DOBRO ZNANA MELBOURNSKA ODERSKA TROJKICA.
LETO Vlil Štev. 5 MAJ 1959
ČE SE PRESELITE, sporočite:
>; >; >; >. >; >; >; >; >; >; >: >; >; >; >; >; >; >; >; >. >. >
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič
O.F.M.
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 j
'a
♦; >: >: >: >; >: >: >: >: >: >; >; >; >; >; >; >; >; >; > /
	KOLEDAR
Maj -	- Veliki traven
1 1’	Sv. Jožef
2 S	Atanazij
* 3 N	Najdenje sv. Kriza
4 P Prošnji dan	
5 T	Prošnji dan
6 S	Prošnji dan
* 7 C	Vnebohod Gospodov
8 P	Pirkaz Mihael nad.
9 S	Gregor Nazijan
* 10 N	6. poveiikonocna
11 P	Filip in Jakob
12 T	Nerej in Ahil
13 S	Belarmin
14 C	Bonifacij
15 P	Zofija
1<> S	Janez Nepomuk
* 17 N	Binkostna
IS P	Venancij
19 T	Peter Celestin
20 S	Bernardin
21 C	Ladislav
2° P	Emil, Kvatre
23 S	Željko, Kvatre
* 24 N	Presv. Trojica
25 P	Marija Pomagaj
2<; T	Filip Nerij
27 S	Bruno, Beda
2S C	Sv. Resnje Telo
29 P	Magdalena
.Sli S	Ivana Orleanska
★ :?1 N	Marija Kraljica
ZA NAPREDEK LISTA “MISLI”
Kdor ne napreduje, nazaduje
MISLI so začele izhajati prC(^ 8 leti zgolj tipkane.
Po dveh letih so se pojavil® tiskane na 4 straneh. Kmalu se razširile na 8 strani in veC-
Potem so opustile trgovske lase, da je več branja.
Z osmim letom so se preoblek^ v revijo s platnicami. Take infl*‘ te zdaj pred seboj.
Število strani bo odvisno plačujočih naročnikov in daf<J' valcev v tiskovni SKLAD.
MISLI želijo še napredoval'
*
Sama želja ni dovolj. Pomagaj*®'
I	rednik in upravnik dela brc*' plačno, tiskarna in drugo pa ne denar.
PRAVI L A
NAROČNIKE
41
u
X
"T3
<U
-X
<u
£
a
to
E
>	1.	ISaročnina MISLI je en funt na leto in »e plačuje v začeti
>; leta vnaprej-
>
>
>	2.	Ko ti naročnina poteče in molčiš na pismeno	opozrilo	uprav*
;«	ne	smeš Čuditi, ako ti list neha prihajati.
>
>
3. Ko se preseliš, ne pozabi TAKOJ poslati upravi novi naslo^'
>	4.	Če kak mesec lista ne dobiš, pa ti naročnina še ni poteki*'
>; sporoči upravi. Morda je krivda na pošti. Se bo popravilo.
J	5.	Priporočaj iist drugim in skušaj dobiti novih naročnikov-
>
>	6.	Dopisuj! Sporočaj novice iz svojega kraja,
>;
>	7.	Navadi *e plačevati naročnino po pošti. Ne	odlašaj,	češ	^
>; bos osebno dal. Tako se zavlačuje brez konca.
8. Po najboljših močeh priloži za tiskovni SKLAD.
MAJ 1959.
ŠTEV. 5
MAJNIK OPOMINJA
Ivan šepetave
daj	MAJ, KRASNI MAJ, konec zime je se-
pojejo v naših krajih onstran oceanov. tu lahko enako pojemo, četudi smo na z'Wskega časa. če znamo prav pogledati, je tu pri nas majnik najlepši mesec v letu.
Mat	Je ta mesec posvečen naši nebeški
^ ri' Kdo med nami se ne spominja šmarnic? Kan° S°	skrbno zaljšale podobo Marijino!
ce in znamenja ob potih so bila vsa v cvet-'•tev' cvetJem in pesmijo so srca poklanjala mo-
SVet ^'rav tako lahko še zdaj in na drugem koncu t«a” ravnamo v niajniku in vse leto. Kar po dolg e Povejmo Mariji, kaj nas boli. Ne bo pozabi-** nas- Njej izročenih otrok “vene cvet mla-
V	velet?lne ^asov ve*<’ a ljubezen moja, Mati, traja
V? V maJu se spominjamo tudi naših ljubečih dat)e jskih mater. Mama — sladko ime! Materinski nas mora spomniti na vso ljubezen, na vse do-
brote, na vse trpljenje naše matere. Kako že poje tista znana pesem?
Kol k noči jaz nisem spala, ko sem tebe, dete, previjala.. .
Ali smo ohranili hvaležnost materi? Ali ji pišemo, če še živi? Ali ji pišemo dovolj pogosto ? Ali ji pomagamo v njenih potrebah? In če je mrtva, ali se je spominjamo v molitvah, ali damo za svete maše za njeno dušo?
Naroča četrta božja zapoved: Spoštuj očeta in mater. Velika je ta zapoved. Mladi možje in fantje, če ste morebiti iz lahkomiselnosti ali nemarnosti pozabili na to zapoved, mesec maj naj vas spet nanjo spomni. Pa tudi dekleta in žene, tudi vam se lahko zgodi, da spomin na mater, in na oba starša, stopi daleč v ozadje, da ljubezen v srcu ugaša. Nikar ne dopustite, da ugasne do konca!
Mesec maj naj vam prinese v premislek te skromne besede.
MARIJINO ZNAMENJE
Stanko Šušteršič
Pred Njenim znamenjem stoji, v premile gleda ji oči.
Prisrčno moli mlada žena: ‘Pozdravljena, nad vse češčena!”
Marija s Sinkom se smehlja; r&zmišlja žena radostna:
‘Oh, ko bi mogla, ko bi smela, Mariji Detece bi vzela.. . ”
Predrzne misli jo je strah, pogled: “Oprosti!” prosi plah. “Saj pride ura tudi zame, ko lastno dete me objame.”
Marijin čudežni smehljaj pričara ženi v dušo raj.
Pri srcu ji je zaigralo, pod srcem srce vztrepetalo...
ZAKAJ NISMO ŠKOTI?
Zvonimir Hribar
“NOSI ŽLICO ZAPOREDOMA V USTA” ukaže mamica najstarejši plavolaski, ki se je sredi večerje nekam zagledala in spustila žlico na mizo.
Široke modre oči so se uprle v mamičin obraz, kot da bi hotele uganiti, ali je bil to le prvi opomin, ali pa že končen ukaz. Obotavljajoče se je poprijela žlico in tem njenim kretnjam se je pridružilo opazovanje mlajših sestric, ki so pač v starejši sestrici gledale svojega vodnika.
Počasi je zajela jed, toda predno je dospela žlica do ust, se je iz deklice izvilo vprašanje, Jti jo je mučilo tisti večer.
“Mamica, zakaj nismo mi Škoti?”
“Tudi jaz hočem biti Škot! Škoti imajo tako lepe kape,” se je oglasila najmlajša, predno sta mogla mamica ali pa očka odgovoriti. Medtem je srednja plavolaska vse ostro motrila in prežala, da tudi sama skoči v razgovor, čim se razvije.
“Sedaj nadaljujte z večerjo. Ko boste končale, vam bo očka vse pojasnil,” se je glasila mamičina razsodba. Pomežiknila je očku, ki je že vedel, da vse to pomeni: Po večerji jih prepustim tebi, kajti jaz moram pomiti krožnike in opraviti še ostalo de-
lo.
Vse tri deklice so pohitele in krožniki so bili prazni prej kot običajno.
“Čast Bogcu, čast Bogcu, čast Bogcu”, so hitele z zahvalo za večerjo in že so poskakale s stolic in obkrožile očka, ki je komaj utegnil premen-jati stolico.
“Torej poslušajte,” je začel očka. “Kot je Bo-gec ustvaril različne živali: konje, slone, krave in žirafe, pa kamele in leve, ter toliko drugih živali, tako je Bogec ustvaril tudi različne vrste ptic, različne vrste rib, rož, dreves, pa tudi različne vrste ljudi, različne po barvi kože, pa različne tudi po jeziku, ki ga govore. Tako je Bog ustvaril Francoze, Kitajce, Japonce, Ruse, Angleže, Irce, Škote, Slovence in še mnogo drugih narodov. Ko boste postale bolj velike, se boste učile v šoli o vseh teh narodih. Vsak narod je kot velika družina. Njegovi člani govore enak jezik in vsi bi se morali imeti radi in pomagati drug drugemu in biti ponosni na svoj narod.”
