to tistemu, ki takšno ravnanje povzroča. V kolikor med njima ni možno vzpostaviti dialoga, pa naj bi moteni o zadevi še v času kršitve obvestil pohcijo, saj je eden izmed pogojev za izrek denarne kazni oziroma za podajo predloga za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, da je kršitelj v času kršitve zaloten s strani policistov. Prav tako mora biti zaradi njegove “prepovedane in kazensko sankcionirane dejavnosti” nekdo dejansko moten, kar potem pohcisti ugotovijo na kraju samem. V kohkor pohcisti sprejmejo anonimno obvestilo o določeni kršitvi, povezani s hrupom, niso izpolnjeni vsi pogoji za izrek denarne kazni oziroma podajo predloga za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške in je zaradi tega oteženo delo policistov pri izreku sankcije. Zaradi opisanega bi bilo dobrodošlo, da občani ob prijavi posameznega dogodka oziroma kršitve s hrupom, kakor tudi ob ostalih prijavah, navedejo osebne podatke, kaj jih moti, kje in kdo jih moti, saj bi s tem v veliki meri olajšati delo policistom ob interveniranju, učinek interveniranja pohcistov pa bi bil mnogo bolj učinkovit. Pri tem moramo poudariti, da pohcisti v nobenem primeru kršitelju ob interveniranju ne razkrijejo podatkov o prijavitelju oziroma o osebi, ki jo določeno dejanje kršitelja moti, saj jih k temu zavezuje zakon o varovanju osebnih podatkov, zakon o policiji, kakor tudi pokhcna profesionalna etika,” so še zapisati na žalski policijski upravi in dodati, da s tem ne žehjo replicirati na pismo bralcev, objavljenem v prejšnji številki Utripa, ampak pojasniti zakonske pogoje za učinkovito ukrepanje pohcije, saj je tudi v njihovem interesu, v kakšnem delovnem in življenjskem okolju živimo. K. R. Po DOLINI september2001 Otvoritev Svetovalnega središča V prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec je bila 18. septembra slavnostna otvoritev Svetovalnega središča za odrasle, ki bo obiskovalcem brezplačno ponujalo kakovostno, strokovno in celovito informiranje in svetovanje kot podporo izobraževanju in učenju. Otvoritve so se udeležili državni sekretar na Ministe stvu za šolstvo, znanost in šport Mirko Zorman, župan Občine Žalec Lojze Posedel, strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije in vodja projekta ISIO Tanja Vilič Klenovšek, direktor UPI -Ljudske univerze Žalec Andrej Sotovšek ter strateški in strokovni partnerji Svetovalnega središča. Otvoritev se je pričela z nagovorom vodje Svetovalnega središča Alje Roš, ki je poudarila, da bodo svetovalci namenili posebno pozornost zagotavljanju strokovne pomoči pri odločanju za izobraževanje, pridobivanju informacij, poklicni orientaciji, tehnikam za učinkovitejše učenje, razvoju sistematične in celovite učne pomoči, razvijanju motivacije za učenje in organizaciji samostojnega učenja. Mirko Zorman je v svojem govoru izpostavil pomen izobraževanja v sodobnem življenju, kajti sodobno življenje, po njegovih besedah, zahteva nenehno izobraževanje in nadgrajevanje pridobljenega znanja. “Zato je eden najpomembnejših ciljev Svetovalnega središča usklajeno partnersko povezovanje čim večjega števila ponudnikov svetovalnih in izobraževalnih storitev v lokalnem okolju, da bi udeležencem zagotovili kakovostnejšo, celostno in raznoliko svetovalno ponudbo,” je poudaril Zorman in kot popotnico Svetovalnemu središču zaželel čim uspešnejše delovanje ter veliko kakovostnih projektov v prihodnosti. Zormanovim željam sta se pridružila tudi Lojze Posedel in Tanja Vilič Klenovšek. Posedel je izpostavil pomen Svetovalnega središča za Občino Žalec in spodbudil k partnerskemu povezovanju na področju šolstva in izobraževnja v Žalcu tudi v prihodnje, saj je prepričan, da bo ustanovitvi Svetovalnega središča sledilo še veliko tovrstnih projektov. Tanja Vilič Klenovšek je povedala, da poleg žalskega Svetovalnega središča delujejo tovrstna središča tudi v sklopu ljudskih univez v Kopru, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu. Razvoj projekta Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih - ISIO je ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, projekta IIZ/DW EBIS -Pakt stabilnosti za JV Evropo in programa Leonardo da Vinci II -Mobility vodil in koordiniral Andragoški center Slovenije, zato se je še posebej zahvalila sodelavcem, brez katerih projekt ne bi bil uresničen. Direktor UPI - Ljudske univerze Žalec Andrej Sotovšek je navzočim predstavil delovanje Ljudske univerze, javnega zavoda za izobraževanje odraslih z bogato ponudbo formalnega in neformalnega izobraževanja za odrasle in mladino in izpostavil, da je eden izmed pogojev, da bodo vsi ljudje lahko izrabili pravico do učenja tudi ta, da imamo zagotovljen preprost dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih. “Odrasli potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih za izobraževanje in učenje ter spreje- manje odločitev ustrezne in natančne informacije, nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravilno pot,” je povedal Sotovšek in se še posebej zahvalil strateškim (UPI - Ljudska univerza Žalec, Občina Žalec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Razvojna agencija Savinja in Zavod RS za zaposlovanje - OS Celje) in strokovnim partnerjem (Zavod RS za zaposlovanje - Uradna delo Žalec, ŽMC, ČIPS in center za socialno delo Žalec), brez katerih projekt ne bi bil realiziran. Aleš Stevanovič, absolvent Visoke upravne šole na UPI-ju, je ob spremstvu Mirka Zormana in Lojzeta Posedela prerezal otvoritveni trak, nato je sledilo podpisovanje svečanega dogovora vseh partnerjev, ki so sodelovali pri ustanovitvi Sveto-val-nega središča v Žalcu in krajša plesna predstava plesalk jazz baleta, ki pod vodstvom Barbare Kolenc delujejo v okviru UPI - Ljudske univerze Žalec. E. M., foto: T. T. A SLoveraja Doma v Evropi. OBISK EVROBUSA V OBČINI ŽALEC, V krajih PETROVČE IN GOTOVUE Od 10. septembra do 20. oktobra 2001 evrobus zopet kroži po Sloveniji. Obiskal bo 66 večinoma manjših krajev po vsej Sloveniji. Ustavil se bo tudi v OBČINI ŽALEC v krajih: • Petrovče, v ponedeljek, 8. 10. 2001, od 9.00 do 13.30, na parkirišču pred osnovno šolo v Petrovčah in • Gotovlje, v ponedeljek, 8. 10. 2001, od 14.00 do 18.00, pred Krajevno skupnostjo Gotovlje. Prisrčno vabljeni! Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko dobijo obiskovalci raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop v Evropsko unijo. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, po brošurah, pa tudi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas. Evrobus je projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje. Zanj smo se odločili, ker želimo čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, EU in o posledicah članstva. Čim boljše poznavanje, tako prednosti kot slabosti, je pomembno za vsakega prebivalca naše države, ne samo zaradi referenduma, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vstopila v EU ali ne, ampak predvsem zato, da bo vsakdo sam pri sebi vsaj približno vedel, kaj lahko od vstopa pričakuje. » Urad vlade za informiranje • evronabiralnik. Slovenska 29, 1000 Ljubljana • brezplačna telefonska številka evrofon 080 2002 • evrofon@gov.si • http://evropa.gov.si. TEDEN VSEŽIVIJENISKEGA VĆE1\/A V OBČINI ŽALEC OD 15. DO 21. OKTOBRA DAN PRIREDITVE NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR PRIREDITVE KRAJIZPRJAVE OD OKTOBRA NAPREJ KNJIŽNICA -VES0IJE ZAKLADOV ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC OS OBČINE ŽALEC PONEDELJEK 1.10.2001 OD 14. URE DALJE 1. OKTOBER • MEDNARODNI DAN STAREJŠIH DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRBJE DOM KRAJANOV VRBJE SOBOTA 6.10.2001 OD 9 URE DALJE MEDOBČINSKA DELAVNICA ZA DIATONIČNO HARMONIKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRBJE DOM KRAJANOV VRBJE PONEDELJEK 15.10.2001 OD 10. DO 18. URE STOJNICA BRANJA Simboličen nakup, dar ali zamenjava knjig ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC LN UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC PRED DOMOM n. SLOV. TABORA ALI V AVU DOMA PONEDELJEK 15.10.2001 OB 16. URI ODPRTJE RAZSTAVE S PRIKAZOM DELOVANJA KROŽKOV UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC KLUB MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC PONEDELJEK 15.10.2001 OD 17. DO 18.30 URE PARLEZ VOUS FRANCAIS • Demonstrativni tečaj francoskega jezika UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC JEZIKOVNA UQLNičr UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC TOREK 16.10.2001 OD 16. DO 17. URE KARATE ZA VSO DRUŽINO KARATE KLUB ŽALEC ŠPORTNA DVORANA UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC TOREK 16.10.2001 OD 17. DO 18. URE KAKO DO EVROPSKEGA RAČ. UPORABNIŠKEGA SPRIČEVALA UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC RAČUNALNIŠKA UČILNICA UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC TOREK 16.10.2001 OD 9. DO 17. URE ODPRTI TELEFON 03/713-35-64 03/713-35-51 UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC LNFORMACIJE LN SVETOVANJE 0 SREDNJEŠOLSKIH PR0GRAMIHZA ODRASLE TOREK UČIMO SE SKUPAJ 16.10.2001 - UČNA URE M BABICE, OD 17.30 DO 18.30 URE DEDKE IN VNU1E UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC jeSkovnaučhM- UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC SREDA 17.10. 2001 OB 17. URI POGOVOR S TUJCEM, KI ŽIVI IN SE IZOBRAŽUJE V SLOVENJI ŽALSKI MLADINSKI CENTER ZALSH MLADLNSH CENTER SREDA 17.10.2001 OB 19. URI Z BRANJEM DO BOGASTVA Bralci in knjižničarji predstavljamo zanimive knjige ZAVOD ZA KUIIURO ŽALEC SAVINJSKA TELEVIZIJA SREDA 17.10.2001 OB 16. URI “0 NEKEMiCM ODVISNOSTI” Predavanje in razgovor z dr. Sanjo Rozman UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC SEJNA DVORANA OBČINE ŽALEC SREDA 17.10.2001 OD 15.30 DO 19. LIE VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ UPI-LJUDSKA PREDSTAVITEV UNIVERZA ŽALEC REGIJSKEGA IZPITNEGA CENTRA LN IZPITNI ROK (iz nemškega in angleškega jezika) SREDA 17.10.2001 OD 8. DO 15. URE ODPRTI TELEFON 03/713-35-62 UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC INFORMACIJE LN SVETOVANJE 0 VISOKOŠOLSKIH PROGRAMIH ZA ODRASLI ČETRTEK 18.10.2001 OD 17. DO 18. URE KARATE ZA VSO DRUŽINO KARATE KLUB ŽALEC ŠPORTNA DVORANA UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC ČETRTEK 18.10.2001 OB 16. URI DELAVNICA: PLETEMO IZ LIČKANJA DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRBJE DOM KRAJANOV VRBJE ČETRTEK 18.10.2001 OB 10. URI PRIKAZ NEGE NOG -KANA IN MARIJA AKERMAN S SODELAVKAMI UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE SEJNA DVORANA OBČINE ŽALEC ČETRTEK TV OMIZJE: 18.10.2001 PREDSTAVITEV OD 15.30 DO 17.30 IRE SVETOVALNEGA PROJEKTA ISIO UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC SAVINJSKA TELEVIZIJA ČETRTEK ODPRTJE RAZSTAVE PRTA BERILA DEDKOV ZAVOD ZA KULTURO 18. 10. 2001 IN «ABIC IN PREDSTAVITEV KNJIGE MAR- ŽALEC OB !9. URI JANA MARINŠKA MOJE PRVO BERILO OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC 19.P™001 ZAKLJUČEK TEDNA IN SLOVESNA °““ OB 18. URI PODEl,m "GRADE m OBČINI ŽALEC [j^y^ ŽAJfC DOM n. SLOVENSKEGA TABORA PETEK 19.10.2001 OD 14. DO 19. URE INFORMIRANJE IN SVETOVANJE 0 IZOBRAŽEVALNIH MOŽNOSTIH TA ODRASLE UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC CENTER INTERSPAR CELJI SOBOTA 20.10.2001 OB 11. URI PREDSTAVITEV Tl JIH ŠOLSKIH SISTEMOV IN MOŽNOSTI ŠTUDIJA V TIJINI ŽALSKI MLADINSKI CENTER ŽALSKI MLADLNSH CENTER Vse prireditve so brezplačne! ČIPS - INFORMATIVNO MESTO ŽALEC DELUJE ŽE ENO LETO Minilo je eno leto, odkar je ČIPS (center za informiranje in poklicno svetovanje)- informativno mesto Žalec odprl svoja vrata v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec. Ustanovljen je bil v sodelovanju petih partnerjev: UPI- Ljudske univerze Žalec, Občine Žalec, Razvojne agencije Savinja, Zavoda RS za zaposlovanje - OE Celje ter Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. V tem letu smo se trudili in številnim uporabnikom nudili kakovostne in aktualne informacije o poklicih, izobraževanju in zaposlovanju. Obiskovalci, predvsem učenci, dijaki, študentje in brezposelni so v knjižnici CIPS-a dobili veliko informacij o poklicih in šolanju na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah in akademijah; informacije o štipendijah, dijaških in študentskih domovih. Na uporabo so imeli tudi multimedijske programe za učenje tujih jezikov ter računalniški program testiranja “Kam in Kako” za samostojno načrtovanje poklicne poti. Iskalci zaposlitve pa so v CIPS-u dobili koristne nasvete kako pisati vloge za zaposlitev in informacije, kako se najbolje predstaviti bodočemu delodajalcu. ČIPS ima v šolskem letu 2001/2002 nov delovni čas. Odprt je vsak delovni dan in sicer: ponedeljek: od 9.00 - 14.00, torek, četrtek, petek: od 09-00 • 17.00, sreda: od 10.30-18.00. Informacije na tel.št.: 03/713 35 70 ali 713 35 65. VSE STORITVE SO BREZPLAČNE ! VABIJENI! GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični mean, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839 14 5*, faks: 839 14 59; Vransko, teL/faks: 572 54 3«. PREDNOVOLETNIM SKUPINAM PRIPOROČAMO PRAVOČASNE REZERVATE! GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 Z ERO in ADUTOM do željenega nakupa Erin nakupovalni center Žalec je pred nedavnim dobil svojo končno podobo. S prenovo ADUTA je zaključena druga faza izgradnje centra, ki omogoča nakupe živilskega in neži-vilskega blaga na enem mestu. S prenovljeno prodajalno Adut je žalski nakupovalni center postal največji v Spodnji Savinjski dolini in v poslovnem sistemu Ere, ki se ponaša s 5o-letnico svojega delovanja in prijaznih nakupov. Era je bila ustanovljena leta 1951 kot preskrbovalno podjetje za mlado rudarsko mesto Velenje. Z razvojem, s širitvijo in združitvijo sorodnih dejavnosti je velenjskega trgovskega podjetja preraslo v vseslovenski poslovni sistem, ki je znan v slovenskem tržnem prostoru, na Hrvaškem in v mednarodni trgovini. Njihova osnovna dejavnost je trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki na veliko in malo, kar predstavlja 80% celotne dejavnosti. Sicer pa je ERA lastnik več kot 70.000 m2 prodajnih in skladiščnih površin. Njen poslovni sistem je organiziran kot delniška družba z dvema tržnima enotama Živila in Neživila in s hčerami ERA Koplas, d. o. o., s sedežem v Velenju, ERA Vino, d. o. o, s sedežem v Šmartnem ob Paki, ERA Verna, d. o. o., s sedežem v Samoboru na Hrvaškem in Rima s sedežem v italijanski Gorici. Hčerinska podjetja ima ERA še v Črni Gori, Srbiji in Makedoniji, njuni partnerski podjetji pa sta v Avstriji in na Češkem. Sicer pa krovno podjetje poleg osnovne dejavnosti opravlja tudi zunanje trgovinsko poslovanje za celoten poslovni sistem ERE, ki zaposluje okrog 1800 ljudi, ki ustvarijo okrog 43 milijard tolarjev letne realizacije. S poslovno skupino ERA, ki vključuje še osem slovenskih podjetij, in Gospodarskim interesnim združenjem SUMA, ki vključuje poleg ERE še štiri večja slovenska trgovska podjetja, so te številke precej večje. O vsem tem je na slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega Aduta spregovoril predsednik uprave poslovnega sistema ERE Gvido Omladič. O novi pridobitvi nakupovalnega centra sta zbranim spregovorila še poslovodja Erinega centra v Žalcu Bojan Kugonič in Program biro opreme vodja programa biro opreme Robert Polnar. Poslovodja Kugonič je povedal, da so s prenovljeno prodajalno ADUT, ki je specializirana trgovina za dom in gospodinjstvo, ohranili in razširili prodajni asortiman nekdanje Agrinine trgovine. S prenovo ta del prodajnega nakupovalnega cen- tra, ki se razprostira na 3630 m2 prodajnih površin, ponuja agroprogram z novim vrtnim centrom, kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele, gradbeni material, inštalacijski asortiman za vodovod, toplovod in elektriko, ročna in električna orodja, stroje in pribor, pritrdilne elemente in okovja, lesni program, kopalniško opremo in keramiko, velike in male gospodinjske aparate, akustiko, posodo, steklo, porcelan, drobne gospodinjske pripomočke in darilni program. V zvezi s programom biro opreme, ki je novost v Erinem poslovnem sistemu, je več povedal Robert Polnar. Dejal je, da je oddelek biro opreme v zgornjem delu blagovnice. V njem je stalno na prodaj 5 osnovnih blagovnih skupin s področja biro opreme. V prvo so zajete pisarniške potrebščine, sledijo šolske potrebščine, tretjo skupino tvori računalniška oprema s potrošnimi materiali, v četrto so zajeti pisarniški stroji z vsemi potrebnimi dodatki in potrošnimi materiah, peto pa tvori pisarniško pohištvo. Prodaja v ADUTU je zasnovana na nakupu s petimi zvezdicami, kar pomeni, da zagotavljajo izposojo ročnega orodja in opreme (avtopri-kolice, lestve, orodja...), zavijanje daril, svetovanje pri nakupu tehnič- nega blaga in sredstev za varstvo rastlin, razrez lesa in kovin, montažo na domu in dostavo kupljenega blaga na dom. Značilnost poslovnega sistema ERA je intenzivno prilagajanje poslovanja in organizacijske strukture trgu, kar jim uspeva z uvajanjem novih znanj, programov in oblik prodaje ter s skrbnim pristopom do vsakega kupca in z novim načinom tržnega obnašanja. Nakupovalni center Žalec je dobra reprezentacija zapisanega. Za prihodnje dni napovedujejo tudi vesele sobote. Prva je že bila 22. septembra, druga z naslovom Zlata jesen bo to soboto, 29. septembra, njej pa bodo sledile še sobote v oktobru. O njihovi poslovnosti, željah, viziji in še čem priča tudi njihova nenehna prisotnost na trgu in v javnem življenju, med drugim so sodelovali na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na vrtnarsko-prodajni razstavi v Novem Celju. Njihovo ime s ponosom reprezenti-rajo tudi nogometaši Šmartnega, ki jih sedaj vodi Bojan Prašnikar. Slednji so poleg maskote ERIKA, ljudskih godcev iz Šmartnega in pevca Vilija Resnika obogatili slovesno otvoritev ADUTA. Tega je, kot pravijo, dobro imeti pri roki, tako zaradi drobnih vsakodnevnih malenkosti, s katerim ustvarjamo toplino in funkcionalnost svojega doma, kakor tudi zaradi ugodnih večjih nakupov, ki v dom vnesejo nove kvalitete. Velja jih obiskati in se prepričati! EP © mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMiLSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 = r/ f i IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMO PAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV Nov vrtni center Hladilnica za 2250 ton sadja lindi v Žalcu dan podjetništva S prerezom traku so novo hladilnico predali namenu direktorica Sadjarstva Mirosan Marija Bukovec, predsednik KGZ Peter Vrisk in predsednik 'nadzornega sveta Sadjarstva, upokojeni direktor, Vid Korber. Ob letošnjem žalskem občinskem prazniku so uradno predah namenu novo hladilnico delniške družbe Sadjarstvo Mirosan. Zbrane je pred novo hladilnico pozdravila in predstavila jlružbo direktorica Marija Bukovec ter povedala, da jabolka pridelujejo na 116 hektarjih površin, sadne sadike vseh vrst pa na 20 hektarjih. V normalnih vremenskih razmerah bi morah pridelati 4000 ton jabolk in vzgojiti 250.000 sadnih sadik. V zadnjih letih poleg lastne proizvodnje od kmetov in zadrug odkupijo okrog 1000 ton jabolk. Žal pa bo letos pridelek zaradi pozebe, toče in suše veliko manjši. Tehnični direktor družbe Vlado Korber je prisotne seznanil, da je kapaciteta nove hladilnice 2250 ton. Naložba je skupaj z najsodobnejšo in okolju prijazno opremo za hlajenje in nadzor znašala 498 milijonov, od česar bo kmetijsko ministrstvo poravnalo približno petino. Zbrane so pozdravih tudi žalski župan Lojze Posedel, vodja kabineta kmetijskega ministrstva Bojan Prašnikar in predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk, ki je med drugim povedal, da se je v zadnjem desetletju v Sloveniji obseg intenzivnih nasadov povečal s 3700 na 5200 hektarjev in da lahko sadjarstvo postane ena izmed slovenskih prednosti na skupnem evropskem trgu. Z vstopom v Evropsko unijo bo po napovedih ogrožena večina domačih kmetijskih panog, le pri pridelavi sadja ni pričakovati padca cen. T. Tavčar Ob prazniku občine Žalec in tik pred začetkom Mednarodnega obrtnega sejma v Celju je Razvojna agencija Savinja letos prvič pripravila dan podjetništva v Žalcu. Podjetnikom in obrtnikom iz žalske občine in celotne Savinjske doline so se predstavili vsi partnerji tako imenovanega podjetniškega podpornega okolja, osrednji temi dneva pa sta bili Predstavitev programov in ukrepov pospeševanja razvoja podjetništva ter Spremembe zakona o gospodarskih družbah in vodenje upravnih postopkov. Predstavljen je bil tudi osnutek regionalnega razvojnega programa, srečanje podjetnikov pa se je zaključilo s predstavitvijo razvojnih ciljev in nalog Razvojne agencije Celje. Slednje bodo dopolnjene tudi s stališči in predlogi, ki so jih podali podjetniki. Prireditev je potekala v Domu H. slovenskega tabora. V avh so se predstavih partnerji podjetniškega podpornega okolja. To so: Razvojna agencija Savinja, članica te agencije in pokroviteljica srečanja Občina Žalec, prav tako članice agencije občine Tabor, Vransko in Polzela, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Upravna enota Žalec, Gospodarska zbornica Slovenije - OE Celje, Zavod RS za zaposlovanje - OE Celje - Urad za delo Žalec, Sklad za razvoj obrti in podjetništva občine Žalec, UPI Ljudska univerza Žalec, Sklad dela Savinjske regije Žalec, Center za informiranje in poklicno svetovanje - Informacijsko mesto Žalec, Podjetniška zadruga Žalec, Izvir, d. o. o., Žalec, Racio, d. o. o., Celje, Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje, Društvo manage-rjev in strokovnjakov Golding klub Žalec, Turistična zveza Spodnje Savinjske doline ter podjetniški krožki v osnovnih šolah Griže, Petrovče, Šempeter, Vransko in Žalec, v podjetniško podporno okolje pa sodijo tudi banke. Dan podjetništva se je pričel z uvodnim govorom župana občine Žalec in predsednika skupščine Razvojne agencije Savinja Lojzeta Posedela, ki je predstavil obhke podpore malemu gospodarstvu in se dotaknil težav, ki se pojavljajo na tem področju, na primer zapleteni in dolgotrajni birokratski postopki, zagotavljanje ustreznega prostora za podjetništvo, saj je večji del doline v prvi kategoriji kmetijskih zemljišč in je zato še posebej varovana s strani države. Lojze Posedel je med drugim povedal, da so ena najbolj znanih obhk podpore malemu gospodarstvu ugodna posojila, ki jih podjetnikom in obrtnikom v sodelovanju z bankami daje Sklad za razvoj obrti in podjetništva. Od leta 1992 do danes je sklad objavil 16 natečajev inl74 prosilcem odobril za skupaj 423 milijonov tolarjev posojil. S tem je bilo omogočenih 166 novih delovnih mest. V okviru Razvojne agencije Savinja je bilo v letu 2000 pripravljenih 51 projektov, od tega 9 s področja zaposlovanja, 14 s področja okolja, 6 s kmetijstva, 22 pa s področja podjetništva in turizma. V te številke niso zajeti programi javnih del. Sicer pa je programov in ukrepov pospeševanja razvoja podjetništva zelo vehko. Na žalskem dnevu podjetništva so jih predstavile: državna podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo mag. Zdenka Kovač, direktorica Javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva Lojzka Podvršnik in vodja sektorja Zavoda RS za zaposlovanje -OE Celje Tanja Pintar Korent. Pogovor z njimi je vodila direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent, Na dnevu podjetništva so se predstavih nidi podjetniški krožki, ki pod vodstvom Mateje Dolar delujejo na vseh osnovnih šolah žalske občine in na Vranskem. Popoldanski del srečanja je bil namenjen spremembam zakona o gospodarskih družbah in vodenju upravnih postopkov, o katerih so spregovorili: vodja pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije Stane Valič, namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice Slovenije Pavel Sedovnik in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Pogovor je vodil sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Spremembe omenjenega zakona se nanašajo na vehko členov, najbolj odmevna novost pa je v zvezi s pričetkom delovanja podjetij in samostojnih podjetnikov. Upravna enota pred registracijo namreč ne preverja več izpolnjevanja pogojev za delovanje firme in ne izdaja več odločb, pač pa mora podjetnik podpisati izjavo, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih v zvezi z njegovo dejavnostjo predpisuje zakonodaja. Resničnost izjav bodo poslej preverjali samo pristojni inšpektorji, nekateri pa že opozarjajo, da inšpektorji ne bodo zmogli vsega dela in da bo na tem področju nastal nered. Ob koncu dneva podjetništva, ki je med podjetniki in obrtniki naletel na kar dober odziv, je direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik predstavil osnutek Regionalnega razvojnega programa, Danica Jezovšek Korent pa cilje in naloge Razvojne agencije Savinja. K. R. jlTI^/4 d.o.o. XV T O D EL I Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 / 700 16 11 Podjetništvo september2001 Mednarodni obrtni sejem 34. mednarodni obrtni sejem v Celju, ki ga je 14. septembra uradno odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, je to nedeljo zaprl svoja vrata. Organizatorji so z obiskom zadovoljni, saj si je sejem ogledalo več kot 200 tisoč ljudi. Svoje izdelke in novosti so na ogled postavili tudi nekateri podjetniki iz Spodnje Savinjske doline. Zvrstile so se številne spremljevalne prireditve, Obrtna zbornica Slovenije in Mestna občina Celje pa sta tudi letos podelili tradicionalna prizna- nja. Med dobitniki bronastega ceha obrtne zbornice je tudi Justin Sedeljšak z Vranskega, ki ga je hkrati nagradila še celjska Občina. Priznanje Občine je prejel za kurilno napravo za kurjenje z lesnimi sekanci, oblanci in žagovino. K. R. jSpf. 1Ü? •.•.'.-'.v.'wV- f|yyj Si HI. 11 1 Razstavni prostor Branka Zottla. Plače junija letos Upravna enota Žalec je pripravila podatke o nekaterih gospodarskih kazalcih, med njimi o plačah v letošnjem juniju. Podatke je povzela po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, Banke statističnih podatkov in Standardnih tabelah. Na ravni Slovenije je povprečna mesečna bruto plača znašala 209.344 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 131.486 SIT. In kakšni so podatki za Savinjsko dolino? Upravna enota Žalec: povprečna mesečna bruto plača je znašala 168.098 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 109-369 SIT. Mesečna bruto plača zaostaja za Slovenijo za 19,7%, mesečna neto plača pa za 16,8%. Občina Braslovče: povprečna mesečna bruto plača je znašala 198.988 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 127.646 SIT. Občina Polzela: povprečna mesečna bruto plača je znašala 145.089 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 96.733 SIT. Občina Prebold: povprečna mesečna bruto plača je znašala 125.252 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 84.379 SIT. Občina Tabor: povprečna mesečna bruto plača je znašala 177.355 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 115.494 SIT. Občina Vransko: povprečna mesečna bruto plača je znašala 175.883 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 113.907 SIT. Občina Žalec: povprečna mesečna bruto plača je znašala 180.668 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 116.486 SIT. KS Vinska gora: Povprečna mesečna bruto plača je znašala 146.500 SIT, povprečna mesečna neto plača pa 97.569 SIT. Savinjski turizem v maju Upravna enota Žalec je pred dnevi pripravila nekaj statističnih informacij o gospodarstvu v Spodnji Savinjski dolini. Med njimi so tudi informacije o gostinstvu in turizmu, ki se nanašajo na letošnji maj. V maju je bilo v Sloveniji 761 nastanitvenih objektov, 27 005 sob in skupaj 68.017 ležišč. Na območju upravne enote Žalec je 7 nastanitvenih objektov, 95 sob in 226 ležišč. Kategoriziram nastanitveni objekti so: hotel, le eno gostišče, trije obrati za prenočevanje in dva kampa. Občina Prebold ima štiri nastanitvene objekte, 30 sob in 60 ležišč, občina Vransko dva nastanitvena objekta, 3 sobe in 20 ležišč, občina Žalec pa en nastanitveni objekt, 62 sob in skupaj 146 ležišč. Po Statističnih informacijah je upravna enota povzela tudi število turistov in turističnih prenočitev. Od 170.522 turistov v Sloveniji jih je bilo maja letos 449 na območju žalske upravne enote, od tega 11 v občini Prebold in 438 v občini Žalec. Od 539-717 turističnih prenočitev pa jih je bilo v občini Prebold 11, v občini Žalec pa 1.234. K. R. EMG d. d. Aškerčeva 4/a, ŽALEC Tel.: 03/712-15-00, faks:'03/712-15-66 RAČUNALNIK IBM PC LASERSKI TISKALNIK CD-RW 4-4-32 INJET BARVNI TISKALNIK APCZAičfTE Iščemo mlade strkovnjake za uvajanje projektov v trgovinah. Prijave na info@miknopls.si i * e-Trgovini: www.mikropis.si 0Đ 99.999 SIT 00 39.999 SIT 00 29.999 SIT OD 19.999 SIT 00 4.250 SIT AVTO HIŠA DAČA, đ.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 ^ GSM: 041 629 093 Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk so priporočamo in so vam zahvaljujemo Veltrag - podjetje z vizijo, znanjem in dobrim delom V Matkah, v kraju pod Mrzlico, Golavo in Homom je kar nekaj uspešnih podjetnikov in podjetij, ki so se uveljavili v ožjem in širšem prostoru in na nek način tudi promovirajo svoj kraj. Da so tod doma pridni in delovni ljudje, je že dolgo znano, tako kot so poznani po organiziranju raznoraznih prireditev in nadvse uspešnih gasilcih veteranih, ki sodijo v sam veteranski vrh v Sloveniji. Gasilski duh je že desetletja prisoten tudi na domačiji Jožeta Vebra, ki je tudi poveljnik Gasilske zveze Prebold. Prav Jože Veber pa je tudi glavni “krivec” za ustanovitev podjetja Veltrag, ki ga že vse od ustanovitve vodi sin Boštjan. Začetki in reference Korenine Veltraga segajo skoraj 30 let nazaj, ko se je Jože Veber odločil za registriranje dopolnilne dejavnosti za področje elektroinšta-lacij in meritev, torej za tisto, za kar se je šolal in bil tudi usposobljen. Vrsto let se je ukvarjal s tem dopolnilnim delom, leta 1993 pa se je odločil za ustanovitev podjetja. Nosilec dejavnosti je’ postal sin Boštjan, ki je končal šolanje in bil pred dilemo ali iti v službo ali postati samostojni podjetnik. Prevladalo je slednje, kar za 20-letnega fanta ni bilo tako enostavno. Ob znanju in pomoči očeta je zadeva stekla in danes je njihovo družinsko podjetje postalo iskan in spoštovan poslovni partner. 