KULTURNO POLITIČNO GLASILO ^°Stnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. b« bi LETNIK XXIV / ŠTEVILKA 48 CELOVEC, DNE 30. NOVEMBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Takšnega plačila koroški Slovenci niso zaslužili Med zadnjim divjanjem neonacistov in Mihovih pajdašev po drugih nemških Stranah proti koroškim Slovencem v zvezi z v°]ezičnimi krajevnimi napisi je tudi ob-(tnica plebiscita (10. oktobra 1920) prišla ,rciV' za razvnemanje nemške dejavnosti in P°diiganje sovraštva. Kdo si bi bil mislil °’ ho je vendar plebiscit dobila Avstrija, 'n 7rrh tega še s slovenskimi glasovi! jvr bi se bil plebiscit v coni A (na juž-aiH nejših področjih) zaključil ugodno za Ju-jtl ^°sMvijo, bi v smislu zaključka pariške miri ' (>vne konference prišlo še do glasovanja pl ' c°ni B, to je v severnejših predelih Ko-ruj (,e' Vsekakor bi se bili že s priključitvijo Šč '"ernl]a A k Jugoslaviji v veliki meri odeti1 ' avili vzroki nenehnega trenja na sever-’,l ; [iiffhodni jugoslovanski meji, čeprav bi [je* o?r°strana območja s slovenskim prebi-rrV ' aistvom ostala Avstriji. d9 Našim ljudem, ki si želijo podrobneje dl znaniti z vprašanjem, zakaj se je plebi-$$ 1 za Slovence tako zaključil, priporoča- jo "<> zbornik »KOROŠKI PLEBISCIT«, ki ie izdala Slovenska Matica leta 1970. jirt 'e leta 1946 je Državna založba Slovenije gti °Zila prav tako zajetno knjigo o Koroški pe1 0 naslovom »Koroški zbornik«, ki so ga Mi* B°g° Grafenauer, Lojze Ude in ! jč ynuvš, France Marolt in France Škerl.) , N n ji ga »Koroški plebiscit« vsebuje razil (lVe znanih dobrih poznavalcev zgo-.°Vlnskega razvoja Koroške, ki so temeljito r °Ucili vzroke, ki so dovedli do usodnega 'Zl1^ Prisotnost na plebiscitnem področ-}' o9 ^ _ N37 Slovencev (69,18 odsto) in samo j|e h (30,82 odsto) Nemcev, in to od skup-'5 jtp Prebivalstva na območju cone A kO1 bi/ Komaj 10 let pred plebiscitom je 1$ ^ e d lOTei v 00711 ^ še 51 tisoč Slovencev, , , m ,tem jih je glasovalo pri plebiscitu r, fia Jugoslavijo samo dobrih 13.000. Res je, F lil« et rei K* i0 germanizacija slovenskega življa nag-!. Andrej Marinc novi šef slovenske vlade Po odstopu dosedanjega predsednika Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Staneta Kavčiča je predlagala Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Andreja Marinca za Kavčičevega naslednika. Marinc je mandat sprejel in je predlagal naslednjo sestavo novega Izvršnega sveta: za podpredsednika Toneta Tri-bušona, dr. Aleksandro Kornhauser in Rudija Čačinoviča, za člane pa Tomaža Bizajla, Marjana Dolenca, Jožefa Florjančiča, Zvoneta Dragana, Pavleta Gantarja, Franceta Kočevarja-Cirila, Borisa Mikoša, Jožeta Novinčka, Marjana Orožna, Franca Razdevška, Bojana Škrka, Miloša Šulina, Zoro Tomič, Franja Turka in Milovana Zidarja. Marinc je povedal, da je z vsemi navedenimi opravil konzultacije in da sprejemajo izhodišča, kakršna jim je prej razložil. Opozoril je tudi, da poteče pomladi 1973 mandat večini teh članov IS in da bo takrat potrebna obširnejša rekonstrukcija vlade. • Sloviti »lovec na naciste" dr. Simon VViesenthal je ob najnovejših poročilih londonskega „Daily Expressa“, češ da izginuli Hitlerjev tajnik Martin Bormann bogato živi nekje v Latinski Ameriki, izrazil svoj dvom. „Zelo sem skeptičen glede utemeljenosti teh poročil," je rekel VViesenthal. „Po drugi svetovni vojni so poročali o kakih 25 do 30 dozdevnih Bormannih. To je tudi razumljivo, saj ima Bormann zelo vsakdanje obličje. V Munchnu ali Frankfurtu najdete na cesti po deset ljudi s takšnim obrazom." Avtopodjetje Sienčnik bo vozilo iz Podjune iz sledečih krajev: Pribla vas, ob cesti: 12.15, Metlova 12.20, Blato 12.30, Pliberk (Zadruga) 12.35, Jamnik 12.40, Šmihel (Šercer) 12.45, Šteben 12.50, Globasnica 12.52, Juena 12.55, Beloveč 13.00, Dobrla vas 13.05 in Škocijan 13.15. — Avtobus II: Goselna vas 12.30, Škorjanc 12.35, 2i-tara vas 12.45, Železna Kapla 12.55, Goriče (Anvvanderer) 13.10, Galicija (pri cerkvi) 13.20. Brandtova zmaga Zaradi drugih narodno-političnih aktualnih dogodkov doslej v našem listu še ni bil objavljen komentar o izidu državnozborskih volitev v Zapadni Nemčiji. Razumljivo je, da tudi naš list ne more mimo tako pomembnega dogodka, kot so to volitve v Nemčiji, pri katerih je dobila SPD, stranka kanclerja VVillja Brandta, relativno večino v bonskem parlamentu. Napredovala je tudi FDP, nemško-liberalna stranka, Krščanski demokratje pa so na volitvah nazadovali. Kako to, da je v pretežno konservativno usmerjeni Zapadni Nemčiji prišlo do tako prepričljive zmage socialdemokratske stranke? Nedvomno je zmagala stranka zato, ker je imela in se je zavzemala za naprednejše ideje v politiki. Brandt je izvajal kot kancler Zvezne republike Nemčije iz polomije druge svetovne vojne neizogibne konsekvence. Z »vzhodnimi sporazumi" je priznal dejansko poljsko-nem-ško mejo, uredil je v soglasju z Ameriko odnose s Sovjetsko zvezo ter iskal v sodelovanju z Vzhodno Nemčijo izhod iz več kot dvajset let trajajočega nasprot-stva med obema nemškima državama. »Osnovna pogodba", katere besedilo je bilo med zastopniki Zapadne in Vzhodne Nemčije pripravljeno še pred državnozborskimi volitvami, priznava obe Nemčiji kot samostojni državi, ki bosta kmalu postali redni članici Združenih narodov. Nobelov nagrajenec za mir, Willy Brandt, je prepričal volilce v Zapadni Nemčiji s politiko miru, sprave in sodelovanja. Dobro je svetovni javnosti še v spominu kancler Brandt ob priliki svojega državniškega obiska v Varšavi, ko kleči pred spomenikom žrtev druge svetovne vojne. Ta slika predstavlja simbolično pot nove Nemčije, podobo nemškega naroda, ki se želi otresti vloge »nadčloveka" ter iskati sodelovanje tako z državami Zapada kot Vzhoda. Prikazuje se nam torej popolnoma nova slika Nemčije. To ni več država, ki vzvišeno gleda na Slovane, jih prezira, ki bi gledala v Slovanih le sužnje, v njihovi zemlji pa življenjski prostor nemškega naroda. Nemčija, kot jo predstavlja Brandt, pojmuje svojo politično vlogo kot povezovalni člen med obema deloma Evrope, zapadno in vzhodno Evropo, ki sta sicer ideološko in po političnih sistemih ločeni, a težita po čim tesnejši kooperaciji. V tej vlogi je priznana danes Nemčija tudi od slovanskega Vzhoda. Brandtov politični cilj pa je gotovo zedinjenje obeh Nemčij. Da je možno doseči ta cilj zaenkrat le po poti priznanja obstoječih dejstev, torej obeh Nemčij, je eno spoznanje, ki je narekovalo bonski vladi dosedanje ukrepe. To Brandtovo zadržanje so Nemci pravilno razumeli ter mu pri zadnjih državnozborskih volitvah njegovo politiko tudi primerno honorirali. Ostane pa seveda po volitvah vrsta vprašanj odprta. Gospodarsko politiko je Brandt na račun zunanje politike močno zanemarjal, prav tako idejno-politično u-smeritev socialdemokratske stranke, ki je zmogla doslej ob Brandtovih zunanjepolitičnih uspehih zabrisati zaenkrat vtis, da je stranka dejansko brez idejnega in političnega profila. Ustvariti iz različno u-smerjenih interesnih skupin v stranki homogeno in glede na idejno substanco močno politično skupnost je naloga, ki čaka še Willyja Brandta kot predsednika socialdemokratske stranke. Vzhod bo tudi v bodoče skušal politično in ideološko vplivati na Zapad. Demokratični družbeni red Zapada danes s strani Vzhoda in njegove ideologije nič ni manj ogrožen kot v času, ko so zagotovili ta svobodni demokratični razvoj zapadni Evropi krščanski demokrati kot Alcide De Ga-speri, Robert Schuman, Konrad Adenauer in Juiius Raab. Politične odločitve v Nemčiji pa so pokazale tudi, da se bo morala prav tako profilirati na novo tudi Krščansko-demo-kratska stranka Nemčije, ki je preveč o-čitno kazala svojo averzijo napram Vzhodu, ne da bi znala pri tem Brandiovim političnim konceptom postaviti nasproti sodobne politične alternative. Še en vidik je zanimiv ob izidu volitev v Zapadni Nemčiji. Če bi prišlo v sedanjem trenutku do političnih sprememb v Bonnu, bi se neonacistični vpliv, ki se je začel ponovno uveljavljati pri nas ob ak- Gradiščanski „Windi$char' Vzporedno z bojem koroških Slovencev za uresničitev njihovih pravic, zapisanih v določbah avstrijske državne pogodbe, ki je dosegel svoj vrh ravno v zadnjih dveh ali treh mesecih, se pojavlja v Avstriji, in bi se moralo bolj intenzivno tudi v Jugoslaviji, vprašanje življenja in dela druge jugoslovanske manjšine v Avstriji — gradiščanskih Hrvatov. Prav v zadnjih dneh je bilo v avstrijskem časopisju zaslediti zelo nasprotujoče si vesti in poročila. Z velikimi naslovi je pisalo o tem, da je za Hrvate avstrijska državna pogodba izpolnjena in da imajo vse pravice, ki jih potrebujejo. Take izjave naj bi dajali predstavniki hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Na drugi strani pa smo lahko v manjšinskem tisku zasledili zahteve gradiščanskih Hrvatov po enakih pravicah kot jih imajo koroški Slovenci. Nepoznavalcu razmer na Gradiščanskem se je zdelo tako pisanje najmanj neverjetno, če ga že ni označil za lažnjivega. Toda to pot temu ni bilo tako. Res je, da je avstrijski zvezni kancler Kreisky sprejel delegacijo socialističnih hrvaških županov in podžupanov. Res je tudi, da je predsednik te delegacije, deželnozborski poslanec Robak, izvoljen na listi SPO, izjavil, da imajo Hrvati v Avstriji v nasprotju z večino drugih evropskih manjšin vse pravice, ki si jih želijo in da sploh nimajo zanimanja za učenje srbohrvaškega jezika. Ker je nemški jezik sredstvo, s katerim lahko pridejo do socialnega napredka in enakosti. Na drugi strani pa je tudi res, da sta Hrvaško kulturno društvo na Dunaju in Zveza hrvaških akademikov (obe organizaciji sta blizu OVP) odločno odklonili in obsodili taka izvajanja poslanca Ro-baka in jasno poudarili, da določbe manjšinskega člena 7 v državni pogodbi veljajo tako za Slovence kot za Hrvate. Pa vendar ni naš namen razmišljati, še manj pa soditi o tem, zakaj so Hrvati na Gradiščanskem razdvojeni in ali je tako prav ali ne. Pojavlja se namreč povsem drugo vprašanje, na katerega so tisti Hrvati, ki zahte- Tržaško posvetovanje za okroglo mizo o jugoslovanskem samoupravnem podjetju Zavod za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi v Trstu (ISDEE) je v preteklem tednu organizirala v Trstu posvetovanje na temo »Teorija jugoslovanskih samoupravnih podjetij in macroekonomske posledice". Posvetovanje je bilo na mednarodni ravni, saj se ga je udeležilo več strokovnjakov iz raznih evropskih držav in tudi iz Amerike. Glavne referate, na katerih se je potem razvila razprava, so pripravili prof. Sergio P a r r i n e I I o z univerze v Florenci, prof. Horvat z Inštituta za družbene in gospodarske vede v Beogradu ter prof. Aleksander Bajt z ljubljanske univerze. V razpravo so med drugimi posegli prof. Miovič s »Cornell University“ iz New Yorka, prof. Salvati (univerza v Modeni), prof. B o f f i t o s turinske univerze ter profesorja R o c c o in Novak z zagrebške univerze. Prof. P a r r i n e 11 o je orisal model jugoslovanskega somoupravnega podjetja. Svoje zaključke je osnoval na raziskave, ki jih je izvedel za tržaški zavod ISDEE. Njegov model samoupravnega podjetja se oddaljuje od zaključkov, do katerih sta prišla VVard in Domar in ki jih je kasneje posplošil Horvat. V zvezi s tem je prof. Parrinello tudi kritiziral dosedanjo neoklasično analitsko metodo za študij makroekonomskih značilnosti jugoslovanskega samoupravnega modela. V svojem posegu je prof Horvat pojasnil nekatere aspekte teoretičnega modela samoupravnega podjetja, poleg tega pa je nakazal temeljne razlike med samoupravnim in kapitalističnim podjetjem. Prof. Aleksander Bajt je poudaril, da bi danes že bilo mogoče izvesti empirično raziskavo na področju samoupravljanja, predvsem v težnji po preveritvi predlaganih samoupravnih modelov teoretičnega značaja. Pri tem je dodal, da je jugoslovanska služba za statistiko že posredovala vrsto podatkov. Bajt je nato govoril o vprašanju formiranja FRANCIJA NE BO PREGNALA ŠPANSKIH BASKOV Francoski levičarski tisk je kritiziral rav- vajo svoje pravice in se ne pustijo asimilirati, že odgovorili. — Ali velja 7. člen tudi za gradiščanske Hrvate? Naš odgovor je jasen in ne more biti drugačen. Določila državne pogodbe veljajo za vse Hrvate in Slovence v Avstriji. Kaže pa, da si o tem še niso na jasnem pri naših sosedih. Nerazumljivo je namreč, da kancler Kreisky besede svojega partijskega tovariša Robaka, ki je gradiščanska izvedba koroškega „vindišarja“ dr. Valentina Einspielerja, jemlje kot edino »zveličavne" in kot izraz volje vseh Hrvatov na Gradiščanskem. Morda nam bo bolj jasno, če povemo, da se ravna avstrijska manjšinska politika po takorekoč ustaljeni praksi, po načelu: »Deli in vladaj!" To dejstvo nam je potrdila tudi politika Avstrije do koroških Slovencev. Tudi tu so našli kvečjemu 20 tistih, ki se imenujejo „Windische“ in ki govorijo jezik, ki po njihovem ni slovenski ampak mešanica slovenščine in nemščine. In prav ti imajo v manjšinski politiki ne prav tako vlogo kot koroški Slovenci, ampak mnogo večjo, še posebej, ker so se (so jih?) vključili v najmočnejšo nemškonacionalno organizacijo (zvezo organizacij) Heimatdienst. Na Gradiščanskem pa je podobno, le da Roba-kovi Hrvati niso vključeni v nemškonacionalno organizacijo heimatdienstovskega tipa, ampak za njimi stoji večinska in vladna socialistična stranka. V lastno skledo pa si ne morejo pljuvati, mar ne? In kaj je rešitev tega problema? Ureditev manjšinskih vprašanj, pa naj si bodo vezana na slovensko ali hrvaško manjšino je nujno vezana na tolikokrat poudarjeno avstrijsko državno pogodbo. Le izpolnitev njenih določb bo Avstriji ohranila v zadnjem času že močno omajan ugled. Pod izpolnitvijo določb državne pogodbe pa ni razumeti le 7 člena, pa tudi ne izpolnitev le črke te listine. Nujno potrebno je namreč tudi ob manjšinskih vprašanjih upoštevati še druge člene, predvsem pa je treba državno pogodbo izpolniti po njenem duhu. D. N. (Delo, 19. 