“Očka, kaj pa je to, biti ponosen na svoj narod?” zaželi pojasnila najstarejša, ki ji ni več kot sedem let.
“Povej mi, deklica moja, ali si ti rada NAŠA?” jo pobara očka.
“Seveda sem!”
“Pa bi hotela biti sosedova, ko se tolikokrat
igraš z njihovo deklico?”
“Ne, očka, hočem biti naša,” zatrjuje najst*1' rejša, a najmlajša hiti objemati očka.
“Tudi jaz hočem biti samo naša,” se oglaSI srednja in se vsede očku na kolena.
“No vidite, deklice, tako nekako pomeni bit1 ponosen na svoj narod. Ker vas je Bogec posla' mamici in očku, hočete biti samo naše, in ker n»E je Bogec naredil Slovence, hočemo tudi biti Sl°' venci in ponosni, da smo Slovenci, kot so ško^1 veseli in ponosni, da so Škoti.”
“Očka, zakaj smo pa prišli v Avstralijo?” n' dalo miru najstarejši.
“Da bi našli mir in da bi mogli vedno osta*1 dobra in poštena družinica, deklice moje,” je kratek odgovor malim modrijankam.
“No, zdaj se pa malo igrajte,” je priskočil® očku na pomoč mamica, ki je predobro pozna svoje hčerkice in vedela, da jim vprašanj nikoli zmanjka.
“Dajmo, igrajmo se: ladja prihaja polna.'' B”, je prva svetovala srednja.
“No prav, pa dajmo,” je pristal očka in zač^'
“Ladja prihaja polna K ” “Klobas, koreni0'
krompirja, kruha, krav, koz”, so hitele ugibati v!,e tri hkrati in padale druga drugi v besedo.
Še parkrat je očka ponovil isto vprašanje, ^ črko je spremenil. Najstarejša svetuje: “Očka, daJ' da povemo deset besed, ki se začenjajo z >s^ črko.”
“Jaz bom začela najprej”, se postavlja naJ' mlajša. “No prav, Magdiča, pa nam povej dese besed, ki se začenjajo s črko L”.
“Mleko, jajčka,” razkazuje svojo modrost n mlajša v naj večje veselje ostalima sestricama, 'J' se ji na glas smejita in vpijeta: “Napačno, nap8 no,” saj to ni črka L, to je vse zmešano.”
“No, nič za to”, jih miri očka. “Magdiča najmlajša in se bo že še naučila. Zdaj mi pa P° vej ti, Mirjam, deset besed s črko M.”
“Mleko.”
“To ne velja, ker jo je že Magda povedal3’ jo zavrne najstarejša.
“Muha, miška”, nadaljuje Mirjam, ki ne ti, da bi jo kdo v nič deval. “Mačka, mama, m°l je, most, — še štiri moram povedati,” prekine & mo sebe. “Majhen, moj, miza in mravlje.”
“Pridna, Mirjam”, jo pohvali mamica iz ^ hinje, ki je ves čas z enim ušesom sledila ig1'1-
*'
“Zdaj pa še ti, Astrid. Deset besed s črko c'
v ^Najbolj težko črko si izbral zame,” se pri-2uie Astrid.
‘Malo se potrudi, pa bo šlo” jo bodri očka, pomisli, kaj vse nam raste na vrtu”.
Astridi se zasmejejo oči, že je ujela nitko, ki
J1 bo
pomagala rešiti nalogo, in počasi začenja:
"č K
fibula, češenj, čevelj, češnje, čepica, čist — očka niaKaj malo”, ji uide, ko ne zna več naprej.
S čim pišete v šoli?” •— “črnilo!”
S čim se peljejo ljudje po vodi? — “čoln!”
“Kaj se pa v šoli učite čitati?” — “črke!”
“In če se krožnik razbije, kaj dobimo? — “Črepinje,” se glasi hitro odgovor.
“Mislim, da bo za nocoj vsega dovolj,” se oglasi ponovno mamica iz kuhinje. “Zdaj pa, deklice, umiti se in spat! Očka, kajne, ti boš molil z deklicami,” se še obrne s prošnjo do rednika družine.
“Ampak ti nas pridi pokrižati!” kriče deklice, ko izginjajo v svojo sobo.
Mamica, tvoji koraki...
Ksaver Rleško
Kadar večerne sence vse trudne ie
cez dolino in prihajaš s polja domov, mamica
niojtt	v	.	...	v	v
kaj; * 8em 26 VCS u*ruJen» veke mi lezejo cez oci, °** ^ kile s svincem obtežene. In vendar te ja-0 *l**im in se razveselim:
Mamica je prišla!” kadar stopiš v vežo, spoznam takoj tvoj ko-se vzradostim:
m
"0,
> mamica je doma!’’ hit	drugega	koraka ne spoznam tako
0 tako natančno. Še atekovega komaj, dasi tako mogočno in glasno.
"Tvojega, mamica, spoznam takoj. Ko si prišla
»to,
M
zadnjič domov v spremstvu dveh sosed, sem med vsemi tremi brž razločil tvoj korak, ko ste stopalc po veži.
In	če je tvoj korak,	mamica, še tako	tih, slišim	ga.	Ali misliš, da te	nisem slišal ono	noč, ko
me je kuhala vročica, in si prišla po prstih v sobico in mi popravila odejo? O, dobro sem te slisal, a sem se potuhnil in delal, kakor bi spal. Pa sem lepo čutil in videl, kako si me odevala. Slišal sem tihi tvoj korak, ko si spet odhajala...
Čim teže te pričakujem kdaj, če si od doma, kadar greš v cerkev ali delaš na polju, tem jasneje razločujem tvoje korake, ko se vrneš. Slišim jih že, ko stopaš po produ pred hišo zunaj.
A kaj bi bilo, če bi tebe, mamica, nekega dne več ne bilo? Če ne bi več prišla domov, kakor ne pride sosedova mamica.
Pravijo, da je umrla. A kako je to, mamica, da je umrla in se nič več ne vrne?
Ali	tudi ti ne bi več	prišla domov, če	bi umrla?	Povej, mamica, kako	je to: umreti? — Kaj
molčiš in gledaš tako resno? Povej, mamica, prosim te, zakaj mene je strah...
DELAVEC
Katica Duh
Težka je moja pest, črna je moja dlan.
V	brazdah razjeden obraz je ožgan.
Kadar od dela grem, sinko se mi smeji, proži roke v pozdrav: “Zlati moj očka ti!”
STRPNOST IN VERA
P.B.A.
(Nadaljevanje.)
PROFESARJEVA GOSPA SE JE TAKO VŽIVELA v svojo vlogo verske goreenice, da kar ni mogla več biti brez nje. Igrala je pa vlogo po svoje. Ni ji bilo do tega, da bi moža na tihem in mirno pridobila za Boga. Želela si je “zmag” nad njim vpričo drugih. Naj vidi svet, kako je študiranje župnikove knjige njo dvignilo do vsestranskega razumevanja božjih reči, dočim je moža pustilo v nekdanji mrzloti do vsega nadnaravnega. Naj se posebno profesor zave, kaj zmore glava njegove žene, čeprav v njej še daleč ni toliko učenosti kot v profesorjevi.
Nestrpno je čakala novega sestanka z župnikom. Imela je zbranih dolgo vrsto novih domislic. Vsak drugi dan je telefonirala v župnišče in vabila na obisk. Da se je bolj mikavno glasilo, je pripominjala, da gospoda prav za prav vabi profesor, ki pa nerad telefonira. Ali je župnik slutil, da to ni prehudo res, ali ga je kaj drugega zadrževalo
—	zmerom je imel kak izgovor, češ da “za sedaj” še ne more.
Profesor se je smehljal, gospa se bolj in bolj razvnemala. Če bi imel župnik nekoko ve več prave gorečnosti, bi že našel čas in se vabilu odzval...