0 tem zgovorno govorijo tudi reference o opravljenem delu na raznih objektih na področju Celjske regije in izven nje. V teh letih so opravljali inštalacij- ska dela in meritve v šolah in telovadnicah, poslovnih in stanovanjsakih objektih ter opravili že lepo število javnih razsvetljav. Za njimi so tako uspešno izpeljana dela v novih telovadnicah v Šempetru in Nazarjih ter šolah v Rečici ob Savinji, Nazarjih in v novodograjenem delu OŠ Prebold. Med poslovnimi objekti so na seznamu že opravljenih del Avto Celje-Peguet servis, Gorenje Orodjarna, proizvodna hala v Šeščah, Akvonij Šentjur, Modeteks Laško, Samsung center Maribor, poslovno-stanovanj-ski objekt v Zelenem gaju (46 stanovanj), Stanovanjski objekt POP TV Ljubljana in vrsta individualnih hiš. Javne razsvetljave pa so med drugim delali v Latkovi vasi (4km), pri prodajnem centru Lena Levec in pred Žano Žalec, v Gorenju, Nazarjih, Slovenskih Konjicah in še kje. Podjetje Veltrag je registrirano za več dejavnosti. Osnovo predstavljajo elektroinštaiacije stanovanjskih hiš, poslovnih objektov, šol in meritve jakega in šibkega toka ter strelovodov. Poleg tega opravljajo razna gradbena zemeljska dela z mini bagrom ICH1 ter višinska dela z lastnima avtodvigaloma, ki omogočata delo na višini 12,5 in 18 metrov. Poseben poudarek dajejo montaži oljnih in plinskih gorilnikov ter meritvam le-teh. Kot posebna dejavnost sta tudi zastopstvo in veleprodaja elektromateriala. Skratka, vsa dela, ki jih opravljajo, opravijo sami s svojimi za to usposobljenimi delavci. Novi poslovni prostori Podjetje Veltrag zaposluje 10 električarjev, ki delajo na terenu, za določena dela pa najemajo tudi honorarne delavce. Predvsem zelo dobro sodelujejo sštudentskim servi- som. Njihov delokrog se vsako leto širi in tako je prostora v Matkah začelo primanjkovati. Kot posledica tega je bil nakup poslovnega objekta v Latkovi vasi, ki je bil Izpraznjen po ukinitvi Kmetijstva Latkova vas. Zemljišče z objektom je veliko okrog 6 tisoč kvadratnih metrov. V samem objektu, ki so ga temeljito prenovili, pa je 700 kvadratnih metrov delovnih in poslovnih površin. Del spodnjih prostorov je namenjen za delavnice, garaže in za servis določenih aparatov in naprav. V zgornjih delih stavbe pa so pisarne in nastajajoči lastni inženiring. Podjetje ima v Celju tudi veleprodajno trgovino, ki jo vodi hčerka Alja Veber. Trgovina je v prostorih STC ob carinskem skladišču in je izredno dobro založena. S svojim znanjem in delom pa so od letos dalje prisotni tudi v Srbiji, kjer so v mestu Niš ustanovili hčerinsko podjetje, ki posluje kot trgovina, ingeni-ring in je zastopnik za določene slovenske firme. So namreč edino slovensko podjetje, registrirano v Nišu, na tem področju in pokrivajo velik del Južne Srbije. Podjetje Veltrag ima vizijo, ima načrte, ima delo, ima strokovni kader, je hrabro in zato tudi uspešno. Njihova prizadevanja so usmerjena na vse strani. Kot novost napovedujejo organiziranje stalne dežurne službe za popravilo manjših napak na elektroinštalacijah, ki bo strankam na razpolago 24 ur na dan. Pokrivah naj bi zlasti Savinjsko dolino. Sicer pa so že sedaj lahko vsakdo obme nanje. Dobite jih na številki 03 700 20 00. Radi vam bodo ustregli, svetovali in pomagali. E. P. Rdeča nit $ tem imenom je poimenovan nov tovarniški časopis kolektiva Tekstilne tovarne Prebold, ki je zagledal luč sveta ob letošnjem prazniku tovarne, 15. septembra, ki obeležuje začetek obratovanja najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu. Prihodnje leto bo tovarna praznovala že 160-letni jubilej, na katerega se že nekaj časa pripravljajo. Del teh priprav je tudi omenjeni časopis, ki naj bi izhajal štirikrat letno. Sicer pa je v sistemu obveščanja, poleg izdaje internega časopisa, uvedenih še nekaj novosti, ki naj bi omogočale lažjo1 medsebojno komunikacijo. V podjetju so v vsak obrat postavili mnenjske škatlice z napisom Vaše mnenje šteje, v katere naj bi zaposleni oddajah svoja mnenja v zvezi s podjetjem. Poleg teh škatlic so obnovili tudi oglasne deske, ki naj bi bile z razporeditvijo na štiri dele poslej bolj pregledne in učinkovite. Posebnost v komunikaciji med zaposlenimi in vodstvom pa so govorilne ure pri direktorju. Te bodo vsak prvi petek v mesecu med 13. in 15- uro za vse zaposlene, ki imajo kakršenkoli problem, mnenje ali komentar v zvezi s poslovanjem in organizacijo dela v tovarni. 0 tem podrobno govori prispevek v novem časopisu, ki prinaša še več drugega branja. V rubriki Aktualno je govora o perspektivah in možnostih podjetja, ki zaposluje 577 ljudi. Kljub napovedanem prestrukturiranju, ki naj bi prineslo Uidi odvečno delovno silo, pa so, kot so zapisah, uspeh ohraniti vsa delovna mesta. Velik del prostora v časopisu je posvečen novi celostni grafični podobi blagovne znamke Črna mačka in podjetja Prebold. S 15. septembrom so tako v celoti prenovi-b asortiment izdelkov, prav tako pa tudi grafično podobo embalažnih enot blagovne znamke Črna mačka. O snemanju in vtisih s snemanja za nov asortiman nogavic in promocijski material blagovne znamke govori tudi intervju. D. N. september2001 Informacije PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V SEPTEMBRE 2001 RAZVOJNA AGENCIJA SAVIDJA vas obvešča in vam priporoča: Itiristična zveza SSD na prelomnici Javni razpisi s področja podjetništva in zaposlovanja: • Še vedno aktualni razpisi: • JR za ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v letu 2001; Predmet razpisa je 4.500,000.000 SIT ugodnejših posojil MSP, ki jih razpisuje Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju s poslovnimi bankami po seznamu. Rok za prijavo je do porabe sredstev. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, tel.: 02/234-12-74 ali 02/234-12-72. • JR za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov za poslovne namene, odobrenih po 1. 1. 1999; Predmet razpisa v letu 2001 je subvencioniranje obrestne mere za investicijske kredite za mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP), odobrene po 1. 1. 1999, pri poslovnih bankah s sedežem v Republiki Sloveniji. Rok za prijavo je do porabe sredstev. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, tel.: 02/234-12-74 ali 02/234-12-72. • JR o sofinanciranju dodiplomskega študija podjetništva; Predmet razpisa je sofinanciranje dodiplomskega študija podjetništva, ki je namenjen podjetnikom, ki se izobražujejo na visokih in višješolskih programih na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, kjer potekajo verificirani dodiplomski programi podjetništva. Rok za prijavo je do 28. 9- 2001. Dodatne informacije dobite na sede-• žu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, Dunajska 156, Ljubljana na tel.: 01/589-18-70. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh centra: http://www.psmg.si. • Novi razpisi: • Javni razpis za odobravanje garancij s subvencioniranjem obrestne mere za dolgo- ročne investicijske kredite za mlade podjetnike v letu 2001; predmet razpisa je dodeljevanje garancij za dolgoročne investicijske kredite za mlade podjetnike, s sočasno odobritvijo subvencije nominalne obrestne mere, pri poslovnih bankah s sedežem v Republiki Sloveniji. Skupni znesek namenjen za odobravanje garancij je 300,000.000 SIT, za subvencije odobrene sočasno z garancijo pa 45,000.000 SIT. Rok za prijavo je odprt od objave do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu garancijskega potenciala. Sklad bo v Uradnem listu RS objavil datum, ko bodo sredstva porabljena. Dodatne informacije dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva tel.: 02/234-12-74, 02/234-12-72, 02/234-12-64, E-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si in manfred.lepej@jsmg-sklad.si. • Javni razpis za odobravanje brezobrestnih dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike tehniških smeri v letu 2001; Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) bo neposredno odobraval dolgoročne investicijske kredite mladim podjetnikom, ki so končali najmanj VI. stopnjo šolanja na tehniški smeri (v nadaljevanju: podjetniki tehniških smeri) in planirajo dolgoročno vlaganje v področje tehnično tehnoloških programov. Skupni znesek namenjen za neposredno kreditiranje je 100,000.000 SIT. Neposredni investicijski krediti so brezobrestni. Rok za prijavo je odprt od objave do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu. Sklad bo v Uradnem listu RS objavil datum, ko bodo sredstva porabljena. Dodatne informacije dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, tel.: 02/234-12-74, 02/234-12-72, 02/234-12-64, E-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si in manfred.lepej@jsmg-sklad.si. • Javni razpis za vključevanje podjetij v projekt: “spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20 ključev”; predmet razpisa je izbor tretje skupine do 20 podjetij za vključitev v projekt: “Spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20 ključev”. Cilj projekta je podpora podjetjem pri sistematičnem prenosu znanja in uvajanju sistemov stalnih izboljšav, z uporabo svetovno priznane metode “20 ključev”, avtorja hvao Kobayashia. V projekt bo v obdobju 2000-2003 postopoma vključenih 60 ■ slovenskih podjetij iz vseh panog. Prijave morajo biti dostavljene do vključno 2. 10. 2001, (poštni žig 1. 10. 2001 ah oddane v vložišče MG 2. 10. 2001 do 12. ure). Dodatne informacije: Vsak delovni dan od 9- do 10. ure na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, tel: 01/478-32-67, faks: 01/478-32-62, kontaktna oseba: Simona Hočevar, e-mail: Simona.Hocevar@gov.si Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.gov.si/mg/ oziroma na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Javni razpisi za področje kmetijstva: • JR za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod; Predmet razpisa je podpora ki se bo dodeljevala za napravo nasadov jagod in sicer za nasade, posajene v letu 2001. Rok za prijavo je do 1. 10. 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana ah na Kmetijsko svetovalno službo v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh Ministrstva: www.gov.si/mkgp/. • JR za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov; Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Rok za prijavo je do 1. 10. 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska l60, 1000 Ljubljana ah na Kmetijsko svetovalno službo v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh: http://www.gov.si/mkgp/. • JR za dodelitev podpore za izvedeno obnovo vinogradov; Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo vinogradov, prvo fazo obnove, podsajevanje vinogradov, posaditev matičnjaka stopnje selekcije BAZA. Rok za prijavo je do 1. 10. 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Bunajska l60, 1000 Ljubljana ah na Kmetijski svetovalni službi v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh Ministrstva: http://www.rdf-sklad.si. • JR za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje prestrukturiranja in prenovo kmetijske proizvodnje; Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in jamstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javnega sklada upravičencem (fizične osebe in zadruge) za posamezne namene. Roki za prijavo so za različne namene in sicer 15.9- 2001 in 31-3- 2002. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, tel.: 01/836-19-53 (Franc Florjančič). OSTALE INFORMACIJE • Regionalni razvojni program; Regionalna razvojna agencija Celje je v poletnem času na podlagi pripomb, ki smo jih posredovah iz posameznih območnih partnerstev v regiji, izdelala končni dokument Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, ki bo v jesenskem obdobju obravnavan na občinskih svetih vseh občin. Dokument je na vpogled na sedežih občin in na Razvojni agenciji Savinja, tako da lahko s svojimi pripombami, predvsem pa s predstavitvijo vaših razvojnih idej še prispevate k njegovi dopolnitvi; • Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okohce • Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in dragih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše dohne. • Certifikat kakovosti ISO 9000; vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si žehte pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Uhca Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent). Email: podjetniški.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske dohne ( 03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. Danica Jezovšek-Korent Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline se močno majejo temelji. Po zadnji seji upravnega odbora, ki je bila v turistični brunarici v Braslovčah, ostaja namreč brez predsednice in obeh podpredsednikov, ob tem pa tudi brez prave podpore župana občine Žalec Lojzeta Posedela, ki se zavzema za ustanovitev Turistične zveze občine Žalec. Na seji v Braslovčah, katere so se udeležili tudi župani občin Žalec, Braslovče in Polzela ter zastopniki županov preostalih občin, je bilo med dragim govora o vključitvi v evropsko kolesarsko omrežje. Poročilo o teh aktivnostih je podal strokovni delavec TZSSD Janez Kroflič. V razpravi je župan Lojze Posedel povedal, da občina Žalec v tem trenutku še ni pripravljena podpreti te akcije in se vanjo ne bo vključila, ker zadeva še ni zrela za realizacijo, Evropi pa se žehjo predstaviti dostojno in dosledno pripravljeni. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar je v zvezi s tem poudaril, da mora za projektom obstajati poslovni interes. Jurij Matjaž pa je izpostavil vprašanje, kako kolesarje “zvabiti” z glavne ceste in jim ponuditi dobrote naših gostiln. Na osnovi teh razprav so spre j eh sklep, da se letos projekt še ne izpelje, ampak se pripravijo vse podrobnosti v zvezi z vključitvijo v evropsko kolesarsko omrežje. Strokovni delavec pa ima nalogo izdelati osnutek projekta in ga poslati vsem turističnim društvom oziroma članom upravnega odbora TZSSD. V nadaljevanju seje so govorih o promocijskih aktivnostih. Strokovni delavec TZSSD je predstavil aktivnosti za pripravo panoramske table Spodnje Savinjske dohne in zbranim pokazal njen osnutek. Govorih so še o povabilu Turistične zveze Slovenije za sodelovanje na enodnevni predstavitvi turističnih spominkov in promocijskega materiala na MOS-u v Celju in o ponudbi ene od domačih tiskarn za izdelavo vrečk s turističnimi motivi. V razpravi je župan Posedel povedal, da žalska občina v projekt panoramske table ne gre, polzelski župan Žnidar se je strinjal, da še ni dozorel čas za postavitev panoramske table. Predsednica TD Šempeter Metka Vočko je dejala, da je potrebno najprej postoriti osnovne stvari. Na seji so razpravljali tudi o predlogu, da bi bila podehtev priznanj akcije “Moja dežela urejena in gostoljubna”, v primera, da bi Žalec, Polzela ah Braslovče prišli v ožji krog izbora, nekje na območju Spodnje Savinjske dohne. Župan Braslovč Duško Goričar se je izrekel proti temu predlogu, ker bi po njegovem bilo glede na vložek premalo učinka, pri tem ga je podprl tudi žalski župan. Po sklepu upravnega odbora predlog ni bil sprejet. V nadaljevanju seje je Danica Jezovšek-Korent z Razvojne agencije Savinja predstavila projekt “Razvoj podeželja”, ki je sofinanciran s sredstvi PHARE in ga izvaja RA Savinja s partnerji s Kozjansko-Obsoteljskega območja. Povedala je, da je bil precej vehk odziv na izobraževalna modula Ekološko kmetovanje in. Turizem na kmetiji, ki bosta zato potekala v Žalcu. Janko Kač iz podjetja IZVIR, d.o.o., pa je predstavil še izobraževalni projekt GIZ-R TEAM-a Oblikovanje in trženje turističnih produktov podeželja, ki je brezplačno, in povabil vse zainteresirane, da se tega izobraževanja udeležijo. Seja se je končala z že omenjenimi odstopi. Najprej je z mesta predsednice TZSSD odstopila Ivica Čretnik, ki sicer še naprej ostaja v upravnem odbora, mesto predsedovanja pa je prepustila podpredsednikoma UO TZSSD Lojzetu Posedelu in Juriju Matjažu. Posedel in Matjaž tega nista bila pripravljena sprejeti in sta odstopila z mesta podpredsednikov. Jurij Matjaž še naprej ostaja član UO TZSSD, župan Posedel pa ne želi biti niti član upravnega odbora. Ker na seji ni bil izvoljen nov predsednik, so sprejeh sklep, da se do konca oktobra skliče posamezne člane UO, s katerimi se dogovori, kako naprej, hkrati pa se pripravi finančno poročilo in poročilo o delu TZSSD, ki bo podano na prvi naslednji seji oziroma skupščini TZSSD. D. Naraglav SERVIS BELE TEHNIKE f ter ~ SERVIS V IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV *• - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV '4\. SI PRO do°- t STANOVANJSKO PODJETJE fcAFIK£nÄ1 %' jß 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 ISO 9001 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu septembra 2001 povečale za 0,36 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu septembra 2001 14.653,34 SIT in je 304,43 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.609,70 SIT, na Polzeh pa 15.112,38 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu septembru 2001 povečale za 0,36 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 965,63 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu septembru znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem avgustom. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 19. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ah ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 712 13 61 - (upravniki) 712 13 63 - TAJNIŠTVO 712 13 64 - FARS 712 13 62 - BLAGAJNA 712 13 76 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure m stranke na DE Vodovod IN JA IZDAJO SOG LASU SO: ponedeljek od S. do 12. ure, sreda od 11. do 1$. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke september2001 Ob predlogu sprememb Ustave RS V debati o nujnih spremembah Ustave RS se je ZLSD pridružila in izpostavila, da odprtost za začetek razprave ne pomeni vnaprejšnjega soglasja o vseh predlaganih rešitvah, da pa je pripravljena iskati najmanjši skupni imenovalec, da se najdejo rešitve za 2/3 soglasja in da pričakuje skupno in korektno razpravo, saj je vnaprejšnje politiziranje slaba popotnica. V parlamentarni proceduri sta (zaenkrat) dva predloga ustavnih sprememb, in sicer predlog skupine poslancev z dne 5. februarja 1999 glede 143. člena o regionalni samoupravi (-takrat prvopodpisani je bil dr. Ciril Ribičič) in predlog vlade z dne 26. julija 2001. ZLSD ima svoje predloge, ki jih bo na demokratični način poizkušala uveljaviti. V skladu s programom stranke pa se najpomembnejše spremembe nanašajo na 140. in 143. člen ustave, ki govori o lokalni samoupravi. S tem povezan je tudi 121. člen o nalogah upravnih organov. Prav te ustavne spremembe bodo namreč omogočile regionalizem in decentralizacijo, na kar opozarjamo že nekaj let, kljub temu pa je stanje na tem področju porazno (zadnjih deset let le organizacijski ukrepi). Spremembe ustave morajo tako omogočiti ustanovitev pokrajin, ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov zagotovitev pokrajinam potreben obseg in pristojnosti ter finančne vire za štiri sklope nalog (lokalne zadeve širšega pomena, zadeve regionalnega pomena, prenesene naloge iz državnih pristojnosti in prenesene naloge iz občinskih pristojnosti). Ob tem je Potrč poudaril, da so pomembne predvsem pristojnosti in ne organiziranost regij. Ne želimo, da se ponovijo napake iz ustanavljanja občin. V tem smislu je bil dopolnjen tudi statut stranke, in sicer v točkah, ki opredeljujejo pokrajinsko organiziranost. Že pred kongresom smo izvolili predstavnika pokrajine v predsedstvo ZLSD. V tej pokrajini je to Srečko Meh, župan Občine Velenje. V mesecu oktobru pa se morajo formirati pokrajinski odbori v sestavi, ki jo določa statut. Tako so v tem pokrajinskem odboru: koordinator, predsedniki Območnih organizacij ZLSD, župani, podžupani, načelniki UE na teritoriju regije. Vključijo se lahko ostali visoki predstavniki državnih funkcij, poslanskih skupin, svetniških skupin. Menimo, da bomo s tako sestavo lahko ustrezno pripravili izhodišča za svoj pogled na organiziranost in delovanje pokrajine. ZLSD VOLK SAMOTAR Ni še dolgo tega, ko smo lahko v tiskanih medijih prebirali komentarje in ocene, da našo stranko zopet pretresajo notranja nesoglasja zaradi bolezni našega člana, prometnega ministra. Mediji so stvar napihovali in napihnili do te mere, da je začelo naše članstvo resno dvomiti o tem, ah naj še vztrajamo v koaliciji ali pa naj preprosto odidemo na svojo samotarsko pot. Če ne bi bila modrost našega predsednika in vodstva stranke tako daljnovidna, bi res kaj kmalu lahko postali kot volkovi samotarji in tulili v polno luno. Naša samotarska pot mora postati zgodovina. Res je, da marsikateri skušajo sejati razdor v stranki in ob tem spretno izkoriščajo medije, vendar so se SLS SKD in njeni člani v letih svojega političnega delovanja naučili ne nasedati provokacijam s strani nasprotnikov. Mnogo si jih želi (žal tudi med našimi vrstami), da bi medijsko zdraharstvo postalo kost, na kateri bi si eni brusih zobe, drugi pa bi z odvetniki služih vehke denarje. Tega veselja jim v naši stranki ne bomo pustih. Geslo SLS SKD, da je v slogi moč, je naš ponos, saj zaupanje vohvcev črpamo prav iz tega. Iz prepričanja, da smo še vedno enotna družina, ki si med seboj zaupa in svojo prihodnost gradi v dobro vseh ljudi, pa najsi gre za koalicijo takšne ali SLS «SKD Slovenska ljudska stranka drugačne vrste. Samotarskih izletov in poti si naša stranka ne sme in ne more več privoščiti, če hoče dejavno in pošteno sodelovati v dobro vseh. Strankarske aktivnosti v naši regiji potekajo dogovorno. Z regijskim koordinatorjem za Spodnjo Savinjsko dolino, gospodom Marjanom Severjem, se regija znova oblikuje kot homogena skupnost, ki ve, kaj hoče. Tako trenutno tečejo priprave na tabor SLS SKD, ki bo v mesecu oktobru v Celju, hkrati pa tudi na regijsko posvetovanje s Kmetijsko gospodarsko zbornico in občani vseh spodnjesavinjskih občin. Na posvetovanju naj bi se razjasnili nakopičeni problemi kmetijstva. Ne smemo pozabiti, da je Spodnja Savinjska dohna še vedno pretežno agrarna dohna, kar ji daje tudi svojevrsten pečat. Leto pred volitvami je čas umazanih igric in spletk. Kljub mnogim poskusom medijskega diskreditiranja na takšne provokacije v naši stranki ne bomo odgovarjali, še manj pa prah umazano perilo in tulih v luno kot volkovi samotarji. Mi raje dejavno in enakopravno sodelujemo z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati z nami in se ne gredo zakulisnih igric in intrig. Ivan Jošt Za naše vnuke in pravnuke gre Območni odbor DeSUS, ki deluje na celotnem območju bivše občine Žalec, je na svoji seji sprejel naslednje sklepe: da je zaskrbljen zaradi naraščanja narkomanije v naši dohni, zlasti ob smrtnih primerih v Celju in Velenju; da je v Žalcu ustanovljenih cela vrsta institucij, društev in delavnic za borbo proti* drogam, vendar pravih rezultatov še ni; da si med vsemi župani v naši dohni, župan občine Žalec g. Lojze Posedel najbolj prizadeva za urejanje te akutne problematike. In kje je mesto in položaj naše starejše populacije, saj nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja in se bo dogajalo z našimi vnuki in pravnuki. Spričo prezaposlenosti njihovih staršev smo torej mi tisti, ki lahko usodno vplivamo nanje, ker nam jih v pretežni meri zaupajo. Za naše obveščanje je januarja 2001 izšel kot priloga lokalnega časopisa bilten “Ne -drogam”, na katerega smo že pozabili, vendar bi bilo prav, da bi ga ponovno prebrali, kajti nam bo pri naših prizadevanjih prišel še kako prav. Kako deluje dnevni center Želva, mi je povedala psihologinja ga. Natalija Zupančič. Ustanovljen je bil na pobudo in ob znatni finančni pomoči Občine Žalec v začetku letošnjega leta, ki od marca deluje v prostorih na Levstikovi 15 v Žalcu (bivša notarjeva pisarna). Tako imajo uživalci drog svojo prostor, kjer se varno počutijo, da v varnem in sprejemljivem okolju zase izberejo način DeSUS življenja, ki ga v tistem trenutku zmorejo. Dejstvo je namreč, da ga že danes obiskuje do 45 mladostnikov. Tovrstni centri so v Sloveniji le trije, medtem ko drugod o tem šele razmišljajo. Ravnatelj I. osnovne šole Žalec g. Adi Vidmajer mi je zaupal, da je njihova šola s svojimi strokovnimi sodelavci že v veliki meri uspela pritegniti k reševanju te problematike . večino staršev višjih razredov, vendar jim staršev problematičnih otrok ni uspelo pritegniti k sodelovanju. Trdi namreč, če ni prisotna želja staršev in seveda tudi njihovih starih staršev, tudi uspeha ne moremo pričakovati. V naši stranki ne razumemo akcij oziroma gonje proti županu občine Žalec g. Lojzefu Posedelu, zlasti pa ne trošenje letakov nerazumljive vsebine, nad čemer se naši krajani močno zgražajo. Vsi, ki spremljamo prizadevanje našega župana za razreševanje teh problemov, lahko trdimo, da je doslej napravil vse, kar je bilo v njegovi moči. Vse institucije, društva in delavnice ter Odbor za dvig varnostne kulture pozivamo, da bolj smelo kot doslej, nadaljujejo s svojim družbeno-koristnim delom. Pri vseh teh naporih bi morala odigrati svojo vlogo tudi društva upokojencev ter njihova Zveza, in sicer v vlogi tolmača ter realnega prikazovanja te ‘problematike svojemu članstvu. V prvi vrsti pa smo dolžni starši in stari starši storiti vse, da bodo naši otroci pravočasno poučeni o škodljivosti drog ter posledicah, ki nastopijo. Rado Rotar LDS Liberalna demokracija Slovenije Obisk vršilca dolžnosti generalnega sekretarja LDS v Žalcu “POLITIKA ? MA, KAJ ME BRIGA” Članke, ki jih politične stranke objavljamo, v Utripu, je treba oddati vsako tretjo sredo v mesecu. Meni to ne uspeva ravno najbolje, saj vedno zamujam kakšen dan. To ni ravno odlika s katero bi se človek ponašal. Včasih pa pride prav saj dogodki v zadnjem trenutku narekujejo temo o kateri bi pisal. Tako je ravno v sredo 19- 9- 01, ko bi članek moral biti oddan župan Lojze Posedel sklical sejo o aktualnih vprašanjih v občini, na katero je povabil vse predstavnike političnih strank in vodje svetniških skupin. Govoril je o problemih s katerimi se sooča občina pri izvajanju nalog, ki jih je sprejel svet v preteklem obdobju, kot so: izgradnja nove glasbene šole v Žalcu, rekonstrukcija ceste skozi Šempeter, problem parkirnih prostorov v Bevkovi ulici,težave pri ustanavljnju javnega zavoda na področju kulture, izgradnjo novega bencinskega servisa v Žalcu, in nekaterih bolj ah manj prijetnih zadevali, ki jih ni soditi, ampak obžalovati. Toliko za uvod. Tema tega članka se nanaša na zgornji naslov. Na omenjenem sestanku je župan spregovoril tudi o nezanimanju občanov pri sodelovanju in sooblikovanju skupnih potreb ter razvoja kraja. Dogaja se namreč, da projekti npr. izgradnja prepotrebnih stanovanjskih enot, ki jih je potrdil svet občine in ki so bili razgrnjeni v javno obravnavo občani preprosto prezrejo. Problem nastane, ko v njihovo soseščino prihrumijo gradbeni stroji in se začno pripravljalna dela. Vendar je tedaj prepozno ur Sl Nova Slovenija Krščanska ljudske stranka za kakeršnokoli negodovanje. Namen predstavitve projektov v javno obravnavo je ravno tisti instrument, ki občanom omogoča sooblikovanje prostora v katerem živijo. Z svojimi predlogi in kritikami tako neposredno vplivajo na politiko, ki mora upoštevati njihove želje. Politika? “Ma, kaj me briga” ni samo problem občanov v naši občini amapak celotne države. Odraža se v postopnem večanju volilne neudeležbe in ravnodušnosti ljudi do lastne usode.Ni jim mar kaj vladajoča koalicija počne z davkoplačevalskim denarjem, ki ga pobere iz njihovih žepov. Ni jim mar, da nekateri bajno a nezakonito bogatijo. Ni jim mar, da tranzicija kot milne mehurčke razblinja njihove žulje in odrekanja, da lahko peščica ljudi lagodno živi. Ni jim mar kako se bodo lastninile banke in zavarovalnice, ki so bile sanirane z davkoplačevalskim denarjem na račun gospodarstva in kvalitete njihovega življenja. Ni jim mar, če mladi “sposobni“ dr. Robert Golob prodaja višek električne energije pod proizvodno ceno in povzroči izpad prihodkov v državno blagajno v višini 80 mio. nemških mark letno. Malodušnost ljudi do vsega naštetega se in se bo še bolj odražala v njihovih denarnicah in življenskem standardu.Vendar, ko bodo to ugotovili, bo žal prepozno. Saj veste, po toči zvoniti je prepozno. 