11. 1972) nanje notranjega ministra Raymonda Mai-cellina, ki je začel preganjati španske Ba; ske, ki so se zatekli v Francijo. Levičarski tisk je ministru očital, da ravna sporazum no s špansko vlado. Minister Marcellin jf odgovoril, da v pogledu ravnanja z Baski pribežniki iz Španije, ni nikakšnega spora-zuma med francoskimi in španskimi oblast-mi. V smislu ženevske konvencije je vsak politični pribežnik deležen zaščite, toda p°^ pogojem, da se ne udeležuje demonstracij proti javnemu redu v Franciji. Francosko ozemlje ne sme biti odskočna deska za vdi-ranje v Španijo. Francoski policiji očitajo da je v zadnjih 3 do 4 letih izgnala iz pokra; jine Pyrenees-Atlantiques povprečno 2® španskih Baskov, medtem ko je poprej do; seglo število izgnancev 3 do 4. V Francij1 živi danes okrog 150.000 Baskov, medtefl1 ko se njihovo število v Španiji suče okr°9 2,2 milijona. Španski Baski zahtevajo ne-odvisnost. NEMŠKO SODIŠČE OBSODILO NACISTIČNEGA KRVNIKA Sodišče v Memmingenu je obsodilo n8 dosmrtno ječo 73-letnega Antona Ganza bivšega esesovskega častnika, ker je mec drugo svetovno vojno ubil sedem jetnikov' koncentracijskem taborišču v EbenseejC Nacistični krvnik je bil obsojen, ker je 1 lastnimi rokami ubil dva jetnika, svojim p°^ repnikom pa je ukazal, naj pet nesrečneže' obesijo. V začetku procesa je Ganz seveda izjavil, da je nedolžen. Sodniki so ga pa oprostili obtožbe, da 'f skušal umoriti 15.000 ljudi. V tej zvezi ie javni tožilec izjavil, da je Ganz zaprl y$e jetnike v tunel, da bi jih ubil z dinamiab®’ ko so se ameriške čete približevale tab0' rišču. mezd in dohodkov v samoupravnem in kapitalističnem podjetju. Pri tem je poudaril, da ne obstaja nobena bistvena razlika, oziroma, da so razlike le v stopnji. Končno pa je Bajt zastopal mnenje, da ni treba pripraviti različnih teorij, oziroma modelov za ponazoritev in študij podjetja kapitalističnega ali sovjetskega tipa, oziroma jugoslovanskega samoupravnega podjetja, ki se od kapitalističnih in sovjetskih razločuje zaradi različne delitve dohodka. Bajt predlaga, da bi upoštevali teorijo, ki bi jo lahko nazvali teorijo prevalentnih interesov. V poglobljeno razpravo so med drugimi posegli prof. Boffito, ki je sprožil vprašanje o jugoslovanskem finančnem tržišču in o likvidnosti jugoslovanskih podjetij. Prof. Salvati pa je spregovoril o nekaterih funkcijah in vidikih v jugoslovanskem samoupravnem modelu. ZAROTA LINA PIAOJA JE STALA MNOGO TRPLJENJA Agence France Presse poroča iz Tajpej na Tajvanu (Formozi), da so po informa01' jah, ki so jih tam zbrali, kitajske obiasjj sodile 37.000 kitajskim vojakom v času 0 septembra 1970 do začetka 1972, ko je Lir1 Piao pripravljal zaroto proti Mao Cetung0 Na smrt naj bi bilo obsojenih 8 generale'' 60 višjih častnikov in 125 nižjih oficirjev. ^ dosmrtno ječo naj bi bilo obsojenih 400 nižjih častnikov in štirje višji oficirji. NA SEVERNEM IRSKEM PRIHODNJE LETO PLEBISCIT Britanska vlada se je odločila, da se se vernoirsko vprašanje reši z razpisom ref° renduma, ljudskega glasovanja. V zakj^ J »Irland Act“ iz leta 1949 je sicer rečeno, ^ se noben del Severne Irske ne sme ločiti 0 Velike Britanije brez pristanka parlament^ Zdaj naj bi torej sami Irci odločili, ali naj v dežela (Ulster), ki ji je bila priznana avt° nomija, ko je pretežni del Irske bil vkljub® v novo irsko republiko, ostane tudi 5 naprej v sklopu Velike Britanije. Angleži 5 prepričani, da bo izid glasovanja ugoden Veliko Britanijo, ker so protestanti na Sev° nem Irskem v veliki večini; teh je nekak milijon, katoličanov pa nekaj čez pol n11 jona. Le malo protestantov bi utegnilo 9^ sovati za neodvisnost Severne Irske. Peron nastopa spravljivo cijah proti dvojezičnim tablam, razplamtel v Avstriji lahko v veliko notranje-poli-tično krizo. Tako je avstrijski neonacizem zaenkrat brez širšega političnega zaledja. Ni pa zato za avstrijsko družbo nič manj nevaren. Dr. V. I n z k o Bivši argentinski diktator Juan Domingo Peron se je vrnil po 17 letih v Argentino sporazumno z vojaško vlado, ki ji načeljuje general Lanusse. Nastanil se je v zasebni vili v četrti Vicente Lopez v Buenos Airesu. Pred vilo so mu Argentinci priredili hrupne manifestacije. Po treh dneh nekakšne karantene je prišlo do sestanka med njim in predstavniki skoraj 26 političnih strank in skupin. Pogovor je trajal kar 7 ur. Peron se je ob tej priložnosti pokazal izredno spravljivega ter naglasil, da je treba razmere »normalizirati" sporazumno in pri tem premagati vse ideološke razlike. Na volitvah — novega predsednika naj bi volili marca 1973 — naj bi ne bilo nikakšnega spletkarjenja. Med strankami naj bi prišlo do sodelovanja, vendar naj vsaka izmed njih ohrani svojo neodvisnost. Peron hoče na predsedniških volitvah nastopiti kot kandidat. Doslej je razmeroma vse potekalo v precejšnjem redu in miru. Kaj v resnici misli vojaška vlada, je težko reči. Vsekakor je bilo ob Peronovem prihodu pripravljeno vse, da bi dogodki ne prehiteli oblasti. Buenos Aires je bil obkoljen s tanki, medtem ko je bilo na letališčih pokrajine Buenos Airesa zbranih 200 letal in helikopterjev. V trenutku, ko je približevalo letalo s Peronom v Buen° Airesu, se je okrog 60 podoficirjev arg6^ tinske pomorske šole uprlo; v dveh ei-0 so upor zatrli. NAGRADA ZA EICHMANNOVO GLAV0 iz Tel Aviva poročajo, da je bila v po ^ gem času izplačana nagrada 10.000 dol® jev (250.000 S), ki jo je izraelska vlada pisala tistemu, ki bi dal zanesljive poda po 15 letih je nagrado prejel 70-letni odvetb' Jud Lotar Herman, ki zdaj živi v Arge° ter je slep. Herman je bil interniran v tab0' rišču Dachau. Leta 1957 je državnemu žilcu v Frankfurtu Fritzu Bauerju dejal. ve, kod se giblje Eichmann, čigar sin se zaljubil v njegovo hčerko. Bauer je to ob { stilo sporočil izraelskim oblastem; toda ^ se najprej za zadevo niso zanimale, kef popis osebe ni ujemal s popisom, s kak nim so one razpolagale. Pozneje so P Eichmannu, ki so ga ugrabili in prepelji is kavo obnovili ter so prišli na sled Ad° Izrael. i I i i i i j 3 3 i ti i nj i. i, a 0 )' a i »■ a Bevkova drama „Kajn“ v celovškem Mestnem gledališču Igravska skupina Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Petra Stickra bo v petek, 8. decembra t. I., nastopila v celovškem Mestnem gledališču z Bevkovo dramo „Kajn“. Dejanje se godi na Goriškem v letu 1922, ko je zavladal fašizem. Otipljiva je pa sorodnost z razmerami pri nas za časa nacizma. Vzdušje na vasi je zastrupljeno z bojaznijo in negotovostjo, s sumničenjem in ovaduštvom. V glavnem gre za nezanesljivost v tujini „prisluženega“ pankerta, ki se sprva naskrivaj, potem pa kar očitno brati s črnosrajčniki ter navsezadnje izda svoje in proda dom, pri tern pa se hinavsko izvija kakor Kajn, češ: „Mar sem jaz varuh svojega brata?" Ob 30. obletnici izseljevanja koroških Slovencev je nedvomno dana aktualnost drame. France Bevk, našemu ljudstvu najbolj znan po romanu „Kaplan Čedermac", je spisal dramo „Kajn“ leta 1925. Sam pravi o njej, da ni nacionalistična drama v smislu patetičnega pretiravanja in nacionalnega hujskanja. „Fabula se je nekega dne na nejasen način prebudila v meni in okoli nje sem nanizal kos našega življenja. Oklepal sem se strogih dejstev, ogibal pretiravanja. Če pa ta kos našega življenja zadene kogarkoli, da zaplamti, ni to pisateljeva zadeva, niti zadeva drame, je zadeva življenja, ki ga živimo." Kot že uvodoma povedano, opisuje drama „Kajn“ dogodke iz leta 1922. Pisatelja je skrbelo, če ni dejanje drame časovno še preblizu in preživo. Od tega je do naše letošnje uprizoritve minulo 50 let. Pa moramo ugotoviti, da je dejanje kljub polstoletni oddaljenosti tudi še danes zelo blizu in živo. Blizu in živo zato, ker se podobna dejanja vedno spet nekje godijo, ker skrivnost in sila hudobije ter slabosti podkupljivosti nikdar ne prenehajo, ampak se kakor kuga selijo iz kraja v kraj, iz ljudstva v ljudstvo. Bevk „Kajna" ni spisal kot nevtralen o-pazovalec, ampak „kot ena izmed stoti-sočerih prič, ki so sodoživljale opisano zlo". Ko so že tedaj nekateri podvomili o verjetnosti tega, kar je napisal, je pisatelj takoj obžaloval, „da smo naredili pogrešek tisti, ki nismo zbrali nasilnih dejanj z dati, slikami in pričami in s tem potrdili vero v naše sedanje in bodoče literarno pričevanje. Kadar koli obstoje moje misli pred kaosom dogodkov, vidim, da je „Kajn" komaj drobec tistega, kar se je godilo." LKH Uspelo gostovanje pevskega zbora »Jakoba Petelina-Gallusa” v Celju Na povabilo mešanega zbora »Franceta ^ešerna" v Celju je 11. nov. gostoval v Narodnem domu v Celju znani koroški me-sani pevski zbor »Jakob Petelin-Gallus". Ta Prireditev je pomenila vrnitev obiska celj-skega zbora na Koroškem pred tremi leti, je »Gallus" vodil sedaj že pokojni dr. ra n c e Cigan. Gostje s Koroškega so bili deležni nadvse toPlega sprejema. Ob prihodu v Celje jih je Pozdravila godba, za koncert je prevzel pokroviteljstvo predsednik občinske skupšči-ne Gelje inž. Dušan Burnik. y svojih pozdravnih besedah je inž. Bur-Pik dejal, da ga posebno veseli, da so prišli Korošci v Celje kljub temu, da morajo doma eijfptejati resno preizkušnjo glede samoo-'■ dnitve. V poslušalcih, ki so napolnili dvo-ran° skoraj do zadnjega sedeža, naj vidijo Korošci brate, ki čutijo ravno tako kot oni sami. V imenu zbora »Jakoba Petelina-Gallusa" se je zahvalil za lep sprejem predsednik zbora, ravnatelj Urhej K a s s I, ki je v jedrnatih besedah orisal položaj na Koroškem in prav tako poudaril medsebojne vezi in bratstvo. Zbor »Jakob Petelin-Gallus" je pod vodstvom svojega dirigenta prof. Jožka Kovačiča prišel s Kernjakovo »Gorjansko serenado", »Dober večer Buah Vam daj", ter se nato sprva poklonil Jakobu Gallusu, katerega ime nosi in pa ustanovitelju in prvemu dirigentu zbora, dr. Francetu Ciganu. Poleg znane Gallusove skladbe »Ecce, guomodo moritur iustus" so zapeli še v dveh zborih njegov »Resonet in laudibus". Prerez skozi Ciganovo delo je obsegal zbor iz njegove kantate »Ustoličenje", uglasbitev Cankarjeve »Zdaj je pomlad", ter harmonizacijo pesmi Milke Hartmanove »Nedeljsko jutro". Po »Koroški budnici" so Gallusovi pevci v besedi, deklamaciji in pesmi predstavili koroške doline, Rož, Podjuno, Ziljo. Maroltovo ziljsko »Sloves", so zapela dekleta sama, fantje pa Kovačičevo priredbo »Skouz gmajn’co sem stopil". Kot solista sta nastopila Anica W e b e r ter Janez Kampuš, posamezne točke pa je zelo posrečeno napovedovala Andreja Z i k u I n i g. Po koncertu je sprejel Gallusove pevce predsednik občinske skupščine inž. Dušan Burnik na večerji v hotelu Evropa. Med sprejemom ter pri družabnem srečanju je vladalo zelo prisrčno ozračje in tako se je ob slovesu samo po sebi glasilo: Še bomo prišli, pa tudi Vi še pridite! 300-letnica Bolšoj-teatra Preteklo je tristo let od ustanovitve prvega ruskega gledališča. Imelo je pomembno vlogo v razvoju ruske nacionalne kulture. Prva geldališka predstava v Rusiji je bila 17. oktobra 1672 v letni rezidenci carja Aleksandra v vasi Preobraženskem v bližini Moskve. To predstavo je priredila majhna gledališka družina, ki se je obdržala štiri leta. Prvo poklicno gledališče v Rusiji so ustanovili leta 1756 v Petrogradu. Vodil ga je dramski pisec Aleksander Sumarokov. Ob koncu 18. stoletja so se pojavile številne igralske skupine, v katerih so nastopali kmečki ljudje. Nekateri med njimi so bili zelo nadarjeni, kot na primer Mihail Ščep-k i n. Nastopal je tudi na deskah moskovskega malega teatra, ki je v prvi polovici 19. stoletja zbral okrog sebe velike umetnike. Na oder so postavili klasična dela ruske dramatike. Posebno obdobje v zgodovini ruskega gledališča je povezano z ustvarjalnostjo Aleksandra Ostrovskega. Njegova dela so omogočila nastanek obsežnega nacionalnega repertoarja. Ob koncu 19. stoletja je nastopila pomembna prekretnica, ko sta Konstantin Stanislavski in Vladimir N e m i r o -vič-Dančenko ustanovila moskovski akademski hudožestveni teater. To gledališče je doživelo umetniški razcvet v letih po nastopu sovjetske oblasti, »sistem" Stanislavskega pa je postal vzor za razvoj dramaturgije v Sovjetski zvezi. Minimundusov koledar 1973 Avstrijska družba »Rešite otroka" (Ret-tet das Kind) je že drugič izdala Minimundusov koledar 1973. Le-tega je družba »Rešite otroka" razposlala po pošti vsem prijateljem družbe, ustanovam, časopisom itd. Cilji te družbe so ostali isti: Poleg naslovne (pogled na del Minimundusa) barvne strani je v koledarju še 12 krasnih barvnih slik najzanimivejših objektov Malega sveta ob Vrbskem jezeru. S temi slikami hoče Minimundus opozoriti ljudi na Malo mestece ob Vrbskem jezeru pri Celovcu, katerega je doslej videlo že nad dva milijona obiskovalcev z vseh strani sveta. MinimundUsov koledar 1973 ima tudi namen seznaniti ljudi z nalogami in dalekosežnimi cilji družbe »Rešite otroka". Celotni čisti dohodek, ki ga prinese Minimundusova vstopnina, dobi družba »Rešite otroka". S tem koledarjem združuje Družba prošnjo na vsa dobra srca, da ji pomagajo! Položnice, ki so priložene vsakemu mesecu, dajejo priložnost, da, če že ne vsak mesec, vsaj včasih pošljete kak denarni dar humanitarni družbi »Rešite o-troka", ki skrbi zares za blaginjo ubogih otrok v Avstriji. Kadar slišite morda slučajno o kaki tragični otroški usodi, ali če se vam bi kdaj nasmehnila velika sreča, potem mislite na Družbo in na njene varovance, in ne nazadnje, spomnite se položnice v Minimundusovem koledarju! B. L. Zgodovina kot znanost.