Po nekaj dneh je gospa nad župnikom kar obupala. Tedaj ji je prišla druga misel. Ker je rada iskala razgovora o verskih rečeh, je bila med znanci in prijatelji že sprejeta kot taka. Zakaj ne bi začela z večjimi sestanki v svoji hiši? Saj bo vse bolj učinkovito, če namesto samega župnika povabi tucat mož in žena iz svojega poznanstva, pa jih zaplete v debato.
Brž je svojo misel povedala možu. Smehljal se je in smehljal.
Razposlala je vabila na večerno čajanko. Lepo število odgovorov je dobila: Pridemo! Vidiš, zdaj se mora tudi župnik odzvati. Telefon je zapel, župnik je spet našel izgovor. Gospa se je jezila, profesor se je smehljal.
No, tudi brez trdovratnega župnika se da narediti. Gospa se je skrbno pripravljala in si lepo zamislila, kako bo med čajanko kakor slučajno sprožila debato o verskih rečeh. Vse je šlo gladko po zamišljenem načrtu. Profesor je bil dobre volje v veseli družbi, delal se je pa, kakor da je tudi sam le bolj gost med gosti. Vse drugo je ženi prepuščal. Izvrstno se je zabaval ob spretnosti žene, nasmejan obraz mu je žarel od notranje razigranosti.
Kar kmalu je profesorjeva sprožila debato. Na-
slov bi ji bil, če bi ne bila zgolj “slučajna”: Zn8' nost in vera. Ali se da bivanje božje dokazati P® znanstveni poti? Ali more brezverec z umskimi d<>' kazi podpreti svojo nevero? Ali je sveto pisn>° knjiga lepih pravljic in bajk, ali vse nekaj ve^ Ali je sploh potrebno, da se znanost in vera We srečata?
Začuda živahno so se gostje udeleževali bate. Včasih so mnenja šla daleč narazen. Kar eden trdil, je drugi pobijal. Gospa je krepko seg8' la vmes in s svojo učenostjo, skrbno zbrano ** župnikove knjige, marsikomu zaprla usta, da J* obmolčal in se zamislil. Niso bili vajeni takih bat, pa jih je gospa zalotila nepripravljene. Za*0 je pa triumfirala nad njimi, da je bila od min^' te do minute bolj ponosna na svoje uspehe. so se ji svetile, da ni opazila, kako mož uživa 18 se neprikrito smeje in smeje. Sam nalašč ni poSe' gal v debato.
Pa se je le zgodilo, da je profesorja mil11' smeh in ga je popadla resna nejevolja.
V	družbi je bila zdravnikova gospa, ki so 0 njej vsi vedeli, da redno zahaja v cerkev. Po zni,‘ čaju je bila jako umirjena, debate se je udeleae' val bolj s prikimavanjem in odkimavanjem, p1'811 malo z besedo. Ko je kazalo, da so se drugi že ne' koliko naveličali — nekateri morda potlačeni P° udarci iz ust profesorjeve gospe — je zdravnikov:' nepričakovano povzela besedo. Proti svoji navad' povzdignila glas in vsi so prisluhnili:
“Veste kaj, gospodje in gospe, jaz bi tako'11 rekla. Bolj varno je verovati kot ne, pa naj re(je znanost, kar hoče. Umrla bom, pa tudi vi vsi. ve, če bo znanost kdaj dokazala, da po smrti 'J1 nič? Pa recimo, no, le recimo, da v resnici ni nlC' Ali mi to kaj škoduje, če imam vero? Nobene de ne bo, nikomur ne bom odgovora dolžna, če P* vendar je življenje po smrti in torej tudi sodb8' jaz pa umrjem brez vere, kaj pa tedaj? JŠkodoV8
lo	mi bo, saj moram biti pogubljena. Zato še e" krat rečem, bolje je imeti vero kot biti brez nJf' znanost ne pojde z menoj preko groba. Varno Je varno, zato bom še nadalje molila in v, cerkev dila.”
Zavzeti so strmeli v govornico, nič jim ni brati z obrazov. Ko je umolknila, nihče ni ploska1 nihče ni kaj ugovarjal. Povešali so glave in se *8 zrli v tla. Celo profesorjeva ni vedela, kaj bi k*'0 na to treba reči. Za hip je nastala splošna zadrfl ga.
V	profesorju se je nekaj hudo uprlo, da mu Je izginil z lic hudomušni nasmeh. Začutil je v sebi razburjenost, da je nehote prevrgel nogo s ofena na koleno. Že je odprl usta za osoljeno “Pazko na račun doktorjeve, pa se je spomnil, da j® treba poznati strpnost tudi napram taki čudni čilski modrosti.”
Kot blisk mu je šlo skozi možgane:
‘Kaj, tudi taki ljudje so med verniki? Samo Zai'adi varnosti se drže vere, da bi jih pekel, če
slu,
cajno je, ne pogoltnil? Podobno je, da jim je za °Ka kaj malo. Če je, je kar v redu, če ga ni,
tudi
Mje! To je vera, da se mora studiti samemu Bo-j*u> če resnično kje biva. Pa bodo taki spreobrača-
1	mene? Dokler nisem prepričan, da je Bog, naj llle tudi tista blažena varnost v uh piše..
+
naznanilo in zahvala
Nenadoma je 25. marca 1959 odšel k Bogu
e. ALOJZIJ HRAST,
soprog, oče, stari oče in tast. ki smo ga vsi ta-iskreno ljubili.
Dočakal je starost 08 let.
Doma je bil iz Borjan pri Kobaridu.
Z globoko žalostjo, vendar vdani v božjo v°ljo, smo ga na veliki četrtek spremljali k lenemu počitku na pokopališče Iiookwood.
PRISRČNA HVALA
Vs®m, ki ste z nami žalovali, molili za dušo laJnika in poslali cvetje na njegovo zadnjo Pot.
Posebej Bog povrni č.p. Bernardu za obisk v uri trpljenja in č. dr. Mikuli za tolažilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča družina HRASTOVA
^entvvorthville, v aprilu 1959.
^	NAJGLOBLJE	SOŽALJE
u Jeni Hrastovi družini ob tako nenadni izgubi
Se8a rajnika.
6j)e nJegovim odhodom je tudi naš list izgubil ^ _ Najbolj dragih prijateljev.
Več o njem prihodnjič.
►v>	“MISLI’
Sam sebi se je čudil, da se je dal zgrabiti taki razburjenosti. Naenkrat ga je začelo jeziti, da se nič več ne more smehljati, kakor tudi bi se še rad. Malo da ni sam pred sabo zardel. Začutil je potrebo, da tudi ženi iz zadrege pomaga. Pa ni vedel, kaj bi, ko ni bil vajen takih opravkov.
“Velezanimivo!” je vzkliknil bančni uradnik in vstal. “Prav hvaležni smo profesorjevi gospe in gospodu za tako prijeten večer. Se bomo morali še večkrat sestati za tako izmenjavanje mnenj. Moja žena in jaz prirediva naslednjo čajanko. Pričakujte vabila, ki bo določilo dan, pa na svidenje
nic napak. Da me le hudiči ne dobe v krem- vsem!’
Profesor in gospa sta se vsak po svoje oddahnila, ko so se drug za drugim začeli poslavljati. Ko sta ostala sama, sta molčala in se ogibala srečanja z očmi. (Se bo nadaljevalo.)
MATERINA ČRNA RUTA
Katica Duh
Črna ti ruta zdaj glavo pokriva, zrejo oči ti otožno spod nje;
Ustne ti blede so skoraj vsahnile, močno potrto je tvoje srce.
Kaj ti to ruto na glavo je dalo6/
Kaj, da otožne so tvoje oči?
Ali življenje je trdo izgnalo tvoje poslednje telesne moči?
Daleč v tujini mi sinko počiva,
Bog ve, kje zemlja mi krije moža.. . Ruta mi črna zdaj glavo pokriva, lica zaliva mi potok solza..