00 N.Si predsednik: Drago Podgorelec Na povabilo regijskega koordinatorja LDS Gregorja Vovk Petrovskega je v sredo 19-septembra prišel na delovni obisk v Žalec vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Liberalne demokracije Slovenije gospod Bogdan Biščak. Poleg predsednika, podpredsednika in sekretarja LDS 00 Žalec so se sestanka udeležili tudi predsedniki in sekretarji kar 25-tih občinskih odborov LDS iz bližnje in daljne okolfce Žalca iz Spodnje Štajerske. Med udeleženci je bil tudi poslanec Državnega zbora RS Milan Kopušar in hkrati tudi župan občine Šoštanj, župan občine Kozje, podžupana mestnih občin Celja in Velenja in številni direktorji in občinski svetniki. Gospodu Biščaku so se predstavili vsi Občinski odbori LDS s svojimi številnimi dejavnostmi v prvi polovici leta, programom in nadaljnem delu ter z že evidentiranimi kandidati. Poudarek pa je bil predvsem na aktualnih dogodkih in seveda delovanju stranke na državnem in lokalnem nivoju. Vršilec dolžnosti je- predstavil določene novosti v delovanju stranke. Prav tako je beseda tekla o delovanju koalicije, delu vlade in državnega zbora, delovanju stranke in njene organiziranosti v naprej. Bogdan Biščak je bil zelo zadovoljen s samim obiskom in delovanjem posameznih občinskih odborov. K. K. Kako umira razum Ustavila se je misel, ustavil se je dih, čas; da, celo srce je prenehalo biti za nekaj-tre-nutkov. Leden znoj, občutek groze in strahu, prepleten z nepopisnim sočutjem do tistih, ki so v tistem trenutku na mestu, kjer življenja ugašajo,, kakor sveče v vetru. Nekako tako sem doživel sliko, ki je obšla svet 11. septembra 2001. Dan, ki ga je skupščina Združenih narodov imenovala dan miru, pa je kljub temu prinesel toliko nasilja in nerazumne grobosti. Je mar to začetek apokalipse 21. stoletja? Se je mar na tem mestu združila vsa tista negativna energija, ki z najbolj sprijeno zverinsko podobo uravnava prevlado zla, nenasitne ^tmpirske žeje po krvi in zahrbtnih dejanjih strahopetnosti? Zgodovina je že pokazala, da je bilo vedno dovolj strahopetcev, krvnikov ih zahrbtnih junakov, vendar v času, v katerem živimo, le težko dojamem dejanja takšnih razsežnosti. Mesečeva temna stran se je pustila videti, pa čeprav le za trenutek, iztrgan iz časa večnosti. Že nekajkrat sem na tem mestu omenjal domoljubje, ljubezen do svoje države in še posebej ljubezen do domovine. Uidi to sem dejal, da je aktualna oblast potrebna stalne kritike in nadzora, kajti politična higiena narekuje takšno početje. Vendar, vse to so vrednote, dokler jih uresničujemo po demokratični poti. Trenutek, ko se kaplja prelije čez rob, ko se pojavi nasilje, ko dialog izgubi svojo težo in nastopi argument trenutne modi, ie t0 |er(>r, hi temelji na ustrahovanju. Ustrahovanje pa je stanje, kjer grožnji podrejen razum ni več sposoben suvereno obvladovati lastnega vira razsojanja. Na tej točki nastane možganski vihar, katerega posledice so praviloma negativna dejanja. Človeštvo je bilo že dostikrat priča takšnim dejanjem, a žal nauka, ne samo o nesmislu, temveč tudi o zločinskosti, v celoti še ni dojelo. Vedno se najdejo izrodki, Les fleurs du Mal - Cvetje zla (po Ch. Baudelaire-u), ki omadežujejo podobo človeške vrste in podkrepijo pravilo z izjemo. Te izjeme pišejo zgodovino s krvjo, grozo, napuhom in fanatizmom. SDS Posledice takšnega početja so zmeraj širokih razsežnosti. Zgražanje in obsojanje je le prva reakcija, ki se sproži v naših čustvih. Vihar čustev pa se slej ko prej umiri in potrebno je dejanja dojeti, sprejeti in s posledicami živeti naprej. Krščanstvo nas sicer uči odpuščati, vendar težko verjamem, da je vsakdo sposoben tega. Povsod so omejitve, katerim se ne da stalno zviševati praga. Na tej točki vidim umirati razum, razsodnost, ki ostaja le še navidezna, kot meglica nad reko v ranem jesenska jutru. Svet, ki je obnemel ob dogodku 11. septembra, bi poslej moral sprevideti krizo razuma in stanja duha. Vsako, še tako majhno dejanje nasilja je zlo, ki se kopiči in uničuje podobo človeštva, Ostaja nam zelo malo časa, ko je možnost brzdanja razvrata in razsula še odprta. Utkaj bi rad izpostavil nenehno zaletavost in vsiljevanje samo ene “resnice", katera v zrcalu zgodovine odseva podobna kruta dejanja. Ta so za majhne narode pomenila morda še hujše zlo. Prvi viharji čustev so se polegli, ustrahovani so obmolknili, ostala pa so dejstva, pred katerimi se ne smemo slepiti. Nov rod, kateremu pripadamo, smo s svojim potomstvom dolžni končno sprejeti podobo obeh strani Meseca in graditi svet spoštovanja, ljubezni in blaginje. Dovoliti moramo dejstvom, da izbrišejo sence takšnih in drugačnih “resnic”. Nekje sem že zapisal, da “resnica ni atribut lastnine", kar pomeni, da ima vsak posameznik le svojo razlago o določeni temi, torej mnenje oz. stališče. Resnica je podoba stanja, ki je nad razumom in biva v Spoznanju; že zaradi tega je ne gre izkrivljati. Razum pa ostaja tu, pri nas, in voljan je nege in urjenja v neskončne razsežnosti. Le usmeriti ga je potrebno in že deluje. Usmerimo ga torej v smer, kjer bo živel v vsem svojem žaru in osrečeval nas in tiste, ki bodo z upanjem prišli za nami. Za 00 SDS Žalec zapisal: Januš Rasiewicz Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. september2001 Po DOLINI Histeria mode odslej tudi v Žalcu Modne histerije doslej v Žalcu nismo bih vajeni, sicer pa so se tudi Savinjčani po modne domislice odpravljali v našo prestolnico ah tujino. Od prejšnjega petka pa mesto vsaj na tem področju stopa v korak tako z Ljubljano kot tujino. Le dan pozneje kot v Ljubljani je bila v prenovljeni etaži blagovnice Savinjka odprta nova trgovina Histeria mode, ki na Slovenskem uvaja nov prodajni program svetovno znane modne hiše H&M. Odprtje trgovine je bilo temu primerno živahno. Igrala je skupina Tabu, znani ljubljanski frizer Kristjan je strankam svetoval glede pričesk, mladi so si lahko poslikali nohte, mnogi pa so dobili svoj prvi tatu, seveda le tak, ki ga je mogoče odstraniti, kot zahtevajo trenutne modne smernice. Pred odprtjem nove trgovine je vodstvo SM' Savinjske trgovske družbe in Emone blagovnega centra pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je predstavilo razloge za uvedbo novega prodajnega programa na Slovenskem. Iz Emone blagovnega centra sta se novinarske konference udeležila predsednik uprave Darko Penezič in član uprave Nikola Šmaj-gert, iz SM Savinjske trgovske družbe pa predsednik uprave Danijel Breko in član uprave Rajko Zadravec. SM Savinjska trgovska družba izhaja iz trgovskega podjetja Magazin Žalec, ustanovljena je bila leta 1952. Aprila leta 1992 se je preoblikovala v d.o.o. v družbeni lastnini in dobila sedanje ime. Marca 1996 pa je bilo izvedeno lastninsko preoblikovanje. Danes je vrednost njenega osnovnega kapitala 411.250.000 SIT, lani pa je znašala 2.389.182.000 SIT. Trenutno je v delniški družbi 142 zaposlenih, obsega 11 enot, od tega 4 blagovnice. Večinski lastnik družbe je z 51,06% Emona blagovni center, d.d., Ljubljana, delavci, upokojenci in bivši zaposleni imajo 8%, ostalo pa je v lasti kapitalske družbe PIZ, Slovenske odškodninske družbe, Atene 1. sklada ter SM trgovine, d.d., in SM Savinjske. - In zakaj je SM Savinjska trgovska družba pristopila k uvedbi novega prodajnega programa svetovno znane modne hiše H&M? Predsednik uprave Danijel Breko je o tem povedal: “Zasledovanje cilja donosnejše- ga poslovanja je vodilo k odločitvi za pristop k investicijskim vlaganjem in posodobitvam prodajnih prostorov. V prenovljenih prostorih blagovnice Savinjka smo s skupnimi napori z našim strateškim partnerjem in večinskim lastnikom Emono blagovnim centrom pridobili ponudbo modnih oblačil, kakršne v tem trenutku ni moč dobiti nikjer drugje v Sloveniji kot v EBC na Rudniku v Ljubljani in Savinjski v Žalcu. Evropske modne novosti sicer prihajajo k nam z nekajmesečnimi zamudami oziroma se del modno usmerjenih kupcev oblačil, zlasti mladih, še vedno odloča za nakupe pri naših severnih sosedih. Ta spoznanja in ugotovitve so bile vodilo za odločitev o smotrnosti uvedbe novega prodaj- nega programa v našem podjetju. Glede na lokacijo poslovalnice Savinjka in omejenost kupne moči v kraju, kjer se ta nahaja, so naše ponudbene aktivnosti usmerjene v bližnja večja mesta, kjer konkurenca ne more parirati naši ponudbi visoke modne kvalitete ob ustrezni nizki ceni. Poudariti velja, da želimo sočasno s pozicioniranjem prostora pridobiti tudi ciljne skupine, ki iščejo modne artikle, katere je moč videti v naši novo opremljeni blagovnici. V njej nudimo tudi cenovno in modno ponudbo čevljev pod blagovno znamko La Scarpa trgovske hiše PAMI iz Nove Gorice. Poleg zasledovanja rezultata v smislu učinkov na dobičku je namen uprave v konceptu dolgoročne poslovne strategije obdržati nivo slovesa podjetja SM Savinjska trgovska družba ter s tem še nadalje zadovoljivo oskrbovati naše cenjene kupce in obdržati primat osnovnega oskrbovalca v občinah žalske regije.” Modna hiša H&M je bila ustanovljena leta 1947 na Švedskem. Danes ima organizirano lastno prodajno mrežo v 14 državah, kjer ima kar 730 trgovin. Lastnih tovarn nima, sodeluje pa s približno 900 dobavitelji. Skupaj zaposluje kar 30.000 delavcev, njen letni promet pa je lani znašal 35,8 milijarde SEK, kar predstavlja 400 milijonov prodanih izdelkov. 70 oblikovalcev skrbi za to, da oblačila ter njihovi kroji in materiah sledijo najnovejšim modnim zapovedim. Filozofija Histeria mode povzema filozofijo H&M: Ponuditi najnovejšo modo in najboljšo kakovost po najboljših cenah. Modna hiša ima tudi zelo razvit sistem kontrole kakovosti izdelkov. Njen koncept zahteva, da pri izdelavi niso uporabljene okolju škodljive kemikalije in druge strupene snovi, prav tako pa zahteva, da so izdelki narejeni v varnih in zdravih delovnih okoljih. Poleg nadzora kakovosti pri dobaviteljih opravijo še končno kontrolo kakovosti pred odvozom v trgovine. Blagovne znamke oblačil za mlade (Rocky, linija Young - DIVIDED), ženske (Hennes, L.O.G.G., Clothes, Mama, BiB) in za moške (L.O.G.G., L.O.G.G. SPORT, Clothes men, Cornwell) so zdaj na voljo tudi v Žalcu (ob sobotah bo trgovina odprta do 17. ure). Prvi trgovini Histeria mode pa ne bosta edini, saj razvojni načrti predvidevajo razvoj maloprodaje, strateške povezave, uvajanje novih programov in nadaljnjo širitev maloprodaje v Sloveniji. K R Na tiskovni konferenci (od leve proti desni): Nikola Šmajgert, Danijel Brčko, Alaša Brave, darko Penezič in Rajko Zadravec. Savinjka je nekoliko spremenila tudi zunanja podobo. Pred njo seje ob odprtju nove trgovine zabavalo veliko ljudi, ki so prisluhnili skupini Tabu. Žensko podjetništvo- Mostovi sodelovanja V okviru tretje mednarodne konference o ženskem podjetništvu - Mostovi sodelovanja na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek-Korent predstavila rezultate ankete “Ali ima podjetništvo spol”. Anketo so izvedle tri udeleženke usposabljanja Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo za promotorke ženskega podjetništva iz naše regije (Selma Filipančič, Marija Serdoner -Lavrenčič in Danica Jezovšek -Korent). Anketo so izvedle v mesecu juliju letos s pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije -OZ Celje in Velenje, Območnih obrtnih zbornic Celje, Žalec, Mozirje, Šentjur, Laško, Velenje in Slovenske Konjice, predvsem pa v sodelovanju s Sekcijo podjetnic Celjske regije. O tem, zakaj sploh vprašanje “Ah ima podjetništvo spol” in kakšen je bil namen ankete, je Danica Jezovšek-Korent povedala: “Več kot 50 % svetovnega prebivalstva predstavljajo ženske. Povsod po svetu ženska podjetja predstavljajo med četrtino in tretjino poslov- ne populacije, zato Evropa načrtno namenja finančna sredstva za vzpodbujanje tega segmenta podjetništva. Kaj pa mi: ali spodbude sploh potrebujemo in/ali želimo, kam jih usmerjati? Z anketo smo promotorke poskušale priti do mnenja, katera področja podjetništva spodbujati, katere posebne probleme reševati oziroma ah sploh spodbujati razvoj ženskega podjetništva. Vprašalnik je bil poslan na več kot 2.800 naslovov, namenjen pa je bil tako moškim - podjetnikom kot ženskam -podjetnicam, da bi pridobili čim širši krog mnenj. Čeprav je v roku prispelo le 39 odgovorov, kar deloma res lahko pripišemo dopustniškemu čafu, še bolj pa je verjetno, da je zaradi omenjanja spola pri velikem številu moških podjetnikov anketa hitro romala v koš. Tudi to je lahko dober razlog, da vzpodbujamo poklicno uveljavljanje žensk v Savinjski regiji.” In kakšni so bili rezultati ankete? "Podrobnejšo predstavitev rezultatov ankete, ki je bila podana na konferenci, lahko strnemo v nekaj dejstev: - Odgovorile so predvsem ženske (več kot 87% vseh anketiranih, ki so odgovorih na anketo, je žensk). - Zanimiva poslovna priložnost, poslovni izziv je bila najpogostejša vzpodbuda za ustanovitev podjetja (57%), izguba službe pa je drugi najpogostejši razlog za sprejem odločitve, da so vprašani poštah podjetniki oziroma podjetnice (24%). - Na administrativne ovire je pri ustanavljanju podjetja naletelo 23% anketiranih, predolg postopek od ideje do začetka poslovanja je motil 18% anketi-'ranih, zakonodajne ovire 12% anketiranih, kar 47% anketiranih pa je navedlo druge ovire, na katere so naleteli/e pri ustanavljanju podjetja, med katerimi daleč prevladuje pomanjkanje začetnega kapitala. - Informacije in pomoč pri ustanavljanju so anketirani podjetniki najpogosteje dobih na občini (pred delitvijo pristojnosti med občino in državno upravo) ah na upravni enoti (24 oziroma 20%), zaostaja pa svetovanje s strani svetovalnih podjetij, predvsem pa svetovanje s strani lokalnih podjetniških centrov, ki se porajajo šele v zadnjih letih. Dokaj pogost je tudi odgovor, da so se podjetniki znašli sami in poiskali “zveze in poznanstva”, kar je sicer dokaz nujne podjetniške samoiniciativnosti, seveda pa perspektivno v pogojih razvite podjetniške kulture ne more bih eden od prevladujočih načinov ustanavljanja podjetja. - Ko podjetniki še poslujejo, je njihov najpogostejši problem pomanjkanje ugodne finančne podpore (skoraj 22 %) in finančna nedisciplina (tudi skoraj 22%), sledi nelojalna konkurenca v obliki dela na čmo (preko 17 % anketiranih), slaba kupna moč (skoraj 10% anketiranih), težave pri iskanju ustreznih kadrov (skoraj 9 %) in drugi problemi. - Kar 56% bi jih želelo imeti pomoč v gospodinjstvu, manj pa so zainteresirani za druge obhke pomoči pri organiziranju družinskega življenja (ustrezna organiziranost otroškega varstva, pomoč odraščajočim otrokom, pomoč invalidni osebi v družini, pomoč ostarelemu svojcu ipd.). - Skoraj 80% anketiranih je prepričanih, da bi moral biti podjetnik deležen davčnih olajšav, kadar mora zaradi svoje delovne angažiranosti posebej plačevati storitve iz predhodne alineje, ker jih ne more poiskati v okviru obstoječih javnih služb; pri tem je potrebno tudi opozoriti, da bi tovrstne službe, organizirane kot podjetja v privati^ lasti, seveda spet zagotavljale nova delovna mesta. 1$. tabor mladih planincev Dovje 2001 Udeleženci prve izmene Mladinskega tabora Dobje 2001 iz PD Zabukovica, Rečica ob Savinji in Polzele so ob zaključku izmene izdali Glasilo tabora in ga poslali na uredništvo Utripa. Iz glasila in drugih dokumentov je razvidno, da je to že 18. tabor, ki je bil organiziran v okviru Meddruštvenega odbora Savinjska. Nekatera društva so vztrajala od prvega tabora dò danes, nekatera pa so odpadla, nekatera so se priključila kasneje. Prva izmena je bila na taborjenju od 23. do 30. junija in osemdnevne izmene so bile vse do 25. avgusta. Udeleženci so bili iz šestnajstih društev, med njimf Žalec, Braslovče, Vransko, Zabukovica - iz Spodnje Savinjske doline. Taborilo je 500 otrok ter 120 spremljevalcev. Mladinci iz nekaterih društev so imeli svoj tabor. Zadnja izmena so bili mladi in njihovi starši iz PD Zabukovica. V prvi izmeni je bilo 51 mladih iz MO PD Zabukovica, to je društvo, ki tabori že od leta 1983- 6 mladih je bilo iz PD Rečica ob Savinji, 14 iz PD Polzela, bili so na taborenju leta 1983, kasneje so popustili, lani pa so se ponovno vrnili. Vsega je bilo v pni izmeni 71 mladih. Mladi iz PD Braslovče pa so se osamosvojili, sprva so taborih skupaj s PD Zabukovica, sedaj imajo svoj tabor. Vzrok: vedno več prijav za taborjenje. Svoj tabor imajo mladi iz PD Žalec. Zanimanje za tabore narašča iz leta v leto. Polistajmo po glasilu. Poglavje “Potek dejavnosti v taboru” nam v Glasilu odkrije pestro življenje pod šotori. Bili so izleti, družabni večeri ob tabornem ognju, športne igre, kopanje v Radovljici, ogled hokejske tekme na Jesenicah, obiskal jih je gorski reševalec z lavinskim psom, GRS Mojstrana je demonstrirala reševanje v steni in še in še. Vredno je prebrati zapise udeležencev tabora. Sonja Klokočovnik in Anja Krajnc sta zapisah: “Popoldne po kosilu (v ponedeljek na Dan državnosti) smo šh v Triglavski muzej v Mojstrano, nazaj grede pa smo nesh šopek na grob Jakoba Aljaža.” Nadalje v glasilu opišejo “Planinske delavnice”: prva pomoč in planinska oprema, izdelovanje spominčkov, orientacija, izdelovanje voščilnic, odbojka, likovna delavnica, družabne igre. M. C. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! * Pred dnevi smo koledarsko zajadrali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko' listje dobiva najrazličnejše barve in zaljša naše okolje. Z jesenjo prihajajo hladni dnevi, opozorilo za to je bil minuli septembrski čas, ki je bil povrhu vsega tudi izredno moker, kot da bi narava hotela uravnotežiti letno povprečje padavin. V našem kolektivu delamo in živimo v sožitju z naravo, se ji prilagajamo in jo spoštujemo. Enaki skušamo biti tudi v odnosih z vami, ki ste naši zvesti kupci in poslovni prijatelji. Iskreno upamo, da ste zadovoljni z nami, našo ponudbo in vsem, kar si kot kupci želite. Mi se trudimo in se bomo tudi v prihodnje, da bodo nakupi pri nas v Vaše in naše zadovoljstvo. Vljudno vabljeni! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ - Med konkretnimi podporami, ki bi jih anketirani želeh od podjetniškega podpornega okolja, daleč prevladujejo finančne obhke podpore kot so davčne olajšave, financiranje razvoja, ugodno kreditiranje in podobno (več kot 28% anketiranih), sledi pomoč na področju svetovanja, informiranja in izobraževanja (15 %) ter pomoč pri spreminjanju zakonodaje, striktno izvajanje sprejetih zakonov ter sankcioniranje v primeru odstopanj (15 %), pričakujejo pa Uidi spremembo podjetniške kulture, ki zajema spremenjen odnos do podjetnikov, ki jih danes pogosto enačijo z goljufi. - Le trije od vprašanih so odgovorih, da ni smiselno posebej vzpodbujati razvoja ženskega podjetništva, med temi je eden, in to moški, kot razlog zapisal: “Ne, zato ker podjetništvo nima veze s spolom. Če želite več žensk v podjetništvu, jih je potrebno spodbuditi enako kot moške. Žensk v podjetništvu ni, ker imajo večjo potrebo po občutku varnosti in, na žalost velikokrat slabo mnenje o sebi in svojih sposobnostih. Prepričajte ženske, da so enakovredne moškim, da so sposobne, da jih ni treba biti strah, da so dovolj dobre kot direktorice in mana-gerke in imeli boste več “ženskih” podjetij. Ženske so v ugodnem okolju navedenih pojmov odlični voditelji, direktorji in managerji”. To sporočilo pa je hkrati razlog in utemeljitev za nadaljnje delo promotork poklicnega uveljavljanja žensk v Savinjski regiji. Podjetništvo res nima spola, problemi podjetnikov in podjetnic se ne razlikujejo, različno pogumni pa smo takrat, ko stopamo na pot podjetništva. V družini in širšem okolju smo deležni različne podpore. In naša naloga je, da podjetnikom in podjetnicam zagotovimo enake pogoje za njihov podjetnišaki razvoj," je ob predstavitvi ankete poudarila Danica Jezovšek-Korent. . K. R. Mrzlica v megli in hladu Savinjski in zasavski “Triglav” - Mrzlica, ki je že od nekdaj priljubljena točka Revirčanov in Savinjčanov, je letošnje tradicionalno srečanje ljudi iz obeh dolin dočakala v megli in hladu. Slabo vreme in zaradi močnega deževja precej razmočene planinske poti sta bila glavna vzroka, da se srečanja ni udeležilo več obiskovalcev in ljubiteljev planin. So pa tisti, ki so prišli, dali srečanju potrebno težo in vsebino, ali kot je dejal podpredsednik Planinske zveze co trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajner. Poudaril je pomen tovrstnih srečanj in Mrzlice, ki je med najbolj obiskanimi planinskimi točkami tega dela Slovenije. Dodal je še, da o tem hribu, ki že stoletje in več zbližuje Savinjčane in Revirčane, pove vse tudi knjiga Tineta Lenarčiča, ki jo je Planinsko društvo Trbovlje izdalo lansko leto in je trajen pomnik Savinjskemu in Zasavskemu “Triglavu”. Zbrane je nato nagovoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer. Poudaril je pomen tega tradicionalnega srečanja in dejavnost Trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajner župani, podžupani, načelnika upravnih enot in nekateri drugi predstav- P/aninski dom na Mrzlici je bil na tokratnem tradicionalnem srečanju zavit v meglo, kije niso uspeli pregnati niti člani Delavske godbe Trbovlje. Slovenije Adi Vidmajer, pokazali svojo pripadnost Mrzlici. Med prvimi so bili to godbeniki Delavske godbe Trbovlje, ki so s svojim igranjem dajali slavnostni ton srečanju že pred začetkom proslave. Posebno priznanje bi si zaslužili člani narodnozabavnega ansambla Veseli Revirčani, ki so kljub hladu neumorno igrah na terasi doma planincev. Na srečanju, ki ga je vodila Maša Avsenak iz Trbovelj, je kakšnim stotim obiskovalcem iz obeh dolin najprej izrekel prisrčno dobrodošti- planinstva, ki združuje pod streho PZS kar 228 planinskih društev in 13 medruštvenih odborov in je najmnožičnejša športno-rekreativna organizacija. V njej je več kot 1000 registri-j ranih planinskih vodnikov in veliko število gorskih stražarjev ter drugih ljubiteljev narave in planin, ki so pripravljeni delati in skrbeti za naše planine, planinske domove, vzgojo kadrov in vključevanje mladih. Letošnjega tradicionalnega srečanja, ki ga je organizirala trboveljska občina, so se udeležili tudi nekateri niki občin Spodnje Savinjske dobne in Zasavja. Župan Občine Žalec, ki je bil v času slovesnosti na Mrzlici na otvoritvi vrtnarskega sejma v Novem Celju, pa je Mrzbco obiskal že v zgodnjih jutranjih urah in se svojim županskim kolegom opravičil s prijaznim pisemcem in “tekočim” darilom. Sicer pa bo Mrzhca Uidi v prihodnje hrib Savinjčanov in Revirčanov, hrib prijateljstva in sodelovanja. D. Naragla» V okviru praznika občine Žalec so enoletni jubilej praznovale tudi članice krožka ročnih del Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ob jubileju so pripravile proslavo in razstavo vsega, kar vsak četrtek ustvarjajo v Bergmannovi vili, .pa tudi doma. Na slovesnosti v avb Doma D. slovenskega tabora Žalec se je zbralo vebko ljudi, ki so s tem dab priznanje “dekletom”, ki z vehkim veseljem kvačkajo, klekljajo, pletejo, šivajo, spletajo prijateljstva in gradijo mostove med generacijami. Ob tej priložnosti ni manjkalo bogatega pridiha preteklosti, ko je življenje teklo bolj umirjeno in je bila družabnost tista vrednota, ki jo danes mnogokrat pogrešamo. Na dopadljiv način so prisotne v tisti čas popeljah člani in članice šempetrske folklorne skupine ter Pevke treh vasi Društva upokojencev Gotovlje. Slovesnost je povezovala Zdenka Virant, razstavo pa je odprla Anica Virant, ki vodi krožek ročnih del. Še pred tem so zbrane nagovorih žalski župan Lojze Posedel, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Janez Meglič, v imenu Deteljic pa Savina Naraks. Župan Posedel je jubilantkam čestital za enoletni jubilej in jim podaril torto. Dejal je, da je zelo vesel izjemnega ustvarjalnega zanosa, ki ga na vsakem koraku kaže starejša generacija. Ttidi razstava Deteljic je dovolj zgovoren dokaz, ki obvezuje občino tudi v prihodnje dajati vso podporo ljudem, ki kljub letom aktivno soustvarjajo in bogatijo življenje v občini. Vebko lepih besed je izrekel Janez Megbč, ki je poleg čestitk Deteljicam predstavil delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje in se istočasno zahvalil Občini in županu za vso podporo. Prikaz mojstrovin članic krožka je bil prijetno presenečenje, hkrati pa priložnost za klepet ob kozarčku in raznih dobrotah. Svoje je pridal srečelov,^ so ga članice krožka ,s 'Pbmočjo sponzorjev organizirale z namenom, da z dobljenim denarjeijt kupijo material za svoja ročna dela.; D. Naraglav Janez Meglič, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje, med svojimi Deteljicami ob zaključku slovesnosti. Deteljice so praznovale Del razstave Zanimiva razstava Člani društva upokojencev Petrovče delujejo v številnih sekcijah, ena izmed njih je Čajanka. Člani te sekcije so zelo aktivni, njihovo geslo pa je: Vzemi si čas, in sicer za delo, misli, igro, branje, za prijaznost in veselje, kajti vsaka od teh stvari ima poseben pomen za življenje, ki bi bilo brez katere od njih manj smiselno. Sekcija pripravlja po štiri prireditve na leto in pred dnevi je bila na vrsti razstava pridelkov. Upokojenci iz posameznih vasi so se “speciabzi-rah” na področju zelenjave in svoje pridelke tudi razstaviti. Tako so člani iz Levca predstavili jušno zelenjavo vseh vrst, člani iz Arje vasi solate, iz Dobriše vasi paradižnik, papriko in peso, iz Drešinje vasi kumare, buče, kolerabo in redkve, iz Male Pirešice kapusnice ter iz Petrovč krompir in fižol. Po besedah predsednice sekcije Štefke Pevec so se vsi člani zelo potruditi, prinesti lepo in kvalitetno sočivje ter lepo urediti razstavo. T. Tavčar Tekmovalo 225 upokojencev Zveza društev upokojencev občine Žalec je v počastitev občinskega praznika v parku dvorca Novo Celje pripravila športne igre. Kar 22$ udeležencev se je pomerilo v streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikada. Rezultati so naslednji: Streljanje z zračno puško - ženske: 1. DU Žalec, 2. DU Kasaze - Liboje, 3-DU Vrbje; posamezno: 1, Juhart (DU Žalec), 2. Toplak (Kasaze - Liboje), 3. Breznik (Vrbje). Metanje krogov: 1. DU Kasaze -Liboje, 2. DU Gotovlje, 3. DU Ponikva; posamezno: 1. Videc (DU Kasaze - Liboje), 2. Klinc (Gotovlje), 3- Rihter (Kasaze - Liboje). Metanje pikada: 1. DU Vrbje, 2. DU Šempeter, 3- DU Kasaze - Liboje; posamezno: 1. Čretnik (DU Kasaze -Liboje), 2. Šert (Vrbje), 3- Jurhar (Žalec). Streljanje z zračno puško; moški: 1. DU Petrovče, 2. DU Griže -Zabukovica, 3- DU Ponikva; posamezno: 1. Jankovič (DU.Petrovče). Metanje krogov: 1. DU Ponikva, 2. DU Petrovče, 3- DU Gotovlje; posamezno: 1. Kegu (DU Petrovče), 2. Lesjak (Vrbje), 3. Vinamik (Žalec). Metanje pikada: 1. DU Vrbje, 2. DU Ponikva, 3- DU Šempeter; posamezno: 1. Strmec (Vrbje), 2. Hlupič (Ponikva), 3. Amšek (Šempeter) itd. T. T., foto: D. N. Ekipa upokojencev DU Vrbje: Nada Serti, Katica Hlupič in Majda Turk, ki so zmagale v metanju pikada. 1. olimpiada društva upokojencev Ponikva pri Žalcu Društvo upokojencev in krajevni odbor DeSUS Ponikva vabita vse svoje člane na 1. olimpiado upokojencev in simpatizerjev V PETEK, 5. OKTOBRA 2001, S PRIČETKOM OB 13. URI pri ZADRUŽNEM DOMU PONIKVA. Vabimo, da se olimpiade udeležite v čim večjem številu. Vsak udeleženec ali udeleženka našega društva ali krajevnega odbora DeSUS bo lahko sodeloval v sledečih posameznih disciplinah: - streljanje z zračno puško, - metanje pikada, - metanje krogov, , - rusko kegljanje, - met plastičnih krogov na srečo. V vsaki disciplini bodo- po trije posamezniki v ženskih in moških disciplinah nagrajeni z olimpijskimi medaljami. Prispevek za golaž, pol litra piva in glasbo je 500 SIT. Prijavite se pri naših poverjenikih in preživite z nami tako lepo petkovo popoldne. Golaž bo tokrat kuhal predsednik Krajevne skupnosti Ponikva g. Ivan Jelen. Glavni sponzor bo gostišče Ljudmile Volk, Studence 52. Prireditev bo v vsakem vremenu! Prisrčno vabljeni! Pripravljalni odbor september2001 Po DOLINI 20 let od odkritja Snežne jame S kolesi na Mrzlico Konec meseca avgusta je bila 20-letnica odkritja Snežne jame na Raduhi, ki je že 11 let tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Preboldski jamarji smo ob njenem odkritju doživeli enega izmed najlepših trenutkov v 32-letni zgodovini delovanja kluba, javnosti pa z ureditvijo za turistični ogled dali jamo, ki je nekaj posebnega in zato tudi težko primerljiva z ostalimi turističnimi jamami. Vsako leto večji obisk priča, da jama pridobiva na ugledu, saj jo nekateri obiščejo vsaj enkrat, če ne večkrat na leto. Uidi letos ni bilo nič drugače. V juliju in avgustu je bilo v jami za dobrih 10 odstotkov več obiskovalcev kot lansko sezono. Res pa je, da je bilo letošnje poletje izredno vroče, zato je veliko ljudi iskalo znosnejše temperature v planinah. Pravi infarkt” so planine doživele 15. avgusta, kar se je pokazalo tudi v Snežni jami, kjer je bilo ta dan preko 400 obiskovalcev, kar je dnevni rekord jame. Podobno število ljudi je bilo v jami tudi letošnjega ,24. junija, ko smo jamarji slovesno proslavljali 20-letni-co odkritja jame s promocijskim nastopom narodno-zabavnega ansambla Slapovi. Slednji so na besedi- lo Ivana Sivca posneli pesem Snežna jama. S to pesmijo je Snežna jama dobila dodatno priznanje za vse, kar ponuja obiskovalcem, jamarjem pa dala novega zagona in moralno obvezo, da z jamo Uidi v bodoče ravnamo kot dobri gospodarji, ki vedo, da daje le sožitje z naravo potrebno perspektivo in obstoj. Snežna jama bo odprta ob vikendih še do konca septembra, za skupine nad 20 ljudi pa si jo je po predhodnem dogovoru možno ogledati tudi med tednom. Če bodo ugodne vremenske razmere bo (po predhodnem dogovoru) možen ogled še v mesecu oktobru, ko je jesen v gorah izjemno lepa. D. N. Takšnih prizorov letos pri Snežni jami ni manjkalo. Prejšnjo soboto je Boris Cencen iz Griž skupaj s svojimi prijatelji, dijaki celjske gimnazije in starši organiziral prvo tekmovanje z gorskimi kolesi za pokal Mrzlice. Start je bil ob 10. uri v preboldskem gaju, cilj pa pri koči na Mrzlici. Kolesarji so tekmovali v treh starostnih kategorijah: do 20 let, od 21 do 40 let in nad 40 let. - Na prvi gorski kolesarski tekmi na Mrzlico, ki je bila organizirana Uidi s pomočjo Občine Prebold, se je pomerilo 23 kolesarjev, na cilj pa jih je prišlo 21. Proga je bila dolga 15 kilometrov, tekmovalci pa so morali premagati 720 m višinske razlike. S časom nekaj več kot 47 minut je zmagal Erik Rosenstein iz Ljubljane, drugi je bil s štirimi minutami zaostanka Vasja Grabnar, tretji pa Aleš Volf. D. N. Zadnji poletni dnevi in začetek jeseni so nam postregli z razmeroma nizkimi temperaturami. Večina hiš in stanovanj se zato že ogreva, še posebej prijetno pa je ob hladnih dnevih posedeti pred kaminom. Medtem ko so ljudje v preteklosti predvsem zaradi nestrokovnih postavitev kaminov dobili slabo mnenje o njihovi funkcionalnosti, pa so danes kamini spet vse bolj popularni, predvsem zaradi izboljšav, ki se odražajo v večjih izkoristkih toplotne energije, boljši funkcionalnosti in večji varnosti. Vse o kaminih lahko izveste v podjetju Kamini Kočevar v Šempetru, ki ima že več kot 20-letno tradicijo dela na tem področju in ki se je zaradi širitve svoje ponudbe v začetku tega leta preselil v nove poslovne prostore na Juhartovo 19, v objekt, med domačini znan kot “bunker”, kjer je bila nekdaj trgovina Gala. V novih poslovnih prostorih so pripravili največji razstavni salon kaminov, kaminskih peči in drugega materiala za samograditelje v Sloveniji. Kamini Kočevar imajo bogato izbiro toplozračnih odprtih ali zaprtih kaminov (ponujajo preko, 300 vrst različnih kaminskih vložkov, saj so zastopnik osmih evropskih proizvajalcev kaminov, poleg klasičnih kaminov na trda goriva ponujajo tudi plinske in električne kamine), pri njih lahko kupite lončene peči in kamine, kaminske peči, pizza peči, vrtne in terasne kamine, prostostoje- če peči, štedilnike ter material za pečarje in samograditelje. Poleg tega projektirajo, svetujejo, proizvajajo, montirajo in tudi sanirajo nefunkcionalne kamine. Različne težave, ki jih imajo lastniki starejših kaminov, na primer dimljenje, v podjetju Kamini Kočevar rešujejo s sanacijskimi kaminskimi kasetami, ki se brez večjih posegov ali rušenja obloge kamina vgradijo v že obstoječe kurišče. Glede na to, da je časa za posedanje pred kaminom vse manj, sanacija odprtih kaminov omogoča tudi to, da je lastnik odsoten, čeprav v kaminu gori ogenj. Doživite igro plamena na nov način, pravijo v podjetju Kamini Kočevar in vas vabijo, da jih obiščete v salonu na Juhartovi 19 v Šempetru. Pokličete lahko tudi po telefonu 03/700 17 96. ep Podjetje Kamini Kočevar je svojo ponudbo predstavilo tudi na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Ramin m toplino in domačnost -sansm*» «u*samč -tiKirajsims -iattSKsiiaus -isjtwnstwa HCmiMN« * ANKETA « ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA ♦ ANKETA • ANKETA • ANKETA * ANKETA * ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA * ANKETA - ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • . Kako do ozimnice September je čas, ko začenjamo misliti na hladne dni in zimo, ki nas je letos zelo zgodaj opozorila nase. Na ta čas pa opozarjajo tudi nakupi ozimnice. Trgovine, tržnice in druga prodajna mesta so že polna vreč krompirja, čebule, česna, zelja, jabolk in drugih pridelkov, ki jih običajno kupimo, če si pripravljamo ozimnico, v večjih količinah. Takšnih masovnih nakupov kot smo jim bili priča včasih, pa skorajda ni. Razlogov za to je verjetno več, med najpomembnejše pa lahko zagotovo uvrstimo pomanjkanje denarja, saj veliko družin komajda poveže mesec z mesecem in rezervnega denarja, s katerim bi sicer radi kupili ozimnico, preprosto nimajo. Veliko pa je seveda tudi takšnih, ki si ozimnico pridelajo kar sami na svojih vrtovih in njivah. O tem smo spraševali v tokratni anketi. Zlata Mastnak: ‘Ozimnico je Kbbkj dobro imeti, saj si lahko prihrani- ■ mo marsikakšno «S* ■ ^ pot v trgovino, pa * md tudi denar, saj je količinski nakup cenejši. V naši družini navadno nabavimo krompir, čebulo, česen, ostale stvari pa si pridelamo večinoma sami. Če pa že kaj zmanjka, to sproti kupimo v trgovini.” Mateja Kolenc: “V glavnem nabavljam hrano sproti in posebno velikih nakupov ne prakticiram. Mislim, da so časi, ko smo kupovali gajbice krompirja in jabolk, že bolj izjema kot pravilo. Vsekakor pa v shrambi ne bo manjkalo vloženih kumaric, kompota in še česa.” Mihaela Medved: “Z ozimnico si 1 nam ni potrebno I delati posebnih I skrbi. Ase. kar 1 -od» 1 i i, i m m "im dnin........I starih staršev, _ JIHH-Si ostalo kar nima- mo, pa kupujemo sproti. Tildi vlagamo kar precej, saj je domače in brez konzervansov bolj zdravo.” Darinka Jelen: “ Večino ozimni-! ce od krompirja, Ei jabolk, čebule, P zelja... zraste na , .. . ; domačem vrtu in T njivi. Vse, kar je ■ možno vlagati v L. .