• Med stvarnostjo in romantiko f Slovensko zgodovinopisje se je razvilo 0 >° nastopu meščansko nacionalnega liti yiaHzma v monarhiji postal tudi nasilen. '0 t''s p-emškutarski stroj s heimatbundi, siid-it S[ l iarni in vsem podobnim se je spravil na fli f)?VeV‘sJte ljudi, jim zanikal narodnost, jih y tlf,y asQl za zgodovinske hlapce in tlača-7 st/. lemu Prirnerno so tudi zgodovinarji \i r vse, da bi svetu zakrili slovensko na-j6 (ja,nost’ slovenski mentaliteti pa dopove-V , \ln znanslveno dokazali neko sramotno |6 grmsko tlačanstvo, majhnost, klecati grdo govorico in bogve kaj še. 5' r ' °vek se danes vprašuje, kaj je vodilni e' (jf'-cd nemško govorečega dela države teti stfi. Predlo do take prevzetnosti in ne-'I ral>ytosti’ ki je končno pripomogla tudi k ZP°du stare monarhije? Razglabljanje bi sodilo že v preteklost, ako ne bi ostanki romantičnih mitov o nemški veličini še danes strašili po Koroškem in še kje; ako ne bi avstrijska šola o Slovencih nič drugega ne učila kot v črno žoltih časih, ne da bi jih obravnavala kot narod; ako ne bi velik del ljubljanskih obdelovalcev slovenske zgodovine nekritično ne prevzemal nemških tolmačenj slovenskih zgodovinskih virov, ipd. Ako pregleduje človek avstrijske in verjetno tudi nemške učbenike zgodovine, bo začuden, ko bo videl, da obstoj Slovencev nikjer ni zabeležen. Karantanijo in Panonijo sicer omenjajo, toda nič ni rečenega o tem, da sta bili slovenski kneževini, govorijo le o Slovanih ali kvečjemu o Alpskih Slovanih, kakor da bi jim bilo nerodno priznati, da so bili Slovenci že tedaj izoblikovana narodnost z jezikom in zavestjo, medtem ko se nemštvo glede svojega nastanka na tisti čas in še dolgo potem ne more sklicevati, dasi si tedanje narode, Bavarce, Alemane, Sase, Burgunde, Franke, od katerih so nekateri danes Nemci. Če bi se npr. Burgundi danes še ohranili, bi gotovo ne dopustili, da bi si jim drugi prilastili njihovo zgodovino Nibelungov. Toda jezikovno pojmovanje narodnosti in jezikovna zavest sta še mlada pojava. Zavest je bila poprej vezana na deželo. Tako so se čutili Kranjce, Štajerce, taki, ki so govorili slovensko ali nemško ali oboje in jezik ni bil nobeno vprašanje. Nekako do prejšnjega stoletja. Brez podlage so pesniške predstave o tisočletni okupiranosti slovenstva. Slovenski in bavarski svet (kasneje nemški) se skozi zgodovino nista sovražila in napačne so predstave, kako so nemški vladarji naseljevali nemški živelj na slovenska tla, da bi slovensko mejo potisnili proti jugu. Bavarski oz. nemški živelj se je naseljeval na napol prazno, s Slovenci silno redko poseljeno ozemlje srednjega Podonavja in vzhodnih Alp iz razlogov boljšega gospodarjenja. Velike plemiške družine pa so vladale v srednjem veku po različnih deželah brez ozira na narodnosti. Habsburžani npr. poleg Avstrije tudi v Španiji in Holandiji, toda ne v eni ne v drugi teh dežel si zaradi tega ne tolmačijo svoje preteklosti kot podložnosti nemštvu. Romantična misel o nemškem jeziku, o nemškem »narodu«, se začenja kakor pri vseh drugih v času renesanse in humanizma, se kasneje krepi ob umetniškem dvigu nemškega klasičnega in romantičnega slovstva, ob Goetheju ali ob Heineju, in drugih, ki so tako dovršeno izpopolnili nemški jezikovni izraz; navdušenju za nemštvo so pripomogli tudi skladatelji, zlasti Wagner s poveličevanjem germanstva. In končno tudi filozofi, med njimi eden najbolj blestečih mislecev, toda psihopatski, Nietsche (o nadčloveku — Obermensch). Pangermanski duh je zajel tudi nemško govoreči del monarhije, ki se potem svojega večnarodnega poslanstva ni več zavedal. »Drang nach Osten« in »nach Adria« sta končno tako razgrela duhove, da je sanja-štvo o velikem nemštvu doživelo v dveh vojnah svoj končni polom. Slovenci, ki živijo ravno na poti med nemškim prostorom in Jadranom so bili seveda najbolj napoti velikonemškim san-jaškim ciljem. Poleg tega pa imajo še staro narodno zgodovino. Imajo svojo narodnost že od vsega začetka, od panonskih in karantanskih časov. Cirilmetodijska kultura je doživela svoj vrhunec prav na slovenskih panonskih tleh že v devetem stoletju, ko se nemštvo jezikovno še nekaj stoletij ni izoblikovalo (prim. vsebinsko zvezo drugega briiinskega spomenika s Cirilovimi spisi, v knjigi prof. Grivca »Sv. Ciril in Metod«), Ker se zgodovine spremeniti ne da, jo poskušajo tisti, katerim smo Slovenci napoti, po svoje prikazovati. Ustvarjajo mite o tlačanstvu, hlapčevstvu in suženjstvu (dokler jim kdo verjame!), ker da Slovenci nismo imeli lastnega plemstva. Pravzaprav zgodovina nekega naroda ni v njegovem plemstvu, slovenska zgodovina tudi ni bila. Tudi drugi narodi morejo svojemu plemstvu, zgodovinsko gledano, Francozi, Nemci, Rusi in drugi, pripisati predvsem državnostni in ne narodnostni čut. Sicer pa je slovensko plemstvo s čutom navezahosti na svojo deželo vendarle obstajalo, najsi tudi mnogi pisatelji in pesniki vidijo ?ieko posebno veličino edino v tlačanstvu. Čeprav so vladarji podeljevali plemiške naslove z nemškim imenom, zato še ne pomeni, da so bili dotični že nemškega porekla (so se pa tudi tuji prišleki pokrajnčili, pokorošili, itd., kot se tudi danes dogaja), obstajajo vendar tudi slovenska plemiška imena, ki pričajo, da se je številno slovensko plemstvo obdržalo od samega začetka. (Celjski, Windischgratz, Zembler, Pregel, Kolovrat, itd,). (Dalje prihodnjič) P,iwno. foatcev'- VVINDISCHE — SCHVVEBENDE NATION? Die vor kurzem ausgestrahlte Fernseh-diskussion uber den Ortstafelstreit in Karn-ten war ein gelungenes Portrat der Unter-karntner im besonderen. Es gab eine ganze Reihe von windischen Burgermeistern, wel-che sehr eindrucksvoll der deutschen Spra-che ihren slowenischen Akzent gaben und vvelche sich mit der ihnen eigenen Sprache als Deutsche bekannten. Es gab sogar einen Burgermeister, wel-cher sagte, da!3 er sich nicht schame, als Slovvene von Hitler ausgesiedelt worden zu sein und sich trotzdem heute zum Deutsch-tum bekenne. Wohl war ihm bei dieser Fest-stellung sichtlich nicht. Auch die iibrigen windischen Deutschtumbekenner vvaren et-was verklemmt und gehemmt. Ein vvindischer Fiihrer sprach von einer schvvebenden Nationalitat, vvelche sich in etwa zvvischen Slovvenisch und Deutsch be-fande. Die Behauptung, daB es eine schvvebende Nation in Karnten gibt, ist eine Konstruk-tion, vvelche eine Einmaligkeit in der vvest-lichen Welt darstellt und sicherlich sich auch sonst nirgends auf der Welt ein zvvei-tes mal findet. Auch vvird es vvohl kaum irgendvvo auf unserer Erde einen Angehorigen einer Nation geben, vvelcher sich frei — logisch und fundiert — zu jener Nation bekennen vviir-de, vvelche ihn personlich vvegen seiner an-deren Nationalitat verfolgt hatte. Konkret also bekennen sich die Windi-schen zu einem Paradox, einer Art Deutsch-tum, slavvischer Nation. Wie schon ervvahnt, sind solcherart Kon-struktionen in der ubrigen Welt unbekannt und daher nicht vorhanden. Es gibt ganz einfach verschiedene ethnische Gruppen und keine schvvebende Zvvischengruppen. Das Bekenntnis zu einer Nation ist daher andersvvo ganz einfach und klar und nie kompliziert und paradox. Das geliebte Bekenntnisrecht vviirde kla-rer vverden, vvenn man die sogenannten De-klarierungen von Professoren in Bezug auf die vvindische Sprache einer VVahrheitsprii-fung unterziehen vviirde. Wer liigt? Wer spricht die VVahrheit? Die Windischen und Deutschen oder die Professoren und Slo-vvenen? Auch das geliebte Zitat der Foderalisti-schen Union Europaischer Volksgruppen (FUEV) Kapitel 1, Art. 5, vvonach die Zuge-horigkeit zu einer Volksgruppe vveder be-stritten noch nachgepriift vverden darf, vvare dem Sinne der Wahrheit nach zu untersu-chen. Es konnte kaum der Sinn dieser Be-stimmung sein, daB sich Minderheiten ge-gen sich selbst bekennen sollen, oder kon-nen. Eine solche Auslegung ist jedenfalls negativ, konstruiert und ein VViderspruch im Sinne einer Minderheit. Abgesehen von der Unmoglichkeit einer solchen Auslegungsabsicht der FUEV ist der Geist dieser Foderation in den Haupt-grundsatzen eines Volksgruppenrechtes in den Punkten 1 bis 12 klar zum Ausdruck gebracht. Die VVahrheit uber das Bekenntnisrecht ist in den Statuten der FUEV an-ders ausgedruckt als in der Auslegung der VVindischen. Ich glaube, daB vvir uns alle bevvuBt vverden sollten, daB vvir der VVahrheit nicht ent-fliehen konnen. VVahrheit ist ein Gesetz, vvel-chem sich jeder Mensch, jede Gruppe von Menschen und jedes Volk untervverfen muB. Einmal vvird jeder Mensch personlich mit der VVahrheit konfrontiert. Auch Volker und Nationen! Die Geschichte der Menschheit bevveist es und nicht zuletzt unsere eigene mitteleuropaische Geschichte. VVages Empfinden, vvunschvolles VVollen und Emotionen sind nicht Grundlagen fiir ein Bekenntnis, fur ein vvahres Bekenntnis, fiir irgendeine Erkenntnis! Auch eine Gruppe von Menschen, ein Volk und eine Nation konnen solchem Irrtum verfallen. VVir alle vvissen seit spatenstens nach dem zvvei-ten VVeltkrieg, daB Volksstimme nicht Got-tesstimme ist. Es vvare gut zu untersuchen, vvelcher Stim-me das schvvebende Volkstum der VVindischen gefolgt ist. Dr. Maria Rebernig Razstava »Mladinska knjiga": Spoznavanje med narodi treh sosednih regionov V ponedeljek so v veliki dvorani Mladinskega doma (Haus der Ju-gend), Kumpfgasse v Celovcu, odprli mednarodno razstavo »Mladinske knjige", pri kateri sodelujejo tri sosedne dežele: Furlanija-Julijska krajina, Koroška in Slovenija. Razstavo prirejajo: kulturni referat mesta Celovca, mestni knjižnici iz Gorice (Italija) in Nove Gorice (Slovenija) in knjižnica Delavske zbornice v Celovcu. Ob otvoritvi je direktor knjižnice Delavske zbornice v Celovcu dr. RoBmann pozdravil vidne osebnosti, med njimi ase-sorja za kulturo mesta Gorice M o i s e -j a, direktorja državne knjižnice v Gorici dr. Manzinija, jugoslovanskega konzula Branka Čopa, knjižničarja Nove Gorice Marjana Breclja, celovškega podžupana dr. R o m a u c h a , ter seveda zastopnike tiska in ostalo občinstvo. Podžupan d r. R o m a u c h , ki je odprl razstavo namesto odsotnega celovškega župana, je v svojem otvoritvenem govoru dejal, da je namen te razstave spremeniti mentaliteto našega ljudstva, ki naj bi ne gledalo samo televizijskega ekrana, marveč da so tu še knjige, ki imajo še zmerom največjo vzgojno in izobraževalno moč. Asesor za kulturo mesta Gorice M o i s e je najprej prinesel pozdrave goriškega župana, nato pa je opozoril na živahno sodelovanje med Celovcem in Gorico, ki naj bi se v prihodnosti še poglobilo in razširilo. V imenu goriške knjižnice Franceta Bevka iz Nove Gorice, je Marjan Brecelj rekel tole: »Leto 1972, ki ga je določilo UNESCO za leto knjige, še posebej mladinske, se izteka. Naše tri pokrajine so še ravno zadnji čas ujele to priložnost, da lahko skupno nastopijo z razstavo literature, v katero vsak narod polaga najboljše, kar premore. Zakaj vsi se zavedamo, da še najboljše, ki ga daš otrokom in mladini, ni nikoli dovolj dobro. Ta neprenehna skrb za mladi rod se, vsi menda to vidimo, tudi odlično odraža na teh razstavljenih knjigah. Saj so nekatere pravi biseri, tako po vsebinski kot jezikovni plati. Utegne pa biti ta razstava celo opomin, nekatere njene izdaje morda to tudi kažejo, da včasih prevlada knjigotrška, se pravi, ekonomska osnova, čemur bi se morala vsaka resnična skrb za mladinsko literaturo in knjigo še posebej že a priori odreči. Razstava seveda ni po- polna, je le izbor. Vsi trije udeleženci močno obžalujemo, da nismo mogli prikazati tudi mladinskega revialnega tiska, ki je včasih še bolj kot knjiga merilo in kompas stanja mladinske literature. Obetamo si kaj takega za eno izmed prihodnjih prilik. Posebnega pomena mislim, da je tu na tej razstavi tudi prisotnost ne le knjig v treh izvirnih jezikih naših narodov: avstrijskega, italijanskega in slovenskega, temveč tudi prikaz prevodov iz enega v druga dva jezika in obratno. To je v bistvu tista vez, ki je omogočila tudi današnjo razstavo. Spoznavanje s pomočjo knjig je menda eno izmed najosnovnejših sredstev za dosego spoznavanja med narodi, še več, za dosego spoštovanja in cenitev ustvarjalnosti in posebnosti vsakega naroda. Naj bi torej ta razstava pomenila krepak korak naprej tudi v tej smeri!