V najtežji uri
Ko zgrabi življenjska me reka in vrže praznini v naročje z obrežja varljivih me sanj
tako samo — ; ko le ramo
prijateljsko iščem in dlan, oglasi se mi blago Sozvočje:
“Ozri se v solze sočloveka V9
Pavla Miladinovič
★ VEČKRAT SE JE ŽE ZGODILO, da sem videl novo številko MISLI v kaki hiši prej kot je prišla na moj naslov. Ima pač tudi pošta svoje muhe. Tako je bilo tudi z marčno številko. Nič hudega sluteč sem s habitom in v sandalih stopi! v slovensko hišo. Gospodinja me je sprejela z zagonetnim smehom in za čela ogledovati moje bose noge. čudno nerodno mi je bilo, gospa je pa pojasnila: “O, samo videti sem hotela, če si res mažete nohte na nogah in imate tako dolge kot na sliki.. .” Debelo sem gledal, ona je pa segla po najnovejših MISLIH in mi pomolila “mojo” stran.
O	ti presneti p. Rok! Kar hitro sem imel krivca! Še vedno ugibam, kdaj mu bom odpustil.
* Zdaj pa kar k porokam, da ne bom predolgo preizkušal potrpežljivosti!
Na velikonočni ponedeljek, dne 30. marca, sta v West Footscrayu stopila pred oltar Ivan Gustinčič in Angela Tomažič, oba krščena pri istem kamnu v župniji Pregarje. — Dne 4. aprila pa je stopil v zakonski stan urednik našega klubskega “Vestnika”, Ciril Kovačič. V Eppingu je rekel “da!” svoji nevesti, Sari Borštelj. Ciril je Gorenjec, četudi rojen v Zemunu, Sara pa je doma is Rihemberga. Upamo, da ženin tudi po poroki ne bo pozabil Slovenskega kluba, za katerega je vse zadnje leto žrtvoval veliko uric. — Dne 11. aprila sta se v Ascot Vale vzela Ivan Maljevac (doma iz Skalnice, župnija Jelšane, Slov. Primorje) in Amalija Stemberger (doma iz Podgraj, Slov. Primorje), ter zabeležila v moji viktorijski poročni knjigi devetdeseto poroko. — Vsem trem parom iskrene čestitke!
*■ Krsti pa pri nas kažejo 4:4. Štiri punčke, štirje fantki! Dne 21. februarja smo krstili v Wil-liamstownu: družina Štefana Mrzel in Majde, r. Korošec, je dobila Helgo Marijo. Štefan Špiclin in Marija, r. Dolšak, (Bell Park, Geelong) sta 8. marca prinesla h krstu Elizabeto. V Hawthornu sta dobila ljubko prvorojenko Janez Klemenčič in Jožica, r. Zamernik. Dne 30. marca je dobila ime Irena. Prvorojenka je zajokala tudi v družini Stanislava Kirn in Albine, r. Marinčič, ter smo ji dne
11.	aprila v St. Brigid’s Church, North Fitzroy, dali ime Miriam. — Med fanti pa kar dva Jo ška. Dne 14. marca je oblila krstna voda prvoro-
jenca Jožefa čeiharja in Marije, r. šorec, v C'1 ton Hillu. Dne 30. marca pa smo krstili v N«"
{(•
portu v družini Antona Brožiča in Ivane, r-štar. Roman se imenuje prvorojenec družine žefa Smole ta in Štefanije, r. Kavčnik, v Will>&jJ' townu (krst dne 4. aprila). Družni Franca mizelja in Elze, r. Pipan, iz Ascot Vale pa krstil dne 5. aprila Roberta, ki bo kaj dober f. vec, če kaj velja krstno pravilo: Kdor pri kr* joka, bo v življenju pel! — V Adelaidi pa sem 11
22.	marca krstil prvorojenca družine Antona senka in Emilije, r. Urh, na ime Franc Peter Naše čestitke malčkom in staršem!
★	Mlad par sem poročal in domenili sm<> j da bo poroka ob dveh popoldne. Nekaj dni Pf8 poroko me je fant vprašal, če bi mogel čas Pj, makniti za eno uro naprej. Ko sem ga vpr9 za vzrok, sem slišal odgovor: “Zai-adi nogom6 tekme, ki je ne bi rad zamudil!...” Moral sen1 smejati. Nogometna tekma takoj po poroki! ^ poceni honeymoon! Upam, da je njegovo m°* zmagalo, ali je bil pa novopečeni zakonski n»°*
prvi dan slabe volje...
s6*
★	K našemu melbournskemu “Navju dokupil štiri nove grobove. Zdaj bo treba P°c misliti, da to naše pokopališče uredimo. No, ( to bo prišlo na vrsto. — Dne 13. marca sem J kopal na to božjo njivo četrtega slovenskega 1 ta. Anton Hrelja je bil rojen leta 1933 pri Lendavi v Prekmurju. Dospel je v Avstralij0 ' julija 1956. Popustili so mu živci in je bil j čas pod zdravniško oski’bo. Dne 9. marca s o šli njegovo truplo na železniški progi pri Wa ^ ratti. Kako se je nesreča zgodila, ni znano. Ur sem s pogrebnikom in pokojni rojak je našel je zadnje počivališče na slovenskem pokopal’8 Vsem, ki bi mi radi pomagali plačati prevoz*1^ pogrebne stroške, se že zdaj iz srca zahvaljuj •Ar “Saj se še spomnite Toneta, ki ste čali na ladji v pristanišču. Tu sem zdaj, dale kmetih in težko delam. Pomagajte mi, lepo VT°S, da pridem k Vam in med Slovence...” Itd., ^ Obračam pismo:	priimka	nikjer,	naslova
poštni pečat nečitljiv. Presneti Tone! Ko bi ve * koliko ladij je že prišlo v melbournsko če in koliko Tonetov sem srečal na njih! Nesre
Tone pa se najbrž jezi, da ne dobi patrovega odgovora!
*	Danes svoji “tipkariji” prilagam sliko naj-^lajšega slovenskega kaplana v Avstraliji. Če ste
*	njim zadovoljni, bo lahko prevzel moje mesto.
0	Je Mesarjev Johnny iz Moonee Pondsa, ki sega atu šele do kolena, a kaj rad popridiga ter požu-“a s svojim drobnim prstkom. Pa recite, če ni če-ei1 kaplanček! No, morda bo pa enkrat res kap-J n> ko se je že tako majhen potrpežljivo pustil obleči” v kolar.
*	Trgatve grozdja je konec. Fantje, ki so jih ^e(* nekaj tedni kar iz ladij pobrali za Milduro, Sv/6 Vrn'** v Bonegillo. Nekateri pa so šli kar v .	/leJr in Melbourne.	France mi	je pravil	o skuti	' a^0Venskih fantov,	ki so končali delo v	Mildu-
L, ,n je kupil avto, če bi se mašina na štirih j	es>h še smela tako	imenovati.	Petdeset	funtov
av^nien(la odštel zanjo	v svojem	navdušenju za
boc]0rn°bile' Ko
jim je gospodar v smehu dejal, da
sj verjetno kaj dolgo potovali do Melbourna, so
>	^kupju hrane v konzervah za — štirinajst dni! talfA,- ;___________________________________________ •	....
'ahte
°J izven Mildure jih je ustavil policaj in
So .6Va* *zkaz šoferskega izpita. Fantje ga kar ni-^ oteli razumeti in so mu kazali vse druge do-Končno je policaj obupal in šli so svojo So ^°zn'k je bil šele prvič za volanom. Bencin C0rali natakati na vsaki postaji, pa tudi olja
vfel n' hotel držati v trebuhu. Voda jim je ()v ® Vs»kih nekaj ur, vsako kolo so menda po rat “flikali”, baterija jim je odpovedala, luč
samo ena. Parkrat so se znašli v jarku, pa so konjička spet srečno potegnili ven. In končno je konjiček kljub počeni osi nje potegnil do Melbourna. Štirinajst dni ravno niso rabili, dosti manj pa tudi ne. In dospeli so srečno, četudi so gledalci na vsaki bencinski postaji zmajevali z glavami, kako je mogoče, da tak konjiček še pelje.
Brez zavarovanja, brez šoferskega izpita, pa še s takim konjičkom... Dosti tvega mladina za uresničenje svojih sanj. Vesel sem, da ni bilo pogreba z vrsto krst. Želim jim samo, da bodo toliko navdušenja pokazali tudi na drugem polju, no samo na polju nevarnih dogodivščin.
t
Dne 20. aprila je odšla k Bogu v Sydney Hospitalu
ga. VERONIKA NERAT
po silnem trpljenju zaradi ponesrečene operacije, dobro preskrbljena za večnost.