„'WLéJN ™ kozarce pa prav tako pozimi ne manjka v naši shrambi. Te dni na veliko vlagam gobe. Prav danes sem nabrala preko 80 jurčkov.” Štefan Okorn: “ Sem generalni direktor vaške revščine. To povem zato, ker so mi po vojni pobrali hišo in zemljo. Glede ozimnice pa tole. Kupujemo le čebulo, česen in jabolka, ostalo pridelam doma, veliko pa tudi vlagamo.” Dragica Drnulovec: “ Ozimnice ne kupujemo, ker jo sami pridelamo dovolj. Na njivi, vrtu in sadovnjaku tako-rekoč ne manjka čez leto ničesar. Vse, kar se da vlagati v kozarce, tudi vložimo, precej pa konzerviramo v skrinjo. Tako je vse domače in vedno pri roki.” Mladen Melanšek: “ Krompir in H morda še kaj kupimo, sadje in še veliko drugega pa sami pridelamo. Ozimnica ni ravno velika skrb, je pa vseeno zanjo potrebno odšteti nekaj denarja in poiskati čas za pripravo ozimnice. Elizabeta Planko: “Doma imam vrt in kar rabim, sama pridelam. Veliko mi tudi-ni potrebno, saj živim sama in ne potrošim veliko. Sicer pa, če česa nimam, kupim v kateri od trgovin, saj jih ne manjka in so dobro založene.. Le danar mora človek imeti.” tik: “Pri hiši veliko vlagamo, kar je predvsem ženina zasluga. Sicer pa vse, kar potrebujemo za ozimnico, zraste doma in si ne delamo težav kje in koliko kupiti. Če ima človek zemljo in če hoče delati lahko večino ozimnice pridela sam.” Nataša Risič: “Za letošnjo ozimnico smo večinoma že poskrbe- li. Zanjo sta seveda najbolj zaslužna babica in dedek, ki skrbita, da I imamo dovolj H vsega. Večino tega. kar pojmu-I jemo kot ozimni-~A co pridelata sama ■ in sadov njunega dela smo potem deležni tudi mi.” Mirko Kurnik: “Ozimnico spro- —/nih >\ /ä shrambo. Tašča za nas tudi vlaga in nasploh veliko naredi za nas, za kar smo ji zelo hvaležni. Ker je domače, pa je tudi bolj okusno in zdravo.” Sonja Rožič: “Večino ozimnice kupimo in imamo zalogo za kar nekaj mesecev. Veliko tudi vlagam, tako, da je raznovrstnih vloženih dobrot vedno dovolj pri hiši. Zima, ko primankuje sveže zelenjave, pa je tako bolj prijetna in krajša.” Ksenija Škrobar: “ Ozimnice ne k.il diuprii kii|n-la na zalogo, vendar ker nimam kleti, bi bilo to brez smisla. “ D. Naraglav P E S EĐ toplotna tehnika Sedeljšak Justin, s.p., Prapreče 25, 3305 Vransko tel.: 03 / 703 84 90 KS AVTOMATIC Sodobna kurilna naprava za kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine Napovednik september2001 * PRIREDITVE V OKTOBRU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 30.9- ob 9. uri KOLESARJENJE PO KOLESARSKI POVEZAVI 01 TZSSD JANEZ KROFLIČ 03/713 68 68 5. 10. ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE 11. LIKOVNE KOLONIJE PRIJATELJSTVA KULTURNI DOM gpLZEU JZSKD OI ŽALEC, KUD POLZEU, J. OCVIRK, M. SLOKAR 03/491 38 40 6. 10. ob 10. uri RAZSTAVA DAROVI NARAVE DVORANA PREBOLD (KMET. ZADRUGA) DRUŠ. UPOKOJENCEV IN ČEBa. DRUŠ. PREBOLD IVAN LEBER 03/572 44 03 6. 10. ob 9- uri DELAVNICA ZA DIATONIČNO HARMONIKO DOM KRAJANOV VRBJE DRUŠ. UPOKOJEN. VRBJE IN JSKD 01 ŽALEC J. OCVIRK, M. ŽOLNIR 03/491 38 40 7. 10. ob 20. uri TROJKA TROJKICA - GLEDALIŠKA PREDSTAVA SLG CELJE KULTURNI DOM POLZELA KUD POLZEU JAKA JERŠIČ 03/705 02 10 9. 10. ob 19. uri FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - JASMINA VIDMAR OMK ŽALEC GREGOR VOVK PETROVSKI GREGOR VOVK PETROVSKI 041 791 004 11. 10. ob 19- uri ODPRTJE RAZSTAVE RUDIJA ŠPANZLA SAVINOV SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712 12 50 13. 10. KOSTANJEVA SOBOTA NA GORI OLJKI PLANINSKI DOM PD POLZEU ZORAN ŠTOK 03/570 19 92 13- 10. ob 14. uri KOSTANJEV PIKNIK GASILSKI DOM ANDRAŽ GD ANDRAŽ JANEZ DUŠIČ 03/572 05 14 *15.10. od 10. do 17. ure STOJNICA BRANJA PRED DOMOM II. SLOVEN. TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712 12 50 15.10. ob I9.3O uri ABONMA I. - MARJETKA, str. 89 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712 12 50 17. 10. ob 19. uri Z BRANJEM DO BOGASTVA - 1. ODDAJA STV ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712 12 50 18. 10. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE PRVA BERILA DEDKOV IN BABIC OMK ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712 12 50 20. 10. ob 20. uri VINSKA TRGATEV - DRUŽABNO SREČANJE DOM KRAJANOV ANDRAŽ KD ANDRAŽ ANTON BRUNŠEK 03/572 05 15 20. 10. ROCK KONCERT KULTURNI DOM VRANSKO KAM? VRANSKO ANDREJ PAVLIČ 031 870 971 21.10. DRAMSKA IGRA KD VRANSKO KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO ALEKSANDER BORŠTNER OSTALE PRIREDITVE 2.10. ob 15. uri POLOŽITEV VENCA SPOMENIK PADLIH BORCEV NOB - POLZEU DRUŠTVO BORCEV LADICA ZUPANC 03/572 02 85 5.10. ob 19- uri OKROGU MIZA 0 ZASVOJENOSTI KULTURNI DOM POLZEU KARITAS POLZEU BLAŽ JELEN 03/572 00 66 6. 10. ob 8.3O uri DAN ODPRTIH VRAT ZA STARŠE OŠ POLZEU OŠ POLZEU MANJA PETROVČ- 03/703 31 00 6. 10. ob 16. uri GASILSKA VAJA LOČICA ob SAVINJI OBČINSKO POVELJSTVO LADISUV KOSEC 03/570 11 51 20. 10 ob 14. uri SREČAPp KRAJANOV IN KOSTANJEV PIKNIK ŠPORTNO IGRIŠČE MARIJA REKA KRAJEVNI ODBOR MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 27. 10. ob 16. uri GASILSKA VAJA TREH VASI PRED'GASILSKIM DOMOM SV. LOVRENC PGD SV. LOVRENC MARKO NATEK 041 783 345 31. 10. ob 16. uri KULTURNI PROGRAM PRI SPOMENIKU PADLIM PRED DNEVOM MRTVIH PRED SPOMENIKOM ŽRTVAM VOJNE 00 ZDRUŽ. BORCEV, DPD SVOBODA PREBOLD VILJEM PETEK 03/570 15 44 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 6.10. ob 7. uri REGIJSKA TEKMA ŠOLANIH PSOV POLIGON PLUTON ŠD PLUTON IVAN POLESNIK 03/ 572 40 31 6. 10 ob 14. uri TURNIR TROJK V KOŠARKI ŠPORTNO IGRIŠČE LATKOVA VAS ŠD LATKOVA VAS MIRAN KRAMAR 031 339 192 6.10. ob 6. uri POHOD NA NANOS ZBOR PRED OŠ PREBOLD PD PREBOLD MILAN SUŠAK 03/572 60 59 6.10. ob 11. uri ČRETA - 60-LETNICAI. FRONTALNE BITKE NA ČRETI ČRETA ZB NOB SSD IN ZSD RADO CILENŠEK 03/571 59 52 13.10. ob 15. uri RIBIŠKO TEKMOVANJE - ZAKLJUČNA TEKMA 2001 RIBNIK PRESERJE RIBIŠKA ENOTA PREBOLD MILAN RADELJIČ 031 531 947 13. 10. ob 9- uri POHOD IN KOSTANJEV PIKNIK ZBOR PRED GASIL. DOMOM V LAIKOVI VASI ŠD LATKOVA VAS JOLANDA TOMINŠEK 031 793 781 14. 10. ob 8. uri 14. POHOD PO POTEH ANDRAŽA IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ VILI PIŽORN 03/572 03 37 20.10. ob 8. uri POHOD NA REŠKO PLANINO ZBOR PRED OŠ PREBOLD SMUČARSKI KLUB PREBOLD MARJAN PUVČAK 03/703 64 20 21. 10. ob 7. uri PO ŠALEŠKI POTI - POHOD IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ DORI OGRAJENŠEK 03/572 06 59 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V OKTOBRU 2001 7.10. ob 10.30 uri ROŽNOVENSKA NEDELJA CERKEV sv. KRIŽA NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/705 00 03 14. 10. ob 10.30 uri SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI ŽUPNIJA POLZELA JOŽE KOVAČEC 03/705 00 03 KINOSKOP Mistični zgodovinski spektakel Volčja bratovščina ima vse: indi-jance, kavboje, inkvizicijo, viteze, princese in prostitutke, kung fu in pošasti (narejene s pomočjo računalnika). Človek bi takšno čorbo pričakoval od Hollywooda, toda ne: krivci so Francozi, med njimi Vincent Cassel iz Škrlatnih rek, ob njegovem boku pa še Italijanka Monica Beiucci. Da prej uporabljeni izraz “čorba” pomeni, da film ni gurmanska zadeva, je jasno, pa vendar Volčja bratovščina učinkuje nekako tako kot pustolovski filmi gospoda Spielberga v njegovih najboljših, najbolj otroško toboganskih letih. Torej je jasno tudi, s kakšno starostjo oziroma s kakšnim razpoloženjem ga je najbolje pogledati. Ah, zgodba: na francoskem podeželju straši zver, za katero nekateri govorijo, da je Božja kazen nevernikom in njihovemu razvratu. Primer prideta raziskovat veteran vojn v Ameriki in njegov prijatelj, molčeči Indijanec. Planet teme je malce drugačna zadeva: mešanica grozljivke in znanstvene fantastike o planetu, kjer sonce zaide le vsakih nekaj let,... tedaj pa se iz njegovega podzemlja prikradejo zlovešče, lačne pošasti. Hja, vesoljska ladja, ki se ponesreči na planetu, seveda prispe ravno ob napačnem času: malo pred spustom sonca. Da ima s sabo enega najhujših zemeljskih kriminalcev, le sprva zgleda kot hendikep. Kajti kdo drug bi bolje opravil s pošastmi kot nekdo, ki se do soljudi obnaša kot pošast? Film je bil nepričakovana uspešnica lanskega leta, v višja filmska nebesa pa je popeljal odličnega Vin Diesela, ki ga bo Žalec kmalu videl v avtomobilski preganjavici Hitri in drzni. Jurski park 3 ne prinaša nič novega - razen tega, da je za razliko od dvojke v glavni vlogi zopet Sam Neill in da boste videli nekaj novih dinozavrov - torej, tretja tekma med dinozavri in ljudmi, v kateri imajo dinozavri večje zobe, večje tace, večji tek in tudi vedno večje možgane, ljudje pa le hitre noge, majhnost in srečo. Uidi tale bo nekje v isti toboganski ligi kot Volčja bratovščina, le da zraven spada malce več obveznih odlomkov cukraste sentimentalnosti. Pearl Harbor: ljubezenska zgodba, nalepljena na zgodovinski dogodek. O filmu se je že toliko govorilo, da skorajda nima smisla izgubljati besed. Morda samo kot pripomba: film bo verjetno eden najbolj gledanih letos v Sloveniji. Mačke in psi, Cats and dogs, se sovražijo že po tradiciji. Toda v tem filmu je to več kot tradicija, je spopad dveh civilizacij, ki živita skriti tik ob naših nogah, mimo naših nog - mi se namreč njunih vojn in želja niti ne zavedamo. Nekaj za otroke. Malena nam še enkrat ponudi Monico Beiucci, torej je oktober skorajda njen mesec v Žalcu, sicer pa, če mene vprašate, bi lahko imeli tudi njeno leto, pa ne bi bilo nič narobe. Tokrat je Monica pod režisersko taktirko (hm, nenavaden izraz, ki pa vsekakor nima nobene zveze s taktiziranjem, vsaj tokrat) gospoda Salvatoreja, avtorja Kina paradiž, in ta podatek tudi razjasni, kam film pelje: v toplo italijansko življenjskost, v predvojno - in malo tudi povojno - Italijo, gledano skozi oči dečka, zaljubljenega v najlepšo vdovo v mestu) Sicer pa ni edini, kajti vse mesto se obrača za lepotico. Dober film o ljubezni, pozabi in logiki množice - in ceni za vse to. Peter Zupanc TURISTIČNI SPOMINKI OBVEŠČAMO VAS, DA SO VAM V PROSTORIH TURISTIČNE ZVEZE SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, UL. HEROJA STANETA 3, ŽALEC NA VOLJO SPOMINKI S CELOTNEGA OBMOČJA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE. DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA pripravlja v mesecu oktobru zanimiva srečanja za širši krog občanov - bralcev Utripa in sicer: 2. oktobra - organizator DU Polzela (tel.: 572 07 44) srečanje s pohodniki ptujskega “ščipoho-! da” v Ptuju - pohod ob polni luni, ogled muzeja v naravi. Prijave sprejemajo ha DU Polzela, tel.: ; 572 07 44; 17. oktobra - organizator DU Polzela (tel.: 572 07 44) krožna pot Štajerska - Prekmurje - čez mejo do madžarskega Lenti -Prlekija. Nakupi, ogledi znamenitosti in naravnih lepot. Prijavite se lahko po telefonu na št.: 572 07 44. Čebelarski abraham in Darovi narave Čebelarsko društvo Prebold deluje že 50 let. Trenutno šteje enajst članov, ki imajo skupaj 130 čebeljih družin, ob praznovanju društvenega abrahama pa pripravljajo svečano sejo in razstavo Darovi narave. Kot je povedal predsednik društva Ivan Leber, bo svečana seja društva v petek, 5. oktobra, v dvorani preboldske kmetijske zadruge, dan pozneje pa bo Qb 10. uri v avli kinodvorane odprtje razstave, ki so jo poimenovali Darovi narave, pripravljajo pa jo skupaj z Društvom upokojencev Prebold. Čebelarji bodo na ogled postavili čebelarske izdelke in razstavo Čebelarjenje skozi čas, možna bo pokušin j a medu, upokojenci pa bodo dodah gobe in zelišča. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, 7. oktobra, od 10. do 18. ure. K. R. ust na ceno priključka MESTNI PLINOVODI PJ SIK 1 BJjjCJ-lA.-P .LIJ* A-jj Plinska peč Vaillant za 35.700 SIT. .. .Z malo sreče pa le za 1 SIT >Na vse proizvode Vaillant 3 PB Žalec, Ul, Ivanke Uranjek 1 Zahtevajte več informaciji Pokličite nas! 9 710 2603 Kultura september2001 Prof. Božena Orožen in Matjan Marinšek 110-letmca rojstva pisatelja Janka Kača Občinska matična knjižnica Žalec je v četrtek, 13. septembra, pripravila spominski večer in priložnostno razstavo ob 110-letnici rojstva pisatelja Janka Kača, rojenega v Latkovi vasi pri Preboldu. Janko Kač, po domače Tišlarjev Anzek, si je upravičeno prislužil vzdevek savinjski pisatelj, saj v njegovi literarni zapuščini zasledimo celo vrsto del s kmečkimi motivi iz Savinjske doline na prelomu 19-stoletja. Kač je svojo kariero pričel kot novinar pri časopisu Jutro, kjer je kmalu postal urednik. Nato je služboval kot šef selekcijske postaje v žalskem Hmezadu in nadaljeval z mestom urednika pri Hmeljarju. V letih pred 2. svetovno vojno, ko je bil nekaj časa nezaposlen, je začel objavljati pripovedno prozo. Tako sta nastala njegova romana Grunt (1933) in Moloh (1936), povest Na novinah (1942), črtice in novele je zbral v dveh knjigah (Med padarji in zdravniki, 1932 in Pisane zgodbe, 1934), objavil pa je tudi knjižico Hmelj (1951). Spominski večer so v žalski knjižnici obeležili prof. Božena Orožen s predstavitvijo pisateljevega življenja in njegovih literarnih del ter Anka Krčmar, Irena Štusej in Jolanda Železnik, ki so z recitacijami vdihnile življenje junakom iz Kačevih del. Gradivo za pripravo razstave je pripravila celjska knjižnica, kulturni program pa je popestril glasbeni gost, citrar, Marjan Marinšek. E. M., foto: T. T. Prebold skozi čas Pred kratkim je bil na dvorišču preboldske graščine nadvse prijeten kulturni večer, posvečen otvoritvi zgodovin-sko-etnološke zbirke Prebold skozi čas in obeležitvi spomina na pisatelja, padarja in botanika Janka Kača, ki se je rodil pred 110. leti na Groblji. V graščino Prebold, v kateri so po vojni naredili delavska stanovanja in v kateri so še do nedavnega imeli svoja skladišča preboldski tekstilci, se vrača drugačno življenje. Zidovi in prostori, ki že kar nekaj časa niso služili nobenemu namenu, so dobili povsem drug pomen. V največji meri so za to zaslužni Vlado Skok in njegovi sodelavci, ki so se pred slabim letom odločili iztrgati pozabi časa spomin na nekdanje življenje in delo prednikov, društev in organizacij ter vsega, kar je zaznamovalo čas pred sto in več leti. Občina je finančno podprla projekt, ki je, kot je dejal Vlado Skok, temeljil na voluntarizmu in amaterizmu ter vztrajnosti vseh, ki so sodelovali pri zbiranju, ureditvi in postavitvi zbirke. Slovesnost ob obletnici rojstva Janka Kača in otvoritvi muzejske zbirke Prebold skozi čas, v kateri imajo poseben prostor tudi nekdanji pomembni Preboldčani, so pričeli Savinjski rogisti. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, mlada plesna skupina in Moški pevski zbor Prebold, ki delujejo pod okriljem preboldske Svobode. S pomočjo recitatorjev je znova oživela klena in brezkompromisna beseda pisatelja Janka Kača in se zlila med grajske zidove, ki bi lahko povedali marsikaj, če bi znali govoriti. Namesto njih sedaj govorijo številni eksponati, fotografije, pisni dokumenti, ki prinašajo spoznanja o kraju in njegovi okolici. Le-ta je tesno povezana s Tekstilno tovarno Prebold, ki bo prihodnje leto praznovala l60-letnico obstoja. Njen začetek je tudi čas, ki ga v svojem romanu Moloh obravnava Janko Kač. Združitev obeležitve njegovega rojstva in otvoritev zgodovinsko-etnološke zbirke je bilo samoumevno in pretehtano dejanje. Na slovesnosti je zbranim spregovoril tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je izrekel vse priznanje Vladu Skoku in njegovim sodelavcem za opravljeno delo. Slednji je nato predstavil zbirko in opisal njeno nastajanje _ ter se zahvalil svojim sodelavcem odbora za pripravo zbirke, občini in županu in mnogim posameznikom, ki so dah svoj prispevek za realizacijo tega projekta. Ob zaključku je popeljal prisotne na ogled zbirke, ki jo v zgornjem nadstropju dopolnjuje še spominska soba Slavka Šlandra, katero so postavili na ogled člani in članice preboldske borčevske organizacije. Zbirko si je mogoče ogledati vsako prvo nedeljo v mesecu ah po dogovoru. D. Naraglav Večer Magde Šalamon Magda Šalamon z Gomil-skega je v začetku septembra bralcem predstavila svoj pesniški prvenec, zbirko liričnih pesmi Beli vrhovi. Zbirka je izšla v samozaložbi, zato je bil prvi literarni večer namenjen predvsem tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k njenemu nastanku. Predstavitev zbirke je bila v restavraciji Hotela Žalec, ki je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce. Z Magdo je o poeziji in njenem življenju kramljal Silvo Teršek. Pesmi iz zbirke je brala Jožica Ocvirk, za glasbeno podlago je poskrbel Jože Škorjanc, večer pa je popestrila pevka Shirly Roden, ki je zapela tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Številni obiskovalci so se po predstavitvi Belih vrhov zadržali še Ob klepetu in kozarčku vina. Magda Šalamon je nekaj dni po predstavitvi odpotovala na Himalajo, kamor je odšla z eno od slovenskih odprav na tako imenovani treking. Rojstni dan, ki ga je praznovala te dni, sicer ni bil okrogel, kot smo pomotoma zapisah v prejšnji številki Utripa, bil pa je gotovo nepozaben. Po vrnitvi s Himalaje bo pesniško zbirko Beh vrhovi predstavila *še v Občinski matični knjižnici v Žalcu. ■ K. R., foto: T. T. večera. Peter Zupanc in Matjan Pušavec Peter ni od muh Občinska matična knjižnica je ob sodelovanju z Mladinsko knjigo konec septembra pripravila predstavitev romana Tri, prvenec publicista in pisatelja Petra Zupanca s Polzele. Z avtorjem romana se je pogovarjal prof. Marjan Pušavec ob spremljavi glasbenega gosta Simona Krčmarja. Peter je v otroških letih pisal poezijo, nato pa nadaljeval s pisanjem fantastičnih zgodb. Njegova prva objavljena fantastična zgodba so Intervali prebujanja. S pisateljevanjem se je uveljavil s številnimi film- skimi komentarji v Novem tedniku in Utripu, kot komentatorja dogajanja na filmskem platnu pa ga pogosto shšimo na valovih Radia Celje. Roman Tri, ki je avgusta letos izšel pri Mladinski knjigi, je posebnost v slovenski literaturi, saj spada v žanr fantasy-ja, kjer se nadnaravno ves čas prepleta z realnim in kjer avtor uporablja filmski način pripovedovanja. Tri je Zupančeva 1. samostojna prozna knjiga, ki jo literarni kritiki uvrščajo med okultistične romane. Zgodba romana je postavljena v realen prostor Celja z okohco in pripoveduje o treh ses- trah, ki jih druži grozljiva izkušnja iz otroštva. Ko sestre Anja, Namin in Teja odrastejo, jih začnejo preganjati srhljive slike iz otroštva, shranjene v podzavesti. Peter pravi, da je roman nastal v 37 dneh iz upora oziroma razočaranja nad nadaljevanko Čarovnice in dodaja: “Roman posvečam vsem iskrenim hipijem moškega in ženskega spola, s katerimi sem se srečeval v življenju, je pa roman pravi mah učbenik magije.” Da Peter ni od muh, pričajo še tri njegove dokončane knjige, pripravljene na objavo. E. M. Kultura september2001 Šasij "I Prizor z grajskega vrtnarskega sejma v Novem Celju, ki je dva dni ponujal veliko lepega in zanimivega. Novo Celje v igri, cvetju in dežju Dvorec Novo Celje in njegov park sta vse pogosteje prizorišče kulturnih, družabnih in drugih prireditev, ki dajejo življenje in vsebino temu prostoru. Sredi meseca je bil v parku zanimiv vrtnarski sejem, v okviru katerega se je zvrstilo več predavanj in spremljajočih prireditev. Žal ga je tudi tokrat kazilo slabo vreme in obisk ni bil takšen, kot so si organizatorji in razstavljalci želeli. “Sejem je bil namenjen vsem ljubiteljem urejenih vrtov. V vrtovih preživimo skoraj polovico prostega časa. V njih delamo, se veselimo, zabavamo in uživamo. Tako naj bi jih tudi dojemali kot življenjski prostor. S sejmom v nekoliko drugačnem okolju in z nekoliko drugačnim programom od že uveljavljenih smo pokazali vrtnarstvo v drugačni, zanimivejši obliki. Hkrati smo opozorili na pomen zgodovinskih vrtov in parkov pri nas in na možnost njihove prenove in izrabe v sodobne namene,” je med drugim po sejmu v imenu organizatorjev povedal Uroš Govek. Na sejmu so poleg nekaterih slovenskih vrtnarjev in podjetij sodelovali še predstavniki društev in združenj z vrtnarskega področja ter izdelovalci domače in umetne obrti. Predstavljene so bile nekatere knjižne novosti. Sicer pa je grajski vrtnarski sejem ponujal pestro izbiro rastlin in vrtnih dodatkov. Pripravili so še delavnico Igrajmo se s cvetjem in pokušino sladkega krompirja. Grajske zidove avle dvorca so bogatile botanične ilustracije dr. Ravnika. Zanimiva so bila predavanja, predstavitve ekoloških pridelovalcev in pridelovalcev vrtnin. Kulturni pridih sta sejmu dala še koncerta Savinjskega trobilnega kvinteta iz Liboj in Kvarteta kitar ljubljanske akademije za glasbo. D. N. Hmeljarski likof Hmelj je obran. Zaradi suše bo pridelek za kakšnih 200 ton manjši, kot so načrtovali hmeljarji. Zadnje kobule tega zelenega zlata, ki naj bi letos imel odkupno ceno od $ do 7 nemških mark za kilogram, so sredi meseca obrali tudi na hmeljskem nasadu ob dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. To obiranje pa ni bilo kar tako, bilo je spomin na preteklost, na čas, ko je Savinjska dolina živela povsem spremenjeno življenje, ki so mu dajalali pečat tisoči obiralci hmelja iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške. Pred očmi občank in občanov Žalca in drugih krajev Spodnje Savinjske - doline, se je ko* na filmskem platnu odvijalo nekdanje življenje v času obiranja hmelja. Za to so poskrbeli: Aktiv kmečkih žena Ponikva in MPZ Ponikva, Kulturno društvo Vrbje s svojo gledališko skupino, ljudskimi pevkami in harmonikarsko skupino ter moderatorka programa z veznim tekstom. Že pred začetkom te kultumo-etno-grafske in turistične prireditve, ki so jo organizirali Občina Žalec, Zveza kulturnih društev Savinja Žalec in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Žalec, pa so dali svoj prispevek še godbeniki Godbe Zabukovica in folklorna skupina Grifon iz Šempetra. Sredi Žalca, ki je bil in ostaja prestolnica hmeljarstva, je ta dan življenje utripalo počasneje. Vrnilo se je v čas, ko se je po hmeljiščih in zvečer na kmetijah razlegala pesem, ko se je igralo in plesalo in se dogajalo še marsikaj drugega. Vse to, in še vse drugo, od podiranja hmeljevk, obiranja in merjenja hmelja, južine na njivi, prigode na kozolcu, smukanja in postavljanja hmeljevk ter likofa s plačilom in slovo obirovk, se je to popoldan zgodilo v Žalcu. Kar žal je lahko tistim, ki niso bili prisostni. Brez leporečja lahko zapišemo, da je bila prireditev na nivoju in vsem, ki so kakorkoli sodelovali, lahko izrečemo iskrene čestitke. D. N. ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC vpisuje v II. GLEDALIŠKI ABONMA ZA ODRASLE Predstave bodo ob ponedeljkih ob 16. uri in ob torkih ob 19 30 uri, odvisno od zasedenosti gledaliških hiš. Letos si boste predvidoma ogledali: oktober: Gledališče Ptuj - Marjetka, str. 89; november: Mestno gledališče Ljubljansko: Božič pri Cupiellovih; december: Kulturni dom Mengeš (KD ZA-DRUGA): Policija na pomoč; januar: PGD Nova Gorica: Tistega lepega dne; marec: SLG Celje: Podnajemnik. Pisne in ustne prijave sprejemamo do 1. oktobra 2001 na upravi zavoda (712 12 50) in v Občinski matični knjižnici Žalec (712 12 52). Če bo dovolj prijav, bo vpis 2. in 3. oktobra 2001. Cena abonmaja je 10.000 SIT. Plačilo je možno v dveh obrokih. Z večera s pesnico Magdaleno Kovačič Življenje je kljub vsemu praznik Takšen je naslov pesniške zbirke, ki jo je v samozaložbi ob svojem 70. rojstnem dnevu, sebi in javnosti podarila Magdalena Kovačič - Štokova Magdiča, rojeno v Zavrhu pri Galiciji, ki sicer že dolgo živi v Šmarju pri Jelšah. Pred nedavnim je svojo pesniško zbirko predstavila svojim rojakom iz Galicije in vsem, ki so se udeležili čudovitega večera v gališki osnovni šoli. Srečanje z njo so pripravili Zavod za kulturo Žalec z Občinsko matično knjižnico in KlID Galicija. S pesnico se je pogovarjala Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo. Pesnici in knjigi v čast je prireditev polepšal Dekliški pevski zbor Kil) Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir. Nekaj pesmi je občinstvu predstavil tudi vnuk pesnice Jan Kovačič. V nabito polnem razredu podružnične osnovne šole Galicija je bila ta večer posebna atmosfera, domačnost, ki bi ji težko našli primerjavo. Zanjo je nedvomno poskrbela pesnica, ki je sproščeno in v preprostem jeziku govorila o sebi, svojem ustvarjanju, rojakih, o ljubezni in o vsem, kar je zapisala v svojih pesmih. Pri tem jo je spretno vodila in spodbujala Anka Krčmar. Magdalena Kovačič je svoje pesmi brala z izjemnim občutkom in poudarki. Prijetno je bilo poslušati tudi njenega vnuka, ki pa je bil tako za voditeljico večera kot za Magdico malo prehiter pri branju, a je morda prav zato večeru dal še večji pečat, kot bi ga sicer. Skratka, večer s Štokovo Magdico, sicer rojeno kot Magdaleno Verdel iz Zavrha pri Galiciji, je bil kulturni dogodek, kakšnih si lahko le želimo. Njena pesniška zbirka je svojstvena popestritev literarnega ustvarjanja Savinjčanov, je pravo presenečenje, ki odkriva osebo, ki je sicer že kot najstnica gojila željo po lastnem knjižnem prvencu, a to dočakala šele ob svojem 70. rojstnem dnevu. Pesmi so zbrane v zajetni knjižici s stotimi stranmi in naslovnico, na kateri je fotografija Zavrha iz leta 1955, ki je nastala leto dni po odhodu Magdalene v Šmarje, kjer se je omožila in si ustvarila družino Spremno besedilo je napisala prof. Mateja Tirgušek, v zbirki pa je 44 pesmi, ki bi jih po mnenju Tirguškove lahko razdelili vsaj na pet tematskih sklopov. Pesmi govorijo o spoznanjih krutosti življenja in nemoči posameznika, da bi spremenil usodo, ki mu kroji življenje, govorijo o bolečini ob izgubi ljubljene osebe, o spominih na domačo hišo, ljube starše, na mlade in upanja polne dni. Nekaj pesmi govori o pričakovanju ljubezni in ljubezenskih razočaranjih, ne manjka pa pesmi, ki odslikavajo ironično držo do sveta oziroma družbeno kritične teme. Srečanje z Magdaleno Kovačič je bilo izredno prijetno. Z besedami zahvale in spominskim darilom je pesnici izkazal pozornost tudi predsednik KS Galicija Vlado Majer in številni prisotni. Njen brat, ki kmetuje na domačiji v Zavrhu, pa je skupaj z organizatorji poskrbel še za popestritev večera. D. Naraglav Ena od pesmi Magdalene Kovačič: Najdražja vas V tej deželi čudoviti, v pokrajini hriboviti, med dolinami in hribi moja rojstna vas leži. Še stoji tam stara brajda, razpelo božje poleg je, pod njim smo peli in molili, Kraljico maja smo častili. Pokrajina meni draga med gozdovi cerkev skriva, ki je faranom drugi dom, sveti Jakob njen patron. Še en biser se blesti, kjer moja rojstna vas leži: bela cerkev vrh gore Kunigunda njeno je ime. , Ob vznožju čaka stara hiša, kjer mi zibka tekla je, v njej me mati me rodila, tam dobila sem ime. Oče me v rosnih letih mnogo dobrega naučil, duh slovenski mi je v dušo in srce vsadil. Draga moja rojstna hiša in domači kraj, če me kdo po tebi vpraša pravim: “Tam je raj.x september2001 Sport Memorialni turnir v tenisu V spomin na nekdanjega športnika in športnega pedagoga Vlada Vebra je Tenis klub Žalec tudi letos organiziral dvodnevni teniški turnir posameznikov in dvojic. Tekmovanje je vodil Tadej Krušič. Prvi dan je potekalo tekmovanje posameznikov. Najuspešnejši je bil Milan Stefanovič, drugo mesto je osvojil Andrej Stefanovič, oba iz Raven na Koroškem, treje mesto pa je pripadlo Sašu Kaču iz Liboj. Drugi dan turnirja so se pomerili teniški pari. Najuspešnejša sta bila Domjanič - Jan, na drugo mesto se je uvrstil par Rezec - Skomšek, tretje mesto pa je pripadlo paru Košenina -Kveder. Vsi našteti so za svojo uvrstitev prejeli spominske pokale in praktične nagrade, katere sta udeležencem podelila Tadej Krušič in župan Lojze Posedel, ki je prav tako tekmoval na turnirju. D. N. Najboljši teniški pari na letošnjem memorialnem turnirju Ksenija Novak na evropskem prvenstvu Na minulem evropskem mladinskem šahovskem prvenstvu v Kallithei v Grčiji je članica šahovskega kluba Griže dosegla zelo lep uspeh. V svoji starostni skupinije med 54 tekmovalkami delila 9- do 14. mesto, po dodatnih kriterijih pa je osvojilal2. mesto. S tem rezultatom je dosegla najboljšo uvrstitev med 18. tekmovalci,ki so v različnih starostnih skupinah na tem tekmovanju zastopali Slovenijo. Ksenijin uspeh bi lahko bil ob kančku športne sreče še večji, saj bi vsaj dve partiji,ki jih je remizirala, lahko odločila v svojo korist. V predzadnjem kolu pa je v partiji dvakrat zamudila priložnost, da nasprotnico prisili k vdaji, in je to partijo celo izgubila. V primeru zmage v predzadnjem kolu bi zadnjo partijo igrala za uvrstitev med peterico.Da bi lahko njen uspeh bolje ovrednotili, je potrebno poznati trenutnosituacijo na evropski in svetovni mladinski šahovski sceni. Med približno 600 tekmovalci, kolikor jih je v Grčiji nastopilo, jih je bila skoraj polovica iz dežel bivšeSovjetske zveze, kjer šah ni samo hobi ah dodatna popoldanska aktivnost, ampakpredstavlja en od načinov preživetja. Starši, katerih otrok igra šah in ki se s težavo prebijajo skozi vsakdanje življenje, se pogosto dokaj hitro odločijo za zelo tvegano,a v njihovem načinu življenja razumljivo potezo. Otroka izpišejo iz šole, ga domaučijo vsega potrebnega za življenje, otrok pa igra šah 8 do 10 ur dnevno. Če bi otrok klasično šolanje nadaljeval, bi po končani srednji šoli verjetno postal samo eden izmed milijon brezposelnih (na fakultete se lahko vpišejo samo tisti priviligiranci, ki rektorju ob vpisu izročijo tudi modro kuverto). Starši morajo kar nekaj časa trdodelati, da lahko otroka pošljejo na tekmovanje takšnega ranga (vse stroške namreč krijejo sami). V primeru medalje jim državna šahovska zveza stroške povrne, v primeru 4. ah nižjega mesta pa ne. Če se vrnemo v Grčijo - skoraj polovica tekmovalcev se je iz nuje želela uvrstiti med prve tri. Ksenijin uspeh je posledica njenega trdega dela, ki ga vlaga v svoje šahovsko izpopolnjevanje, kakor tudi posledica začrtane poti, ki smo si jo zastavili v Šahovski šoli Griže. Z bratom sta se v času, ko sta člana našega kluba, iz povprečja prebila v sam vrh slovenskega mladinskega šaha. Ksenija je trenutno tudi v ožjem izboru za mlado žensko reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na bližajoči se olimpiadi (Bled 2002). Ker bo olimpiada šele čez eno leto, kar pomeni, da v sestavi reprezentance lahko pride do sprememb, jo čaka naporno delo, če bo želela ohraniti svoj trenutni status. Upamo in verjamemo, da ji bo uspelo. n. v. Sezona se je pričela Tek po ulicah Žalca V Preboldu se je v soboto uradno pričela nova košarkarska sezona. Za memorial Sergeja Gominška -Serža sta se v prepolni telovadnici pomerila košarkarski klub Prebold in košarkarski klub Triglav Kranj, prvoligaš, iz katerega izvirajo košarkarji, kot so Milič, Fučka, Horvat, Drobnjak in drugi. Preboldčanom je priskočil na pomoč legendami Veljko Petranovič, vendar to ni prestrašilo prvoligaških Krajnčanov, ki so zmagali z rezultatom 87: 78. Posebna žirija je za najboljšega igralca izbrala Daria Krejiča iz KK Triglav Kranj, ki mu je sestra pokojnega Sergeja Gominška podelila spominski pokal. To soboto bodo preboldski košarkarji gostovali pri Ježici v Ljubljani in se skušah uvrstiti v tretji krog v pokalnem tekmovanju. J. N. Atletski klub Žalec je v počastitev občinskega praznika v sodelovanju s šolo in občino organiziral prvi tek po ulicah Žalca, ki naj bi postal tradicionalen. Tekmovanje je na mestne ulice privabilo veliko gledalcev, organizatorji pa so bili zadovoljni tudi s številom tekmovalcev. Mlajše deklice in dečki so tekmovali na 600 metrov dolgi progi, starejši dečki in deklice so morah preteči 1100 metrov, še enkrat daljša proga pa je čakala starejše in mlajše članice ter starejše in mlajše člane. V kategoriji mlajših deklic in dečkov sta bila prva Katja Jurač in Jure Štor. Pri starejših dečkih in deklicah sta si prvo mesto pritekla Matic Volavšek in Tjaša Turnšek. Med mlajšimi članicami je bila najboljša Nataša Oset iz AK Šentjur, iz istega kluba pa je to uspelo tudi Primožu Pangerlu, ki je tekmoval v kategoriji mlajših članov. Pri starejših članicah in članih sta slavila Hedvika Kotar iz Trbovelj in Stane Barber iz Ložnice pri Velenju. Kot najstarejši udeleženec je progo uspešno premagal tudi Žalčan Veno Satler. Pokale, medalje in praktične nagrade sta tekmovalcem podehla Adi Vidmajer in žalski župan Lojze Posedel, ki se je zahvalil organizatorjem za uspelo izvedbo tekmovanja in tekmovalcem čestital za udeležbo in dosežke. Dodal je še, da bosta obnovitev atletskega stadiona s tartansko stezo in ustanovljenim atletskim klubom pomembna prelomnica za kraljico športa v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini. D. N. Srečanje Golf kluba 2000 Žalec in Golding kluba Žalec Srečanje obeh klubov je potekalo v Podčetrtku na prelepem golf igrišču Amon, kjer se je ob 14. uri zbralo preko 50 udeležencev. Srečanje se je pričelo s tekmo golfistov Golf kluba 2000 Žalec. Od 57 članov jih je tekmovalo 22. Ostali udeleženci srečanja so odšli po svojem programu. Najprej so si ogledali demonstracijo igranja na golf vadbišču, kasneje pa še okoliške znamenitosti, kot so samostan Olimje, kopališče, gojišče jelenov in proizvodnjo čokoladnih konfetov. Golf turnir je potekal v borbi posameznikov, ki so dosegli izredne rezultate. Pogoji za igranje so bili idealni in dobro urejenost igrišča so spremljale dobre vremenske razmere. Ob 19. uri so se člani obeh klubov zbrali v gostišču Amon, kjer so po odlični večerji podelili pokale. Izredno lepe pokale Steklarne Kozje je zbral predsednik Golding kluba g. Dolfe Naraks in jih skupaj s predsednikom Golf kluba 2000 Žalec Ivom Bračunom in županom g. Lojzetom Posedelom podelil najboljšim posameznikom. Najprestižnejši pokal za 1. mesto v brutu rezultatu je osvojil g. Matjaž Arzenšek, za 2. mesto g. Andrej Cvetko in za 3- mesto g. Ivo Bračun. 2. mesto v neto rezultatu sta prav tako osvojila g. Arzenšek in g. Cvetko, ker pa po nepisanih pravilih na klubskih tekmah en igralec lahko osvoji le en pokal, je bilo uradno 1. mesto in s tem pokal dodeljeno, g. Ervinu Času, 2. g. Romanu Gracerju in 3. mesto g. Dolfu Naraksu. Pokal za najdaljši udarec je prejel g. Cvetko in za udarec najbhžje zastavici ga. Marjana Seleš. Po končani podelitvi se je ob skupnem druženju, dobri glasbi, plesu in temeljiti analizi vseh udarcev srečanje nadaljevalo in različni novi vtisi in stiki bodo nedvomno ostali nepozabni. I. B. Udeleženci golf turnirja Žalčani v karateju ponovno uspešni Štajerska liga v golfu Ekipa Golf kluba 2000 Žalec je tudi po 6. kolu Štajerske hge ostala na 1. mestu. Na Golf igrišču Ptuj je v deževnem vremenu in težkih razmerah ekipa zasedla 2. mesto in v skupnem seštevku še vedno ostaja na 1. mestu. Med posamezniki je zmagal član ekipe GK 2000 Žalec g. Tomaž Arzenšek z lepo možnostjo, da tudi v skupnem rezultatu osvoji 1. mesto, za katerega je drugi kandidat prav tako član GK 2000 Žalec g. Jože Klančnik. I. B. V Grižah državno prvenstvo Od 1. do 9. oktobra 2001 bo v Kulturnem domu v Grižah potekalo državno šahovsko prvenstvo za člane in članice, ki bo osrednji šahovski dogodek v Sloveniji. Organizatorji pričakujemo množično in kakovostno udeležbo, saj je ŠZS znižala kriterije za nastop, prvim trem pa plača tudi udeležbo na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu bosta prvič na tekmovanju takšnega ranga svoje moči preizkusila Ksenija in Jernej Novak, ki sta se v mladinski konkurenci že dokazala. V Grižah bo to že drugo državno prvenstvo. Prvo, ki smo ga organizirali leta 1996, nam je še posebej ostalo v spominu, saj je takrat pri nas prvič nastopil v tistem času 9- igralec sveta VM Aleksander Beljavski. D. v. Na letošnjem mednarodnem Odprtem prvenstvu Slovenije v hali Krim v Ljubljani je nastopilo okoli 150 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Med temi je bilo tudi 7 žalskih karateistov. Najuspešnejši in tudi zmagovalec je bil kadet Robi Lukač v kategoriji do 70 kg. Malo slabše se je odrezal Andrej Majer v kadetski konkurenci do 55 kg (2. mesto), prav tako je med kadeti do 65 kg Sašo Dordevič po dobrem začetku klonil v borbi za finale in osvojil 3. mesto. Enako uvrstitev sta zasedla mladinca Luka V počastitev praznika občine Polzela in v organizaciji športno košarkarskega društva KOŠ Polzela je bil organiziran 3. Košarkarski turnir naselij občine Polzela. Sodelovalo je 6 ekip iz vseh naselij občine Polzela, katere so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Rezultati so naslednji: Ločica : Polzela 60 : 54, Polzela 1 : Andraž-Dobrič 65 : 25, Polzela 2 : Breg-Orova vas 70 : 47, Andraž-Dobrič : Založe-Dobrič : Založe-Podvin 55 : 25, Breg-Orova vas : Ločica 30:59, Založe-Podvin : Polzela 126:66. V tekmi za 3- mesto je ekipa Polzela 2 premagala Andraž-Dobrič z rezultatom Marič, v kategoriji do 60 kg in Dejan Lukač, v kategoriji do 65 kg. Vseh pet tekmovalcev (Dejan in Robi Lukač, Andrej Majer, Sašo Dordevič in Luka Marič) je resnih kandidatov za nastop na bližnjem kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu v Atenah med 12. in 14. oktobrom letos. Na ta nastop se pripravljajo že celo poletje. Naslednji vikend jih čakajo še skupne priprave, nato pa še nastop na mednarodnem turnirju v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Po tem bo znana dokončna odločitev o tem, kdo vse bo odpotoval v Atene. 55 : 39, v tekmi za 1. mesto je ekipa Polzela 1 premagala Ločico z rezultatom 47 : 40. Končni vrstni red je naslednji: 1. mesto Polzela 1, 2. mesto Ločica, 3. mesto Polzela 2, 4. mesto Andraž-Dobrič, 5. Do 6. Mesto Breg-Orova vas, Založe-Podvin. • Za zmagovalno ekipo Polzela 1 so igrali: Dani Turnšek, Stane Romih, Predrag Milčič, Grega Dedič, Boštjan Goričan, Marko Slokar, Branko Bizjak in Beno Pungartnik. Vse tekme so se igrale v športni dvorani na Polzeli, po finalni tekmi pa so najboljše ekipe prejele pokale. T.T. M. S. 2. košarkarski turnir Sport september2001 Športni večnamenski objekt Ob praznovanju tretjega občinskega praznika je občina Polzela dobila nov športni večnamenski objekt, katerega so bili najbolj veseli ljubitelji športa vseh starosti v Ločici ob Savinji. Lani so se organizirali in ustanovili Športno društvo Savinja 2000. Na otvoritvi je predsednik Športnega društva Savinja 2000 Matjaž Hribernik dejal, da so ponosni na vse, kar so v enem letu naredili. Postavili so brunarico, zgradili asfaltirani igrišči za košarko in odbojko, v pripravi je travnato igrišče za mali nogomet, na otroškem igrišču manjkajo še igrala. Vse to so opravili z delovnimi akcijami, ki presegajo 1600 delovnih ur. Svoj delež je primaknila tudi občina, veliko so zbrali člani društva in krajani ter sponzorji, katerim sta župan Ljubo Žnidar in Matjaž Hribernik izročila spominske zahvale. Nov večnamenski objekt je namenu predal župan Ljubo Žnidar. V nagovoru je poudaril, kako pomembno je aktivno preživljanje prostega časa današnje mladine. Objekt bo služil za športna druženja vsem starostnim skupinam. Istočasno se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri izgradnji športnega večnamenskega objekta. T. Tavčar Ob otvoritvi so dejavnosti društva prikazali od najmlajših do najstarejših. H v- Fi f Ihiflt iiwtjjf’' ' -«es 'Vvi 1 À V • Jar -g, » * *É* 4 £&& Égr ! • 1 \% 1 MESmbb V J Prejšnji teden so se pričela dela pri prenovi atletskega stadiona v Žalcu, s čimer je še prav posebno zadovoljen pred kratkim ustanovljen Atletski klub Žalec, ki je sedaj tudi član Atletske zveze Slovenije. Kot je povedal predsednik AK Žalec Adi Vidmajer, bo obnova stadiona temeljita, saj bodo obnovljeni drenažni, vodovodni in elektro siste- mi. Vsi normativi atletskih naprav bodo olimpijski, tako bo za tek na 100 m 8 stez, za 400 m 6 stez, na stadionu pa bodo tudi skakalna mesta za višino, tudi za skoke s palico in v daljino, metališče za kroglo, kopje, disk in kladivo. Še posebej je poudaril, da bodo imele steze tartansko prevleko. S to pridobitvijo je AK Žalec sprejel programske smernice za leti 2001 in 2002, kar kaže na izredno zanimanje za atletsko šolo, ki se bo pričela že prihodnji mesec. Posodobljeni stadion, ki ga prenavlja gradbeno podjetje Ceste mostovi Celje, bo velikega pomena za razvoj adetike v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Dela bodo predvidoma stala okrog 95 milijonov tolarjev. T. Tavčar Dela na stadionu so v polnem teku. Prenova stadiona v Žalcu Državno prvenstvo za dečke do 14 let Balinarski klub CRYSTAL iz Rogaške Slatine je bil organizator kvalifikacije za državno prvenstvo za dečke do 14 let. Za balinarski klub Žalec so nastopih trije dečki: Tadej Marin, Janez Marin in Almir Pajič. Tadej Marin se je z dobro igro uvrstil v finale in si hkrati priigral pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Teden dni kasneje, 25. avgusta, je bilo državno prvenstvo v Škofji Loki, na katerem je tekmovalo 24 tekmovalcev. Tadej Marin, član balinarskega kluba Žalec, je zasedel deveto mesto, kar je za ta klub velik uspeh. Upamo, da bomo z dobrim delom v prihodnje dosegli še boljše rezultate. L. K. Prvi z leve Almir Pajič, obnjem Tadej Marin injanez Marin Ustanovitev kluba V prostorih gostilne Zmet v Svetem Lovrencu je bil v ponedeljek ustanovni zbor košarkarskega kluba Prebold. Klub je doslej deloval v okviru športnega društva Prebold. Več o novem klubu bomo poročali v naslednji številki Utripa, tudi o tem, kdo je v upravnem in nadzornem odboru ter disciplinski komisiji, kakšen je statut in okviren finančni plan. K. R. Veteran s srcem mladeniča Peter Zalokar z Vranskega je star 54 let, njegovo srce pa je veliko mlajše. Njegova ljubezen in strast je atletika. Z njo se ukvarja že dolga leta, od leta 1997 pa tekmuje v kategoriji članov od 50 do 54 let. Na tekmovanjih je dosegel zavidljive rezultate, saj je v teku na 400 m kar petkrat zapovrstjo zmagal. Tako je leta 1997 v Kopru s časom 57,3 postavil državni rekord, naslednje leto ga je s 56,43 v Ljubljani izenačil. Tekmoval je tudi v teku na 100 m in leta 1999 s časom 12,2 izenačil državni rekord, isto leto je na mitingu v Kranju v teku na 200 m s časom 27,3 postavil državni rekord v svoji kategoriji. Prihodnje leto bo nastopil v kategoriji od 55 do 59 let in gotovo bo tudi takrat dosegal tako dobre rezultate, ki so posledica njegovega trdega dela, odrekanja, mnogokrat tudi požrtvovalnosti, borbenosti in trme. Kot je povedal, si želi, da bi v novo ustanovljenem Atletskem klubu Žalec našla svoje mesto tudi veteranska sekcija. T. T. Športna dogajanja ob prazniku Navkljub neprijaznemu vremenu se je v prvi polovici septembra na športnih terenih odvijalo kar precej zanimivih športnih aktivnosti. Tako je v organizaciji TK Žalec in koordinatorja turnirjev Tadeja Krušiča potekal že 21. MEMORIAL VLADA VEBRA v tenisu za posameznike in dvojice. V tekmovanju posameznikov je v konkurenci dvajsetih tenisačev zmagal Miran Stefanovič pred Andrejem Stefanovičem in Sasom Kačem. V tradicinalnem tekmovanju žrebanih dvojic, prav tako v čast nekdanjemu športnemu delavcu Vladu Vebru, pa je prvo mesto pripadlo dvojici Domjanič - Jan, druga sta bila Rezec - Skomšek, medtem, ko je tretje mesto osvojila dvojica Kveder - Košenina. V tekmovanju KRAJEVNE SKUPNOSTI ZA POKAL OBČINE ŽALEC so največ resnosti in športne pripadnosti kraju prikazale ekipe iz krajevnih skupnosti: Petrovče, Ponikva in Vrbje. Tako je bil vrstni red v košarki sledeč: 1.mesto - KS Petrovče, 2. mesto - KS Ponikva, 3- mesto - KS Vrbje in 4. mesto - KS Galicija. Že naslednjega dne so se nekatere KS verjetno želele "revanširati” v tenisu. Tako je v tekmovanju dvojic do 40 let zmagala ekipa iz KS Griže (Krušnik - Verdnik) pred KS Petrovče in Galicija, sledili pa sta dvojici iz Vrbja in Ponikve. V kategoriji nad 40 let je bil končni razpored nekoliko spremenjen: 1. mesto je osvojila ekipa iz KS Petrovče (Zupanc - Lednik, na sliki) pred Ponikvo, Žalcem, Galicijo in Vrbjem. Tekmovanje je potekalo v zelo hladnem vremenu, pa vseeno manj mokrem kot 24-umi nogometni maraton, ki se je odvijal istočasno v Grižah med ekipama Griž in Petrovč. Zadnja aktivnost v sklopu tekmovanj med krajevnimi skupnostmi je bil nogometni turnir. Tinnir je bil sicer ekipno maloštevilčen, vendar pod vodstvom Luka Naprudnika lepo organiziran. Ekipi KS Vrbje (2. mesto) in KS Petrovče (3. mesto) sta morah priznati premoč ekipi KS Ponikva. Sicer so vsa tekmovanja potekala v duhu “fair playa”, edini črni piki bi lahko bili nepovezanost nekaterih krajevnih skupnosti z lokalnimi športnimi društvi in neresno prijavljanje ekip za tekmovanja -sicer pa bo vsakdo najlažje presodil sam in naslednje leto morda tudi kaj spremenil. Najuspešnejše krajevne skupnosti bodo na prireditvi Šport v lem 2001 prejele posebna priznanja. V sklopu občinskega praznika je potekal tudi 1. TEK PO ULICAH ŽALCA v soorganizaciji AK Žalec, I. OŠ Žalec in ZŠD Žalec. Tek je lepo uspel in bo tradicionalen tako po dolžini proge kot tudi terminsko. 8. septembra so bila zaključena finalna tekmovanja v GRAND PRKU - POLETJE 2001, kjer je končna zmaga pripadla ekipi Petrovč, pred Parižljami, St. Peters pubom in Corono. Gostih pa smo tudi direktorja Fundacije za financiranje športnih organizacij RS gospoda Juraka in svetovalca ministrice pri MŠZŠ gospoda Kogoja Oba sta vodila strokovno predavanje na temo IZPLAČILA V ŠPORTU OZ. ZASEBNO DELO V ŠPORTU. Predavanje je bilo zanimivo, 21 športnih delavcev iz širšega žalskega območja pa je lahko gosta povprašalo o praktičnih problemih v zvezi z izplačevanjem športnikom in športnim delavcem. Skratka, nobena dodatna informacija ni odveč. Za zaključek: novoustanovljeni športni klubi in društva žalske občine lahko oddajo vloge za članstvo v Zvezi športnih društev občine Žalec do 1. novembra 2001. Vse dodatne informacije dobite na tel.št. 713 68 82. ZŠD Žalec september2001 Pisma bralcev 50-letnica delovanja društva upokojencev Društvo upokojencev Polzela letos praznuje 50 let delovanja. 21. avgusta so bili člani društva na zanimivem kroženju po Gorenjski. Ogledali so si Bled, Zako in regatni center, Vintrag, Pokljuko, Rudno polje, Športhotel, kjer so imeli piknik, Gorjuše, Bohinjsko jezero, Kropo in Tuhinjsko dolino, kjer so večerjali. Utrujeni in zadovoljni so se varno vrnili domov. S. Štorman Člani društva m Bledu Pisma bralcev Nescit vox missa reverti (Izgovorjenih besed ne moreš vzeti nazaj) Zelo malo je srčnih, z ljubeznijo do ljubiteljske kulture prežetih žena in mož, deklet in fantov, še posebej v teh časih, ko se vsakdo bori za lastno eksistenco in preživetje. Mnogokrat kar težko razumem te ljudi, s kakšnim žarom pridejo na vajo orkestra, zbora, gledališke ah plesne skupine; s kakšno resnostjo in odgovornostjo se vsak član teh skupin loti svoje vloge. Koliko ur dela, v isti sapi pa odrekanja, je potrebno, da nastane končna podoba, ki jo navadno vidi in (ah) shši le majhen del pubhke. V krop žalskega KUD Svoboda je v preteklih dneh oziroma tednih šlo čez rob. Ob prazniku Mestne skupnosti Žalec se je ob zaključku postopka kandidature za priznanje Mestne skupnosti temu društvu tako zapledo, da sem sklenil kot predsednik, nepreklicno odstopiti. S tem dejanjem žehm opozoriti na še vedno prevehk vpliv tistih, ki še niso dojeh, da je čas njihovega arogantnega obnašanja minil, predvsem pa si morajo v svojih glavah urediti pojme o tem, kaj je osebna antipatija in kaj so rezultati dela institucije, o kateri teče beseda. V pojasnilo bralcem, ki jih dogajanje v KUD Svoboda zanima, predvsem pa zaradi objektivne podobe celotnega zapleta, sem se odločil odstopno izjavo v celoti javno objaviti. Zadeva: Odstopna izjava predsednika društva Upravnemu odboru društva KUD Svoboda Žalec dajem v obravnavo in sprejem svoj nepreklicni odstop z mesta predsednika društva. Odboru predlagam, da moj odstop sprejme in ravna v skladu z 12. členom statuta. Obrazložitev Funkcijo predsednika društva sem prevzel leta 1996 in sem bil po izteku prvega mandata ponovno izvoljen. Zaupano mi je bilo vodenje društva, ki v danih okoliščinah po moji oceni zelo dobro deluje. Ko pravim zelo dobro, imam v mislih aktivne sekcije, katerih število je, glede na interese članstva, variabilno. Zelo pomembno vlogo pa igra povpraševanje oziroma interes, katerega se nikomur ne da vsiliti, zato je Uidi oscilacija dejavnosti precejšna. Na začetku prvega mandata je bil velik del mojega truda in prizadevanj angažiran v pridobivanje prostorov za delovanje društva, ki so s pomočjo takratne blagajničarke g. Ivanke Vrbič, Mestne skupnosti Žalec in njenega takratnega predsednika Erana Sadnika rodila uspeh. Društvo ima danes svoje prostore v Domu II. slovenskega tabora, kjer deluje in razvija svoje dejavnosti, pod dokaj ugodnimi pogoji. Vsi očitki o slabem delu društva, ki so se stalno pojavljali, in se še pojavljajo s strani nekaterih duhamomih posameznikov, so se izkazali za neutemeljene. Aktivnosti, s katerimi se društvo predstavlja, so prepričala tiste, ki so se zeleh prepričati. Ostala je peščica užaljenih, ki so kulturno udejstvovanje zamenjali z negodovanjem in nerganjem. Ti bodo ostali na svojem bregu, kajti brod, katerega so čakali s polnimi vrečami privoščljivosti, jim je potonil. Ključni moment moje odločitve o odstopu je zaplet ob letošnji kandidaturi KUD Svobode Žalec za priznanje Mestne skupnosti Žalec. Korekten postopek predloga je bil arogantno in nesramno zavrnjen po zaslugi članice sveta Mestne skupnosti in predsednice nadzornega odbora, katera je büa, mimogrede, sedem let blagajnik društva in zato zelo natančno pozna delo na eni in težave na drugi strani, s katerimi se društvo srečuje. Ker KUD Svoboda ne deluje le v obdobju, v katerem mu predsedujem jaz, ampak sega tradicija delovanja vsaj 80 let v preteklost, je nasprotovanje priznanju cinizem, ki je vreden najglobljega preziranja. Društvo tudi ni bilo ustanovljeno zaradi mene ah na mojo čast, ampak so se v njem združevali vsi tisti, ki so našh cilj svojega povezovanja v takšni skupnosti. V vseh desetletjih so se v njem kresah kulturni utrinki krajanov Žalca in ravno tu so nastale nepozabne uprizoritve operet Planinska roža, Mežnarjeva Lizika, Hmeljska princesa, tu je nastala nepozabna Pesem in mladost, vrsta zborov in vsemogočih skupin takšnega ah drugačnega žanra. Kulturno društvo je bilo tisto, ki je nosilo pretežni del bremena kulturnega dogajanja vse do takrat, ko so nastale še druge institucije, katere so del tega bremena prevzele pod svoje okrilje. V letošnjem letu praznujemo tudi deseto obletnico samostojne države Slovenije. Društvo, ki je na področju kulture soustvarjalo podobo slovenstva, začenši s Sokolskim društvom, pa vse do današnje KUD Svoboda, nedvomno ni primeren institut za hlajenje kompleksov s frustracijami prenapolnjenih osebkov, katerim delo znotraj sekcij v podrobnostih ni poznano, ah pa ga opazijo le mimogrede. Takšno ravnanje ocenjujem kot grobo žalitev vseh tistih zaslužnih, bivših in sedanjih, pokojnih in aktivnih članov, ki so in ki v tem času soustvarjajo podobo kulturnega dogajanja v Žalcu. Kot predsednik nisem dolžan, prav tako pa ne želim več zastavljati svoje avtoritete za takšna podla početja instituciji, ki zasluži vsa priznanja in spoštovanje, že glede na poslanstvo, ki ga opravlja. Občnemu zboru KUD Svoboda predlagam, da moj odstop sprejme. Vsem članom se iskreno zahvaljujem za vse delo, ki so ga opravili v času mojega predsedovanja, obenem pa želim, da s svojim delom nadaljujejo. Ta moja gesta naj v končni konsekvenci doseže odmevnost v smislu, kako nekateri, v naši najožji bližini, nizko cenijo delo in trud v ljubiteljski kulturi. Dodal bom modre besede znamenitega misleca srednjega veka Johna Donne-a: “In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni; zvoni tebi!” Z iskrenim spoštovanjem, Prof. Januš Rasietvicz 41 gasilk v Logarski dolini Gasilke GZ Žalec in Prebold smo se 25- avgusta 2001 odpravile na pohod v Logarsko dolino, Okrešelj in Kamniško sedlo pod vodstvom visokogorskega vodiča gospoda Francija Naraksa in njegove pomočnice gospe Mojce Jezernik, ki nas je neprestano spodbujala in zabavala. Zjutraj smo se zbrale pred PGD Žalec in se z avtobusom odpeljale proti Logarski dolini. Ob vstopu v Logarsko dohno nas je prevzel prelep pogled na okoliške gore, obsijane z jutranjim soncem in kristalno čisto Savinjo. S prelepimi občutki smo krenile proti slapu Rinka in nadaljevale pot do izvira Savinje, kjer smo se osvežile ob mrzli in sveži vodi, da smo lažje nadaljevale pot navkreber. Na Okrešlju smo si nabrale novih moči in nadaljevale pot na Kamniško sedlo. Po naporni poti za tiste, ki nismo izkušene planinke, nam je koristil oddih na Kamniškem sedlu in pogled na Ojstrico in Brano je v nas prebujal željo, da bi se podale še dlje. Vrnitev v dohno je bila polna lepih vtisov in svežine in kljub utrujenosti prijema. V dolini smo gasilke sklenile, da se v naslednjem lem zopet dobimo. Silva Štefančič Družabni pohod članic ženskega foruma ZLSD Že jutro, ki se je rojevalo, mi je povedalo, da se bo rodil dan, ki ga jaz in moje kolegice pohoda na Kal, ne bomo tako hitro pozabile. To je bil dan, ki se je dobro začel, nadaljeval in vsem udeležencem pohoda ostal v prijetnem spominu. Za vse, kar smo ta dan lepega doživele, se imamo zahvaliti predsednici ženskega foruma ZLSD Marjani Šmajs, ki je organizirala naš pohod, ter članici društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih zehšč Slovenije ga. Faniki Burjan. Zbrale smo se pred pekarno Uduč ter se odpravile do kmetije Špajzer, kjer smo se malo okrepčale. Od m smo peš krenile prod Kalu, nabirale zehšča in poslušale razlago ga. Fanike, ki vehko ve o nabiranju zdravilnih zehšč, sušenju ter pripravi zdravilnih čajev in napitkov. V planinskem domu na Kalu smo po kosilu nadaljevale z družabnim srečanjem. Ob povratku smo se pri kmetiji Špajzer odpočile in ob igranju harmonike naše članice Nevenke tudi zapele. Tako smo zaključile naše srečanje. Jeseni pa se zopet snidemo in takrat nam bo ga. Fanika predstavila vrste čajev ter njihov zdravilni učinek. Jožica Šmon Evropa, ne hvala! Groza me je, ko pomislim, kaj nas čaka v združeni Evropi, kamor tako vneto sihmo. Ah smo Slovenci res tako dedno obremenjeni s kompleksom berača in nesposobnostmi, da se bomo enostavno prodah zaradi občutka navidezne varnosti? Ideja združene Evrope je nastala izključno zaradi nadzora nad Nemčijo, ki je s tem gospodarsko in vojaško blokirana. Združena Evropa je katastrofa za bogate in delovne narode ter potuha za lenobe. Odprimo vendar oči in poglejmo okoh sebe! Gotovo bomo opažih, da mi Evrope ne potrebujemo, pač pa nas potrebuje ona zaradi idealne lege. To pa bi sami lahko unovčili, ne pa da dovohmo “nacionalno prostitucijo” s prodajo slovenske zemlje tujcem. Z Evropo bomo slej ko prej izgubili identiteto - tudi jezikovno. Vem zagotovo, da proti množični histeriji za vstop v Evropo ne morem nič, vendar sem si s tem pisanjem malo olajšal vest in se znebil sokrivde za največjo napako zgodovine Slovenije, ki kot kaže, ne bo samostojna niti pet let. Prosim vas, razmislite še enkrat, da ne bo prepozno! Jože Grobelnik, Žalec Srečanje bogati življenje diabetikov V začetku septembra smo člani društva diabetikov iz celjske regije že drugič organizirah družabno srečanje na pohgonu v Ljubečni, katerega se je udeležilo preko 300 članov društva diabetikov iz celjske regije. Na srečanju so pogrešali predstavnike Zveze društev diabetikov Slovenije ter predstavnike iz sosednjih društev in župana občine Celje. Ob toplem in gostoljubnem sprejemu nas je pozdravil predsednik Društva diabetikov Celje Slavko Brus. Po kulturnem programu je bil bogat srečelov in skromna zakuska. Takšna lepa in čudovita srečanja so za bolnike s sladkorno boleznijo enkratna, saj se med sabo spoznavamo, družimo in obenem pozabimo na vse težave in probleme. Hvala vsem, ki so družabno srečanje pripravili, posebej se zahvaljujemo našemu predsedniku Društva diabetikov Celje gospodu Slavku Brusu. Hvala tudi vsem obrtnikom in kolektivom v Savinjski in celjski regiji, ki so prispevali za srečelov. Jože Grobelnik Zahvala Članice krožka ročnih del Deteljica (Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec) se vsem sponzorjem, stranki ZLSD ter vsem, ki ste pomagali pri postavitvi razstave in organiziranju bogatega srečelova, lepo zahvaljujemo. Vodja krožka Anica Virant Priznanje Društvu upokojencev Polzela Ob praznovanju 50-letnice Društva upokojencev Polzela, ki je bilo v*dvorani Doma upokojencev Polzela 4. avgusta 2001, je Dom upokojencev Polzela prejel vehko plaketo Združenja društev upokojencev Slovenije s sledečo vsebino: 7. Velika plaketa Združenja društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je namenjena ustanovi v našem kraju, ki vzorno skrbi za svoje varovance in omogoča, da imajo ostareli v naši občini in drugod po Slovenije tudi v jeseni življenja lep in prijeten dom, skrbi za urejen videz zgodovinsko pomembnih objektov in okohce, je edina ustanova v našem kraju, ki vseskozi - že več kot 35 let, ne glede na menjavo vodstva - vzorno sodeluje z Društvom upokojencev