« Po teh govorih so si gostje in ostalo občinstvo ogledali razstavo, ki je razdeljena na tri dele: slovenski, avstrijski in italijanski. Prvi je oddelek slovenske knjige, ki prikazuje sto slovenskih knjig mladinskega slovstva od klasičnih pa do najnovejših del. Tako so tu na primer Ivan Cankar, Oton Župančič, Kristina Brenkova, Pahor, Jože Šmit, Cerkovnik, Krakar, Gruden, Janez Bitenc, Fran Levstik, Josip Vandot, Juš Kozak, Pavle Zidar, France Bevk, Ela Peroci, Tone Seliškar in drugi. Dalje je na razstavi po deset mladinskih prevodov v slovenščino iz nemščine in italijanščine. Sledi avstrijski del, prav tako s sto originalnimi avstrijskimi knjigami, ter po deset prevodov iz slovenščine in italijanščine. Med avstrijskimi avtorji naj navedem nekaj imen: Elly Demmer, Trude Volk, Richard Baumberger, Mira Lobe, Eleonore Berger, Auguste Lechner itd. Tretji del pa prikazuje italijansko mladinsko literaturo ter po deset prevodov iz slovenščine in nemščine. OB NATANČNEM PREGLEDU MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI TREH OBMEJNIH REGIONOV PA SEM PRIŠEL DO SPOZNANJA, DA SO SLOVENSKE MLADINSKE KNJIGE LIKOVNO NAJLEPŠE OPREMLJENE, SO SICER DROBNEJŠE KOT AVSTRIJSKE IN ITALIJANSKE, ZATO PA SO PO UMETNIŠKI PLATI NA VIŠJI KVALITATIVNI RAVNI. Razstava »Mladinske knjige" v Mladinskem domu je odprta od torka, 28. novembra, do nedelje, 3. decembra 1972, in sicer jo lahko obiščete od torka do petka dopoldne od 10. do 13. ure, popoldne pa od 15. do 18. ure; v soboto in nedeljo pa je odprta od 10. do 13. ure. Vstopnine ni! B. L. Organizacijski tečaj Krščanske kulturne zveze in Katoliške mladine v Tinjah, 26. novembra 1972 V nedeljo sta vabili Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina v Dom prosvete v Tinjah vse tiste, ki se kakorkoli udejstvujejo na kulturno-prosvetnem polju na tako imenovani organizacijski tečaj. Ta tečaj sta priredila letos že drugič in ima namen, seznaniti kulturne delavce s splošnimi problemi organizacije in organiziranja, da se pa tudi nakažejo posebni problemi naših organizacij ter nasploh vsa dejstva, s katerimi se sooča vsak kulturni delavec. Za tako kratko namenjeno trajanje takega organizacijskega tečaja široko — skoraj preširoko — paleto vidikov in predavanj je poskrbel organizator. Njegovemu povabilu se je odzvalo lepo število društvenikov iz mnogih društev. Kot prvi je predaval Ivan Matko, kaplan iz Sel, o poslovanju v organizaciji. V svojem referatu je seznanil sprva udeležence tečaja z najvažnejšimi načelnimi določbami o organizaciji, ki jih predpisuje avstrijski zakonik, s pravili ter poslovnikom, ki ga skoraj nobeno društvo nima, ki pa je kljub temu temeljne važnosti in nepogrešljiv priročnik za vsako organizacijsko delo. Nadalje je obravnaval vsakdanja vprašanja poslovanja odbora ter podal marsikatere nove poglede za koroške slovenske organizacije, ki so sicer same po sebi razumljive, a se v teh iz različnih vzrokov ne prakticirajo, tako na primer »manjšinska izjava" v odboru. Naslednji predavatelj, tajnik Krščanske kulturne zveze, Nužej T o I m a j e r je s temo »KAKO NAJ ORGANIZIRAMO NAŠE PRIREDITVE" v kratkem referatu podal ko- ristne namige iz svoje dolgoletne izkušnje kot organizator. Iz svojega vidika je pred-očil udeležencem sistem organiziranja neke prireditve v štirih stopnjah: 1. delitev dela ter izbira sodelavcev, 2. vodstvo in ukazovanje, 3. koordinacija dela, 4. kontrola. Izredno važnost je dal v svojem referatu tudi delitvi dela pri organiziranju. Ne glede na to, da taka delitev dela predstavlja nujnost za vsako organiziranje, postane tak delavec, ki vse le zrežira sam, kmalu izčrpan in razočaran ter potem pusti delo. Kot velikana pri organiziranju je navedel tistega, ki svoje moči in sposobnosti množi v zmožnih sodelavcih, ki si jih je v ta namen pridobil. Prav tako je vsakemu društvu potreben letni koledar prireditev, ki ga je treba uskladiti s sosednjimi društvi ter centralo. Kot tretji govornik je predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik Lovro Kašelj seznanil udeležence s pogoji za dobrega govornika. Navedel je prilike, ki morejo zahtevati od vsakogar izmed nas, da se — hote ali nehote — mora oglasiti k besedi. Skiciral je način nastopa, držo, obleko, ge-stikulacijo in mimiko govornika, njegov glas, tempo in seveda sestavo govora. Na podlagi tega predavanja bo Katoliška mladina razpisala poseben govorniški natečaj, ki bo marca naslednjega leta v Tinjah. Interesenti ste že zdaj vabljeni. sf Naše prireditve Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na LITERARNI POPOLDAN ob priliki predaje slovenske potujoče knjižnice, ki bo v nedeljo, 3. decembra 1972, ob 14.30 pri VVuteju v Št. Primožu. Nastopili bodo: dr. Pavle Zablat-nik: Slovenska beseda v knjigi. — Anita Hudi: Literarni utrinki iz knjig potujoče knjižnice. — Stane VVakounig bo recitiral iz svojih del. Prisrčno vabljeni! Odbor Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku vabi na opereto MIKLAVŽ PRIHAJA ki bo v nedeljo, 3. decembra 1972, ob 14.30 v Farni dvorani v Šmihelu. Gostuje KPD iz Globasnice. Otroci in odrasli prisrčno vabljeni! Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na opereto MIKLAVŽ PRIHAJA ki bo v nedeljo, 3. decembra 1972, ob 19.30 pri Šoštarju v Globasnici. Starši in otroci prisrčno vabljeni! Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu vabi na KULTURNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 3. decembra 1972, ob 19.30 pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostujejo: Ženski pevski zbor, reci' tatorji ter besedni ustvarjalci Kulturno-umet' niškega kluba z Jesenic. Ljubitelje slovenske pesmi in besede bimo, da se prireditve udeležijo v čim veC' jem številu. O d b or Višji tehnični zvezni učni zavod v Celovcu Pred petnajstimi leti je imel Višji tehnik zvezni učni zavod samo dve splošni elektrO' tehnični delavnici. Zaradi hitrega tehnične-ga razvoja in zaradi zmerom večjega števi' la učencev so morali elektrotehnični delav' niči specializirati in povečati. To se je zQ°' dilo pred tremi leti, na željo gospodarski krogov, da so poleg tradicionalnega stroj' nega in elektrotehničnega oddelka ustanO' vili na zavodu še višji oddelek za elektrO' tehnična poročila in elektroniko. Za ta dv° oddelka je potrebno poleg teorije tudi pra^' tično znanje. Za le-to pa so potrebni apata' ti in naprave, ki dandanes mnogo stan^H Finančna sredstva, ki jih daje šoli drža*** še zdaleka ne zadostujejo za nabavo |e' teh. Zaradi tega si je zavod pomagal na t0 način, da se je obrnil na industrijske in 9°' spodarske ustanove, ki so pokazale razum6 vanje in dale šoli okoli 200.000 šilingov, ^ si je lahko potem nabavila prepotrebna oc na sredstva. Verjetno je bil to tudi razlog, da je d1' rektor šole dipl. inž. E B m a n n v četrtek-23. novembra, na posebni tiskovni konf6' renči izrazil zahvalo navzočim predstave1 kom zbornic in gospodarstva za izkazan0 pomoč, kajti le dobra izobrazba na Višje01 tehničnem zveznem učnem zavodu smz hkrati tudi domačemu gospodarstvu. V n° daljnjih izvajanjih je direktor dipl. inž. E” mann govoril o težavah, ki jih mora prem6 g o vati zavod zaradi pomanjkanja učnih Pr° štorov. Šolsko poslopje pa, ki je bilo zgr° jeno po vojni le za 450 učencev, jih mor vzeti danes pod streho skoraj še enkrat t0 liko — 850. v Nova šola za 1500 učencev pa je šele ^ načrtu, ki ga ne bo mogoče realizirati Pre: letom 1975. Za zavod je to velika izguba, s°l mora tako vsako leto mnogo prosilcev 0 sloviti. Na ta način so morali letos spof0 čiti 150 prosilcem, da jih ne morejo spr°e jeti, zaradi pomanjkanja učnih sob. Nato I vodja delavnic za elektrotehniko inž. Schoffnegger na filmskem platnu P°fl kazal tiste aparate, ki si jih je šola lahk0 nabavila s pomočjo subvencij industrije gospodarstva. Tu gre posebno za subve cije in darila tehle ustanov in podjetij: Zb° niča za trgovino in gospodarstvo, Mestn podjetja iz Celovca, Avstrijske dravske e,e trarne v Celovcu, Zbornica za delavce in n meščence, podjetja Philips, Siemens, R*1 ( , Jungfer in Elin, dalje tovaf° sč Funder in Leitgeb, Zve* de & Schvvarz, vlaknatih plošč absolventov in Društvo staršev Višjega ničnega zveznega učnega zavoda v Cel° cu. B. ! Naš tednik 48 — 30. novembra 1972 ^——— POLITIKA PRI NAS NA KOROŠKEM Stran 5 Helmut scharf: Bekenntnis zu den Schvvacheren V časopisu „Kleine Zeitung11 (22. novembra 1972) je znani pisatelj in prijatelj koroških Slovencev Helmut Scharf objavil sijajen članek pod naslovom „Bekenntnis zu den Schwachen“. Zaradi objektivnosti in kolosalne aktualnosti, iz katerega izžareva velika ljubezen do človeka, zlasti še do ponižanega in razžaljenega, v našem primeru zlasti do koroškega slovenskega življa, priobčujemo avtorjeve misli v celoti tudi v Našem tedniku. Hvala Bogu, da imamo med sode-želani nemškega jezika na Koroškem toliko prijateljev, če pa so med njimi tudi duhovni ustvarjalci, da to koroškemu problemu še večjo težo. (Op. ured.) Die Diskussion um das Karntner Problem Nr. 1, das zweifellos nur als Stdrungsfaktor innerhalb positiver Entvvicklungen die Beachtung verdient, die man ihm hierzulande zollt — diese Diskussion hat Fragen aufgevvorfen, die nicht im Rahmen von Massenversammlungen einigermaSen befriedi-gend geklart werden konnen. Im folgenden ver-suche ich, auf einige Argumente einzugehen, die in dem jungsten Informationsgesprach mit Minister Dr. Kirchschlager von sozialistischen Lehrern aufgevvorfen wurden und die neben den erfreu-lich maBvollen Beantvvortungen durch den AuBen-niinister, der — meiner Meinung nach — leider nicht in allen Punkten zu Wort gekommen ist, noch eine andere Betrachtungsweise zulassen. Vielleicht kann dadurch ein bescheidener Beitrag zu spateren Auseinandersetzungen iiber stereo-iyp auftretende Meinungen geleistet werden. Eine dieser Meinungen ist die etwas scheinhei-'ig anmutende Erklarung, daB die Tafeln grund-satzlich zu bejahen seien, der Minderheit grund-satzlich ihre Rechte zuerkannt werden sollten, aber die A rt, wie das Gesetz zustandegekommen sei, verurteilt werden miiBte. Dies lauft doch wohl darauf hinaus, daB man einem Vervvundeten, an dem bisher ein Dutzend Passanten vorbeigelau-fen oder -gefahren sind, nicht die Erste Kilte leisten dtirfe, ehe man den Rat eben jener ein-holt, die sich bisher um ihn nicht gekummert ‘Vcjaben, oder ehe man den in Agonie liegenden b- chvververletzten selbst befragt. _ In immer starkerem MaBe erweist sich die 'dberlegung der Regierungspartei als richtig, daB e'ne Befragung der breiten Offentlichkeit, der parteien und Vereine zu Diskussionen und Quer-schijssen geftihrt hatte, welche die endlich un-dufschiebbar gewordene Regelung nur wieder hinausgezogert hatten, bis der Patient schlieBlich daran verblutet ware. Der Vergleich ist keines-wegs zu weit hergeholt. Die Erfullung des Staats-vertrages war, wie wir immer wieder horen, aber °Wenbar nicht horen wollen, notvvendig. Das Ge-setz war ein Notverband, und nun erst laBt sich aber einzelnes reden. Im ubrigen stimmt es nicht, daB die Offentlichkeit der Angelegenheit unvor-bereitet gegentiberstand. Mindestens seit den ^ktionen einiger junger Slowenen ist das Problem Diskussionsstoff der Zeitungen; wiederholt sind gerade in der „Kleinen Zeitung" Ezperten We dr. Veiter, Dr. Vospernik, Dr. Inzko und Dr. Einspieler zu VVorte gekommen. Wer informiert sein wollte, fand dazu ausreichend Gelegenheit, Wer an dem Fali nicht interessiert war, sah weg. Die Frage selbst aber ist viel alter als der btaatsvertrag. Es gibt seit langem Untersuchungs-A®rgebnisse, Grundlagen und Definitionen, die als eiji/Jsgangspunkt fiir Verhandlungen und MaBnah--ien angesehen werden konnen. Durch ihre Jjeranziehung konnte man vermeiden, daB die Diskussionen jedesmal vvieder bei Adam und Eva D®ginnen. Einer jener umstrittenen Punkte ist die e,dige Frage: WINDISCH ODER SLOVVENISCH? Auch hier fehlt es nicht an einschlagiger Lite-. ur. VVissenschaftler, Politiker, Publizisten haben '°b auf ethnischer, staatsrechtlicher oder hu-^anitarer Basis damit auseinandergesetzt. Auch s°sef Friedrich Perkonig tat dies auf seine Wei-Fe- »Ich halte es fiir einen verhangnisvollen ebler", schrieb der Dichter 1942, „daB aus Grunden einer politischen ZvveckmaBigkeit das slowenische Volkstum unserer Karntner Slowe-nen geleugnet oder nicht anerkannt vvurde... Es ist notwendig, daB wir uns in diesem Falle von der bisherigen Gepflogenheit, die zvvischen den eigentlichen Slowenen in Krain und unseren Karntner Slowenen einen Unterschied zu machen geneigt ist, entfernen, weil hier nicht die deut-sche, sondern die slowenische Auffassung maB-gebend ist...“ (Ausgevv. Werke, Bd. 6, S. 336/37). Als Standpunkt eines Mannes, der ihn nicht der Opportunitat halber, sondern — im Gegen-teil — unter schvverstem personlichem Risiko, namlich gegeniiber dem ehemaligen Gauleiter Rainer, vertrat, miiBte diese Auffassung wohl auch fiir jeden von uns akzeptabel sein: eines Mannes iiberdies, der selbst aus dem Grenzge-biet stammte, die Verhaltnisse genau gekannt hat, der an Abvvehrkampf und Volksabstimmung nicht unwesentlich beteiligt und dessen Patriotismus iiber jenen Zvveifel erhaben war. Hier hat sich ein Humanist von schvveren personlichen Erleb-nissen befreit, der ein Leben lang um den Be-griff der Grenze gerungen hat und fiir den Karn- ten mehr war als das „Landle“ des Volksliedes: eine geistige Realitat namlich, zu deren Ervveite-rung und Artikulation er unentvvegt beigetragen hat. Wissen die Tafelstiirmer und deren Gefolgs-leute um diesen geistigen Raum Karnten, dem eine viel hohere Funktion zukommt, als ein lied-seliges Ferienparadies zu sein? „Ein Priifstein der abendlandischen Volker, eine Zelle der euro-paischen Zukunft... ein Sinnbild Europas", ist fiir den Dichter Otto M. Polley dieses Lan d, und „Karnten sein", sagt er, „heiBt Europaer sein, heiBt, das fremde Volkstum achten, heiBt, iiber dem eigenen Volkstum etwas Hoheres erken-nen...