Pogreb 23. aprila v Queenbeyanu, ACT. Doma je bila blizu Maribora. Dočakala je 28 let.
Za njo žaluje mož Martin in trije nebogljeni otroci.
Bog ji daj večni mir!
Iskreno sožalje zapuščeni družini!
NUJNA PROŠNJA
do dobrih src
Smrt mlade matere VERONIKE NERAT je med največjimi tragedijami, ki morejo zadeti nove naseljence v Avstraliji.
Komaj leto dni je, odkar je družina stopila na avstralsko zemljo. Dva otroka je privedla s seboj — 6 in 5 let — krst najmlajše, Lilijanice, smo objavili v našem listu komaj v aprilski številki.
Oče Martin je sicer dosti dobro zaposlen, zdaj pa tudi na vse strani zadolžen.
Zato trkamo na dobra srca
s prošnjo za darove
v prid nesrečni družini. Prepričana sva, da boste priznali nujnost prošnje in pomagali listu MISLI zbrati vsaj za pogrebne stroške.
Vsak dar bo hvaležno sprejet, objavljen v MISLIH in zapisan v knjigi življenja pri Bogu.
PROSIMO!
P. Bernard Ambrožič dr. Ivan Mikula.
Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji
Dr. Ivan Mikula
Brezdomci brez verskih tolažil.
PRVO DRŽAVNOPRAVNO DEJANJE mlade avstralske naselbine v Sydney Cove je izvršil guverner Phillip v soboto 26.1.1788, ko je proglasil “New South Wales” za kolonijo britanske krone in simbolično razvil zastavo angleškega imperija — Union Jack. Temu prvemu “Australia Day” je sledilo V nedeljo 3.2.1788 prvo uradno versko opravilo po obredu anglikanske cerkve v Avstraliji. Pri-sostovali so cerkvenemu opravilu svobodni naseljenci in konvikti, saj so po postavi vsi veljali za vernike Rev. Johnsona, anglikanskega kaplana. Nikomur ni bilo mar katoliških vernikov, ki so imeli božjo pravico do svojega duhovnika ter jasno vest, ki jim je prepovedovala udeležbo pri krivoverskem bogoslužju. Protestanske cerkve raznih imen v Avstraliji še sedaj obhajajo obletnico tega prvega verskega opravila, ki se je vršilo pod milim nebom v medli senci evkaliptov. Po njihovem je bil to prvi pojav krščanstva v Avstraliji.
Katoliško bogoslužje
Nasproti temu je obče priznani cerkevni zgodovinar, nadškof Eris 0’Brien, dovolj jasno dokazal iz zgodovinskih virov, da je katoliški duhovnik odslužil sv. mašo na avstralskih tleh še pred zgoraj omenjenim javnim bogoslužjem anglikanske vere. Zgodilo se je zasebno in na tihem. Do tega je prišlo tako-le:
Šest dni potem, ko je guverner Phillip pristal v Botany Bay in od tam nadaljeval pot v Sydney Cove, sta se v Botany Bay vsidrali dve francoski ladji pod poveljstom kapitana La Parouse. Bilo je prav na Australia Day. Med znanstveniki na teh ladjah sta bila tudi dva duhovnika: Recerveur in Monges. Recerveur se je boril s smrtjo —- zadela ga je bila zastrupljena puščica nekega črnca. Ni dvoma, da je duhovnik Monges opravil sv. mašo na dan prihoda ali pa vsaj naslednji dan, ko je bila nedelja. Gotovo je to storil, da je mogel umirajočemu podeliti sveto popotnico, pa tudi nedeljska dolžnost katoliške posadke je zahtevala mašo. Recerveur je umrl 17. febr. in je pokopan na obali Botany. Tako je prišlo, da moramo katoliškemu bogoslužju v Avstraliji pripisati prvenstvo pred anglikanskim, čeprav ni imela javna oblast pri tem nobene zasluge.
Johnsonova pritožba
Kako slabo je oblast skrbela tudi za verski dobrobit anglikancev samih, jasno pove Johnsonova pritožba na governerja Phillipa štiri leta pozneje, ko je naselbina štela že 4,000 duš. Potožil je, da nima niti drevesa več — kaj šele cerkev —
vil
da bi pod njim zbral svoje vernike in jim opra službo božjo. Vsa drevesa v okolici so medtem lZ' trebili. In dostavlja:
“Iz zbog tega dejstva, Sir, se ni treba čudM da odličnejši tako redko in neradi prihajajo verskim opravilom.”
V mislih je imel svobodnjake, zakaj konvoj so morali prisostvovati opravilom uradno in P^ nadzorstvom paznikov, pa naj so se opravila vršil* v še tako neugodnih okoliščinah. Anglikanci 8 katoličani — ukaz je ukaz!
Zanimivo je, kar nam pripoveduje jkiroH|S Collins, ki nam je zapustil zapiske iz tistih ča3*>v'
V začetku marca 1793 sta pristali v Sydne)'u dve španski ladji in ostali ves mesec. Collins p1®8'
“Duhovnik poveljniške španske ladje začude"# pogleduje okoli, ko nikjer ne opazi cerkve. NeJe veljen vzklikne: če bi bili Španci zavzeli Avstr8 lijo, bi si zgradili najprej cerkev, potem šele je lastne domove.”
Verjetno je ta ostra opazka dala Johnsonu P1' hudo in oporo, da je v šestih mesecih le dobil 9V° jo cerkev.
Iz Collinsovih zapiskov se da sklepati, da J španski duhovnik ves čas svojega bivanja v Sy ^ neyu redno maševal, spovedoval, obhajal, poroc katoliške pare itd. Seveda vse tajno po kolibah
gozdnem zatišju, da oblasti ni prišlo na uho.
jjn
drugi strani je pa Johnson bolj in bolj jadiko'™' Polagoma je namreč oblast manj in manj nad*1 rala konvikte glede udeležbe pri verskih opravi'1' Johnson je ugotovil, da zdaj tudi od konvik*0' komaj polovica ali še manj prihaja v cerkev..•
Neuslišan krik katoliške vesti
V	novembru 1792 se je guverner Phillip f sprejeti ostavki odpravljal v Anglijo. S seboj )■ odnesel pismen priziv izpod peresa petorice ka1^ ličanov, češ da naj v Londonu posreduje v P1'1 katoličanov v Avstraliji.	^
Zanimale? nas bo, kdo so bili ti katoličani) so imeli toliko poguma. Trije so bili izmed — ko", viktov, pa so po prestani kazni ostali v AvstrattL
Simon Burn je prišel v Avstralijo že s P1-
brodovjem. Tri tedne po izkrcanju se je por° z Irko. Poroka je pač morala biti pred anglik8" cem, ostala sta pa zvesta katoličana. Ob času P*1 lipovega odhoda je imel Burn blizu današnje P8* ramatte 50 akrov zemlje, 14 že obdelanih.
Drugi podpisnik je Joseph Morley, tudi P°r° čen. Dospel je bil 1.1988.
O	tretjem podpisniku ni kaj več znano.
Tem podpisnikom sta se pridružila Thoi*18
*ynan in John Brown. Bila sta od vsega začetka svobodna moža, člana pomorske posadke.
V	svojem apelu najprej opisujejo nevzdržne vMske razmere v naselbini. Nadaljujejo:
“Teži nas dejstvo, da nimamo dušnega pastirja svoje vere. čeprav smo prekršili postave naše držaji pa želimo izpolnjevati postave svojega Stvarnika, kakor so nas učili od naše prve mladosti. Odločno hočemo ostati zvesti naši veri in njenim temeljnim načelom. Nočemo se iz njih izkoreniniti,”
Zato prosijo Phillipa, naj njihovo nujno pro-
šnjo tolmači ministrom Nj. Veličanstva, in zaključujejo:
“Še na misel bi nam ne prišlo, da bi si želeli proč iz te kolonije, če bi nas ne plašila bojazen, da se bo treba odtod preseliti v večnost brez zadnjih tolažil katoliškega duhovnika.”
Verjetno je Phillipa prošnja osebno ganila in je najbrž res kaj poskušal v Londonu. Saj mu je bil blagor kolonije resno pri srcu. Žal, uspeha ni žel. Vse je ostalo pri starem. Versko in moralno življenje v koloniji je pa po njegovem odhodu iz dneva v dan še bolj vidno propadalo.