Polzela in drugimi društvi upokojencev, ob pomoči svojih sodelavcev pa je organizirala skupino za samopomoč Oljka, ki nudi prijetno druženje in človeško toplino mnogim upokojencem. To priznanje prejme Dom upokojencev Polzela. Marinka Povše Direktorica Doma upokojencev Polzela Eko šola v mednarodni akciji Očistimo svet Uidi mi smo eko šola, in sicer že peto leto. Zato tudi mi sodelujemo v mednarodni akciji Očistimo svet, ki je poteka od 17. do 21. septembra. Živimo na Vranskem, tu blizu se rokujeta Štajerska in Kranjska, naša okolica je še dokaj čista in neokrnjena. Kljub temu pa je v našem kraju vehko dejavnikov, ki onesnažujejo okolje. Ker je šola naše ogledalo, se trudimo, da kot otroci in učenci te šole za okolje naredimo, kar je v naših močeh. Vse leto, posebej pa še v tem Prvošolčki I. osnovne šole Žalec smo pred dnevi preživeli prijeten in zanimiv popoldan ob gledanju in poslušanju gledališke igre Zvezdica Zaspanka. Popeljali smo se v svet fantazije, modrosti, pogovorov in tistega, kar je najlepše za nas, v svet pravljice. Vsi prvošolčki 1. a in 1. b. razreda z učiteljicami I. OŠ Žalec se zahvaljujemo Lions dubu za podarjene karte. tednu, skrbimo za okohco šole tako, da pobiramo odpadke. Uidi našo Občino smo spomnili, da bi bilo na Vranskem dobro uvesti ločeno zbiranje odpadkov. Naprošamo pa tudi vse krajane Vranskega, da poskrbijo da bo naš kraj čist in urejen. Skrbimo tudi, da so naše učilnice čiste in lepe. Ohranjamo prijateljske odnose, saj vemo, da bodo naša osnovnošolska leta prehitro minila in bi jih radi ohranili v lepem spominu. Zavedamo se, da moramo poskrbeti, da bodo imeh naši potomci vsaj tako lepo okolje, kot ga imamo mi, če ne lepše. Člani dopisniško-turističnega Pa še naši vtisi: Ali je imela Zvezdica Zaspanka res zlate lase? Urban, l.b Zvezdica Zaspanka je bila Ana - Fana iz TV Dober dan. Ažbe, l.b Komet Repatec je bil zelo lep. Irena, l.a Ah se je razbojniku Ceferinu res kamen spremenil v srce? Gregor, l.a Učenci in učitelji 1. razredov I. OŠ Žalec krožka OŠ Vransko - Tabor Vabilo - obvestilo Vsi, ki menite, da imate sami, vaši svojci ah prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19- uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnemu anonimnemu telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič storiti zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec V svetu domišljije september2001 S kolesom po Evropi Pustolovščina je uspela (Jaša Koceli, Matija Rajnik) Torej, pustolovščina je uspela. Domov, kjer so nama pripravili nepozaben sprejem, ki ga nisva pričakovala, sva prišla 26. julija. No, pa lepo po vrsti... Datum odhoda se je prestavljal zaradi težav, ki sva jih imela z neveljavnimi potnimi listi. Na srečo sva te stvari uredila še pred vikendom, zato sva lahko na pot krenila v soboto, 30. junija. Nekaj čez šesto sva se usedla na najini polno natovorjeni vozili in se odpravila pròti Parizu. Kolesi sta bili zares tehnično odlično, brezhibno pripravljeni, za kar se zahvaljujeva Kolesarskemu centru Novak. Tako natovorjeno kolo je res veliko bolj naporno voziti, a se sčasoma navadiš. Ko zvečer raztovoriš prtljažnik in se malo zapelješ, imaš občutek, kot da gre kolo kar samo naprej. Hijina je bila seveda kmalu dosežena, saj je Avstrija blizu. Načrt poti sva zaradi smeri vetrov obrnila: torej najprej Avstrija, potem Nemčija in Francija ter na koncu skozi Italijo ponovno do Slovenije. Seveda je eno gledati po zemljevidu in priročnikih, drugo pa vse doživeti na lastni koži. Prav to je zanimivo. Ko pogledam nazaj, se mi zdi vse neresnično, a ko si ti tam, živiš tisti trenutek s tistim okoljem in se ti zdi stanje čisto vsakdanje. Tujine se moraš navaditi. S kolesom sva se torej odpravila iz Žalca, prečkala mejo v Šentilju, kolesarila do Gradca ter prespala v Grotkomu blizu Gradca. Drugi dan sva prišla do Rottenmanna, tretji dan do Bad Ischia, četrti dan skozi Salzburg do Ebersberga v Nemčiji. Peti dan sva obkrožila München in prespala v Steppachu blizu Augsburga. Šesti dan sva prikolesarila do Freudenstadta in naslednjo noč je bilo neurje, ki je ubilo veliko ljudi, le nekaj deset kilometrov stran, v Strasbourgu. Naslednji dan je bilo po cestah polno drevja in rastlinja, bil je deževen dan, kljub temu sva dospela v Francijo in prespala v Furdenheimu, nekaj malega oddaljena od Strasbourga. Deveti dan naju je sprejelo prenočišče v Champenouxu pred Nancyjem, deseti dan v Lignyju, enajsti Maily-le-camp, dvanajsti pa Coulommiers - pol dneva pred Parizom. Naslednji dnevi so bili kot nalašč deževni. Trinajsti dan je morala zelo “padla” in nisva silila v neurju v Pariz. Prespala sva v Noisienu, kar je že predmestje Pariza. Štirinajsti dan. Končno Pariz! Točno 14. julija. V Parizu sva ostala še ves naslednji dan, ki je bil prav tako deževen. Obiskala in poslikala sva najbolj poznane znamenitosti! Doživljanju Pariza in njegovega opevanega občutja se bova posvetila ob drugi priložnosti. Vem, da bom Pariz doživel še na drugačen način. Bila sva v zaostanku s kilometri, zato sva šestnajsti dan vstopila na vlak do Orleansa in si tako prihranila tudi izredno zamudno predmestje Pariza. Na ceh poti sva imela zastavljene štiri cilje: Pariz, gradovi ob Load, Azuma obala in povratek domov. Od Orleansa sva kolesarila do Bloisa. Mesto je bilo najbolj zahodna točka celotne poti. Sedemnajsti dan sva si ogledala gradova Chambord in Chevemy, prespala pa v Vierzonu. Osemnajsti dan spet bomba - totalni naliv. Že tako sva bila v zaostanku s časom in kilometri. Torej spet vlak. Kupila sva karto do Lyona, kamor sva prispela ob osmih zvečer. Znašla sva se v centru mesta in komaj našla prost hotel na obrobju v precej čudni četrti Oullins. Devetnajsti dan je šlo do mesta Valence in dvajseti dan naprej po dolini reke Rone do Orangea. Enaindvajseti dan sva bila lena in sva se ustavila zgodaj popoldne v Saint-Andiolu, nekaj deset kilometrov od Avignona. Kljub zaostanku sva se odločila počivati. Bila sva v stiki s časom, saj se je planinski tabor doma v Dovju pod Karavankami začenjal 29. julija. Druženje s prijatelji planinci h* same gore nama ravno tako veliko pomenijo, zato ga nisva nameravala izpustiti. Dvaindvajseti dan sva res z veliko sreče dobila sobo v Provansi na podeželju v vasici Cabasse. Dan kasneje prelepa Ažurna obala s prenočiščem v Antibesu. Štiriindvajseti dan je bil zame najboljši, saj so razgledi s ceste N7 na morje neverjetni. Zjutraj sva v hotelu spoznala zelo simpatičnega Irca, s katerim sva “čvekala” kar dobro uro. Slovenijo je poznal po nogometnem moštvu. Ta dan sva tudi prečkala mejo in prespala v Bordiglieli. Datum je kazal 23. 7. 2001. Z dejstvi, da sva že malo sita vsega; da po poti, ki sva jo začrtala po Italiji, ne bi videla nič zanimivega in da se čas izteka, sva z vlakom potovala dva dni, prvi dan do Verone in nato do Gorice. Preostanek šestindvajsetega dneva sva izkoristila za prečkanje meje in vožnjo čez hribe do Logatca, kjer sva prespala. Prihod v Slovenijo je bil čudovit, na meji sem se počutil, kot bi bil doma in kot da so vsi ljudje okoli prijatelji. Zadnji dan sva hitro napredovala in popoldne prišla domov, kjer sva doživela “nor” sprejem. Najprej so starši in še nekateri postavili zasedo v Podlogu, nato pa naju pospremili do doma, kjer je bilo zbranih veliko število ljudi. Skoraj vsi, ki nama nekaj pomenijo. _ Zapeli so himno, ustvarjeno čisto za naju. Res, občutki so bili posebni. Samo kolesarjenje je bilo čudovita izkušnja. Po kakem tednu se telo navadi in na koncu sploh nisem bil utrujen. Nikoli se nisva gnala, ampak sva kolesarila lepo mimo, nikamor se ni mudilo. Če bi se izčrpavala in hotela za vsako ceno doseči etapni cilj, bi vse skupaj izgubilo smisel in sploh ne bi mogla doživeti vsega, kar sva. Prekolesarila sva slabih 3000 kilometrov, imela sva štiri “gumi-defekte”, kolesi sta bili, razumljivo, kar načeti, a sta zdržali. S prenočišči je bilo tako: najprej sva morala priti do točke, ki sva jo izbrala sredi dneva, do kod imava namen priti ta dan. Potem sva iskala nastanitev po hotelih, sobah..-. Ponekod sva imela srečo in prenočišče našla takoj (v krajih, ki niso turistično obljudeni), drugod pa zaradi zasedenih turističnih zmogljivosti nisva našla prostora oziroma je bilo vse zasedeno. Iskanje je včasih trajalo kar nekaj časa, a na srečo sva vsakič spala v postelji. Najdražja prenočišča so bila v Nemčiji, najcenejša pa v Franciji. Pred odhodom sva zbrala približno 600.000 SIT. Denar sva imela večinoma v tujih valutah in skoraj vsega porabila. Kar je ostalo, pa je šlo za razvijanje slik. Polovico zneska sva zbrala od sponzorjev, ki se jim prav posebno zahvaljujeva. Željo so nama pomagali uresničiti: Juteks Žalec, I. OŠ Žalec, Mestna skupnost Žalec, Garant, Sipro, d.o.o., Popko, d.o.o., Občina Žalec, Sigmanova, turistična agencija Potepuh, Kolesarski center Novak, Ertex. Polovico sva zbrala sama s pomočjo staršev, babice in dedija ter radodarnega strica. Potovanje je bilo neverjetna izkušnja, vse bo treba še dobro premisliti in še kaj napisati. In še potovati... Za naprej še ne vem, kaj se bo rodilo, se bom pustil presenetiti. Jaša Koceli Žur pod Žvajgo Nedeljsko popoldne sta naredila prijetno in zabavno Spidi in Gogi. Tradicionalna prireditev Žur pod Žvajgo je bila letos organizacijsko v rokah Študentskega kluba Žalec. Generalno pokroviteljstvo je prevzela občina Prebold, medijski pokrovitelj pa je bil Radio Fantasy. Organizatorji niso imeli sreče z vremenom, zahvaljujoč velikemu šotoru, pa so tridnevno prireditev vendarle pripeljali do konca, čeprav bi ob lepem in toplejšem vremenu bilo bolj prijetno in uspešnejše. Prvi večer so mlade zabavali The Drinkersi in ansambli Yogurt, Lunapark, Black in Sumer. Sobotni večer je zapolnila glasbena skupina Tabu ter ansambli Zablujena generacija, 6-pack Čukur, Hailenstein in Uživo. Nedelja je bila namenjena otrokom in šolarjem. Za zabavo sta poskrbela Spidi in Gogi z gosti ter pevec Sebastjan. Seveda pa so na svoj račun prišli tudi starši otrok. Kot je povedal Rok Žagar, glavni organizator in predsednik žalskega kluba študentov, so s prireditvijo vseeno zadovoljni, saj so kljub dežju uspeli izpeljati vse tri dneve Žura pod Žvajgo. Verjetno tudi zato, ker jim ni vodilo zaslužek, ampak samo dogajanje. Predvsem pa bi bilo škoda izpustiti že uveljavljeno prireditev, ki so jo minula leta organizirali mladi Prebolda. D. N. Žalec - spalno mesto? V javnosti prevladuje mnenje, da sedanji žalski mladinski center (ŽMC) ni primeren za organizacijo koncertov in plesov, predvsem pa ne za mladino, starejšo od 18 let Udeleženci okrogle mize, ki je konec junija potekala v dvorani 2. slovenskega tabora, so poudarili, da je ŽMC primeren za določene dejavnosti in starost mladine, za druge pa ne. Da bi izvedeli, kaj menijo o tovrstnih očitkih zaposlenih v ŽMC in mladi, ki se vanj zatekajo, smo se odpravili tja. Vrata ŽMC so odprta od letošnjega aprila v ulici Talcev 1 vsem mladim od 12. do 26. leta, vsak dan od 8. do 19- ure, ob sobotah in nedeljah pa do 22. ure. Na vprašanje, kaj vse se je dogajalo v šestih mesecih od ustanovitve ŽMC-a, zaposleni v ŽMC-u povedo, da so med poletnimi počitnicami za mlade pripravili pester in zanimiv program, saj so v mesecu juniju uvedli filmske večere za mlade, vsak drugi četrtek pripravili potopisna predavanja, v drugi polovici julija pa so organizirali za mlade ustvarjalno literarno delavni-co*o kreativnem pisanju, kjer so zainteresiranim mladim tudi svetovali, kje lahko svoje literarne stvaritve objavijo. Ob torkih so bile mladim na voljo predstavitve in okrogle mize o nasilju v družini in o partnerskih odnosih. V mesecu aprilu so pripravili odmevno srečanje z igralcem Jernejem Kuntnerjem v sodelovanju s študentskim klubom Žalec in Žur pod Žvajgo v preboldskem Gaju. Tudi v prihodnje bodo organizirali različne prireditve, potopise, okrogle mize in različna predavanja, o katerih bodo informacije na voljo v programu ŽMC-a, na oglasnih tablah v Žalcu, v Knjižnici Žalec in v drugih javnih ustanovah.. “V ŽMC-u so skozi vse leto na voljo tudi računalniki s priklopom na Internet za izobraževanje in prosti čas, zaradi česar veliko mladih obiskuje ŽMC,” nam je zaupala Dominika Stambolič, vodja mladinskega centra. “Kdorkoli pride k nam z zanimivimi idejami za program je dobrodošel, seveda , če je ta program uresničljiv v okviru naših zmožnosti. Ta center obiskujejo mladi, ki so zainteresirani in ki se želijo družiti. Mnogi med njimi nimajo doma računalnika in zaradi tega pridejo sem,” je povedala Dominika Stambolič. Na vprašanje, katera je ciljna skupina ŽMC-a, zaposleni povedo, da večinoma hodijo v center osnovno- in srednješolci, nabolj obiskan pa je ŽMC v popoldanskih in večernih urah. Seveda si želijo obiska tudi tistih nad 18 let, vendar pa odkrito priznajo, da v tako majhnem prostoru, kot je ŽMC, ni mogoče organizirati koncertov in plesov, za katere bi morala Občina Žalec poiskati primerne prostore in tako zapolniti tudi prosti čas mladih, starih nad 18 let. Grega Avdič, predstavnik Študentskega kluba Žalec, ki je prišel v ŽMC na svoj jutranji čaj in klepet z zaposlenimi v ŽMC-u o diplomski nalogi, ki jo piše, pravi, da v center zaidejo Uidi študentje, ki na računalnik napišejo kakšno seminarsko nalogo in ki pridejo na klepet, vendar pa meni, da ŽMC bolj ustreza populaciji mlajših od 18 let. Pove tudi, da so v Študentskem klubu Žalec pripravljeni sodelovati z ŽMC in so doslej tudi marsikaj ustvarili v skupnem sodelovanju. Avdič pravi: “S skupnimi močmi smo pripravili srečanje z Matjažem Javšnikom, različne potopise, razstave in okrogle mize. Iddi v prihodnje imamo namen sodelovati z ŽMC-em pa tudi z Zavodom za kulturo Žalec, saj so nam že večkrat omogočili izvedbe različnih projektov v avli kulturnega doma. Avla je, po mojem mnenju, ustrezna za izvedbo različnih performansov in razstav, ne pa tudi za koncerte in nočno študentsko druženje. (Študentje potrebujemo samo prostor, ki bi bil cenovno sprejemljiv in na ustrezni lokaciji, kjer bi se družili ob dobri glasbi in produktivnem klepetu, za kar smo predstavnike Občine Žalec že prosili.” Tbdi predstavniki Zavoda za kulturo Žalec so zagotovili, da so pripravljeni sodelovati z ŽMC-em in Študentskim klubom Žalec pri izvedbi ustreznih projektov tudi v prihodnje. Za Žalec pravi Avdič, da je postal spalno mesto. "Naj navedem, da je v Žalcu po 2. svetovni vojni obratovalo 34 gostinskih objektov in 6 dvoran, kjer so se odvijale različne prireditve za vse starostne skupine. V času, ko Celje še vedelo ni, kdo so skupina Parni valjak, je dvorana Hmeljarskega doma v Žalcu gostila njen koncert,” in dodaja: “Zakaj ne bi obudili nočnega življenja v Žalcu, namesto, da mlade na avtoštop pošiljamo v celjske lokale, saj je Žalec najpomembnejše prometno križišče v Sloveniji, ki bi lahko Uidi mladim, ki ne živijo v Žalcu ponujalo pester način porabe prostega časa? Ne presenečajo me podatki o številu zasvojenih mladih v Žalcu, saj menim, da je odvisnost posledica spalnega učinka.” Predstavniki ŽMC-a in Študentskega kluba Žalec so tudi izpostavili, da jim primanjkuje prostora, kjer bi lahko vsem zainteresiranim mladim omogočili udeležbo na potopisnih predavanjih in pri različnih drugih projektih, zato prosijo predstavnike Občine Žalec, da bi tudi mladim nad 18 let omogočili prostor za kakovostno preživljanje prostega časa. E. M. september2001 Savinjske zgodbe Severin, mlad zbiratelj starin Fotografija poletja Portret mladega 15-letnega zbiratelja Severina V Pongracu pod Homom, na nekdanji Petkovi domačiji, živi družina Doler. Njihovo življenje je podobno življenju drugih družin. Starša hodita v službo, oče Andrej v rudnik, mama Mirica v industrijsko trgovino Tekstilne tovarne Prebold, v službo hodi tudi starejši sin Damjan, mlajši Severin, ki je dopolnil 15 let, pa obiskuje prvi letnik vrtnarske šole v Celju. In prav zaradi Severina smo se podali v prijetno okolje med Hom in Kamnik, kjer življenje poteka v tesnem sožitju z naravo in spominom na preteklost Na Severina in njegov hobi me je opozoril Vinko Petek iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, stric Severinove mame in človek, kateremu je mladostniško življenje teklo na domačiji, po domače pri Mežnarjevem Jaku, kjer sedaj, sicer v novi hiši, živi Severin. Domačija premore nekaj zemlje, sicer premalo za kmetovanje in preveč, da bi jo pustih neobdelano. V hlevu sta kravica in prašič in še kaj, kar zahteva vsakodnevno skrb in delo. Očitno pa vse to ni dovolj, saj si je Severin omislil nadvse zanimiv in nevsakdanji konjiček, ki zahteva tudi precej prostora. Skoraj čez noč je postal strasten'zbiratelj starin in vsega, kar daje pridih preteklosti in spominja na čase, v katerih so živeli njegovi predniki. “Vse skupaj se je začelo lani. Ne vem niti kako in zakaj. Preprosto me je obšla ideja, da bi bilo zanimivo zbrati predmete, ki so bili na naši domačiji in so del zgodovine mojih prednikov, starih staršev, stricev in tet,” je povedal Severin. Od ideje do udejanjenja zamisli je bila kratka pot, saj je po slabem letu zbirka izjemno bogata in postavljena na ogled. In ne mine dan, da Severin ne bi k že zbranim in razstavljenim predmetom dodal še kakšnega novega. Ob tem, da sam išče nove predmete, mu jih z veseljem odstopajo tudi bljižnji in daljni sosedje, sorodniki in drugi, ki vedo za njegovo zbirateljsko žilico. Prav danes sta z očetom pripeljala dva lesena “pluga” za oranje. Imajo pa tudi stroj za ločevanje žita od pleveli, ki so ga pred leti oddali v Griže. Pri hiši je vedno več večjih predmetov, ki potrebujejo kar precej prostora. “Z očetom, ki mi poleg prijatelja, soseda Aleša Kresnika, najbolj pomaga pri zbirateljstvu, sva maja letos na prostoru nekdanje drvarnice postavila leseno brunarico - lopo, ki že postaja premajhna, saj je predmetov iz dneva v dan več, česar sem seveda zelo vesel. Z očetom se že dogovarjava za razširitev razstavnega prostora, saj je že sedaj nekaj večjih predmetov izpostavljenih soncu in dežju,” razlaga Severin, ki si nedvomno zasluži vse čestitke. Ni veliko mladih, ki bi svojo mladostniško energijo porabljali za zbiranje starin in ohranjanje spomina na preteklost. In ko človek hodi med razstavljenimi eksponati, se spomni, da je marsikaj, kar bi lahko našlo mesto med takšnimi zbirkami, zavrgel ah sežgal. Škoda, če že ne kar kulturni greh. S Severinom, očetom Andrejem in Vinkom Petkom, ki me je pripeljal na svojo nekdanjo domačijo, si po pogovoru ogledamo zbirko. Razstavljeni predmeti so lepo in smiselno razporejeni po brunarici. V enem delu so razne lončene stare posode, ki so jih uporabljali za kuho, pečenje in serviranje hrane, v drugem so gospodinjski in obrtni pripomočki in orodje za mizarjenje, izdelovanje sodov in tesarstvo. Zanimivi so izdelki pletarske obrti, vehko je tudi orodja in nekaj strojev, ki so se uporabljali v kmetijstvu, in še vrsto drugih predmetov. Severin pravzaprav zbira vse, kar diši po preteklosti, tudi denar je vmes, pa predmeti nabožne vsebine in še bi lahko naštevali. Posebno dragocena v njegovi zbirki je granata iz prve svetovne vojne, ki jo je iz Soške fronte prinesel njegov praded in jo kar nekaj mesecev nosil s seboj v vojaškem nahrbtniku. Bila mu je kot relikvija, saj mu je, ker ni eksplodirala, rešila življenje. Spoštovanje do granate so imeli tudi njegovi otroci in sedaj tudi Severin, ki jo je dobil od maminega brata iz Nemčije. Severinov mah muzej je zaradi granate bogatejši. Z veseljem jo pokaže vsakemu prišleku. Sicer pa mimo hiše in etnografskega muzejčka hodi precej ljudi, saj tu poteka planinska markirana pot iz Griž na Hom. Marsikdo si je zbirko že ogledal, o tem priča tudi vpisna knjiga, v kateri ne manjka pohval in čestitk. Naj bo tudi ta zapis ena sama čestitka. Vsem, ki ne vedo, kaj bi s starinami, pa priporočam, da pokličite Severina ah koga drugega, ki se ukvarja s tovrstnim zbiranjem. D. Naraglav Zunanjost muzeja Prav lušno je res na deželi in dopust na kmetiji dobro dene, sploh če je na voljo primerna mehanizacija. Foto: Vanja Pintar Kako je vroče! Greva se ohladit. Foto: Janez Bedek Na povabilo, da nam pošljete kakšno posrečeno poletno fotografijo, ki ste jo ujeh v svoj objektiv, se je odzvalo bolj malo naših bralcev, največ smo prejeli fotografij otrok in avtomobilskih utrinkov. Odločili smo se za objavo naslednjih fotografij, nagrado pa bo prejela: Vanja Pintar iz Griž. Izziv fotografom (pomembna sta motiv in kakovost posnetka) bomo ponovili za vsak letni čas. V novembrski številki bomo objavili vaš najboljše jesenske fotografije. Zato uživajte v jeseni s fotografskim aparatom v roki! Fotografije pošljite na naslov: Utrip Savinjske doline, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec Savinjske zgodbe september2001 Katja v Afriki “Afriški način življenja te zasvoji v trenutku. Afričani poznajo le eno besedo - danes. Pri njih ne obstajata včeraj ali jutri, saj se vsi dnevi imenujejo enako. Vse, kar jim kaj pomeni, je živeti življenje danes. Po vrnitvi iz Afrike sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se privadila k znanemu, zahodnjaškemu načinu življenja in razmišljanja,” nam je zaupala Katja Semprimožnik iz Dobriše vasi pri Petrovčah, ki se je letošnje poletje za pet mesecev odpravila v Afriko, od koder je prinesla medicinske izkušnje in nas navdušila s potopisnim predavanjem v Domu 2. slovenskega tabora v Žalcu. Zastavili smo ji nekaj vprašanj o njenem potovanju v Afriko. Katja je letos februarja diplomirala na Fakulteti za medicino v Ljubljani. Pravi, da se je za medicino odločila že v gimnaziji, saj po končanem študiju ni hotela takoj v službo. Danes je prepričana, da je izbrala pravi študij, saj ji je omogočil pot v Afriko in izpolnitev poklicnih sanj. Mlada zdravnica že od nekdaj rada potuje. Lansko leto se je podala v Ameriko, nato pa si je zaželela bolj eksotičnih krajev. In tako se je vse začelo s Sekcijo za tropsko medicino v Ljubljani, s Tremi zdravniki in tremi medicinskimi sestrami, ki so se po predavanjih o tropskih boleznih želeli udeležiti humanitarne odprave v Afriko. Sledila je velika akcija zbiranja denarja in zdravil, ponovno cepljenje proti nalezljivim otroškim in tropskim boleznim, nato pa so se marca odpravili z letalom v Lusako, glavno mesto Zambije, kjer je Katja s petimi študentskimi znanci en mesec delala v učni bolnišnici, dva meseca pa v misijonski bolnišnici v Nangomi. Pot jih je zanesla tudi v Namibijo, Botsvano, Tanzanijo, Malavi in Mozambik. “Največji problem pri delu z bolniki v bolnišnici v Lusaki, še posebej pa na podeželju v Nangomi, je bil jezik. V Zambiji govorijo kar 72 različnih jezikov in če jih vsaj 25 ne poznaš, jih zelo težko razumeš. V Lusaki mi je pomagalo medicinsko osebje, ki mi je anamneze o bolnikih posredovalo v angleščini, nato pa sem na podlagi anamneze morala postaviti diagnozo, kar ni bilo lahko, saj so bolniki na vsako moje vprašanje prikimavali. V Lusaki smo imeli tudi strokovno usposabljanje o najpogostejših tropskih boleznih tistega področja in o uporabi antibiotikov, ki se nekoliko razhkujejo od naših, saj v Afriki bakterije nanje še niso odporne kot pri nas. Kljub pomanjkljivemu znanju afriških jezikov, sem imela srečo, da sem se večinoma srečevala z različnimi primerki malarije in sem vedela, kako ukrepati.” Katja pravi, da jo še danes begajo slike otrok v Lusaki, okuženih z viru- som HIV. Statistike dokazujejo, da je v Zambiji 50 odstotkov prebivalcev okuženih z virusom HIV, tako da okuženim otrokom ni mogoče opraviti transfuzije krvi, saj so otrokovi starši ponavadi okuženi. Na vprašanje, kako se je spopadla z mislijo, da bi se pri delu z bolniki lahko okužila z virusom HIV, Katja odgovarja, da se je oborožila s samozavestjo in previdnostjo pri delu. Sicer je preventivno uporabljala medicinske rokavice, na razpolago je imela tudi antivirusna zdravila, vendar pravi, da se človek nikoli ne more docela sprijazniti z mislijo, da bi se lahko okužil z virusom HIV. “Za okužbo zmeraj in povsod obstajajo možnosti, ne samo v Afriki, pač pa tudi v Sloveniji. V Afriki je stopnja tveganja res večja, vendar se ob deseturnem delavniku, raznih epidemijah in občasnih prometnih nesrečah nimaš časa ukvarjati z možnostmi okužbe.” Katjin obraz med pripovedovanjem o življenju v Afriki kar žari od sreče. Pravi, da bi se rada vrnila v Lusako, kjer živijo prijazni ljudje, usmerjeni k sočloveku in naravi. “V Afriki ljudje sami poskrbijo za zabavo, saj nimajo takšnih materialnih dobrin kot mi. Vsaj ne v tolikšni meri. Imajo pa neverjeten smisel za ritem, petje in ples. Medtem ko se naši pevski zbori trudijo peti enoglasno, Afričani pojejo vsak po svoje. Njihovi obredi v cerkvah so polni energije, petja, plesa in igranja na bobne. Skratka, čisto drugače, svobodnejše izražajo svoja čustva. Prav užaljena sem hila po vrnitvi iz Afrike, kjer me je namesto prijaznosti pričakala nestrpnost v trgovini, na cestah...” Na vprašanje, kako so Katjini starši sprejeli njeno odločitev o odhodu v Afriko, se Katja prav prisrčno nasmehne in pravi, da bi morala na to vprašanje odgovoriti njena mama, ki je hčerko pred odhodom dosledno prepričevala, da jo bodo Afričani prav gotovo skuhali v kotlu. “Kot belec v Afriki nisi v nevarnosti, vsaj jaz nisem občutila tovrstne diskriminacije. Veseli so, da jim nudimo medicinsko pomoč, katere v Afriki primanjkuje.” Ob Katjinem pripovedovanju o delu v bolnišnici v Lusaki dobiš občutek, da sploh ni imela prostega časa. “Res je prostega časa bilo bolj malo in tega sem porabila za polnočne sladolede z druščino medicinskih sester in zdravnikov, ki so se z mano podah v Lusako, večino časa pa smo preživeli ob likalniku, saj smo le z rednim likanjem naših oblek uničili jajčeca ličink, ki povzročajo razjede na koži. V Nangomi nas je neka afriška družina povabila na večerjo, kjer sem prvič jedla kuhane arašide, ki so po okusu podobni našemu fižolu. Ogledah smo si tudi šolo v Nangomi, preostali čas do vrnitve v domovino, pribhžno dva meseca, pa smo izkoristili za izlete po Namibiji, Botsvani, Malaviju in Mozambiku.” Katja je med bivanjem v Afriki z domačini komunicirala po internetu in tako ji je v spominu ostala elektronska pošta, po kateri je domačim pisala o življenju in delu v Afriki. Zbrala je tudi lepo število diapozitivov, zato je po vrnitvi iz Afrike pripravila potopisno predavanje. Za starše pravi, da so srečni, ker se je domov vrnila živa in polna novih izkušenj, še posebej mama, ki jo je v najhujših nočnih morah že videla skuhano v kotlu. Med bivanjem v Afriki je imela srečo, da ni zbolela, čeprav se je v Afriko podala ravno v času po deževni dobi, ko najbolj razsajajo malarija in druge tropske bolezni. Katja je na koncu še povedala, da jo čaka odločitev o specializaciji na določenem medicinskem področju. Zanimajo jo kirurgija, nevrologija, infekcijske bolezni pa tudi splošna medicina, kjer bi bila v neposrednem stiku z bolniki, saj pravi, da se na fakulteti za medicino ne naučiš, kako vzpostaviti pristen stik z bolnikom, zato so tohko bolj pomembne izkušnje, ki jih je priodobila v Afriki. Za pridobljene izkušnje se še posebej zahvaljuje sponzorjem, ki so ji omogočih bivanje v Afriki: Občini Žalec, Zdravstvenemu domu Žalec, Hotelu Žalec, Foto Tonici Žalec, JZ Žalskih lekarn, Združenju svetnukov in svetnic Žalec, Zavarovalnici Triglav Celje, Banki Celje, Aeru Celje, Hypo Leasingu Celje, Porenti Škofja Loka, Urarstvu Polajžer Žalec, dr. Ivanu Matku Petrovče, Mladinski knjigi Žalec, Zavodu za kulturo Žalec, Lanu Žalec, Meggle-ju Polzela, Pinnochiu Celje in Foto ateljeju Božo Berk Celje. E. M. Katja na večerji pri družini iz Sangome z najmlajšim članom v naročju Naši pisci Janko Kač - pisatelj, pader in botanik V teh dneh se Savinjčani spominjamo človeka, ki je bil za časa svojega življenja s knjižnimi deli oblikovalec Spodnje Savinjske doline. Njegova moč je v tem, da je monotonemu vaškemu življenju vdihnil živahnost in dinamičnost. S tem je postal človek, ki je dal pečat dolini, čeprav mu ta desetletja ni posvečala tiste pozornosti, ki si jo je zaslužil. Iz pozabe je bil iztrgan ob 100-let-nici rojstva, še najpogosteje pa so se nanj spomnili preboldski gledališčniki, ki so večkrat uprizorili zgodbo iz nje-g o v e g a romana Moloh. Bolj ko se odmika čas, pogosteje in več govorimo o možakarju, ki ga tudi napis na rojstni hiši označuje kot pisatelja, padarja in botanika. Vsem tem področjem pripadata njegovo življenje in delo. Za padarja ga je naredil zdravniški študij, notranja zavzetost in humanost pomagati ljudem, zlasti kmečkemu življu. Ljudje so ga zato imeh za padarja in vrača. Precej časa je posvetil botaniki. Prizadeval si je povečati pridelek žita, zlasti pšenice, zato se je ukvarjal s križanjem rastlin in intenzivno preučeval hmelj, ki še danes označuje savinjskega kmeta. Njegovo pisateljsko delo je nedvomno tudi zaradi tega usmerjeno h kmečkemu človeku, njegovemu spoznavanju in ugotavljanju, kaj je glavno vodilo v življenju kmeta. Prišel je do spoznanja, da je na prvem mestu grunt - kmetija, na drugem denar, na tretjem postave oz. zakoni in na četrtem bog oz. vera. Največja vrednost v njegovih dehh je opisovanje kmečkih opravil in živahen, s primeri bogat jezik. Njegova dela so se rojevala in nastajala v domačem okolju, v in na osnoviiiv-ljenja, ki mu je bil priča. Njegova literarna žetev šteje pet knjig. Svojo prvo zbirko zgodb in črtic Med padarji in zdravniki je izdal leta 1932, v 41. lem svojega življenja, kar je za pisatelja ah pesnika že kar pozno obdobje. Njegova druga zbirka črtic Pisane zgodbe je luč sveta zagledala dve leti kasneje. V njej zasledimo dve glavni potezi: občutek za krivico in humor, ki je navadno združen z ironijo, včasih tudi s puščicami satire. Vrh njegove ustvarjalnosti predstavlja roman Grunt, ki je bil izdan leta 1933- Snov za ta roman je zajemal iz domačega življenja na Groblji. Njegov drugi roman Moloh, ki mu je nadel ime po nenasitnem mitološkem božanstvu, je segel v čas industrializacije Prebolda, ki jo pooseblja Tekstilna tovarna Prebold. V romanu opisuje spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila tovarna, ki je v romanu predstavljena kot pošast, ki žre ljudi. Zadnje Kačevo delo Na novinah, ki je bilo napisano malo pred začetkom druge svetovne vojne, natisnjeno pa leta 1942, je v medvojnih letih močno delovalo na ljudi in njihovo domoljublje. Močno privlačna sila je bil duh po domači zemlji, predvsem pa nezmotljiv optimizem, ki je tudi sicer bil pomemben in potreben sopotnik tistega časa. Ta pa je bil potreben tudi po vojni, kot pravi njegova hčerka Vida Povše, ko smo jo povprašali, kako se spominja svojega očeta in kako doživlja večer, ki so ga njemu v spomin pripravili v Preboldu. “Današnji večer je zame nekaj izjemno lepega, prijetnega in nepozabnega. Vesela sem, da lahko prisostvujem kul-turnemu dogodku, ki je v veliki meri posvečen mojemu očetu. Moji spomini na mladost in življenje z očetom so danes tako sveži in živi kot le malokdaj. Oče je bil zelo dober oče, poštenjak in svobodnjak. Prav zato se ni mogel odločiti, da bi dokončal doktorat, čeprav je imel že vse izpite. Nekako mu ni šlo v račun, da bi kot zdravnik moral vstajati sredi noči, saj bi ne znal odreči pomoči, če bi ga kdo potreboval. Pri prof. Jesenku v Ljubljani, kjer je tudi delal, je študiral biologijo, jaz pa sem živela pri mami na Groblji. V času okupacije in ko sem leta 1943 dopolnila 18 let, sem odšla k očetu v Ljubljano. Malo je bil presenečen, a tudi vesel. V Ljubljani sem končala srednjo ekonomsko šolo in nekaj let živela na domačiji na Groblji, oče pa je bil enkrat v Ljubljani, drugič v Žalcu, kjer je urejal časopis Hmeljar. Leta 1950 je napisal tudi članek Mežikajoča svoboda proletariata in si z njim “prislužil” zapor. Ko mi ga je s posredovanjem Borisa Krajgerja uspelo obiskati, je bil zelo razočaran, žalosten in jezen hkrati. Pridušal se je, da ni bil zaprt ne v stari Jugoslaviji, ne med vojno, čeprav je bil naostren in kritičen do nekdanjega režima in okupatorjev. Ob tem ni mogel skriti solz, ki so ob njegovih posivelih laseh izražale razočaranje nad dejanjem še včerajšnih prijateljev. V zaporu je bil le mesec dni, vendar dovolj dolgo, da mu je to pustilo posledice, predvsem pa ga potisnilo v ozadje in pozabo. Prav zato sem še tohko bolj vesela zadnjih deset let, ko opažam, da je njegov hk znova živ in spoštovan, tako kot si zasluži.” D. Naraglav Vida Povše, hčerka pisatelja Janka Kača Naša dediščina september2001 Gomilsko ■ 1 del Ob praznovanju praznika občine Braslovče na Gomilskem Pred 40. leti Gotoveljsko perisce in potok Godomlja V Enciklopediji Slovenije (št 3/1989) preberemo, da je Gomilsko obcestno naselje ob prehodu potoka Bolska v prostorno prodnato raven na zahodnem delu Celjske kotline. Jedro kmečkega naselja je na terasi nad desnim bregom Bolske, mlajši, pretežno nekmečki zaselek Rezana pa stoji ob cesti Celje - Ljubljana. Prof. Milan Natek imenuje Gomilsko: “hmeljarska vas v Savinjski dolini”. Pred leti je bila razstava o problematiki transformacije vasi dežel Alpe - Jadran. V dokumentu o tej razstavi med drugim preberemo, da je vas Gomilsko deloma gručasto, deloma obcestno naselje v zapadnem delu Spodnje Savinjske doline s prevladujočim hmeljarstvom, temeljno gospodarsko dejavnostjo. Izpostavljeno je, da je imelo Gomilsko polja razdeljena na delce, v vsakem kompleksu vaškega zemljišča so imele stare kmetije svojo posest. Taka zemljiška razdelitev se je ohranila do začetka 60-ih let. Z arondacijo polja med magistralno cesto na jugu in vasjo na severu se je spremenila podoba gomljanskih njiv in še posebno hmeljišč, ki so prepredene z betonskimi žičnicami. V dokumentu in na razstavi so označeni negativni posegi v vasi in okolici: “Na desnem delu posnetka vasi se nahajajo obsežnejši posegi: trasa načrtovane hitre ceste (že narejena) in regulirana struga potoka (Bolska) zaradi številnih poplav. Regulacija sama pa je povzročila nove nčvšečnosti, n. pr. znižan nivo podtalnice in osušitev vodnjakov. “Posodabljanje” vasi je povzročilo porušitev etnološkega spomenika. Dom krajanov predstavljajo kot primer neustrezne interpelacije ob južnem robu vasi.” V monografiji “Gomilsko” je objavljena slika hiše, pod katero piše: “Med zadnjimi pričami stare podobe Gomilskega je lesena Lebnova hiša, ki so ji tudi že šteti dnevi obstoja.” Zanimivo je, da se ime Gomilsko praktično ni spreminjalo od prvih zapisov o kraju. Gomilsko se prvič omenja v pisnem dokumentu 21. aprila 1347: “zwo huoben ze Goemilts” -dve hube (huba je bila v fevdalizmu posestvo, ki je obsegalo 15 do 20 ha) na Gomilskem. Mimogrede: v dokumentu iz leta 1402,1454 in okoli leta 1480 se omenja mlin na Gomilskem, kraj je različno zapisan. Okoli leta 1480 je kraj zapisan kot Gomilsch, Gomiltsch, Gomilschtz, Gomilczk in leta 1475 se omenja, da je Gomilsko del braslovške fare. Prof. Natek je v monografiji “Gomilsko” zapisal: “Zanimiva so tudi slovenska imena za naša naselja, ki jih navaja Schmutz v svojem leksikonu za Štajersko v začetku prejšnjega stoletja (po letu 1800). Za Gomilsko je zapisal ustrezno domače ime Gomilška; po ustnem sporočilu adakemskega prof. dr. T. Logarja je najbolj verjetno, da je bilo njegovo ime Gomilška vas)..." V anketi, ki je bila opravljena na Gomilskem leta 1840 in je objavljena v knjigi Nika Kureta - Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 (Ljubljana 1989) preberemo: Krajevno ime: “Ime Gomilsko bi bilo mogoče izhajati iz gomile na severni strani ceste, v kateri je po ljudskem izročilu pokopan “turški povelnik". Krajevna pripovedka: Na. desni strani ceste, ki pelje na Vransko, je sredi polja okoli dva sežnja visoka, prav toliko široka in nekoliko daljša vzpetina, pripovedujejo, da je m pokopan “turški general”. Res je sicer, da so stale nekoč na tej vzpetini viselce ojstriškega deželnega sodišča, a tega ni mogoče spraviti v zvezo s to pripovedko. Verjetno je, da je tu grob kakega “rimskega generala”...; s to povedko pa je mogoče razložiti krajevno ime Gomilsko... Potrjeno je, da je bila gomila raziskana, obložena je bila z ozko opeko, ki je imela žig “Regana”. Opeka je bila narejena v rimski opekami na Vranskem. Na “Objavi”, da je bilo 12. februarja 1945 na Stranicah obešeno 100 talcev, je pri vseh talcih navedeno nemško ime kraja prebivališča. Le pri Francu Žagarju, rojenemu 4. oktobra 1898, piše Gomilsko. Okupator je uporabil slovensko ime kraja. Franca Žagarja ne najdemo med talci z Gomilskega. Prof. Milan Natek je pred leti zapisal, da so Nemci preimenovali tudi Gomilsko, zanj so našli ime Lebem. To se je zgodilo ali v letu 1942 ali v prvi polovici leta 1943- Tedaj je bil na Gomilskem upravitelj osnovne šole Franz Kontur, zagrizen nemčur. Leta 1943 je moral na vzhodno fronto. To nemško ime se ni obdržalo, kar med drugim potrjuje omenjen “rdeči plakat” o obešanju talcev na Stranicah. Spreminjanje krajevnih imen v obdobju med 1952 in 1958 letom je zajelo tudi KS Gomilsko. Sv. Matevž je postal Šmatevž. V že citirani “anketi” iz leta 1840 lahko preberemo sledečo legendo: “Legenda pripoveduje, da so trije bratje nemškega rodu, po imenu Straus, nekoč prišli v te kraje, se tu naselili, sezidali graščino Stravšnek (Strausseneck) in cerkev sv. Matevža, zavetnika vnetih spokornikov. Bratje so preživljali svoje dneve z dobrimi deli in pobožnimi vajami. Baje so pokopani pod oltarjem sv. Ane. Kamniti kvadrat s tremi moškimi postavami, in podobno leseno tablo, kjer so enake tri postave že zelo preperele, naj bi to zgodbo potrjevale.” O podružnični cerkvi sv. Matevža pa v odgovoru preberemo, da naj bi bila to ena najstarejših cerkva v Savinjski dolini. V njej je kapela sv. Ane. Graščino sta med drugimi predstavila Jože Curk v sestavku “Gradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini” (Savinjski zbornik 1,1. 1959) ter Ivan Stopar v knjigi “Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dobna” (Ljubljana, 1992). Oba avtorja navajata, da se graščina prvič omenja leta 1467 kot Jagerhof (lovski dvorec). Curk navaja, da je bil dvorec celjska last, ki je leta 1457 postal deželnoknežja last ter ga je leta 1467 dal cesar Friderik III. do prekhca v najem Jorgu Laiserju. Med leti 1578 in 1590 ga je posedoval štajerski deželni fizik dr. Jakob Strauss, ki je pozidal novi dvorec. Ta je po njem dobil svoje ime in se leta 1585 imenuje Starussenhov (Stopar) ah Strausseneg (Curk). Po lem I869 je bil lastnik dvorca ritmo-jster plemeniti Haupt. Curk navaja, da je-dal leta 1869 dvorcu sedanjo obbko v slogu angleškega castell-stila. Ivan Stopar v svojem citiranem delu podrobno opisuje graščino. F. Ježovnik Letos mineva 40 let, kar je občina Žalec pričela s praznovanjem občinskega praznika po krajevnih skupnosti. Za vsako krajevno skupnost je bilo to brez dvoma veliko priznanje, obenem pa je pomenilo reševanje vseh ključnih problemov na njenem območju. Občinska skupščina je določila za eno ali dve leti naprej, kje bo proslava občinskega praznika. Kot merilo za izbor so upoštevali predvsem aktivnost in uspešnost dela sprva kra- jevnih odborov, kasneje krajevnih skupnostih ter društev skozi več let. Prvo praznovanje je bilo leta 1961, še pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti. Takoj po osvoboditvi, ponekod pa že med okupacijo, so bili ustanovljeni krajevni odbori, ki so bili najbolj neposreden organ oblasti ljudstva. Zakon z dne 6. 9. 1945 navaja prve krajevne odbore, zakon z dne 10. 9- 1946 pa združuje nekatere krajevne odbore, na primer KO Griže in KO Zabukovica ter KO Gomilsko in KO Grajska vas itd. Zakon z dne 12. 4. 1952 navaja, da je bilo na žalskem območju ustanovljenih 9 občin: Braslovče (sprejele so Letuš), Gomilsko (sprejelo je Trnavo), Griže, Petrovče (sprejele so Liboje), Polzela (sprejele so Št. Andraž), Prebold (sprejel je Št. Lovrenc in del Marija Reke, drugi del je pri Trbovljah), Šempeter (od Ponikve je sprejel Kale), Tabor (sprejel je del Št. Lenarta, drugi del je ostal pri Trbovljah) in Žalec (sprejel je Ponikvo brez Kal, Gotovlje, Veliko Pirešico in del Galicije). Zakon z dne 28.6.1955 je omenjene občine združil v veliko občino (komuno) Žalec. Po zakonu z dne 24. septembra 1958 se je občini Žalec priključila še občina Vransko. Prve krajevne skupnosti so bile ustanovljene v letu 1964, na primer v Grižah 12. 5. 1964. Občinska skupščina je 12. 5. 1965 sprejela odlok o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Vrnimo se k praznovanju praznika občine Žalec po krajevnih skupnostih. Praznovanja so imela izredno močan vpliv. Jože Jan, predsednik izvršnega sveta Občine Žalec, je leta 1979 v monografiji Gomilsko zapisal: “...Pomembno je poudariti tudi to, da se ob priliki praznovanja občinskega praznika v določeni krajevni skupnosti na podlagi solidarnostno združenih sredstev in na osnovi prostovoljnih prispevkov in vloženega dela občanov uredijo v glavnem vsi življenjsko pomembni problemi... Ob prazniku izidejo posebne brošure o kraju.” To niso bile brošure, temveč monografije posameznih krajevnih skupnosti. Monografija Gomilsko je izšla ob Občinskem prazniku, ki se je leta 1979 praznoval na Gomilskem, 18. po vrsti. V vsaki krajevni skupnosti, kjer je potekalo praznovanje, je bila slavnostna seja občinske skupščine. Prvo praznovanje je bilo organizirano leta 1961 v Grižah. Opravljena so bila določena pomembna dela. Asfaltirana je bila cesta Žalec - Zabukovica, od mostu čez Savinjo do mostu čez Artišnico. Zgradili so vodovod v Grižah in vmesni prizidek med Zadružnim domom in Domom Svobode. Odvijale so se kulturne prireditve, obnovil se je spomin na NOB. Leta 1962 je praznovanje potekalo na Vranskem. Asfaltirali so cesto skozi trg Vransko in položili temeljni kamen za bazen. Leta 1963 je praznovanje potekalo na Polzeli. Rekonstruirana je bila cesta Ločica - Polzela, uredili so makedamsko cesto na Goro Oljko in odprli planinski dom. Gasilci so dobili nov avto. Potekala je otvoritev proizvodnih obratov Tovarne nogavic. Leta 1964 so praznovali v Preboldu. Rekonstruirali in razširili so cesto Latkova vas - Prebold in pričeli z izgradnjo stanovanjske soseske. Leta 1965 je bil praznik v Žalcu in tega leta je bil Žalec proglašen za mesto. Asfaltirali so posamezne ulice, v izgradnji sta bila stadion in mrliška vežica, zgrajen je bil zdravstveni dom, dokončala se je pošta, uredili so hmeljarski muzej in knjižnico. Značilno za ta praznovanja pa je, da niti tedaj niti pri kasnejših praznovanjih ni izšla monografija Žalca. Lahko bi naštevali iz leta v leto. Ob zaključku opozorimo še na knjigo “Griže z Zabukovico”, ki je izšla leta 1981. V uvodu je zapisano, da je monografija izšla ob 40-letnici vstaje, 40-letnici napada na rudnik Zabukovico, ob 60-letnici delavsko-prosvetnega društva Svoboda Griže in 20-letnici praznovanja občinskih praznikov občine Žalec ter da predstavlja prvi celovitejši pregled razvoja tega območja. Dodajmo dvajset let in imamo letošnje jubileje v tej krajevni skupnosti. F. Ježovnik Na vzhodni strani gotoveljske vasi še danes stoji ogrodje do pred 50. leti uporabnega in lepega perišča. Za vasjo izvira potok Godomlja, ki ima (v razdalji in v krogu približno 100 metrov) več izvirov, ki se dobrih 50 metrov nižje združijo in potok teče v smeri proti Žalcu. Na koncu Bizjakovega sadonosnika in župnijskega travnika je najmočnejši izvir potoka. Za izvirom so že v davnih časih Gotovljani uredili preprosto perišče. Od ne vem kje so pripeljali nekaj ploščatih kamnov in jih namestili kar v potok. Kadar so perice tukaj prale perilo, so morale stati kar v vodi. Še sreča, da Godomlja ni preveč mrzla. Pozimi so perice rade namakale roke v vodi, saj je bila voda toplejša od mrzlega zraka. Pred periščem je bil nekoč velik tolmun, kjer je gotoveljski kovač natikal železne obroče na lesena kolesa. O tem opravilu bi lahko zapisali posebno zgodbo. Potok Godomlja je tako v prejšnjih časih služil več koristnim namenom. V času kraljevine je kralj Aleksander v državi uvedel diktaturo. Razpustil je parlament, prepovedal vse politične stranke in vsa društva. V Gotovljah pa je vse od konca prve svetovne vojne delovalo Kulturno prosvetno in športno društvo pod imenom “Borut”. Društvo je imelo takrat kar lepo vsoto denarja, katerega je zaslužilo z raznimi prireditvami. Kralj je strankam in društvom zaplenil tudi vso premoženje. Gotovljani pa so bili pametni. Takoj ko so izvedeli, kaj se pripravlja, so se odločili, da bodo denar hitro porabili za gradnjo perišča. Z zidarskim mojstrom Jordanom so se dogovorili za gradnjo. Jordan pa se je pogodbeno zavezal, da bo na obstoječem perišču pozidal lepo uporabno perišče. Račun za zidavo je društvo Jordanu plačalo vnaprej. Kdo je takrat v Gotovljah dal to pametno idejo, danes najbrž nihče ne ve. Kralj pa se je obrisal za denar. Gotoveljska vas je leta 1933 dobila lepo in uporabno perišče, katerega so bile najbolj vesele perice, saj so v perišču stale na suhem in pod streho. V tistih časih je Godomlja kot lep in čist potok tekla proti Žalcu, ki je bil takrat trg, potok pa je tekel ob severni strani trga. Godomlja je delala vse do Žalca več vijug in globokih tolmunov. Obrežje potoka je bilo obraščeno z lepim zelenim vodnim rastlinjem. V tolmunih so se skrivale ribe - kleni, pa tudi kakšna ščuka je bila zraven. V potoku je bilo vse polno žab in tudi raki so se skrivali pod koreninami jelš, ki so rasle ob potoku. Na severni strani Žalca, kjer je tekel potok, je Godomlja naredila manjši bajer. V zimskem času je voda v bajerju zmrznila in mlajši Žalčani so uredili drsališče, kjer so se lepo zabavah. Godomlja je na vzhodni strani trga napravila oster ovinek in se usmerila proti jugu, tekla tik ob Lorberjevi tovarni, prečkala glavno cesto, nato pa ob Roblekovi domačiji tekla v smeri proti Novemu Celju, kjer je zopet napravila manjši bajer. Tako je potok dajal svežino graščinskemu parku. Od Novega Celja je Godomlja tekla ob južni strani Petrovč in se nato zlivala v potok Lavo. Ogrodje gotoveljskega perišča kaže danes žalostno sliko. Perišče res ne more več služiti svojemu namenu, saj so njegovo vlogo prevzeli pralni stroji. Uidi Godomlja je v žalostnem stanju, saj so v potok napeljali del kanalizacije. S tem so onesnažili nekoč tako čisto vodo, ki danes onesnažena in smrdljiva teče proti Žalcu. Če bo kanalizacija še naprej onesnaževala Godomljo, bodo morali perišče podreti. Če pa bi Godomlji vrnili njeno nekdanjo čistost in lepoto, bi kazalo perišče obnoviti, tako bi bilo perišče lep spomin na prejšnje čase. Janko Krašovic Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 PoAjc^jc za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Režka cesta 27, 3312 Prebold tela 03 705 30 12, feks: 03 705 30 13, GSM: 041 678 775 NA ZALOGI TRAKTORSKE GUME: STOMIL, TAURUS, BARUM, GOODYEAR ---—jr—---- AN3j»^ AN25^g| »6.«Sl» j E J|R ^ STO Mi L OLSjTTVM ùoodJyear ZA TRAKTORSKE PNEVMATIKE 10% POPUST triglav avtor JANEZ KORENT SL VESLAČ (IZTOK) POSLOVNIK LOJZE ROZMAN NEKD. AM. RIM. IGRALEC (RAMON) risba KIH MAJHNO PLOVILO OTOČJE V POLINEZIJI IZBRANA DRUŽBA PRIZANA- ŠALE PAVLE RAVNOHRIB TEKOČINA ZA PITJE REKA V J. AFRIKI ZORAN PREDIN OBOKAN HODNIK Da VIETNAMA V v MUZA ZGODOVINE KOŽNA BOLEZEN STAR SLOVAN SLAVKO OSTERC SL PEVKA (METKA) Diza LUKANA SEVERU IZRAELA (AKKA) OPOMBA IT. PISATELJ (UMBERTO) NARAVO- SLOVEC LINNE RAVNO- DUŠEN ČLOVEK ODKLONILEN ODNOS VELIK NERED, ZMEDA NAJUUB-ŠA MOHAMEDOVA ŽENA GRŠKA ČRKA VALENTIN VODNIK TONE LAPAJNE MUSSOUN. NASLOV SL ETNOLOG (DAMJAN) DELAVKA MED SEZONO IGRALKA DAGOVER SKLAD, KUMAR ZIDARSKA ŽUCA ANICA KUMER PERNATA ŽIVAL MESTNO TIRNO VOZILO NOBaU KVAKA TAVČAR TOKOVNI POSREDNIK IZRASTEK NA GLAVI MESTO V J. ČILU REKA NA SLOVAŠKEM HRV. POET (A. GUSTAV) DIVJA MAČKA DELAVEC NA TERENU AVSTRU. SUKAR (GUSTAV) FR. REKA LOARA RA7- UČNOST ZDA (ANGL) SLIKARKA KOBILCA FR RISATELI (CLAUDE) ZNOJ VREDNOST NA DENAR. ŽUNEC KRAJNA KOČEVSKEM RADIOAKT. ELEMENT, CURU NIMFA, KI ŽIVI V VODI UTRIP UTRIP PRONICANJE SNOVI SKOZI MEMBRANO IGRALEC CIGOJ NENAVADEN ČLOVEK POLŽ SL SUKAR (FRAN) AM. PISEC KRIMINALK (JOHN DICKSON) SL SKLAD, (RISTO) SL PEVEC, RAPER FR PIONIR FOTOGRAFIJE (FELIX) ARISTOFAN. KOMEDUA PESNIK AŠKERC DOVOLJENJE ZA PATENT SANJE ROMULOV BRAT IGRALEC ŽIVO- JINOVIĆ SEKRETAR OZN (KOR) SUKA FUNKCIONAR NA STARTU RAZTE- LEŠEVALEC INDUSTR RASTLINA ENA OD PROJEKCU BALKAN. DRŽAVA GL MESTO SUDANA PLANOTA VDALMAC. RIMSKA BOGINJA OBRTI PIŠKOT SUKARKA MARAŽ ALEŠ DEBELJAK SAMOZA- DOVOUE- VALEC JAKOBOV BRAT, EZAV RDEČA POLJSKA CVETLICA KIRURŠKA STRGALKA BLIŽNJI KRAJI URŠKA PESEM DRAGA AHAČIČ IRSKO OTOČJE OBLEKA MUSUMANK IGRALEC HACKMAN PEROCI PESNIK GRUDEN RADIOAKT. ELEMENT NOBELOVEC JOHN BOYD TOČAJ ZRAČNI DUH V VIHARJU BEBEC STAROJUD. KRAU BENETKE PESNICA (MILENA) DRŽAVA V AFRIKI (KAMPALA) PERONOVA POLITIKA MAKED. KOLO POVEUE ABRAHAM. ŽENA DOGODEK V MESTU GOGI > OSRED. DEL TELESA LATINSKI POZDRAV PRIPADNIK POLKRŠČ. CERKVE V ZDA rr.RAZiSK. (UMBERTO) ASTRO- LOGINJA (META) NAPOTEK MESTO V FRANCIJI FRNIKOLA SVOJAT IGLAST GRMAU DREVO HOJA DUŠA POČKAJ STAROGR. PESNIK RUS. VLAD. NASLOV ANTON OCVIRK CLAIRE TREVOR t> Pokojninski steber r> MESTO V NIGERUI VERDUEVA OPERA Za va re va Ini ce] Trilla v KRAJNA KOPRSKEM Da OBRAZA NADOČMI IVAN CANKAR HIŠAMARUE ? RAZISKOVALEC JAM, JAMAR O KRAJNA DUGEM OTOKU ZDRAVIL. VBRGUI VREDNOST. PAPIR ZORMAN IVO NEM. PISEC (HUGO) REKA PAD ENES ČENGIĆ NEKD. JUNAK PLANICE (PAVEL) VODNE RASTLINE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: FIAT-FORD, TEHNTČNI-PREGLEDI-TRGOVINA-ŽALF.C, PEUGEOT, AVTOCEIJE-Z-ZAUPA!\iJEM-V-PRIHODNOST. Izžrebani reševalci križanke so: I. Ivan Kopušar, Rožna ul/3, Šempeter, 2. Ivan Deršek, Strunjan 49/a, Portorož, 3. Miha Lebič, Šentrupert 25, Gomilsko. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja AVTO CELJE, D. D., Ljubljanska cesta 22, Celje, v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D., OE CEIJE, Mariborska cesta 1, Celje. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 12. oktobra 2001. september2001 ŽIVIMO Z ZEMLJO Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. Kakršno vreme nam Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese. V oktobru burja, mraz - januarja sončen čas. Vinotoka velike vode, grudna hudi vetrovi buče. Primerni dnevi oktobra. za presajanje so od 9- - 21. 1.. plod \ 2.. hst 3.. plod j 4.. plod 5.. plod 6.. korenina !.. korenina 8.. korenina 9- cvet 10.. cvet V j 11.. list ! 12.. hst/plod i Ì3.. plod 14.. plod l i 15.. korenina 16.. korenina Js|l 17.. korenina j 18.. ” 19- hst I 20.. hst 21.. korenina/plod ; 22.. plod 23- plod 24.. korenina 25.. korenina 26.. cvet 27.. cvet 28.. cvet/hst 29- hst 30.. hst 31.. hst OKRASNI VRT V jeseni se zaključi rast naših ljubljenk, ki tudi cvetijo vedno manj. Rastline se počasi pripravljajo na zimski počitek. Zato jih vedno manj zalivamo, še vedno pa moramo odstranjevati odmrle in suhe liste ter cvetove. Z vrta moramo pravočasno prenesti azaleje in kamelije. Če želimo, da bodo kamelije zacvetele, jih prenesemo v svetel in toplejši prostor. Iz zemlje pobremo amarilise, ki so si nabrali moči za cvetenje. Vsaj mesec ah dva jim damo časa za počitek, nato pa jih posadimo v lončke za zimsko siljenje. Uidi sobne rastline zaključujejo z rastjo, zato jih redno pregledujmo in pri pojavu škodljivcev in bolezni takoj ukrepajmo, saj je sedaj to laže kot pozimi. Da bomo lahko občudovali cvetenje jeseni in pozimi, posadimo ciklame v lončke in jih prenesemo v zaprt prostor, na svetlo mesto, nikakor pa ne obrnjene na jug.Vse pozimi cvetoče rastline zalivamo izključno z mehko vodo. Oktober je tudi čas sajenja okrasnih in drugih lesnatih rastlin.Prejšnji mesec smo že sadili spomladanske čebulice ali pa smo jim določili mesto. Sedaj moramo pohiteti. Običajno velja, da naj bo jamica za čebulico 2 do 3-krat globlja, kot je premer čebulice. Oktobra pospravljamo v vrtu, če je le suho vreme. Preden pobrane gomolje dalij in gladiol shranimo na stalno mesto, jih posušimo na prostem ah pod streho. Hkrati, ko pripravljamo dele rastlin ah cele rastline za zimo, lahko urejamo, čistimo in predvsem sušimo prostor, ki ga uporabljamo za shrambo. V takem proštom bomo na primernem mestu shranili tudi snopiče dozorelih lesnih potaknjencev, ki jih bomo potaknili v zemljo šele spomladi. Najbolje se drže v vlažni mivki. Prve slane rade poškodujejo krizanteme. Če jih imamo posajene v velike lonce, jih enostavno prenesemo v zaprt prostor, kjer posebno, če je zunaj hladno, pravočasno zacvetijo. Na prostem pa jih uspešno obvarujemo s kovertan folijo. ZELENJAVNI VRT Vrtnine iz poletnih setev naj čim dlje rastejo. Korenček in rdeča pesa za vzimljanje še rasteta, če smo ju sejali v juniju, poberemo pa ju pred večjim mrazom. Enako velja za repo in črno redkev. Peteršilj izkopljemo in posadimo v zaboj z zemljo, ter postavimo v svetel prostor, vendar ne pretopel, saj se sicer hitro pojavijo uši. Za škropljenje si tudi za zimo pripravite rastlinske pripravke tako, da koprive, preslico, rman posušite in pozimi na toplem namočite enako kot poleti. Korenovke prenesemo v zasipnico ah klet in korene vložimo v vlažen pesek ah mivko. To je še posebno pomembno za kleti, ki niso dovolj vlažne, takrat pesek tudi pokrijemo. Glave sladkornega radiča - štrucarja populimo, preden jih prizadene mraz in so še suhe. Odstranimo le suho listje, vsako glavo pa zavijemo v časopisni papir in jih zložimo v zaboje, katere postavimo na hladen in zračen prostor. Nekateri jih skladiščijo v kleti obrnjene navzdol in s korenino privezane na lesene palice s primernim razmikom. Obnese se tudi zasipnica, kjer v jarek najprej damo smrečje, v vreče za krompir pa drugo do druge glave radiča, nato spet smrečje in zasujemo z zemljo. Ko se pozimi zemlja odtaja ah je pod snegom, lahko posamezne vreče s po nekaj glavami izkopljemo in damo v klet za sprotno rabo. Enako lahko naredimo tudi s kitajskim kapusom, ki pa prenese prvi mraz in raste do - 5°C. Na tophh legah je lahko zelo dolgo na prostem. Radič, ki ni razvil glav, kar na gredi zaščitimo s fohjo in do zime ah spomladi bomo imeli lepo obeljene okusne hste. Ob primernem vremenu presadimo v jarke zimsko solato in jo pokrijemo s fohjo, ki je v tem primeru nad solato, ki se je ob hudem mrazu ne dotika. Če ste posejali motovilec avgusta, ga sedaj že lahko pobirate. V začetku oktobra je še čas za setev radiča grumulo verde, ki bo spomladi razvil lepo rozeto in v naših razmerah ne pomrzne. Zelena vrsta ima bolj grenke hste, rumeni pa je skoraj enak endiviji. Sedaj je tudi čas za saditev zimskega česna, ki ne mara preveč dušika, saj takrat slabo prezimi. Prav tako lahko sedaj posadite tudi čebulček, ki vam bo služil za zgodnjo spomladasko rabo enako kot majski srebrnjak. Razvije zelo vehke glave. Če ste ga spomladi sejah iz semena, sedaj samo porabite male glavice za nadaljnje sajenje. Z izpraznjenih gred takoj odstranimo plevel, jih prelopatamo in pustimo nepregrabljene, da zmrzal razdrobi grude. Če imamo kompost ah preperel gnoj, ga sedaj uporabimo. Če pa je zemlja zelo mokra, jo raje pustimo, saj bi naredili več škode kot koristi. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. Wolf uresničuje modrovanja hmeljarjev o obiralnem stroju hmelja Na pot v Hallertau me je letos spomladi povabila združba hmeljarjev (DDV) iz Dobriše vasi, ki se je že pred začetkom dela v hmeljiščih intenzivno pripravljala na predstoječo sezono. Spoznanje, da bo treba vedno bolj dovršeno in v večjem obsegu pridelovati hmelj in obvladati pridelavo, vodi slovenske hmeljarje pot vedno pogosteje v Nemčijo. Spremembe in premike v strukturi gospodarstev s hmeljem spremlja s svojimi aktivnostmi firma WOLF, ki je med drugim tudi izdelovalec strojev in opreme za hmeljarstvo. S svojimi izdelki se praviloma že v naprej pripravlja in prilagaja novonastalim razmeram in potrebam pri pridelavi hmelja, čeprav v evropskem prostoru nima resnejšega konkurenta. Večanje površin s hmeljem po posameznih gospodarstvih, tako doma kot na tujem, narekuje potrebo po večjih obiralnih strojih. Zasnovo novega velikega obiralnega stroja nam je ob priliki obiska tovarne predstavil lastnik tovarne in kreator hmelj skega programa g. J. Ricksfeld, ki je uvodoma poudaril, da bodo nov obiralni stroj Wolf 1400 sestavljale najboljše do sedaj znane in preverjene tehnične rešitve. To je natanko tisto, o čemer so modrovali in še modrujejo mnogi napredni in pogojno nezadovoljni hmeljarji, ki se niso sprijaznili z obstoječim, ampak so stremeli za boljšim in v mislih sestavljali vsak svoj obiralni stroj. Tako bi obdržali obiralnik, ah pa vzeli še kakšnega boljšega, avtomatski obiralnik bi moral biti bolj zanesljiv itd., čistilnik pa bi, vsaj slovenski hmeljarji, obdržali Wolfovega. Temu blizu in verjetno najbhžje željenemu se poraja (po moji presoji na osnovi skice) pri Wolfu iz Geisenfelda novi obiralni stroj Wolf 1400. Milan Veronek Zeleno gnojenje za vrt in polje Intenzivno izkoriščanje zemlje z gojenjem rastlin, ki zaradi svoje narave in potrebnih agrotehničnih ukrepov kvarijo posledično predvsem fizikalne lastnosti zemlje, kot so grudičavost, zračnost, prepustnost in kapaciteto za zadrževanje vode, narekuje tudi ukrepe za njeno izboljšanje. Eden teh je setev rastlin za zeleno gnojenje ali podor, imenovano tudi sideracija, rastline, ki jih sejemo v ta namen, pa siderati. Setev podorin pride posebno prav na gospodarstvih, ki imajo premalo organskih gnojil ali pa teh sploh nimajo, kot na primer vrtičkarji. S periodično setvijo in zaoravanjem oz. vnašanjem podorin v tla, lahko izboljšamo in ohranjamo rodovitnost zemlje. Zeleno gnojenje lahko izvedemo na več načinov. Za katerega se bomo odločili, je odvisno od potrebe po izboljšanju fizikalno-kemijskih lastnosti zemlje, razpoložljive dobe trajanja podorine in kulture, ki jo pridelujemo, že gre za trajne nasade in morda še česa. Zelo pomembno pri tem pa je, da izberemo za podor stanju tal primemo rastlino. Za tla, ki so samo slabo oskrbljena s humusom, lahko izbiramo med rastlinami, ki imajo čopast koreninski sistem, za tista tla, ki so slabo prepustna in zbita tudi v globino, pa se je smotrno odločiti za rastline z močno srčno korenino, za katere se odločamo tudi v primerih, ko žehmo premakniti izprana hranila delno nazaj v zgornjo plast. Sicer pa razvrščajo poljedelci rastline v grobem v tri skupine, in sicer: rastline, ki izboljšujejo fizikalno-kemijske lastnosti tal - mehorativke, rasthne, ki so glede tega nevtralne, in rasthne, ki vplivajo na tla kvarno in jih siromašijo. Pri zelenem gnojenju je potrebno upoštevati tudi gospodarnost ukrepa. Pogosto zadostuje že, da sejemo rasthne, ki izboljšujejo tla, ne da jih zaorjemo v zemljo, ko zadostujejo samo ostanki korenin in stmišče, pridelke pa poberemo. Uidi strošek semena ni nepomemben, niso pa nepomembni tudi stranski produkti podorin, kot na primer medonos-nost. Alergični na čebelji strup (pik čebel) se naj raje na vrtu odpovedo rastlinam, ki močnp medijo, za setev na polju pa jim bodo čebelarji zelo hvaležni. Na zapieveljenih zemljah je pomembno, da upoštevamo tudi konkurenčnost in izbiramo med rastlinami s hitrim vznikom in močno izpodrivnostjo. To lahko delno povečamo tudi, da posejemo 50 % več semena (priporočljivo) ah kolčino celo podvojimo. Na vrtu si lahko privoščimo tudi to razkošje. Če sejemo podorine kot vmesni posevek ah podsevek, moramo upoštevati tudi vpliv zmanjšane osvetlitve na rast podorine in morda še kaj, izogibamo se pa takih, ki bi jim lahko pretila nevarnost bolezni in škodljivcev, če pa že, pa moramo biti pozorni tudi nato. Za zeleno gnojenje je na razpolago vehko rasthn. Od večletnih rastlin so primerne vse detelje, lucerna, vse za krmo kvalitetne trave, travno deteljne mešanice, od eno ah dvoletnih pa grašice in grahorji, tudi vrtni grah za stročje, facelija (medonosna), oljna redkev, ki jo pri nas bolj poznamo po sortnem imenu raoula, bela medena detelja, ki je dvoletna rashna in v drugem letu možno medi, odlikuje pa jo možna globoka srčna korenina. S stališča varstva voda pred izpiranjem hranil in varovanja strukture zemlje in erozije so cenjeni prezimni dosevki, kot sta ozimna repica in ogrščica, rž za klajo, ki jo v Nemčiji sejejo tudi v hmeljišča, inkamatka