“ Wer von den „heimattreuen“ agierenden und applaudierenden Demonstranten kennt auch nur die Namen jener Karntner, die zu Ansehen und Ruhm des Landes beigetragen, sein seelisches Klima geschaffen und sein Gesicht gepragt haben? Es gibt Erscheinungen im Lande, die weit ge-fahrlicher sind als der durch Vertrag gebundene Nachbar im Siiden: die Sorglosigkeit, mit der bei uns die Landschaft dem Zvveckdenken geopfert wird, das Desinteresse der Jugend an kulturellen Erscheinungen (eine Karntner Zeitung veroffent-lichte kiirzlich das erschiitternde Ergebnis einer Rundfrage anlaBlich der osterreichischen Buch-woche), das Oberhandnehmen der Šport- und Fernsehkultur. DaB dieses Land von Geist und Ungeist der Zeit, von Geschaftemachern unter-wandert, von Reichen aufgekauft wird, scheint niemanden zu storen. Ein Land kann stillschvvei-gend ausgeloscht vverden, ohne Boden einzubii-Ben, es kann — zuietzt auch wirtschaftlich — das Erbe der Vater verspielen, wenn innerhalb seiner Grenzen Gesetz, Freiheit und Menschlichkeit nicht mehr geachtet vverden. Das neue Schlagvvort Seit den erste n Polemiken iiber die Aktionen in Siidkarnten mimen wir „Urangst“. Wie jedes Schlagwort ist auch dieses in kurzer Zeit Allge-meingut gevvorden, umso eher, als es etvvas promphaft klingt. Hand aufs Herz: Haben wir diese Angst nicht durch 50 Jahre vvehleidig gehat-schelt, geschiirt und einander suggeriert? Was fiir ein VVidersinn, Angst zu haben vor einem Staat, der vor mehr als 50 Jahren Anspruch auf einen immerhin von Splittern seines Vol kes be-siedelten Landesteil erhoben, seither aber unsere Grenzen respektiert hat, vvogegen wir furchtlos und vorurteilsfrei einem Volk gegeniiberstehen, das sich vor kaum mehr als 30 Jahren ohne einen rechtlichen Vorvvand fast ganz Europa unter-worfen hat! Vergessen wir nicht: der Annexion Osterreichs durch Hitler-Deutschland folgte 1941 auch die Besetzung Jugoslavviens, an der — wenn auch gezvvungenermaBen (Soldaten sind immer gezvvungen) —■ auch Osterreicher beteiligt vvaren. Auch unsere siidlichen Nachbarn haben damals ihren November 1918 und, als der letzte deutsche Soldat das Land verlieB, ihren 10. Oktober 1920 erlebt. Von „Urangst“ zu sprechen, steht am vvenigsten jenen an, die sich mit dem Geist von 1938 bis 1945 identifiziert haben, und wenn wir zum GroBteil mit Recht den Pauschal-vorwurf des Chauvinismus und Nazismus zuriick-vveisen, so miissen wir uns doch hiiten vor einer Mentalitat, die einst den besten Nahrboden fiir nazistisches Gedankengut abgegeben hat und auch heute vvieder undemokratischen und anti-osterreichischen Kraften Vorschub leisten konnte. MINDERHEITENFESTSTELLUNG — EIN BUMERANG Spricht gegen das Phantom der Urangst neben der Erfahrung die Vorurteilslosigkeit und Ehrlich-keit der Gesinnung, so spricht gegen die Forde-rung nach einer Minderheitenfeststellung auch die Vernunft. Schvveigen vvir davon, daB der Triumph iiber das Zuriickgehen des slovvenischen PRI NAS NA KOROŠKEM ŠMIHEL . V Šmihelu, kjer pravi pesem, „da kajžico smo imeli do letos staro huto bivšo ercarjevo kovačnico. V vigredi so se poja-'fl|i štirje možje, med njimi menda Rutar iz °brle vasi. Hodila je okrog tudi komisija, si je ogledovala ne le hišo, kjer ima Ku-sej trgovino, temveč tudi cesto. Brez poseb-ae9a hrupa so odvažali odpadke podrtije, °Pali temelje, zidarji, tesarji, krovci in Peskarji so morali kar pohiteti, da so izgo-°vili načrt. Povečala se ni samo Kušejeva rQovina, temveč nastala je tudi lepa stav-,a: ki je podobna bolj bungalovu kot obi-cajni garaži, ki bi gotovo kazila sliko sredi vasi. Kjer je stala stara kovačnica, pa je Postal asfaltrani parkirni prostor pa še ob-a|hska cesta na Bistrico je dobila v okviru e9a načrta pravilno vpeljavo (Einmundung) v Pliberško oz. Labotsko cesto. Tudi Ijud-sko šolo smo povečali in olepšali. Sedaj lrT1amo moderno šolo, kurimo kar z električ-n'm tokom. 1 ovarna za filterje (tesniIka) Knecht do-. r° uspeva, dobila je četrti blok in zaposlu-16 nad 200 ljudi. Krivograd gradi sodobno trgovino. Pridajmo mu, da je Krivograd eden od tistih r9°vcev, ki ima slovenski napis „Trgovina“ in tudi hvala vsem onim, ki mu tega napisa niso uničili. Seveda ima Šmihel pravico do dvojezične table, saj ima še dve iz prednacistične dobe. Dostikrat so lopovi že poškodovali cestne table in jih ukradli. Vendar eno imamo zopet in jo čuvamo. Če nam jo kljub temu odnesejo — pa naredimo svojo. Tako smo napravili to tudi na dan 26. oktobra — napisali smo samo „Šmihel“, to za sprejem ovenčanega avtomobila, v katerem je prišel Franc Rutar po svojo nevesto v Šmihel, po Elfrido, hčerko Šercerjeve Juste. Sedaj smo šele prav razumeli, kaj se godi, kdo gradi v Šmihelu. Napravili smo pred obnovljeno hišo dvojezični pozdrav. „OBILO SREČE V NOVEM STANU — VIEL GLOčK DEM BRAUTPAAR". Ga. Pašni kova je deklamirala posebno lepo o cveticah kot simbolu zakonskega življenja. Po običajnem šran-ganju so se odpeljali potem v Dobrlo vas k poroki. Šmihelčani želimo novoporočeni-ma obilo blagoslova. Poročila se je tudi Šercerjeva natakarica Micka. Odpeljal jo je Jože Plešovnik na nov dom v Podjunsko vas. Poroka pa je bila v Globasnici. Tudi njima želimo zakonsko srečo. OB BOŽIČNIH NAKUPIH - PRAVOČASNO IZVRŠENIH, boste deležni najboljših nasvetov in največje izbire! Bevolkerungsanteiles ein beschamendes Zeug-nis fiir uns ware: die Dokumentierung der Tat-sache namlich, daB der Minderheit in unserem Lande keine Chance zur Entfaltung eines kraf-tigen SelbstbevvuBtseins gegeben war. Aber muB es mit Sicherheit ein Triumph vverden? Wie, vvenn nach allem, was geschehen ist, eine solche Fest-stellung umfunktioniert vvurde zu einer Abstim-mung iiber das Ortstafelgesetz schlechthin? Was hindert die Befiirvvorter der zvveisprachi-gen Aufschriften und alle, die fiir eine moglichst groBziigige Minderheitenpolitik eintreten, sich in der geheimen Abstimmung als Slovvenen zu de-klarieren, auch vvenn sie es nicht sind? Mich selbst vviirde nichts daran hindern, obvvohl ich kein Wort Slovvenisch spreche. Wenn nur genug Abstimmungsberechtigte dies aus Soiidaritats-griinden tun — und die Propaganda konnte sich dieses Mittels bedienen —, so hatten die Ver-treter der Minderheitenfeststellung genau das Ge-genteil von dem erreicht, was sie vvollen: eine Zahl, in der auch Sympathisanten der slovvenischen Volksgruppe inbegriffen sind, die aber offi-ziell und vvahrscheinlich auf lange hinaus als deren Status angesehen vverden miiBte. Ist es da nicht besser, vvir lassen es bei groBziigigen schat-zungen bevvenden? Ich vveiB, daB man sich durch AuBerungen sol-cher A rt nicht beliebt macht, doch der sie hier ausspricht, ist parteilich nicht gebunden, er be-kleidet keinerlei Funktion, er hat keinen „Sessel“ zu verteidigen und nichts zu gevvinnen. Er hat das Beschmieren der Ortstafeln durch slovveni-sche Jugendliche verurteilt („Kleine Zeitung" vom 10. April 1971), und das gibt ihm das Recht, auch zu Aktionen deutschnationaler Kreise ein klares Nein zu sagen. Er vvar zugleich aber auch der erste und — seines VVissens — einzige im Lande, der im Jahre 1946 gegen die damals so oppor-tune Verunglimpfung des Deutschtums aufgetre-ten ist, namlich mit seinem Artikel „War Goethe ein Piefke?" in einer heimischen Zeitung. Er spricht seine Gedanken allerdings aus als einer, der das Schicksal der Diskriminierung durch sie-ben Jahre am eigenen Leibe erfahren und sich damals vorgenommen hat, nicht mehr zu schvveigen, solange das freie VVort erlaubt ist, und sich stets auf die Seite der Schvvachen zu schlagen, deren Riickzugspo&ition im vorliegenden Falle nicht das MillimetermaB der kleinsten Schritte bei Gevvahrung ihrer Rechte, sondern die groB-ztigige Forderung und Hilfe derer verlangt, die sich die generose Geste vvohl leisten konnen: der deutschsprachigen Majoritat. Kadar se bori Slovenec za svoje pravice, naleti na gluha ušesa! Na žalost je pri nas na Koroškem še vsakdanji slučaj, da se zavednemu Slovencu pove: „ N iste dobro zapisan, ne moremo Vam pomagati.. Ali nismo slišali ravno v zadnjem času prav iz ust ljudi, ki nam niso nič naklonjeni, besede, da ne protestirajo proti Slovencem, marveč proti ubogim tablam. Toda oglejmo si naslednji slučaj: Že dalj časa imajo v Zgornjih Goričah drugi kmetje servitut, da vozijo svoje pridelke po poljih Franca Preina domov. Kmet Prein noče biti slab sosed, dovolil je voziti po svojih poljih, dokler se ne popravi občinska pot. Občinskih poti je dosti na Koroškem, ponekod so lepo urejene, ponekod manj lepo, kakor je pač potreba. Le-dinška občina pa hodi tu svoja pota. Ni ji mar za določbe zakona o cestah, še manj jo zanimajo interesi vseh občanov, kajti Prein je Slovenec. „Bil je partizan ali vsaj pomagal jim je,“ ga psujejo njegovi nasprotniki; ..Slovenec je, to je vse," pa povedo tisti, ki ga poznajo. Vedo povedati, da so ga pri Bojtu celo natepli, ker je Slovenec. Kaj bi bilo torej potrebno, kaj je občina zamudila? Pravilo je, da popravi vsak tisti del pota, ki vodi skozi parcelo dotičnega. V primeru pa, da popravilo stane več, kot bi upravičenci zmogli, mora prispevati tudi občina. V našem primeru pa je to načelo samo lep nauk. Občina je ugotovila, da bi popravilo pota stalo preveč, sosedje pa seveda pota sami od sebe nočejo popraviti — raje vozijo pridelke po poljih soseda, kajti to jih nič ne stane. Franc Prein je svoje že napravil. Popravil je tisti del pota, za katerega mora skrbeti on, sedaj pa čaka... Ni pa ta stvar stara samo par mesecev ali leto. Nikakor ne! Že leta 1968 je občina Ledince zavrnila prošnjo Franca Preina, naj bi občina popravila pot, leto navrh je dala deželna vlada Preinu prav in je zavrnila odločbo občine. Od tega časa pa je vse tiho. Občina molči, niti visoki politični mandatarji ne znajo pomagati (pač še niso volitve!). Predsednik deželnega zbora Tillian je vedel leta 1971 povedati samo, da bi se dalo obnoviti postopek, izgledi pa bi bili docela negotovi. In nič več. Gospod Prein je leta 1972 ponovno zaprosil, da bi popravila občina Kvančnikovo pot. In spet čaka. Župan Arneitz pa, ki je za to v prvi vrsti odgovoren, se vozi v Celovec na mestne pogovore in izjavlja, kako čuden vvindischar je, namesto da bi doma vodil občino Ledince tako, kakor bi bila njegova dolžnost in to tudi tedaj, če občine od 1. januarja 1973 ne bo več. Franc Sal. Finžgar: Študent naj bo Kot osmo knjigo Slomškove založbe je izdal Metod Turnšek Finžgarjevo dijaško zgodbo ŠTUDENT NAJ BO (Celovec 1971, str. 70). Posvetil jo je stoletnici Finžgarjeve-ga rojstva. V uvodu pripoveduje o svojem srečanju s pisateljem v Trstu in njegovem zanimanjem za zamejsko dijaško mladino, na koncu je posnel po Koblarju (Izbrana dela IV., 431—432) važnejše podatke o nastanku tega dela in odmevu v tedanji kritiki. Študent naj bo je avtobiografska povest o prvem Finžgarjevem letu v ljubljanski gimnaziji. Malo je prišel pripravljen, slabo o-kolje pa je napravilo še ostalo, da je na koncu leta padel. Toda to ga je tako zresnilo, da je bil vsa ostala gimnazijska leta odličnjak. Knjiga je še danes enako živa, kot je bila ob natisu 1909—10 in še vedno veljajo naslednje pisateljeve besede: „Po petindvajsetih letih sem bral spet to zgodbo o samem sebi. O, kaj solza sem videl teči v tej dobi! Solza mater zaradi otrok. In nobene solze zavoljo tega, ker sta oče in mati za otroke garala, si pritrgovala, stradala in vse poti obhodila: nobene solze zavoljo tega; vse so le prašale nepridnega: „Sin, zakaj si to storil?" — In sem videl sinove in hčere teh žalostnih staršev in v premnogih nisem doznal srca. Ni gorje, če se sinu, hčeri spodrsne. Gorje je, če žrtve staršev otroku ljubezni ne vzbude: tiste ljubezni, ki vse pretrpi, vse prenese in tudi vse zmaga. — Te ljubezni ti želi — F. S. Finžgar." Martin Jevnikar (Literarne vaje, Trst, let. XXIII., št. 5) Mladi slovenski jamarji V Sloveniji je 16 jamarskih klubov in društev, združuje pa jih Jamarska zveza v Sloveniji. Ti klubi združujejo pogumne fante in dekleta, pa tudi starejše občane, ki so si za hobby izbrali nekaj dokaj nenavadnega: raziskovanje zemeljskih globin. Pravzaprav ne gre za globine, ob katerih bi osupnili, gre bolj za nenavaden svet tik pod površjem, za skrivnostne kraške jame, kakršnih ne manjka. Jamarstvo ima v Ljubljani in na področju Krasa že dolgoletno tradicijo, nekatera področja pa so še povsem neraziskana. Zato je ena glavnih nalog jamarjev, odkrivati nove jame in prodirati v še neznane dele že odkritih jam. KAPNIKI POD HMELJEM Marsikdo se začudi, ko zagleda napis v Šempetru v Savinjski dolini, ki vabi na ogled kraške jame. Toda res je, prav blizu Šempetra je zelo zanimiva jama, ki je sedaj tudi razsvetljena in tako primerna za obisk. Če je ena jama, jih mora biti še več, so si mislili mladi iz Prebolda v Savinjski dolini in se odločili, da bodo pokukali še v kakšno drugo jamo v okolici. Ljudje že dolgo časa vedo za nekaj votlin, predvsem v zgornji Savinjski dolini, okrog teh lukenj se spleta vrsta legend, kaj več pa ni znanega. Sem ter tja je kak geolog ali biolog v svojih zapiskih o-menil katero od teh jam, kaj več pa še ni bilo storjenega. Vrli fantje in dekleta iz Prebolda se že cela tri leta redno odpravljajo v svet tišine in teme, raziskujejo, merijo in zapisujejo. Vendar jamarstvo ni enostavno izletništvo. Ta šport zahteva dobro opremo; le tako bomo zagotovili