Po ovinkih smo zvedeli, da je bil naš članic v božični številki pod gornjim naslovom nekaterim bolj uganka kot pojasnilo. Gre slasti za izraze “narodna cerkev” in “Avstralija ne dovoli.. . ”
Naj poskuim v naslednjih vrstah dati izdatnejše pojasnilo. — Ur.
meti
^etku
p0D BESEDO ‘NARODNA CERKEV’ je razu-
tako ž
posebno župnijo, ki naj bi služila vsaj v za-eni sami narodnosti, recimo Slovencem. V župnijo bi spadali Slovenci iz bližnje in daljne °hce, čeprav bi stanovali na ozemlju že davno ^tanovljenih avstralskih katoliških župnij. V ta-slovenski” cerkvi bi bile skupne molitve, pri-
čitn
e petje vsaj za prvi rod zgolj slovenske, do-
Take
3e v avstralskih cerkvah vse to v angleščini.
dl"
stral
župnije še danes obstoje v ZDA in Kanadi,
uSod p0 Svetu jih ni. Pač obstoje tudi v Av-
'm nekatere župnije, ki jih oskrbujejo prisel-^ duhovniki in govore razne jezike. Vendar so |"er*tonalne župnije, nikoli za eno samo narod-Vsi katoličani, ki žive v mejah takih župnij, ^*aajo vanje, in kar zadeva jezik, v njih prevla-angleščina. Popolnoma narodnostne župnije z ‘V u kim jezikom najdemo v Avstraliji pač za De • ne' katoličane, ki imajo poseben obred, pa bi mogli slediti rimsko-latinskemu obredu, kot Poznamo Slovenci in ga ima na splošno vsa ka-° ka Avstralija.
^ ,, ‘Avstralija ne dovoli” — sem res zapisal v °zični številki. Priznam, da je bilo nekoliko prelil Vl“n°- Sem pač želel biti kratek. Pa zdaj neko-'k° več.
*>k‘ ^ Ustanov>tev narodnostnih župnij (v Amc-ln Kanadi) je zmerom potrebno dovoljenje iz gam gem ustanovil slovensko župnijo v De-0ltu, ZDA, in mi je osebno znan ves potek. Rim
dovoli ustanovitev take župnije le na prošnjo krajevnega škofa, ki čuti potrebo take župnije in prevzame zanjo odgovornost. V zadnjih desetletjih se tudi v ZDA ne ustanavljajo več take župnije. Med slovenskimi je bila ona v Detroitu skoraj čisto zadnja in od takrat je poteklo 33 let.
Ko se je začelo veliko vseljevanje iz Evrope v Avstralijo in je prihajalo sem več in več katoličanov raznih jezikov, je seveda tudi tu nastalo vprašanje, kako te ljudi v novi deželi versko oskrbeti. Škofje so se posvetovali in ugibali, kaj napraviti. Zbirali so podatke iz drugih dežel in napravljali zaključke. Končno so priporo čili Rimu, naj se tu ne ustanavljajo posebne župnije za razne narodnosti, ampak naj se povabijo sem duhovniki raznih jezikov, ki bodo samo ‘narodnostni kaplani’ z velikimi pravicami, vendar ne samostojni župniki, temveč tolmači in posredovalci med verniki svojega jezika in katoliškimi župniki (ter škofi) v Avstraliji. Vsak katoličan, naj govori od doma ta ali oni jezik, pa dejansko spada v župnijo, ki na njenem teritoriju živi.
Če je pri tem zaključku igrala kakšno vlogo tudi civilna oblast, meni ni znano. Če je, je bilo to pač le od daleč in indirektno. Tudi ne bi vedel ta hip navesti vseh mogočih razlogov, zakaj so se škofje odločili za tak postopek. Nekoliko si pa lahko mislim. Ustanoviti lastno narodnostno župnijo, verjemite, je za ljudi silno breme. Stotaki in tisočaki bi morali prihajati iz slovenskih hiš — kje naj bi jih ljudje jemali v prvih desetletjih po prihodu? Vsakdo si lahko misli, da se je pa v enem desetletju laže privaditi na službo božjo v avstralski katoliški cerkvi kot dati tisočak za slovensko...
Pa je še polno drugih razlogov. Vzemimo lo enega še. V Avstraliji velja načelo, da se nobena župnija ne ustanovi brez katoliške šole. Nova bremena! In kako naj slovenski otroci prihajajo v šo-
lo	k slovenski župniji od vseh koncev kakega velemesta?
Da ne bom to pot predolg, kakor sem bil v božični prekratek, naj s tem zaključim.
P. Bernard Ambrožič
č e k Petrov
AMERIŠKO POSLANIŠTVO v Belgradu ima v svoji službi 68 Amerikancev in 73 Jugoslovanov, dočim ima Titovo poslaništvo v \Vashingtonu v službi 94 Jugoslovanov in le 2 Amerikanca. Še dosti manj Amerikancev zaposlujejo druga komunistična poslaništva v Washingtonu. Po večini imajo sploh vse uslužbence s seboj od doma, dočim ameriška poslaništva povsod pokličejo v službo lepo število domačinov. Izjemo delajo Poljaki, ki imajc v svojem poslaništvu v Washingtonu zaposlenih
7	Amerikancev in 78 Poljakov. Nasprotno pa je na ameriškem poslaništvu v Varšavi 44 Amerikancev in 77 Poljakov. Razlaga takega početja je v tem, da hočejo komunistična poslaništva imeti v svojih uradih le “zanesljive ljudi”, ker ta poslaništva uganjajo poleg drugih poslov tudi povsod rdečo špionažo. Amerikanci to dobro vedo, pa to reč samo “ugotavljajo”.
JUGOSLOVANSKO BOLNIŠNICO ustanavljajo izseljeni Srbi, Hrvatje, Slovenci in Makedonci v Buenos Airesu, Argentina. V načrtu je taka bolnišnica, ki naj bi služila samo izseljencem iz Jugoslavije, že lepo vrsto let. Druge narodnosti imajo take bolnišnice že davno, tako beremo. Zdaj je na delu številen odbor, ki skuša zainteresirati za stvar kar najbolj široke kroge med izseljenci iz Jugoslavije. Potrebna sredstva naj bi se nabrala med delničarji, dobrotniki, pa še po drugih potih. Upajo, da bodo uspeli, čeprav mnogim ni všeč, da bi bodoča bolnišnica nosila ime “jugoslovanska”.
BERLIN je še vedno v ospredju pri politikih in diplomatih zahodnih držav. Videti je, da se razgo-varjajo samo o Berlinu in snujejo načrte. Odločne besede padajo tu in tam, vendar zaenkrat še niso vsi enih misli, kako nastopiti napram Hruščevu. Kmalu naj bi prišlo do sestanka zunanjih ministrov, kjer naj se Zahod pomeri z Vzhodom, kmalu potem naj bi sledila “vrhovna konferenca” — glave raznih držav. Zahodnemu svetu se že precej mudi, zakaj 27. maj, dan sovjetskega ultimata, ježe jako blizu. Hruščev se pa, taka je podoba, kar dobro počuti in svoj “ultimat” skoraj taji. Saj medtem, ko Zahod gleda samo v Berlin, Moskva mirno plete svojo politiko na drugih koncih sveta. Če pojde-zadeva z Berlinom počasi, bo pa kje drugje hitreje kaj dozorelo — v prid Sovjetom. S to mislijo v glavi postaja Hruščev kar nekam kro-tak in se mu nič kaj ne mudi.
VRHUNSKA KONFERENCA — kje bo, če do nje končno le pride? Nič gotovega še ni. Ameri-
kanci predlagajo Ženevo ali Dunaj, Britanci San Francisco, Rusi se potegujejo za New York, zakaj Hruščev bi silno rad videl Ameriko, Kanadčani Pa pravijo: zedinite se in pridite v Quebec! Verjetno bo nekak tak kompromis res potreben.