in mešanice teh. Hmelj razvršča stroka med nevtralne rasthne, vendar pa številni agrotehnični ukrepi, težki stroji, obdelava in oskrba hmeljišč ob prevlačni zemlji, strukturo zemlje močno kvarijo in zbijajo (zgoščujejo) tudi pod cono obdelave. Razlog za setev podorin v hmeljišča pa je tudi namakanje in obiranje hmelja. Na vrtu, ki ga dobro oskrbujemo z vlago, moramo bolj skrbeti za oskrbo zemlje s humusom, da se njena rodovitnost ne bi zažela zmanjševati. Na učinek zelenega gnojenja oz. izkoristek podorane ah v zemljo zadelane rastlinske mase ima določen vpliv tudi, kako smo to opravih. Stroka priporoča, da v zemljo ne zaoravamo večjih kohčin sveče, če žive rastlinske mase (kot se to dogaja v jeseni v zapieveljenih hmeljiščih), ker lahko to izzove pojav talnih koreninskih bolezni na gojenih rastlinah, da je potrebno rastlinsko maso podorine pred zaoravanjem zdrobiti in po potrebi, če je zemlja kisla, dodati apno. Z zaoravanjem bi se naj tohko počakalo, da se ta delno izsuši in se začnejo procesi kompostiranja že na površini. Tildi s hmeljevino bi morali ravnati tako, ki pa je zaradi prisotnosti pohpropilenske vrvice praktično neuporabna in par milijonov kilogramov bi svoj konec „najraje” našlo na neslavnih deponijah. Za večji izkoristek podorin priporočajo dodatek večje količine hlevskega gnoja. Sicer pa, čez star, zrel, dober in morda že malo preperel hlevski gnoj ga ni, vsaj za vrt ne, za njivske površine pa je še vedno odličen malo manj dober, posebno v razmerah, ki zajemajo naša kmečka gospodarstva, posebno tista z usmerjenostjo v pridelavo hmelja, ki se bodo ščasoma prisiljena redno posluževati sideracije. Milan Veronek Kronika september2001 Udarci do smrti V torek, 4. septembra, so policisti v stanovanjski hiši v Preboldu našli mrtvo 49-letno Jožefo P.. 0 njeni smrti jih je obvestil pokojničin nekdanji mož, s katerim sta še vedno živela pod skupno streho. Preiskava je kmalu pokazala, da je Jožefa umrla nasilne smrti, saj naj bi jo njen 52-letni izven-zakonski partner že v nedeljo zvečer brutalno pretepel, nakar je okoli polnoči umrla. V nadaljnji preiskavi so policisti ugotovili, da so pokojnica, njen nekdanji mož in njegov prijatelj, prav tako iz Prebolda, v nedeljo pili pred hišo. Zvečer je Jožefa odšla v hišo. Kasneje naj bi v kuhinjo prišel M. P. in jo pričel pretepati, domnevno zato, ker ni bilo pripravljene večerje. Zaradi posledic pretepa je umrla še isti večer. Pretep je bil tako brutalen, da so pozneje policisti odkrili kri tudi na kuhinjskih elementih. M. P. je nato s prijateljem v isti hiši odšel spat v, naslednji dan pa sta nadaljevala s popivanjem. Pokojnico sta hotela odnesti v posteljo, vendar jima to ni uspelo. V torek je M. P. o njeni smrti, do katere naj bi prišlo zaradi padca, obvestil policiste, ki so kmalu ugotovili, da je šlo za nasilno smrt. Med drugim je imel pokojničin nekdanji mož na nogi okrvavljeno nogavico. Obdukcija je pokazala tudi sledi starih poškodb, kar dokazuje, da je bila pokojnica pogosto žrtev nasilnega partnerja. V Celju je regionalna varna hiša Ob umoru v Preboldu, ki je najbolj tragičen dokaz za to, kam lahko pripeljeta nasilje in alkohol, je Policijska uprava Celje pripravila tiskovno konferenco, na kateri je direktor uprave Edvard Mlačnik poleg informacij o umoru opozoril tudi na razširjenost družinskega nasilja pri nas. Policisti obravnavajo le majhen del nasilja, ki se vsak dan dogaja za vrati domov. Čeprav pogosto posredujejo v družinskih sporih, pa reševanje stisk in težav v družini ni naloga policistov. Še večji problem je, da pogosto žrtve iz takšnega ali drugačnega razloga nočejo ovaditi nasilneža, čeprav se nasilje ponavlja. In kam se lahko žrtve sploh zatečejo po pomoč, kje lahko začnejo iskati pot v življenje brez nasilja? Navadno v zvezi s stiskami v družini najprej pomislimo na center za socialno delo, prve napotke o tem, kako ravnati, pa lahko žrtve dobijo tudi po SOS telefonu. Kadar drugače ni mogoče, se lahko žrtve zatečejo v tako imenovane vame hiše. Regionalna vama hiša je tudi v Celju. Več o vami hiši je za Utrip povedala prof. Suzana Kvas, predsednica društva Regionalna vama hiša. flProjekt Regionalna vama hiša je namenjen ženskam, ki v odnosu (zakonu, izvenzakonski skupnosti, družini) doživljajo kakršnokoli obliko nasilja (fizično, psihično, spolno), in njihovim otrokom. Namen vame hiše je, da žrtvi skupaj z njenimi otroki omogoči umik v varen prostor, kjer si lahko ob strokovni pomoči svetovalk in sostanovalk na novo uredi življenje. S' tem dobi ženska možnost ekonomske neodvisnosti, možnost artikulirati in reflektirati svojo zgodbo, spoznavati nove življenjske modele in perspektive ter ustvarjati nove socialne odnose, novo socialno mrežo. Vama hiša Celje lahko hkrati sprejme od šest do osem žensk in do dvanajst otrok. Zaradi varnosti stanovalk in tudi zaposlenih, se vama hiša nahaja na tajni lokaciji. Z žensko, ki se odloči za umik v varno hišo, imamo prvi stik že preko svetovalnega telefona, kamor pokličejo ženske in otroci, ki so žrtve nasilja. Če se ženska po svetovalnem pogovoru odloči za bivanje v vami hiši, se dogovorimo za uvodni sestanek, kjer se ji podrobneje predstavi življenje v hiši, hišni red in se poudari tajnost lokacije. Ženska ima nato 24 ur časa za premislek, za sprejem pa se dogovorimo naslednji dan. Če gre za krizni primer, je seveda sprejem urgenten, brez uvodnega razgovora. Skupina za samopomoč za ženske, ki so ali še doživljajo nasilje, je namenjena ženskam, ki bivajo v vami hiši, pa tudi zunanjim članicam. Predstavlja varen prostor, kjer lahko med sebi enakimi spregovorijo o nasilju. Med sabo izmenjajo izkušnje in povedo svoje zgodbe. Spoznavajo, da niso same krive za nasilje, gradijo si samozavest in samospoštovanje. Učijo se, kako živeti brez nasilja in kako učiti svoje otroke novih, nenasilnih vzorcev komunikacije in vedenja. V skupini predelujejo konkretne izkušnje z nasiljem, obravnavajo predsodke in stereotipe o nasilju kot naučenem vedenju, prepoznavajo in analizirajo čustva, lastne potrebe, sposobnosti, učijo se novih načinov komuniciranja, Društvo za nenasilno komunikacijo “MAVRIC A“ ŽALEC in DRUŠTVO STARŠEV ZA POMOČ MLADINI VABITA na seminar-usposabljanje za delo na brezplačnem telefonu za pomoč mladini in staršem, ki se srečujejo s problemom droge. Usposabljanje bo potekalo v popoldanskem času oziroma ob koncu tedna od 15. oktobra 2001 dalje. K sodelovanju vabimo vse, ki čutite v sebi potrebo in moč, da prisluhnete soljudem v stiski. Oglasite se na tel: (03) 713 68 60 ali 713 68 80, kjer boste dobili dodatne informacije. DOSEDLA s,p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mail: mafjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 pridobijo informacije o oblikah pomoči... V skupini dobijo podporo, naučijo se širiti socialno mrežo ter pridobivajo občutek lastne vrednosti in samozaupanja, V okviru društva Regionalna Vama hiša Celje poteka telefonsko svetovanje za ženske, ki doživljajo nasilje, na številki 03/492 63 57 štiri ure dnevno. Na telefonu dežurajo strokovne delavke in prostovoljke, in sicer vsak delavnik od 9- do 11. ure in od 15. do 17. ure. Pri telefonskem svetovanju nudimo kiicalkam/cem (ženskam in otrokom) pogovor, analizo situacije, iskanje možnih rešitev, predelovanje čustev in travm, razvijanje samozavesti, samozaupanja, informiranje o pravicah in drugih oblikah pomoči. Ker so kapacitete premajhne, bomo odprli tudi enoto v Velenju. Prav tako imamo v načrtih ustanovitev svetovalnice, ki bi delovala izven vame hiše. Ob tem skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami pripravljamo osnutek spremembe zakonodaje na področju kazenskega prava,” je še povedala predsednica društva Regionalna vama hiša, prof. Suzana Kvas. K. R. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.0.0., ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 60 16; mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR mm lllil NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do & URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33 /TjBDŽlK-Sr ■ . -»O POLZELA ^n/OZAVA^ GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 SPALNICA SABINA, v treh barvah (oreh, češnja, bukev) IZJEMNO UGODNO SPALNICA KLAVDIJA - nudimo 15 °/o gotovinski popust - Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. UGODNI PLAČILNI POGOJI: čeki, krediti. Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131 E-mail: info@garant.si Internet www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI "j=muiw TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. čamnata^ Rimska cesta 35, Tel : 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. 71 2Z23E RADIO KASETNIK S CD 13.900,00 SIT Vse slike so simbolične! PRALNI STROJ WA, 1142 S (1100 OBRATOV) 81.900,00 SIT VIDEO REKORDER DAEWOO (2 glavi) 24.990,00 SIT TELEVIZOR Evelux, 70 cm 80.900,00 SIT SESALEC Elektrolux, 1400 W 12.990,00 SIT TELEVIZOR Evelux, 51 cm - 39.900,00 SIT CENE VELJAJO DO 15. OKTOBRA OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA BšE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00. RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL NAGRADNA IGRA Fabia 1,4 od 1.698.783r tena je informativna AKCIJA FEUCIJA Popust - ! ! 0.000,- POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. september2001 Kronika Ropar v Žalcu V sredo, 5. septembra, je Žalec doživel rop. Oborožen ropar je ob 8.45 uri prišel v poslovalnico Nove ljubljanske banke v Žalcu na Šlan- - drovem trgu. Od uslužbenke je zahteval, da mu izroči denar. Med begom ga je skušal ustaviti občan, pri čemer je ropar izgubil nekaj denarja. Denar so pobirali občani, ki jih je policija pozneje pozvala, naj ga vrnejo, saj je bil označen z barvo, ki se sproži v primeru ropa banke. Ropar je bil visok med 175 in 180 cm, srednje postave. V času ropa je bil oblečen v temno moder anorak. Po do sedaj znanih podatkih je ropar prišel v poslovalnico peš, po izvršenem ropu pa je med begom na žalski obvoznici najprej poskušal odvzeti osebni avto znamke mercedes, kar mu ni uspelo, nato pa je s silo voznici odvzel osebni avto Suzuki Samuraj in se odpeljal. Policisti roparja, ki je odnesel okoli 15 milijonov tolarjev in za skoraj 700.000,00 tolarjev deviz, še niso našli. Spet gorelo V Zgornjih Grušovljah je v soboto, 25. avgusta, okoli 21.15 ure izbruhnil požar na ostrešju gospodarskega poslopja v velikosti 20 x 14 metra, last J. O.. V požaru je zgorelo okrog 800 kg hmelja, 50 nakladalk sena ter nekaj gospodarske mehanizacije. Domačini in sosedje so pravočasno rešili živino ter večino kmetijske mehanizacije. Pbžar so gasili gasilci vseh okoliških gasilskih društev. Po prvi oceni je nastalo za okoli 5 000.000,00 tolarjev škode. Kot vse kaže, je zagorelo zaradi pregretja osi na ventilacijski kupoli hmeljske sušilnice, kar je povzročilo vžig drobnih delcev posušenega hmelja. Pri reševanju in gašenju sta se lažje poškodovala domačin in gasilec. Vlomilci Žalski policisti so bili v ponedeljek, 27. avgusta, obveščeni, da je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Gregorčičevi ulici v Žalcu in lastnici (Š. V.) odnesel za 40.000,00 tolarjev gotovine v domači in tuji valuti. V noči na ponedeljek pa je neznani storilec v Podvinu pri Žalcu na dvorišču pred stanovanjskimi hišami vlomil v kar štiri osebne avtomobile: iz avtomobila znamke citroen AX (last N. R.) je odnesel manjši usnjen kovček, vreden 15.000,00 tolarjev; iz audija (last A. S.) je odnesel etui vreden 2.000,00 tolarjev; iz renaulta elio (last D. T.) pa je ukradel denarnico z dokumenti, vredno 10.000,00 tolarjev. Lastnik fiata scudo (B. G.) je imel več sreče, saj mu nepridiprav ni ničesar odnesel. Odpeljal avtomobil 33-letni Žalčan M. S. je v sredo, 29. avgusta, zvečer izpred pekarne v Podvinu pri Polzeli, kjer je nekaj dni delal kot pek, odtujil kombinirano vozilo Cimos C25D. Policisti Prometne policijske postaje Celje pa so ga naslednji dan ustavili na Ločici pri Vranskem. Vozilo je bilo vrnjeno last- ZAHVALA Mimo, kot je živel, tako tiho je odšel naš ljubljeni mož, ate, dedek, pradedek, brat in stric FRANC KLANČNIK, upokojeni gradbeni delovodja Ingrada Celje, iz Zg. Grušovelj 17., (21. 11. 1923 - 20. 7. 2001) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali za svete maše ter cerkvene potrebe. Prisrčna hvala gospodu župniku Mirku Škofleku in gospodu patru Manesu za lepo opravljen cerkveni obred. Še posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Topolšica, osebnemu zdravniku dr. Cukjatiju, pogrebni službi Ropotar za storjene usluge in gospe Ivanki za ganljiv govor, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, praporščakom, društvu upokojencev in ZB NOV Šempeter, gostišču Rimljan ter Bredi in Slavku Tavčar. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerka Agica, sinova Stanko in Peter z družinami, brat Ivo, sestra Ani in ostali sorodniki niku, zoper storilca pa sledi kazenska ovadba. Pester vikend Policijsko poročilo je bilo v torek, 11. septembra, pestro tudi z dogajanjem v Savinjski dolini. Iz prostorov Društva upokojencev v Preboldu je vlomilec v dneh tistega vikenda odnesel za okoli 10.000,00 tolarjev alkoholnih pijač. V noči na ponedeljek pa je bilo vlomljeno v vikend hišico v Zalogu pri Šempetru. Lastnik (S. K.), ki je oškodovan za okoli 50.000,00 tolarjev, pogreša daljnogled in nekaj prehrambenih artiklov. Žalske policiste pa je 2 l-letni M. M. iz Šempetra obvestil, da ga je v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah na bencinski črpalki na Rimski cesti v Šempetru neznanec s pestjo udaril v glavo in ga pri tem hudo telesno poškodoval. Po salame in meso Od nedelje, 9- septembra, do torka, 11. septembra, je ngkdo iz gospodarskega poslopja v Zgornjih Grušovljah, UE Žalec, iz zamrzovalne skrinje odnesel nekaj kosov mesa in salam. Lastnica (A. S.) je oškodovana za okoli 30.000,00 tolarjev. Prometne nesreče V soboto, 1. septembra, ob 21.30 uri, se je na glavni cesti Vransko -Trojane, izven naselja Ločica pri Vranskem, zgodila hujša prometna nesreča. 27-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz Vojnika, je vozil iz smeri Vranskega proti Trojanam. Na ravnem delu ceste v Ločici pri Vranskem je pričel prehitevati pred seboj vozeče vozilo v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim vozilom pripeljal 57-letni A. K., državljan Avstrije. V čelnem trčenju se je Vojničan hudo telesno poškodoval, voznik in sopotnica (51-letna H. K.) v renaultu, prav tako državljanka Avstrije, pa sta utrpela lahke telesne poškodbe. Hujša prometna nesreča se je zgodila tudi v soboto, 8. septembra, ob 3.20 uri, na regionalni cesti izven naselja Podvin pri Polzeli. 17-letna K. B., doma iz Lepe Njive pri Mozirju, je vozila osebni avto iz smeri Rečice ob Paki proti Polzeli. Izven naselja Podvin pri Polzeli je v levem, nepreglednem ovinku zapeljala s ceste, ter trčila v betonsko škarpo. Voznica se je pri trčenju lahko telesno poškodovala, 21-letni sopotnik (M. G.), doma iz Orle vasi, pa je bil huje ranjen. Črni petek V petek, 17. septembra, sta se na cestah na območju žalske upravne enote zgodili kar dve hujši prometni nesreči. Ob 12.35 uri se je na glavni cesti I. reda izven naselja Vinska gora huje poškodoval 53-letni kolesar (M. G.) iz Novega mesta, ki je vozil v skupini kolesarjev po glavni cesti iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. Pri vožnji skozi levi ovinek je zapeljal levo na nasprotno smemo vozišče, po katerem je iz smeri Velike Pirešice ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, stare mame in prababice ANE ČEPIN iz Matk (23. 7. 1923 - 3. 9. 2001). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in pisna sožalja. Hvala vsem za tako veliko spremstvo v njen zadnji dom. Hvala g. patru Vanču, ga. Stanki za opravljen cerkveni obred, pevcem, pogrebni službi Ropotar ter gospe Ropotaijevi za besede slovesa. Zahvala tudi patronažni sestri ga. Martini. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni pripeljala 40-letna voznica osebnega avtomobila (M. F.), doma iz Novega mesta. Med kolesom in vozilom je prišlo do oplaženja, po katerem je kolesar padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Petnajst minut pred 19. uro se je na regionalni cesti izven naselja Bistrica, UE Žalec, zgodila druga prometna nesreča s hujšimi posledicami. 43-letni F. M., voznik osebnega avtomobila, doma iz Braslovč, je vozil iz smeri Motnika proti Ločici pri Vranskem. V bližini križišča z betonarno delovišča avtoceste ga je pričelo na mokrem in spolzkem vozišču zanašati proti nasprotnemu smernemu vozišču, po katerem je iz nasprotne smeri pripeljal 23-ietni voznik osebnega avtomobila, G. R,, doma iz okolice Celja. Pri trčenju je Celjan utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. MALI OGLASI CIPRESE ZA ŽIVO MEJO IN CIPRESE ZA PREGRADO (VIŠJE RASTI) UGODNO PRODAM. Informacije na tel. št.: 571 88 39 V VRBJU PRI ŽALCU PRODAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE TER ZEMLJIŠČA. Informacije na tel.: 041/200 277 IŠČEMO VARSTVO ZA ENOLETNEGA FANTKA. Telefon: 710 16 80 POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Paiižlje 11 c, Braslovče TEL 03 7000 040 ANITE VRENKO iz Celja, Oblakova 26 (1956 - 2001) se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Splošne bolnice Celje, dr. Renati Šibli, dr. Nataši Podbregar - Berginc in patronažni službi, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, obema govornicama za poslovilne besede, KS Griže, sobstu za odigrano Tišino, kolektivu Agencije RS za plačilni promet ter ožjim sodelavcem, kolektivu Slovenijalesa ter pogrebni službi Ropotar. Mož Marjan in hči Barbara Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza kane iz oči. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob tragični in prezgodnji izgubi ljubega moža, atija, sina in brata STANKA ŠTOPFERJA iz Pongraca 127 (14. 11. 1961 - 1. 9. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred v Grižah. Hvala vsem, ki se ga spominjate v najlepši luči. Žalujoči: Cvetka, ate Jakop, mama Anica ter brata Marjan in Rajko z družinama ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage MARIJE ZOTEL, roj. Golavšek, (1928 - 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovab cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se zdravniškemu in zdravstvenemu osebju, posebno vsem patronažnim sestram Zdravstvenega doma Žalec, za nego in pomoč na domu, posebna zahvala ga. Duški, g. župniku Viktorju Arhu za opravljen obred z mašo zadušnico, g. Vrhovšku za poslovilni govor in žalskemu oktetu za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči: mož Ivan, sin Janez, hči Sopja in sin Niko z družinama ter ostalo sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka in brata ANTONA HRUSTLA iz Studenc (27. 9. 1936 - 12. 9. 2001). Iskreno se zahvaljujemo za sočustvovanje sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala ga. Nadi Jelen za poslovilni govor pred domačo hišo, g. Mandelcu in g. Kaču za govor pri odprtem grobu, g. Križanu za odigrano Tišino, pevcem, pogrebcem, zastavonošem, pogrebni službi Strahovnik ter župniku g. Krašovcu za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki se ga boste spominjali. žalujoči: žena Marija, hčerka Dragica in sin Toni z družinama, sin Janez z ženo ter bratje in sestra Kronika september2001 Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je ... ZAHVALA Ob izgubi drage tete ROZALIJE BEG z Vranskega 96 (7. 6. 1927 - 15. 9. 2001) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Posebej hvala za nesebično pomoč Franciju in Nataši Urankar, njeni mamici Ivanki Bolte, sosedom Pečovnik in Granca. Hvala dr. Pavlici Rode Zalokar, gospodu Turineku za sveto mašo in opravljen obred ter hvala pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotaijevi za lep govor. Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo spomina ob njenem grobu, hvala za vsak cvet in prižgano svečo. Žalujoči: Ivo z družino Samo duša in srce vesta, kako boli, ko tebe, dragi Tilen, več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina in brata KLOKOČOVNIKA iz Alje vasi (16. 5. 1994 - 26. 8. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča mami Martina in sestra Tanja V SPOMIN 24. septembra je minilo deset let, odkar smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta, starega ata in strica LUDVIKA MUHOVCA iz Preserij. Ostala sta tiha bolečina in spomin. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi TILNA V SPOMIN ANTONU HRUSTEL Člani in simpatizeji Nove Slovenije, katere član ste bili tudi vi, Tonček, se vam iz srca zahvaljujemo za vse vaše delo in trud, ki ste ga posvetili temu, da bi tistim, ki nam krojijo zakone za vsakodnevno življenje, dopovedali, da se poštenje vehdar splača. Zemlja slovenska naj vam nudi miren počitek, nebeški oče pa večni raj. Družini in svojcem izrekamo najgloblje sožalje ob nenadomestljivi izgubi. Nova Slovenija Krščansko ljudska stranka 00 Žalec POGREBNE STORITVE Ropotar h/an p.p. StaroUaška ul. 12, Šempeter ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, dedija in strica OTA ROMA iz Dobriše vasi ste nam mnogi lajšali bolečino in zapolnjevali praznino, ki je ostala za njim. Ob težkih trenutkih njegove hude bolezni ste ga mnogi obiskovali v Kliničnem centru v Ljubljani in v Bolnišnici Celje. Za nesebično tolažbo, podaijeno cvetje in sveče in prisotnost na njegovi zadnji poti se vam vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre Savinjskim rogistom, Kompolskim pevcem, govornikom: gospodu Kosu, gospodu Simonitiju, gospe Ropotar, gospodu Ropotaiju in gospodu Solincu, pogrebni službi Mestne skupnosti Žalec, gospodu Ropotaiju za pogrebne usluge in gospodu župniku za opravljen obred. Se posebej se zahvaljujemo lovskemu društvu Tabor in ostalim lovcem za vodenje lovskega obreda ter gospodu Viliju Ograjenšku, ki je v imenu Vitezov polk in valčkov zaigral Tišino. Žalujoči: žena Milica, hčerka Vanda z družino, varovanca Rudi in Darinka, teta Anica in ostalo sorodstvo V SPOMIN MICI - MARIJI REMSE Spominjamo se Te z bolečino in žalostjo ob 3. obletnici Tvoje smrti 15. septembra. Ostala boš v naših srcih za vedno. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki prihajate od blizu in daleč na njen grob, prižigate sveče, prinašate cvetje in se je z lepo mislijo spominjate. Vsem iskrena hvala. Vsi Tvoji Prebold, september 2001 Minilo je leto, vendar si še v naših srcih, vedno tu med nami. Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko spomnimo se na lepe spomine. Šopek rož smo nabrali, na tvoj grob ga bomo dali. Zraven svečko prižgali, saj tvojo ljubezen smo neizmerno poznali. V SPOMIN 24. oktobra bo minilo leto dni, kar nas je zapustil IVAN PRAŽNIKAR. Hvala vsem, ki niste izgubili misli in spomina nanj in mu prinašate svečke na njegov grob. Žena Tončka, hči Saša z možem Milanom in vnukinjo Špelo V SPOMIN 5. oktobra bo minilo devet let, odkar je mnogo prezgodaj zaključila svojo življepjsko pot draga žena in mama BERNARDA DENAC iz Tabora. Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče. Žalujoči: mož Franjo, hčerke Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija FRANCA BEZJAKA iz Žalca se v času njegove hude bolezni iskreno zahvaljujemo za pomoč dr. Brigiti Artiček Mesareč ter celotni patronažni službi zdravstvenega doma Žalec, zlasti sestri Idi. Vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam pisno ali ustno izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala sodelavcem Aera in Pošti Žalec ter pogrebni službi Ropotar, g. Kisovarju, g. župniku, pevcem in trobentaču. Posebno hvala Valterju za lepe poslovilne besede. V globoki žalosti žena Malči in sin Borut z družino V SPOMIN ANTONU DEŽELAKU iz Pongraca (1944 - 1999). 10. septembra sta minili dve leti bolečine, žalosti in resnice, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Nikoli ne boš pozabljen. Tvoji najdražji Draga mama, hvala, ker si zdržala nevzdržno. Ker si iz nič naredila nekaj. Ker si dajala, ko so bili tvofi žepi prazni, Ker si nas imela rada, tudi ko smo bili popolnoma nevredni tvoje ljubezni. Hvala, ker si delala nemogoče z nasmehom. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANE BORŠTNER, roj. Spruk, iz Stopnika pri Vranskem (20. 7. 1916 - 17. 8. 2001). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali ter nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se duhovniku, gospodu Bogdanu, patroma Klemnu in Angelu iz Škofje Loke za opravljen obred, govorniku iz občine Vransko, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. __________________Vsi njeni________________ september2001 Zanimivosti Izžrebanci nagradne akcije: 1. nagrada - povračilo stroškov izpita Simona Svet, Graščinska cesta 28, Prebold 2. -10. nagrada - majice Avtošole Čadej Petra Banošek, Skaletova 15, Celje Natalija Rajh, Podgorje pri Letušu 6, Šmartno ob Paki Klemen Stebernak, Rakovlje 11, Braslovče Petra Tevžič, Šmatevž 7b, Gomilsko Grega Mastnak, Zabukovica 25, Griže Mateja Lipovšek, Liboje 87a, Petrovče Samo Lah, Bevkova 10, Žalec Luka Jošovc, Petrovče 123, Petrovče Jolanda Železnik, Kasaze 106, Petrovče TEČAJ CfP se prične 8.10.2001 ob 16. uri v Avtošoli Čadej, Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 Žalec Z namenom, da bi dodatno opozoril vse udeležence v prometu, da so vožnje pod vplivom alkohola, brezglavo hitenje po cestah in prehitevanje vzroki vedno večih tragičnih prometnih nesreč, se je znani slovenski monociklist in večkratni svetovni prvak v vožnji z monociklom, Jože Voroš, odločil za nov podvig. V nedeljo je pod geslom: Vozniki, tudi počasi se daleč pride in ob mednarodnem dnevu brez avtomobila 32-letni Prekmurec pred gostiščem Štorman v Šempetru pričel skoraj sto kilometrov dolgo pot do Ljubljane. Na pot se je kljub slabemu vremenu odpravil dopoldne, v prestolnico pa se je pripeljal ob 18. uri. T. T. Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041/ 783-026 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si nvto'potfi. ČfiAej, Krompir za Tadeja Na Brišnikovi - Kregarjevi njivi v Dolenji vasi pri Preboldu je letos pri spravljanju krompirja pomagal tudi nadvse priden 6-letni Tadej Štefonov iz Ješevc pri Kozjem, ki je preživljal poletne počitnice pri stari mami v Kaplji vasi. Med pobiranjem sta mu v roke prišla tudi mali “telebajsek” in skoraj kot njegova glava veliki “debelajsek”. Obeh je bil nadvse vesel in s ponosom ju je nastavil tudi fotografskemu objektivu. Fotografija ga bo še dolgo spominjala na prijetne v Savinjski dolini. D. Ivan Udrih s svojo velikanko Ko bi le bila užitna! Ivan Udrih iz Sp. Grušovelj ima 85 let in gobari odkar pomni. Tildi v teh dneh se je, pote ko je dež končno namočil zemljo, odpravil za gobami. Kot je dejal, jih prav veliko ni, našel pa je ogromno zraščenko, ki je tehtala celih 15 kg. Ko smo vprašali po njeni užitnosti, ni prav zagotovo vedel, ah je užitna, pa tudi tega ne, kako se imenuje. Na vsak način pa spada v skupino lesnih gob, saj je zrasla na trohnelem štoru. T. T. Srečanje gobarjev, razstava gob Pohod na prvi jesenski dan. Pohod kljub dežju Jože Voroš na začetku vožnje pri Gostišču Štorman. Thdi počasi se daleč pride Milica s paradižnikoma Paradižniki velikani Za vsakega vrtičkarja je največje veselje, če mu vrt njegovo delo in ljubezen bogato poplača. Pri Privošnikovih v Svetem Lovrencu skrbi za vrt gospodinja Mihca. Letos je posebno zadovoljna s pridelkom paradižnika, saj se je na sadike navesilo kar lepo število zajetnih plodov. Dva izmed njih sta bila še posebej velika, tehtala sta po dva kilograma, tako da se je morala kar pripraviti, ko ju je.pridržala za fotografiranje. T. Tavčar Konjenica na pohodu Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je na prvi jesenski dan pripravilo pohod na Dobrovlje. V to društvo je včlanjenih mnogo ljubiteljev in lastnikov konjev iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Žalec. Svoj pohod so konjeniki pričeli na Gomilskem, kjer je sedež društva. Na Polzeli so se ustavili na parkirišču ob občinski stavbi, kjer so jih pričakali najmlajši iz vrtca. Pozdravil jih Je podžupan Stanko Novak in se jim zahvalil za sodelovanje in pomoč pri izvedbi turističnih projektov, ki jih organizira Turistično društvo Polzela. Konjenico sta spremljali dve kočiji, s katerima so se popeljali tudi otroci. Najpogumnejši so se pridružili konjenikom v sedla, kar je bilo svojevrstno doživetje. Po kratkem postanku in okrepčilu so konjeniki nadaljevali pot po občini Polzela in nato po občini Braslovče na Dobrovlje, kjer so imeh dvodnevni tabor. T. Tavčar Del upokojencev gobarjev iz Prebolda s svojimi razstavljenimi gobami Ob občinskem prazniku sta v nedeljo Društvo upokojencev Polzela in Planinsko društvo Polzela organizirala tradicionalni turistično-planinski pohod. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo-precej pohodnikov, ki so na pot krenili v dveh skupinah. Prvo skupino je pot peljala preko Vimperka na Goro Oljko ter preko Dobriča in Andraža do kmetije Bajht. Druga skupina je do kmetije Bajht odšla skozi Slatine, Dobriča in Andraža. Namen pohoda je bil sprehod, sprostitev, spoznavanje domačega kraja ter druženje pohodnikov in domačinov ob poti. T. Tavčar Društvo upokojencev Vransko je pripravilo peto srečanje upokojencev gobarjev iz vseh petih občin Spodnje Savinjske doline. V dvorani Gasilskega doma Vransko je vsako od petih društev pripravilo svojo razstavo gob. Posebna komisija je prvo mesto prisodila Društvu upokojencev Prebold, ki je na svojem razstavnem prostoru razstavilo kar 92 vrst gob, sledijo DU Tabor 61, Šempeter 54, Vransko 51 in Polzela 16 vrst gob. Največjo gobo, poletni goban, ki je tehtal en kilogram, je prinesel Ivan Šuler iz DU Šempeter v Savinjski dolini, najmanjšo, ki se ji reče gladki košek in je tehtala le nekaj gramov, pa Ivan Štrajhar iz DU Tabor. Po razglasitvi rezultatov je bilo družabno srečanje s srečelovom. T. Tavčar Malčki iz polzelskega vrtca so se na kratko pridružili konjenici. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.