vsaj o-snovno varnost. Poznajo osebno in klubsko o-premo. K prvi sodi acetilenska luč (karbidovka), čelada, rezervna luč, prusigova vrvica za navezo, kombinezon, topla in vodotesna obutev, vsaj tri karabin zaponke. Vsi udeleženci spusta v jamo pa uporabljajo še skupno, klubsko opremo, kamor sodijo predvsem kovinske lestve, vrvi, klini, vitelj, telefoni, radijske postaje itd. Vse to seveda precej stane, vendar so si morali v Preboldu od samega začetka vse sami plačevati. KRST POD ZEMLJO Ko smo obiskali prizadevne preboldske jamarje, so nas povabili na kratek „izlet“ v eno od jam, ki so jo že podrobno raziskali, v Trbiško zijalko pri Lučah. Zame, ki nisem niti planinec, kaj šele jamar, je bil že vzpon od glavne ceste do vhoda v zijalko težak. Jama je precej velika, posamezne dvorane so prostorne, tla pa so polna velikih skal in kamnov in hoja v temi ni preveč udobna. Toda to bi še šlo, če se fantje ne bi ustavili pred ozko luknjo, skozi katero bi še pljunil težko. „Le pogumno," so me bodrili, „dobro se primite za vrv in se splazite skozi to luknjo. Ne bo vam žal, spodnji del jame je prekrasen." In res, po težavnem plezanju skozi rov, katerega vhod so fantje sami odkrili in odkopali, se je odprl pogled na veliko dvorano, v kateri je bilo v medli svetlobi karbidovk že moč opaziti prve kapnike, pa cel gozd „makaronov" na stropu, tudi stene so bile prevlečene z apnencem in podobne enemu samemu velikemu kapniku. Fantje so mi strokovno razlagali vsako zanimivost, z zanimanjem bi jih lahko poslušal vsak geolog. Precej vedo iz teorije, vse skupaj pa so preverili v praksi, saj se skoraj vsak teden spustijo v eno od jam. Priznam, da mi je bilo malo tesno, ko sem se spuščal po vrvi skozi rov, vendar me je tolažila dobra volja fantov. Glavni del pogovora pa smo opravili kar na dnu jame. Povedali so, da so o tej jami novinarji že pisali, od tega pa je ostala anekdota. Ljudje namreč govorijo, da so včasih hodile ovce skozi to jamo in prišle ven na drugi strani hriba, v vasi Trbiše. Novinar pa je zadevo le malce „ po pravil" in napisal, da so ovce prišle ven v italijanskem Trbižu ... Preboldski jamarji so to legendo že delno potrdili, saj so zelo globoko v jami našli ovčje kosti. B. Z. Za svetovno prvenstvo: Avstrija - Malta 2:0 (0:0) Na puščavskem igrišču v La Valeti na Malti je v soboto pred 5000 gledalci avstrijska nogometna reprezentanca zmagala proti u-strezni reprezentanci z Malte z 2:0 (polčas 0:0). Tekmovanje šteje za kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Munchnu leta 1974. S to zmago je naša reprezentanca v skupini I. prevzela vodstvo s sedmimi točkami. Zmaga je prinesla Avstriji dve dragoceni točki. Tudi avstrijski nogometaši so imeli skoraj celo tekmo premoč, a realizirati so mogli samo dva gola, pa še od teh je bil eden avtogol. Kaj pomaga imeti premoč, če pa jo igralci ne znajo, ali ne morejo spremeniti v prepričljivo zmago; tu je treba upoštevati tudi dejstvo, da Malta v nogometnem polju ne pomeni nič. Čeprav je bil končni učinek manj kot zadovoljiv, se je Avstrija v svoji skupini le uvrstila na vrh lestvice. Zvezni trener Leopold Stastny živčno skoraj na koncu moči, je komaj našel za to žalostno igro pravih besed: „To ni bil več nogomet, ampak nekaj, kar na tem področju ne bi smelo biti." Edino razveseljivo dejstvo na tekmi: Ko-gelberger je bil poleg Jare, najboljši igralec na terenu, saj je v 50. minuti njegov strel obtičal v mreži malteškega golmana, in tako dosegel zaželjeno vodstvo za Avstrijo. Gol štev. 2 pa je bil dar gostiteljev. Potem ko je Galoš iz poševnega kota poslal topovski strel na gol, je hotel malteški branilec Spiteri ta strel direktno odbiti z volejem, le-ta pa se je na velikansko nesrečo naenkrat znašel v lastni mreži. Da bodo malteški igralci poskušali z neke vrste jurišno igro je bilo znano, zategadelj je bilo pričakovati od avstrijskih profesionalcev več, kot so pokazali v prvem polčasu. Po igri so se sicer v avstrijskem taboru veselili zmage, vendar so bili vsi istega mnenja, da to ni bila nobena slavna igra. Ob takem vetru, ki je odnašal z igrišča pesek kot v puščavi, se avstrijski nogometaši enostavno niso mogli znajti. Kaj so rekli po igri: Trener Stastny: „0 tekmi raje ne bi govoril. Na takem puščavskem igrišču ne bi smeli prirejati tekem za svetovno prvenstvo." Kapitan avstrijskega moštva Pumm je izjavil: „Dolgo smo morali čakati na prvi gol. Po vodstvu 1:0 smo igrali mirneje, sicer pa šteje samo zmaga. Malteški trener Formoza pa je dejal: „Moje moštvo je prikazalo pravi revijski nogomet, tako da sem z igro mojih varovancev lahko več kot zadovoljen." JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Olimpija — Bor 0:1 (0:0) Tritedenski odmor je marsikateremu prvoligašu koristil, kajti zaradi priprav za tekmo z Grčijo (kot znano, naš list je o njej natančno poročal, je Jugoslavija zmagala z 1:0 in prevzela vodstvo na lestvici skupine 7 s 3 točkami, pred Španijo 1, in Grčijo 0 točk), se je tekmovanje nadaljevalo preteklo nedeljo. Na sporedu je bilo 14. kolo; edini slovenski predstavnik v prvi zvezni ligi je Olimpija, ki ne uspeva bogve kako dobro. Olimpija je morala v Bor, kjer je igrala z istoimenskim klubom ter nesrečno, če lahko tako rečemo, izgubila. Kajti nesrečno je premil izraz, saj so imeli Ljubljančani v svojih vrstah spet reprezentanta Braneta Oblaka, a prav ta igralec ga je enkrat temeljito polomil. Bil je sam pred nasprotnikovim vratarjem, pa ga ni mogel prelisičiti. Drugo stoodstotno priložnost je zapravil Bečejac, ki je bil tudi sam pred nasprotnim golom in celo ustrelil v out. Olimpija je imela še več odličnih možnosti za realizacijo golov, a nespretnosti igralcev se ima klub zahvaliti, da so tekmo celo izgubili. 11. minut pred koncem tekme je Bor po prostem strelu postavil končni rezultat 1:0. Olimpija ima sedaj le 11 točk in je na 13. mestu na lestvici 1. zvezne lige. Članska akcija SAK Pred kratkim je SAK začel že dolgo pripravljeno člansko akcijo, katere namen bi bil pridobiti čim večji krog članov, ki bi podpirali aktivno in pasivno (finančno) prvi slovenski športni klub na Koroškem. V ta namen je klub izdal izkaznice, katere bodo dobili vsi redno prijavljeni člani. S članstvom bodo povezane razne prednosti, kot so to prosti vstop pri vseh igrah na domačem igrišču, prosti vstop pri raznih prireditvah SAK (filmski večeri, družabni večeri, veselice, razne turneje itd.) ter vožnje navijačev po znižani ceni. Z rednim članstvom pri Slovenskem atletskem klubu podpirajo vsi Slovenci klub mladih slovenskih športnikov in tako pokažejo povezanost z njimi. Samo z močno podporo s strani pristašev in naroda bo mogoče uresničiti cilje kluba v prid celotnega naroda. Zato vabimo vse naše zavedne ljudi, da se odzovejo našemu povabilu ter se kot redni člani pridružijo klubu. NIČ VEČ OLIMPIJSKI MClNCHEN: Pešci na tekočem traku V manj kot desetih letih bodo naša mesta mrtva. Tako vsaj zatrjujejo izvedenci, ki skušajo najti izhod iz vse večje prometne stiske. Dve munchenski podjetji sta se že domislili uspešnega načina, kako razplesti prometni kaos. Munchenska podzemeljska železnica je veljala 550 milijonov mark. Predvidoma pa bodo znašali stroški za načrtovano cestno železnico še nadaljnjih 1,3 milijarde mark. Skoraj nič drugačna ni poplava stroškov za večino mestnih načrtovalcev, ki želijo rešiti notranje prometne probleme. Dve veliki munchenski podjetji pa sta ponudili cenejšo in za prihodnost sprejemljivo pridobitev: transurban se imenuje tehnični odgovor na grozečo prometno zasičenost sodobnih mest. Že od leta 1974 dalje se na primer prebivalci Bielefelda ne bi več vozili v avtomobilih, ampak bi brez hrupa, hitreje in udobneje v ceveh in visečih kabinah „hodili" po mestu. Tekoči trak nad cestišči, s trdno pritrjenimi sedeži, bi potoval s hitrostjo 20 kilometrov na uro, deloval pa bi na principu magnetnih polj in asinhronih linearnih motorjev. Vmesne postaje za vstopanje ali izstopanje bi si sledile na vsakih 300 do ANEKDOTA Na Aljaski sije sonce poleti skoraj celo noč, medtem ko se pozimi tudi čez dan komaj prikaze. Mlada Francozinja, ki je obiskala Aljasko, je tam spoznala mladeniča in se z njim kar hitro poročila. Ko se je vrnila domov, je povedala, zakaj taka naglica: »Ko je bilo dovolj temno za flirtanje, je bilo premrzlo; in ko je bilo dovolj toplo, je bilo presvetlo,« je pripovedovala doma in prijateljicam. 500 metrov. Munchenski tehniki so preračunali, da bi pri zmogljivosti 400.000 oseb na uro, veljala vožnja 4 pfenige, preračunano na uro in kilometer. Druga različica trans-urbana sta sistema „non stop" in „takt“, kjer zamenjajo sedeže v tekočem traku kabine, ki potegujejo s hitrostjo 100 km na uro in lahko sprejmejo po dvanajst oseb. Veliko govora tudi o „cat“ sistemu, kjer gre za rial’' kakšen kabinski taksi promet. Kabine bi imele le dva do tri sedeže in ne bi vozile kontinuirano, pač pa le na poziv. Kabinski taksi! bi utegnil v prihodnosti celo izpodriniti mestni promet z osebnim avtomobilom, saj bi bili hitrejše, direktnejše in vseeno individualno prometno sredstvo za povezavo med mestnim središčem in posameznimi stanovanjskimi lokacijami. Veste kaj so rekli? JANE FONDA, igralka: Storila bom vse, kar je v moji moči, da bi pomagala odpraviti vojno. Hčerko imam, ki me bo mogoče enkrat vprašala, kaj sem storila, da bi bil svet boljši. Če bi vsi starši mislili na to, bi bil svet drugačen. JOHN LENNON, pevec: Uživanje mamil je brezplačna vstopnica za pot v pekel. ROMINA POVVER, igralka: W Ponujali so mi le spotakljive seksi vloge, zato sem se rajši odločila za poklic gospodinje. MELANIE, pevka: Nerada snemam za televizijo. Tam ravnajo s pevci kot z roboti. Jaz pa hočem svoje pesmi peti po svoje. (Zadnja pravdaj | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybdšek 2§ I fflllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIllIMMIlllMIIIMIIIIIIIIIIIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnli „Pst,“ je opomnila Dodlička druge otroke, „pojdite se igrat na vrt, da ne zbudite mame." — V hiši na trdi klopi, z blazino pod glavo, je zaspal Adam, kakor bi ga bil ubil: otroci so se razbežali; Dodlička je naslonila svojo mlado glavo na podboje pri vratih in zadremala. Sveta popoldanska tišina je objela ves Klenči, sladki popoldanski zaspanec je prinesel pozabljenje, počitek in osveženje ... Slednjič pa zalaja pes, zamuka krava ali pa zapoje petelin, ko je bilo že dolgo tiho, kakor da so vsi v hiši izumrli. Zaspanci se stresejo, vzdramijo in pretegnejo. „Koliko je neki ura?" vprašajo. Ker kaže ura že šest, skočijo pokonci in se jezijo sami nase: „To sem prava, sodnji dan bi zaspala!" Takoj gredo gledat za drvi, zakurijo in pošiljajo moške v hlev: — „Tak vstani, človek božji: čas je živino opravljati —“ Že davno je pozabila Dodla na Žida, zato pa Poldek ni pozabil nanjo. Drugačne skrbi se podijo po glavi gospodinji. Sedaj po žetvi prihajajo od vseh strani terjatve; posojilnica zahteva obresti, občina davke in naklade; obrtniki: kovač, kolar hočejo imeti plačane račune, in v celi hiši ni vinarja. Adam je prodal žito, tele, kravo, pa Bog sam ve, kaj je delal z denarjem.....................Kako torej, mati, ali prodaste lase?" se prikaže v tem trenutku Poldkova glava med vrati. Gospodinja je sama doma. Vsi, tudi najmanjši so na njivi. Krompir kopljejo in ga pobirajo; ona sama je pritekla domov, nakrmit živino in kuhat kosilo, ki jim ga ponese v košari. Suče se krog štedilnika in težke skrbi z njo. „0 Bog, to bi mi bilo v pomoč," ji pade v glavo, ko sliši Poldkov glas. Obrne glavo proti vratom in pravi negotovo: „Lase, praviš, če bi hotela prodati? O ne, tega pa ne! Zakaj bi jih neki prodajala? To me ne reši. Koliko bi mi pa dali zanje?" Poldek ne ve samo za plavkaste lase kmetice, ampak tudi za njeno stisko. Kot jegulja se zvije s culico skozi vrata, jih tiho zapre za seboj, da ni niti slišati, kdaj je kljuka zaropotala. ..Poslušajte, mati, pametno besedo! Čemu pa so vam lasje, kaj? Povejte sami, čemu? Povem vam, v nadlego so vam; glava se vam po nepotrebnem poti, pari; pa koliko dela imate v soboto zvečer, preden si jih razčešete! In kdo vidi vaše lase? Kdo more občudovati take lepe lase? Nihče, ker nosite celo leto ruto nazaj zavezano. Pa tudi ponoči spite z zavezano glavo, za vas je gotovo bolje, če nimate las, ampak lepo ruto s cveti; ta se vidi, to vsak opazi in bo rekel: .Poglejte Porazilovo mater, kako lepo ruto ima.’“ Dodla se spomni v tem trenutku na hčerko. Obljubila ji je novo ruto in dekle sedaj upira vanjo, kadarkoli se oblači v nedeljo, svoje vprašujoče, žalostne, solzne oči. „Vse to je res," pritrjuje gospodinja, „pa jaz jih vendarle ne prodam, sram bi me bilo, če bi o tem začeli ljudje govoriti." „Sram? Zakaj? Kako govorite?" se jezi kupec. „Ali ne poznate Poldka? Znam molčati ko grob. Niti misliti si ne morete, čigave lase sem že jaz odnesel v tej-le torbi, ih nihče ne ve za to. Ali sem kdaj imenoval koga? Tudi ® vas ne bo zvedela živa duša. „Morda vas je kdo videl, ko ste šli sem." „Naj vidi! Lahko tudi vpraša: .Poldek, kaj si delal Pr' Porazilovih?’ Tisoč odgovorov imam: laneno seme sem prodajal gospodinji, kupoval sem žito, nesel sem pokazat blago za obleko, vprašal sem zaradi platna in podvez! Pa naj si vsak sam izbira iz tega, kar mu drago. Ne bodite torej nespametna, dajte si dopovedati in sedite semkaj na stolček, lepo nizko, tako." In že je vlekel od peči nizek stolček, na katerem je navadno sedela Dodla, kadar je kurila- „Pa mož se bo jezil," je oporekala Dodla trdo, skoro ostro, kakor bi se zavedela iz omame. „Mož? Smejati se vam moram!" je začel zopet Poldek potrpežljivo in mehko. „Ali je treba, da mu o tem pravite? Molčite kakor jaz! Ali mislite, da ne vem, kako je pri vas navada? Vi spite vendar z zavezano glavo in vaš mož va® sedaj najbrž ne razpleta več, saj nista več mlada, in tak® norosti imata že za seboj. In ko se ob sobotah umivate in češete, izkopljite najprej lepo otročičke, oblecite jim čist® srajčke, spletite jim lase in jih položite v posteljo; šel® nazadnje, ko že vsi — tudi mož — spe, pokleknite še vi, s® umijte in počešite. No, recite sama, če ni res?" „Da, prav tako je, res," je pritrdila Dodla; a še se j6 branila. „Pa mož bo spoznal po ruti." „Nič ne bo spoznal! Strup vzamem, da ne bo nič P°' znal. Saj vendar nočem vseh vaših las. Spredaj, zadaj in pri ušesih vam jih pustim, samo iz srede jih izstrižem, še pozn®' lo se ne bo; iz teh, ki ostanejo, si naredite lep svitek, povrh vam dam nov velik glavnik in ta bo napel ruto, da nihc® Brezdelni pastirji so se nekoč vzpenjali Po mizzarskih strminah in našli v gnezdu ve-jikega krogarja, ki je miroljubno sedel na jajcih. „0 ti šema, kaj pa delaš? Poglejte ga no! Na jajcih sedi! Saj to je vendar opravilo za tvojo ženo, šema!" Nikar ne mislite, da krokar ni odkrakal vzrokov za svoje početje; odkrakal jih je, v krokarskem jeziku seveda, zato je popolnoma naravno, da ga niso razumeli. Ti pastirji So se vražje zabavali s tem, da so ga ves božji dan mučili. Potem pa ga je eden izmed njih vzel s seboj v vas, drugi dan pa mu je, ne vedoč, kaj bi z njim, za spomin privezal bakren zvonec okoli vratu in ga izpustil: „Na, pa se veseli!" * Kako se je krokar s tem zvonečim obeskom počutil, je moral najbolje vedeti pač Sam, ki je z njim okoli vratu letal po širnem aebu. če sodimo po daljnih poletih, ki se iirn je vdajal, moramo reči, da je neizmerno ^žival ter popolnoma pozabil na gnezdo in ženo. >,Cin cink cincon, cin cink cincon .. »Kmetje, ki so se sklanjali nad svoja polj-ska opravila, so se ob teh zvokih vzravnali. Gledali so sem, gledali so tja po neskončni ravnini, ki je vsa sijala v soncu: ..Kje pa zvoni?" Niti najmanjše sapice ni; iz katere daljne Cerkve prihaja to slovesno cingljanje prav bo njih? Na vse so pomislili, le na to ne, da bi tako c'n9ljal krokar, ki je letal pod nebom. — Strahovi — je pomislil Cichš, ki je sam Sarncat na nekem posestvu kopal okoli mladih mandeljnovih drevesc jame, da bi potem nasul vanje gnoja. Prekrižal se je. Zakaj, 'l*' Bogu, veroval je v strahove, in še kako “'veroval! Zakaj, ko se je nekoč zvečer vra-Cal s polja po široki cesti, je blizu Ugasle aPnenice, kjer so imeli strahovi po sploš-nem prepričanju svoje bivališče, zaslišal, da 9a kličejo. Da ga kličejo? Kako pa? Klicali s° ga: „Ciche, Ciche!" — tako so ga klicali strahovi. Pod kapo pa so se mu naježili lasje. Jo zvonkljanje je prihajalo najprej odda-eč, potem od blizu, pa spet oddaleč; po-U°d so bila le polja z drevesi in rastlinami, kl niso ne govorila ne čutila in ki so s svojo brezčutnostjo le še povečevala njegovo tes-n°bo. Ko je potem odšel po južino, ki jo je V2ei zjutraj s seboj — pol hlebca kruha in 9lavico čebule v krušni torbi, ki jo je skupaj ® telovnikom obesil precej daleč na drugem *°ncu polja — da, gospoda moja, ko je °bsel po južino, je našel v torbi čebulo, ni ba našel kruha. V nekaj dneh se mu je to Jar trikrat primerilo. 'O vsem tem ni črhnil nikomur niti bese-b'ce, zakaj dobro je vedel: če začno člove-a nadlegovati strahovi, tedaj gorje tistemu, ' tQži in se pritožuje; preganjajo ga, koli-0r se jim zljubi in mu prizadevajo še hujše . -Ni mi dobro," je zvečer po delu odgovar-,a ženi, ki ga je vpraševala, zakaj je — ta-0 ie rekla — zmeden. „Ampak saj ješ pa!“ mu je rekla potem, ko je videla, kako je zlil eno za drugo kar dve ali tri skodelice vase. „Jem, pri moji veri," je s polnimi usti odgovarjal Ciche, ki ni od zjutraj še ničesar zaužil, in se jezil, da ji ne sme izdati svojih težav. To je trajalo vse dotlej, dokler se ni po širnih poljih razvedelo o tem nepridipravu krokarju, ki zvoni po nebu s svojim zvoncem. Za Cicheja je bilo usodno, da se ob tej novici ni nasmejal, kot so se drugi kmetje, ki so se sprva tudi na smrt prestrašili. ..Obljubljam in prisegam," je rekel, „da mi bo krokar to drago plačal!" In kaj si je izmislil? V krušni torbi je skupaj s pol hleba suhega kruha in glavico čebule prinesel še štiri suhe bobe in štiri vrvice. Ko je prišel na polje, je snel oslu sedlo in zapeljal žival k rebri, da bi žrla tam strn, kar je je še ostalo. Ciche se je po kmečki navadi pogovarjal s svojim oslom; osel pa je pomigal zdaj z enim uhljem, zdaj z drugim in kdaj pa kdaj prhnil, da mu je tako nekako odgovarjal. „Daj, Sivček, daj," mu je rekel tistega dne pa vendar se ga, pomislite, niti dotakniti ni smel! Cicheja je grizlo, vendar se je iz kljubovalnosti in trme premagoval. „Boš se spustil, boš! Tudi ti boš postal lačen!" A videti je bilo, da mu krokar z neba z zvonjenjem kljubovalno odgovarja: „Cin cink cincon, ne bom in ne bom, cincon, ne bom in ne bom ...“ Tako je minil dan. Cichš je svojo jezo izlil nad oslom, spet naložil nanj sedlo, s katerega so kot slovesen novovrsten okras viseli štirje bobi. Že med potjo je kot obseden goltal kruh, ki mu je bil ves božji dan povzročal smrtne muke. Ob vsakem grišljaju je naslovil na krokarja kakšno peklensko psovko: „Ropar, tat, izdajalec!" in to samo zato, ker mu krokar ni šel na limanice. Drugi dan pa se mu je naklep posrečil. Prav tako skrbno kot dan poprej je pripravil past z bobi in odšel na polje. A komaj se je dobro lotil svojega dela, je že prav v bližini zaslišal oglušujoče, naravnost divje zvonjenje, ki sta ga spremljala obupno krakanje in besno prhutanje kril. Pohitel je k torbi in našel zraven nje krokarja na vrvici, Luigi Pir a n d e 11 o : Krokar z zvoncem Ciche. „Le počakaj, boš videl, kako se bova danes smejala." Bobe je prevrtal, jih privezal vsakega na svojo vrvico, ki jo je pripel k sedlu, ter jih razpostavil po krušni torbi na tleh. Potem je odšel in začel kopati. Minila je ura; minili sta dve. Kdaj pa kdaj je Ciche prenehal z delom, ker se mu je zdelo, da sliši cingljanje; vzravnal se je in napel ušesa. Spet nič. Ponovno je začel kopati. Prišla je ura južine. Ni vedel, ali bi šel po kruh ali bi še malo počakal. Ciche je naposled le šel ponj, ko pa je videl, kako mojstrsko je nastavljena na torbi past, je ni hotel pokvariti. Prav tedaj je v daljavi razločno zaslišal slabotno zvončkljanje. Vzdignil je glavo. „Je že tu." Pomirjen in sklonjen, v srcu poln nestrpnega pričakovanja je odšel stran od torbe in se skril precej daleč od nje. A krokar je, kot da uživa v zvonjenju svojega zvonca, kar naprej krožil v višinah in se ni spustil na tla. „Morda me vidi," je pomislil Ciche in vstal, da bi se še bolj daleč skril. Toda krokar je še kar naprej visoko letal in ni pokazal prav nobenega znamenja, da se namerava spustiti. Ciche je bil že lačen; vendar se ni dal premagati. Spet je začel kopati. Le čakaj, le čakaj; a krokar je bil še vedno visoko, kot da mu zanalašč nagaja. Ciche je bil lačen, kruh je imel pred nosom, ki jo je bil s trdim bobom vred pogoltnil in mu je zdaj, z drugim koncem privezana k oslovemu sedlu, molela iz kljuna in ga dušila. „Aha, si jo staknil, kajne?" je zavpil in zgrabil krokarja za perutnice. „Je dober bob? Prej si ti mene stradal, zdaj ti bom pa jaz pokazal! Dobil boš, kar si si zaslužil." Prerezal je vrvico in — samo za začetek — krokarja dvakrat kresnil po glavi. Prvič za prestani strah, drugič pa za post! Osel, ki je nekoliko vstran na rebri mulil strn, je zaslišal krokarjevo krakanje in jo v smrtnem strahu ucvrl v beg. Ciche ga je začel klicati in ko se je potem osel ustavil, mu je Ciche od daleč pokazal hudobnega, črnega ptiča: „Poglej ga, Sivec! Imava ga! Imava ga!" Privezal je krokarja za noge, ga obesil na deblo in se vrnil na delo. Medtem ko je kopal, je premišljeval, kakšno maščevanje bi si privoščil. Pristrigel mu bo poruti, da ne bo mogel več letati, potem pa ga bo izročil sinovom in drugim vaškim fantičem, da se bodo z njim zabavali. Sam pri sebi se je že smejal nad tem. Ko se je zvečerilo, je naložil sedlo oslu na hrbet; snel je krokarja z drevesa, ga za noge obesil na podrepni jermen, zajahal osla in ga pognal. Tedaj je začel zvoniti zvonec na krokarjevem vratu. Osel je napel u-šesa in se ustavil. „Hi, pojdi!" je zavpil Ciche in ga osorno | VERA M. VOLK: l ŽALOSTINKA | Čez noč umrlo je srce, zdaj mrtvo v prsih mi počiva; | utihnile so vse želje, grenkoba v duši se razliva. Na nebu mojih tajnih nad vse zvezdice so obledele; | le črne rože žalosti | so se skeleče razcvetele. Pogled že moten mi postal, | jesen lase je pobelila; vse tihe dneve in noči s teboj samoto bom delila. llllllll.Illllllllllllllllllllllllltllllllllll.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll potegnil za povodec. Osel se je spet premaknil; vendar se zaradi nenavadnih zvokov, ki so spremljali njegovo počasno topotanje po široki prašni cesti, ni mogel zares umiriti. Med potjo je Ciche premišljeval, kako od tega dne dalje ne bo na teh obširnih poljih nihče več slišal mizzarskega krokarja zvoniti po nebu. Zdaj ga ima on v rokah! Ampak kaj je to? Ta pokvarjena hudoba ne daje zdaj sploh nobenfh znakov življenja od sebe! „Kaj pa delaš?" je vprašal krokarja, medtem ko se je obrnil in ga s povodcem udaril po glavi. „Ali si zaspal?" Krokar je na udarec odgovoril: „Kra!“ Spričo tega nepričakovanega grobega glasu se je osel nanagloma ustavil, vzravnal vrat in napel ušesa. Ciche se je zakrohotal. „Hi, Sivec! Kaj se pa bojiš?" in je še osla kresnil s povodcem po ušesu. Čez nekaj časa Ciche spet vpraša krokarja: „Ali si zaspal?" in ga spet udari, zdaj še krepkeje. Krokar je še glasneje zakrakal: „Kra!“ To pot je osel divje poskočil in jo ucvrl v beg. Zaman se je Ciche trudil, da bi ga z močjo svojih rok in nog zadržal. Krokarja je to obsedeno bezljanje stresalo, zato je začel obupno krakati; a čim bolj je krakal, tem bolj noro je na smrt prestrašeni osel dirjal. „Kra! Kra! Kra!" Ciche je tulil in na vse kriplje vlekel za povodec, a bilo je, kot da sta obe živali izgubili um od groze, ki sta jo povzročili druga drugi s tem, da je ena vreščala, druga pa bežala. Nekaj dolgih trenutkov se je razlegala v noč blaznost tega obupnega dira; potem pa je nenadoma zaropotalo in zabobnelo, kot da je nekaj padlo, in vse — utihnilo. Drugi dan so našli Cicheja na dnu nekega brezna z razbito glavo pod oslom, ki si je prav tako razbil glavo: grobnica, iz katere so se v soncu dvigali roji mušic in muh. Mizzarski krokar, ki se mu je bila vrvica med padanjem izdrla iz grla, je črn na modrini prelepega jutranjega neba spet prost in blažen zvonil s svojim zvoncem po širnih nebesnih višavah. ne opazi." »Pa zakaj jih tako hočete? Kaj boste z njimi?" »Tudi to vam povem. Zakaj ne bi povedal? Ravnateljica mestu, silno visoka gospa, je imela vročinsko bolezen in ,ie so ji izpadli. Glavo ima kakor koleno. Ker nosi klobu-^ek' mora imeti lase. Poklicala me je, pa je rekla: .Poldek, 1 ste pripraven človek, tu imate vzorec, preskrbite mi ravno ake !ase, moram si dati narediti lasuljo, pa niti v Pragi ni-Jajo takih las.’ Ko sem videl vzorec, si mislim: Pa prav iake ima Zgornja Porazilka v Klenči in samo ona; narav-n°st k njej grem. Menda ne boste pustili, da odidem praznih rok!" »Koliko mi torej daste zanje?" »Bog mi je priča, da jih bom drago plačal; vzamem jih Samo tolko, kolikor bom zgrabil z roko, in takoj bom dal petak zanje!" In že je vlekel obrabljeno denarnico iz žepa. Petak! Kako ga je Dodla potrebna! Veliko bi s peta- kom opravila. A vendar se je obotavljala, molčala in pre- ^'šljevala. »Hitro torej," je silil Poldek, „vsak trenutek lahko kdo pride. Naj bo, to ruto s cveti vam dam še povrh! — No, orej! — Sedite že enkrat!" Odpiral je torbo v naglici, iz-V ®kel glavnik in škarje in prigovarjal DodIL: „Saj ste še ^ada, lasje vam bodo še zrastli, pa še bolj gosti in dolgi, akor jih imate sedaj." Dodla niti sama ni vedela, kako, in že je sedela na Račiči. Poldek ji je odvezal ruto, potegnil glavnik iz las in ^ razpustil. Kot kačice so zdrsnile kite po hrbtu navzdol "koraj do tal. Lasuljar je vzel škarje in glavnik, razčesal pretno bogate lase, da so pokrivali sedečo Dodlo kot Svi|nat plašč. Nato je vzel v roko najdaljše, potegnil zanje kmetico in rekel: „Torej te-le bom vzel, kaj?" Čudno hrepenenje po denarju se je polastilo Dodle v tem trenutku. „Dajte sedem goldinarjev in lasje so vaši," je kriknila z nenaravnim glasom, kakor bi iz nje govoril kdo drugi. Nato je zatisnila oči. V tem je začutila na temenu glave pri koži škarje; njih mrzlo jeklo jo je zazeblo, da jo je mraz spreletel po hrbtu, in že je pod njimi zahrustalo enkrat, dvakrat, tretjič ... „No, vidite, je že končano," se je nasmehnil Poldek; zamahnil je zmagoslavno z lasmi, jih pogledal proti luči, spretno zvezal v vozel kot lan, da se ne bi zmešali, in jih vložil v torbo. A Dodla je z glavo med rokami obsedela na stolčku kot odrevenela. „Hitro, mati, hitro si zvežite glavo, glavnik v lase in delajte se, kot bi se ne bilo zgodilo nič," je silil Poldek in štel na mizo sedem srebrnih goldinarjev. Videl je, kako je kmetica žalostna in si briše objokane oči s predpasnikom; celo njemu je zadrhtelo srce v prsih, smilila se mu je; zato je dodal povrh še ruto s cveti in hitro odšel, da ga ne bi morda sočutje zapeljalo k še večji radodarnosti. „Samo revščina, vsega je revščina kriva," je jecljala med zobmi Dodla in sram jo je bilo, kakor bi jo bil kdo ravnokar oskrunil. Kot je bila vajena, si je zavila glavo v ruto, a ni si upala pogledati na mizo. Gnusil se ji je ta denar... V tem so zaropotale coklice na dvorišču. „Za Boga, nekdo gre k nam," se je ustrašila, skočila k mizi, izvlekla miznico, zagrabila ruto in pometla z njo goldinarje v miznico, jih pokrila z ruto in se zagledala v vrata. Janezek je pritekel z njive. ..Poslali so me, kaj se vam je zgodilo, da vas tako dolgo ni s kosilom," je sporočal že med vrati. ..Prepozno prihajaš; zakaj pa nisi, ljubo dete, prišlo vsaj četrt ure prej?" je rekla mati in vzela sinka v naročje — ter izbruhnila v dolg jok, ki jo je pomiril. IX. Črni gozdovi nad Klenči so raj klenških otrok. Komaj se pripode iz šole, že popade vsak svoj lonček ali vrček in teče v gozd. Spomladi po jagode in borovnice, poleti po maline in robidnice, jeseni po žir in po jurčke. Iz navade se kličejo z jaskajočimi glaski: „Vojto66! Kam pa greš?" — „V hostooo," odgovarja Vojteh že prav pod gozdom. „Počakaj, gremo s teboj!" In v diru se podi otroška družinica po pešpoti gori v šumo. Gozd jim nudi tisoč radosti in presenečenj, tisoč priložnosti, da pokažejo svoj pogum, svojo moč in prebrisanost. V borovih vršičih srše razdrapana vranja gnezda; mlade veverice moreš tod izslediti, ptičkam zanke nastaviti, gada ujameš v precep, najkrasnej-ših pavlinčkov in metuljev in žuželk naloviš gospodu učitelju. Ljubezen do gozda raste z malimi in tudi odrasle vleče in vabi gozd. Res je, nikjer ne gredo tja kar tako za zabavo ali naslado; vsaj bičevnik si urežejo, nastržejo smole za rane, natrgajo omel za mušji lep. S praznimi rokami se nihče ne vrača iz gozda. Gozd jih živi vse; če jim gre najbolj trda, sekajo drevje, lupijo, žagajo in izvažajo, na dnino hodijo v gozd, pobirajo dračje, iščejo suhljadi, žanjejo travo in grabijo steljo. Zato vsi ljubimo gozd kot svoje skladišče, svojo shrambo, — ljubimo ga kakor očeta, brata svojega, kakor svoje dete. (Dalje prihodnjič) k RADIO CELOVEC NEDELJA, 3. 12.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 4. 12.: 13.34 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo (Pogovor s Pikovo mamo na Vrhu pri Šmarjeti v Rožu). — TOREK, 5. 12.: 9.30 Otroci, poslušajte! — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Zgodovina telesne kulture koroških Slovencev: „Orel“ v Svečah. — SREDA, 6. 12.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 7. 12.: 13.45 Informacije — Portret Alfreda Nobela — Cerkev in svet. — PETEK, 8. 12.: 7.10 Duhovni nagovor — Cerkve v Pliberku in okolici. — SOBOTA, 9. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 3. decembra: 16.45 Za otroke od 5. leta dalje: Razbojnik Rumzeis — 16.55 Za otroke od 6. leta dalje: Pan Tau — 17.35 Čarobni vrtiljak — 17.40 Za mladino od 14. leta naprej: Brez nagobčnika — 18.40 Polly, lahko noč za najmlajše — 18.45 Pogrešani Vikingi — 19.30 Cas v sliki — 19.40 Šport — 20.15 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Revija Petra Alezandra — 22.00 Šport in čas v sliki — nočna izdaja. PONEDELJEK, 4. decembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Polly, lahko noč za najmlajše — 18.30 Prašiček Debeli — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Departma S — 21.10 Šport v ponedeljek — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 5. decembra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 17.25 Polly, lahko noč za najmlajše — 18.30 Indijanska reka — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Ladja smrti — 22.40 Čas v sliki — nočna oddaja. SREDA, 6. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Nepoznano sosedstvo — 10.30 Kaj je gospodarstvo? — 11.00 Program za delavce: Ladja smrti — 12.35 Šport v ponedeljek — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Izginuli kamilični čaj — 17.10 Čarobni vrtiljak — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Mali športni ABC — 17.40 Antena — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Polly, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri mladenke in trije mladeniči — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Rdeče-belo-rdeče poročilo — 21.30 Madame d..., od Jeana Anouilha — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 7. decembra: 9.15 Polet astronavtov vesoljske ladje „Apolla 17“ — start — 10.00 Televizija v šoli: Napravimo si šolski akvarij — 10.30 Večerja — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Gost pri Alfredu Kubinu — 12.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.00 Italijanščina — 18.25 Poliv, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Kdo je bil Andre Heller? — 21.20 Čas v sliki — nočna izdaja. Šport — nočna izdaja — 21.35 Zlata zemlja Kalifornije, pustolovski film. SOBOTA, 9. decembra: 15.30 Domači koncert — 16.20 Za otroke od 6. leta naprej: Hišica — 16.45 Čarobni vrtiljak — 16.50 Za otroke od 11. leta naprej: Moj prijatelj Flicke — 17.15 Za mladino od 14. leta naprej: Klub Beatlov — 17.45 Za družino: Naš prijetni dom — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Polly, lahko noč za najmlaj- KMETJE POZOR! Vsakovrstne kmetij"ske stroje (Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.) kupite sedaj z zimskim popustom in 1 leto brez obresti pri tvrdki Adolf in Kafarina Kri vog rad 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 34 1 97 še — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Slavna srečanja. Trg sv. Marka v Benetkah — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Godba na pihala prihaja. Vojaška godba gost pri Heinzu Conradsu — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Karavana žensk. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 3. XII.: 9.40 Pet minut po domače — 9.45 Kmetijski razgledi — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Peyton — 12.45 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.15 Poročila — 18.20 Dvanajst stolov — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mojstri — humoristična oddaja — 21.15 Stih in pesem — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 4. XII.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.45 Angleščina — 11.00 O-snove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.50 Gori, doli, naokoli: Čas — 18.10 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — 19.00 Zdravo mladi — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame — I. Štivičič: Jajčarji — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 Poročila. TOREK, 5. XII.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 —TV v šoli — ponovitev — 15.35 Nemščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.50 Tiktak: Mlada Breda — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Poje vam Robert Voung — 19.05 Regionalna arhitektura: Kmečka arhitektura na Notranjskem — 19.25 Tehnika upravljanja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Bele sence — 22.15 Likovni nokturno — 22.30 Poročila. SREDA, 6. XII.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Vitez Bvihar — 18.15 Obzornik — 18.30 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja — 19.00 Od filma do filma — 19.20 S kamero po svetu: Med Indijanci v Kordiljerih — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Stendhal: Rdeče in črno — I. del — 21.20 Poema o Plesu — 22.00 Poročila. ČETRTEK, 7. XII.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.15 Vsi vemo vse — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi vlaki sveta — 18.55 Mozaik — 19.00 Sedem morij — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 22.15 B. Martinu: Ženitev — I. del — 22.55 Poročila. PETEK, 8. XII.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Drsanje — oddaja iz cikla Rekreacija — 18.40 Ekonomsko izrazoslovje — 18.45 Poje Mitja Gregorač — 19.05 Mozaik — 19.10 Profesor Baltazar — 19.20 Enotnost po dubočansko — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Dekle v izložbi — 22.00 Sedem morij — 22.50 Poročila. SOBOTA, 9. XII.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Marksizem — 11.30 Nova matematika — 16.30 Košarka Olimpija : Jugoplastika — v odmoru propagandna oddaja — 18.00 Obzornik — 18.15 Gospod Piper — 18.45 Filmska burleska — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Srečno — Planica 72 — 21.10 Čez tri gore, čez tri vode — 21.40 Na poti k zvezdam — 22.05 Medicinski center — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila. Darujte za tiskovni sklad! V manjšinski komisiji zastopan tudi Danec V kratkem bodo ustanovili komisijo, ki bo obravnavala koroški problem dvojezičnih krajevnih napisov. To je v torek izjavil v ministrskem svetu zvezni kancler dr. Bruno K r e i s k y. Razen zastopnikov političnih strank in slovenske manjšine, bodo v komisiji tudi zgodovinarji, strokovnjaki za državno in ljudsko pravo ter več izvedencev za manjšinska vprašanja, od katerih bo eden tudi inozemec, in sicer bo to Danec. Kot je povedal dr. Kreisky, so ravno Danci v manjšinskih zadevah sila izkušeni, saj imajo sami svojo manjšino v Zahodni Nemčiji na Danskem pa nemško narodno skupnost. Na ta način sta torej obe narodni skupnosti močno zainteresirani za čimboljše sožitje. Nadalje je zvezni kancler dr. Kreisky še povedal, da bo stopil v stik tudi s Koroško sinodo in protestantovskimi predstavniki Koroške. DOM V TINJAH VABI NA Duhovne vaje za Živi rožni venec II. od ponedeljka, 4. XII. 1972, ob 19. uri, do četrtka, 7. XII. 1972, ob 13. uri. Voditelj: Prošt Franc Brumnik. Prisrčno vabljene! Takšnega plačila ... (Nadaljevanje s 1. strani) stranka pokopala svojo razredno politiko, piše avtor — ki se je po prvi vojni pridružila meščanskim strankam, dala navodilo svojim pristašem — {torej tudi slovenskim), naj glasujejo za Avstrijo; komunistična stranka je priporočila abstinenco, ker je smatrala plebiscit za delo zahodnega imperializma. Slovenska socialno demokratska stranka je svojim članom priporočila, naj glasujejo za Jugoslavijo. Gotovo so bili zunanjepolitični vplivi še bolj odločilni za izid plebiscita kakor dejanska orientacija samega prebivalstva. Med temi je treba omeniti zlasti naklonje-nost plebiscitne komisije, v kateri so bili predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, Jugoslavije in Avstrije. Poleg jugoslovanskega predstavnika so bili drugi — tako še posebno predstavnika Italije in Velike Britanije — povsem na strani Avstrije. Ameriška tako imenovana Milesova komisija, ki je pozimi 1918—1919 prišla na Koroško, da bi poizvedovala o dejanskem razpoloženju prebivalstva, nekaterih predelov slovenske Koroške sploh ni obiskala ter si tako ni mogla ustvariti jasne slike o mnenju prebivalstva; predlagala je, naj bi jugsolovansko-avstrijska meja tekla po Karavankah. (O gledišču komisije navaja Pleterski obširno poročilo univ. prof. Larhber-ta Ehrlicha, ki ga je jugoslovanska vlada poslala v komisijo.) Italija je nagajala Jugoslaviji in se upirala njenim zahtevam, kadar je le mogla. Zahtevala je Kanalsko dolino s cesto in železnico čez Trbiž, ki si jo je zagotovila z Londonskim sporazumom in senžermensko mirovno pogodbo, vendar se s tem ni zadovoljila. Kakor poroča I. Tomšič, je njen delegat v teritorialni komisiji v Parizu zahteval še bohinjsko-blejsko jeseniški trikot, to je ozemlje zahodno od ceste Ljubljana — Ljubelj — Celovec. Interesi Italije in Jugoslavije so se križali: Jugoslavija je zahtevala zase prav Kanalsko dolino in seveda tudi bohinjsko-blejsko-jeseniški trikot. V Parizu na mirovni konferenci kakor pri delu plebiscitne komisije je vselej prišel do izraza strah italijanskih državnikov, da bi se Jugoslavija z novimi ozemeljskimi prido- TALNE OBLOGE Televizorje, pohištvo, električne aparate in tisoč drugih stvari — primerna božična darila — dobavi in na dom dostavi Rutar-Center A 9141. Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 - 381 bitvami ne okrepčala preveč. Sarah Warn-bough je v svojem obsežnem delu o pit' biscitih (Plebiscites since the World IVashington 1933) zapisala, da pri določitvi plebiscita za območje južnega dela Koro^ ške niso bili važni toliko etnični kot drug vzroki. V resnici sta bili prav na zahtevo Italije izključeni iz plebiscitne cone Ko nalska in Ziljska dolina. Gledišči Milesove komisije in i tali jan skega delegata v teritorialni komisiji v Pa' rižu dovolj jasno označujeta mednarodno ozračje v času odločitve glede plebiscitom priprav nanj in njegove izvedbe. Joj Naj ob zaključku omenimo prav dan&. ugotovitev Sarah Wamboughove, ki je prav zaprav že blizu cinizma, da je z zgodovin-sko-političnega vidika koroški plebiscit o-pravil koristno delo glede na to, da so p0-zneje koroški Slovenci mirno prenašali svojo usodo ter ni prišlo na Koroškem do kf- ( vavih obračunavanj. (L. B., Gospodarstvo) Slo sei Ml Hij POGAJANJA „SALT 11“ SO SE ZAČELA ,0‘ Razgovori med sovjetsko in ameriško legacijo o omejevanju strateškega orožja fr tič vobče oboroževalne tekme, tako imenovan' on pogovori „SALT“, so se začeli v torek v Že* nevi. Obe delegaciji — sovjetsko vodi na- |