KOLIKO “VRHUNCEV” se bo zbralo na vrhun; sko konferenco, je tudi še vprašanje. Sprva so bil1 mišljeni le štirje: Sovjetija, Amerika, Anglija in Francija. Ker bi pa v tem primeru Hruščev ime* tri proti sebi za kako glasovanje, je začel silit'* da morata biti povabljeni tudi Češkoslovaška in Poljska. Takoj so se oglasili z raznih vetrov: Ce je pa tako, mora pa tudi naša država med “vrhunce”. Med drugimi je Tito dvignil roko in pove-dal, da zahteva povabilo za “svojo” Jugoslavijo-Ne vemo, kako še bo, zakaj prav pred kratkim Ju mož spet javno izprašal vest Hruščevu, češ da Je pod Stalinom pridno “likvidiral” ruske partijce* ki mu jihje rajni Jože zaznamoval.
KITAJSKI KOMUNISTI so v Tibetu upostavi; li drugo Madžarsko. Svet se zgraža, pa more zdaj še manj napraviti kot bi bil mogel na Madžarskem-Izza kulis prihaja poročilo, da je imela v Tibetu tudi Moskva svoje prste vmes. Ker Kitajcem 111 zaupala, da mi mogli tako ukrotiti Tibetčane ko1 je ona Madžare, je ponudila kitajskim komunistom svoje lastne krvnike, ki so 1.1956 uničevali Madž&" re. Bili so hvaležno sprejeti in — uspeh ni izostal-Vse kaže, da bo svet v doglednem času doživel S« kaj takih Tibetov. S krvjo ali diplomacijo -— k°' munizem si hoče podjarmiti svet. Še vse premal® se tega zavedamo.
POBEG DELAI LAME iz Tibeta v Indijo baje ni bil samo riskiran poskus. Moral je uspeti, ko* sta tibetska in indijska vlada že več let dogovorn0 pripravljali vse potrebno za primer, da bi kazal0 Lami bežati. Seveda se indijski predsednik NelH'u dela nevednega, saj ima brez tega dosti razlogo'> da se kitajskih komunistov boji.
1	*.♦	M	M	*,*	♦,*	♦,*	*,
•	♦♦ ♦♦ *»1
ROMANJE V WATSONS BAY
V	nedeljo 24. maja.
Več na strani 20
DR. MIHAEL COLJA - PRIZNAN ZDRAVNIK
V	juliju preteklega leta je naš list pozdravil prihod prvega slovenskega zdravnika v Avstralijo. Objavili smo sliko njegove družine.
2	veseljem že po desetih mesecih prinašamo drugačno sliko iste družine. Sliko pojasnjuje pismo dr. Colje samega, ki ga objavljamo na tem mestu v izvlečkih. Doktorju in njegovi družini iskrene čestitke! — Ur.
Hogan Gate, 9. aprila 1959. , ŠE PRED DOBRIM MESECEM bi ne bil ver-da mi bo že tako kmalu dano pisati v Syd-ney s takim notranjim zadovoljstvom. In to iz kra-■jai ki mi je bil popolnoma neznan, zdaj pa je prijeten dom meni in družini. Bogan Gate — okoli “•50 milj od Sydneya proti zapadu. Kako je prišlo n° tega?
y Sydneyu sva bila z ženo zaposlena vsak v bolnici: jaz v tuberkuloznem oddelku v Rand-cku, žena v King George porodnišnici, Camper-°'Vn. Moja služba je bila bolj malo “zdravniška".
dosego te se je bilo treba vpisati na univerzo, ^treh letih bi mogel “dozoreti” kot priznan zdrav-
ponoči pogum vel-
v Avstraliji, so rekli. Lahko ni bilo
službi, podnevi na univerzi. Toda Ja!
Jaz sem ubral še boljšo pot. Prav tisti čas sta bili razpisani dve zdravniški mesti na podeželju NSW. Enajst zdravnikov se je prijavilo, med njimi jaz. Pred vrhovno zdravniško komisijo smo delali skušnje. Nekemu madžarskemu zdravniku in meni je uspelo, da sva bila takoj poslana “na teren”. Postala sva že zdaj enaka avstralskim zdravnikom, vendar z razliko, da sva vezana na dobljeni mesti za dobo 5 let. Tako sem prišel pred dobrim mesecem z družino v Bogan Gate, kjer se, hvala Bogu, vsi prav dobro počutimo.
Ne morete si predstavljati, kakšno vesselje je bilo to za nas. Po enem samem letu bivanja v Avstraliji — priznan zdravnik! Z druge strani pa seveda tudi ogromna odgovornost. Že samo zaraui slabe angleščine, ki jo govorim. Saj sem se šele pred dvemi leti v laškem taborišču lotil tega jezika. V tem kraju ni prav nobenega “novega Avstralca”, kajšele koga iz Jugoslavije! Vendar je videti, da sem se po enem mesecu dela med temi ljudmi dosti dobro uživel vanje in oni v mene. V glavnem so farmarji, po večini bogati. Ukvarjajo se z rejo ovac in goveje živine, na obširnih njivah jim raste pšenica. So videti prav dobri ljudje, tudi globoko verni in pobožni. Vse okoli nas veje nepokvarjen kmečki vzduh.
Ne smem pozabiti: prej omenjena odgovornost je nad menoj še od druge strani. Nabaviti sem si moral lastno vozilo, brez tega bi nikakor ne ne šlo, prav tako zdravniške inštrumente za opremo ambulante, ki je zdaj že zadovoljivo urejena. Vse to pomeni — zadolženost do grla! Ker je pa že prvi mesec pokazal, da dahodki niso in ne bodo slabi, se bomo z božjo pomočjo v dogledenm času izkopali iz dolgov. Vršim službo in dolžnosti splošnega zdravnika, družino imam pri sebi v prostornem stanovanju — po skrbeh mojih prvih avstralskih časov bi si komaj mogel misliti lepšega zadoščenja. Hvala Bogu!
Naj zaključim z najlepšim pozdravom vsem znancem in prijateljem, pa z izrazom globoke hvaležnosti do vseh, ki ste nam pomagali premostiti prve težave v novi deželi. Bog obilno povrni vsem!
Dr. Mihael Colja
Pa je nepričakovano prišlo drugače. Država •*'e 'zc*a'a novo odločbo za inozemske zdrav-
ložai v	tal“m. k°tsem Jaz>	olajšala po-	ROMANJE V \VATSONS B A Y
. “J- Vsak doktor, ki je prišel v NSW pred juni-
11	1958, lahko dobi licenco	za	pravo zdravniško	XT	,
Zlu«Hn	,	,,	Nedelja 24. maja
v.	uo v bolnišnici. Po enem	letu se	lahko	pnja-
Za izpite, nadaljuje službo	4	leta,	nato	posta-	v	-
ne “c	Vec	na strani 20
^ *i«iK vsakemu avstralskemu zdvaviiiku. Stu-
ntovanje na univerzi ni več potrebno.
KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE
NEW SOUTH WALES
Junee. — Spet se oglašam, če boste dejali dopis v MISLI, boste morali poprej popraviti mojo pisavo. Je že preteklo četrt stoletja, odkar nisem več sedla v šolske klopi. Zato pišem bolj po domače, na vejice in pike sem že pozabila, čitam pa rada. Kako natanko sem prebrala velikonočne Mi-SLI, naj bo dokaz v tem, da sem ujela tiskarskega škrata, ki je iz aprila napravil ■— marec. Mis lim pa, da ni velike škode, saj vsi vemo, da je april. Zdaj pa iščem prave besede, da bi se zahvalila g. dr. Mikuli za obisk. Ne najdem jih. Naj bo kar po domače: Boglonaj! Tudi obema družinama iz Wagge. Kaj nam pomeni tak prijazen obisk, bo razumel samo človek, ki živi na deželi daleč od rojakov. Neko posebno veselo čustvo se razlije v srce, ko se lahko porazgovoriš v svojem jeziku. Kar čudiš se, kako lepo zveni na ušesa in srce. Upam, da bomo še in še deležni takih obiskov. Bog daj! — Marija Ferfolja.
Tumbi Umbi. — Z veseljem smo brali, da je bilo romanje v Katoombo lep uspeh. Tudi mi smo mislili iti, pa je prišlo nekaj vmes, da nismo mogli. Ko pišem, se mi zdi vredno omeniti, da sta bila pri nas zakonca Gruntar iz Viktorije in smo jima dali roko v pomoč, da sta kupila v samem Gosfordu hišico in 4 akre zemlje. Sta zelo zadovoljna. Kupila sta sicer vse v zapuščenem stanju, saj je bilo tri leta vse prazno. Mož dela v tovarni za opeko, v prostem času si bosta uredila hišo in zemljo. Tudi Jerenkovi iz Queenslanda so kupili pri Gosfordu precej obširno farmo. To mi je v zadoščenje, da s svojim pisanjem in klicanjem rojakov na kmete nisem bil glas vpijočega v puščavi. — Ivan Šepetave.
Broadmeadow. — Tudi iz naše okolice naj pride kaj novic v Križem. Najprej naj povem, da so iz družine Torbica v Mayfieldu nedavno poslali h krstu šestega otroka, ker je pa punčka, je četrta. Ime so ji dali Lučka Bernardka. Očetu Emilu in materi Ivanki čestitke! — Pri Pichlerjevih v Mere-wether-ju so pa sva to vali, tako lahko zapišete v MISLI, jaz pa pišem to nekaj dni pred poroko, da ne bo prepozno za mesec maj. V soboto 18. aprila bo namreč Pichlerjeva Marta izrekla svoj “da!” na uho svojemu izvoljencu Vladimirju Kodeli, pa vendar tako glasno, da bo slišal tudi g. dr, Mikula, ki ima namen priti iz Sydneya in ju zvezati za vse življenje. Jaz menda ne bom zraven, kolikor pa že zdaj vem, sem povedal. Kaj več naj pa pove g. dr. Mikula, če bo še čas za majsko številko. Pa
tudi v junijski se bo še dobro bralo, če kaj več ifl' vemo o takem izvoljenem paru. — Poročevalec.
Ingleburn. — V družini Erančeka Jančarja žene Frančiške so v začetku aprila dobili drobno Pavlico, ki je prišla delat družbo bratcu Franče-ku. Krstili so jo s pomočjo p. Bernarda kar pri sv. Jožefu v Camperdovvnu, kamor jo je njena m8' ma prišla iskat v v hišo Kralja George-a. Jančarjevi so si kupili farmo blizu Minta in si počasi i® z veliko vztrajnostjo utrjujejo položaj. Bog daj vso srečo! — Botra.
Sydney. — Mladi rojak Viko Grasmayer 12 Penshursta je srečno prestal težko operacijo v Vincent Hospitalu. Ko nastajajo te vrstice, je Vik° še na bolniški postelji ali vsaj blizu nje, ko bost«-' brali, bo pa verjetno že spet doma pri materi 111 bratih. Bog daj nadalje prav krepkega zdravja Viko! — V Sydney Hospitalu pa leži zelo bolna ga. Nerat, ki je morala pustiti svojo družino v Canberri, kamor se je bila nedavno preselila lZ Grete. Bolnica se je morala podvreči zelo težk1 operaciji v glavi in je še v nevarnosti. Bog cW’ da bi se mogla v kratkem vrniti k družini krepka in zdrava! — Prijatelj.
VICTORIA
Dookie: — Moram napisati nekaj pripomb ^ spisu župnika Cudermana v marčni številki. Sp1® me je seveda zanimal že zato, ker poznam Trž'c t.alco dobro kot lastni žep. Poglavitno pa je, da f Cuderman zdaj župnikuje tam, kjer so potekal11 moja mladostna leta in kjer je ostal najlepši d®' mojega življenja. To je župnija Podbrezje na G°' renjskem. šteje nekaj nad 1000 duš. Gospod V»c" lav, Čeh po rodu, je župnikoval v Podbrezju n*11' 30 let. Večkrat sem ga slišal reči, da je v fari do* sti pridnih ovčic, da pa so vmes tudi rogati koz*1; Nikoli nisem zvedel, kam je prišteval mene. Zd»J pa ta dobri gospod že dolgo počiva na pokopali**" ču, njegove ovčice in kozle pa pase g. Kristija” Cuderman. Kaj hitro si je osvojil srca podbrešk1'1 faranov. Je zelo delaven in podjeten. Kljub današnjim težkim okoliščinam je restavriral farn0 cerkev. Delal je med prostovoljnimi delavci mnog0 tudi sam. Ko je bilo to delo končano, se je lori' obnove križevega pota okoli taborske cerkve. Mani® mi piše: Ti si ne moreš predstavljati, kako leP križev pot imamo sedaj, človek bi ga kar gledal' Župnika imamo vsi radi, celo tisti, ki cerkev P°' sstrani gledajo. Mama mi pove tudi to, da je letos
10.	febr. minilo leto, odkar so imeli v Podbrezj«*1
Zaclnjega mrliča. In pristavlja: Ja, ja, Jože, smo Slče v Podbrezjah, kaj? — Jože Maček.
k Kast Melbourne. — Pošiljem rešitev križan-.e' Kakor vidite, sem jo samo prerisala, upam, da j6 *adovoljivo. Nisem hotela poškodovati MISLI,
ko
da
Je na drugi strani tako lepa povest. Saj se men-1 ne kapricirate na to, da bi bilo treba izrezati °riginal in poslati. Prav lep pozdrav. — Matilda 'lunda.
^ebi
Seveda, tako je prav. Niti prerisavati ni bilo
a> samo po številkah našteti odgovore. Večina
v.j, naPravi tako. Sam se čudim, zakaj nekateri po-^ JaJo izrezek z vstavljenimi črkami, da si tako podijo list. Naj še omenim, da tudi za spremembo slova ni treba izrezati tistega obrazca na drugi ani ovitka in poslati na upravo, tisto je samo « ed, kako naj se napravi. Za poslanje spremembe e dober vsak kos papirja, samo da je vse čitljivo laP>sano. — Ur.)
Healesville. — Vse že imamo pri MISLIH, do’ *as*ne h'nlne še ne. Kaj ko bi jaz dal pobu-j. ' če bo kdo kaj boljšega zložil, pa tudi prav. *ov moji himni je: BRATJE!
Ko MISLI prebiram, se prav veselim, se v posteljco vležem in sladko zaspim.
Uganke rešujem, ko spet se zbudim, iz torbe popotne
nagrado dobim. — Anton čečko.
^ensland
R
faznv
avenshoe. — Velika noč je minila, mi pa
•sljamo, kako bi se še naprej veselili, ko so ^ uki za nami. Kupili smo iz druge roke maj-gramofon stare umetnosti, zdaj bi pa radi
g . 0 slovensko ploščo. Narodne pesmi ali valček. Po 1'rna*:e božične plošče, kar pošljite. (Sem
2	ali sporočite, če se z Vašim gramofonom ra-tre^e a^ ■— Ur.) Bomo kmalu spet pisali, pa se je
Poprej zbrati, da človek ne napiše kaj na-
j,: , e®a. kadar omenja druge rojake. O nas samih 1 kai __________________*	    .
s<n0
aJ Posebnega poročati, samo toliko povemo, da
Pot 1)llpravUeni na vse, pa če tudi se jutri na luno s'h	Sosed	Vene tudi pozdravlja. Pride vča-
K nam in zapojemo kakšno, da nas naša Malti, V 'et stara, zelo rada posluša. — Družina Brez-
Jeli,
( ®r»«bane. i— Za letošnjo veliko noč nas je obis-P- Bernard iz Sydneya. Z veseljem smo ga spre-
V
'fled 'ta'cor doslej g. dr. Mikulo, kadar je mogel
nas. Na sveti petek smo imeli križev pot. Če-
prav je hudo lilo, je vendar prišlo lepo število ljudi. Na veliko noč smo imeli sv. mašo z ljudskim petjem pod vodstvom g. Stanka Sivca. Stanko se mnogo trudi za božjo čast, hvala mu. Po maši smo imeli čajanko s prijateljskimi razgovori. Tudi na velikonočni ponedeljek smo imeli sv. mašo in spet lepo zapeli. P. Bernard nam je napravil tri lepe pridige. Želeti bi bilo, da nam ostanejo v spominu in bi po njih tudi živeli. Upamo, da še pride med nas, za njegov trud letos pa iskren Bog povrni! Končno vsem rojakom v Brisbaneu lepe pozdrave.
—	Kristina Plut.
Uavenshoe. — Prav z veseljem smo prejeli božično ploščo, o kateri smo nedavno pisali. Morali smo pa iti k sosedovim, da smo jo preizkusili. Naš gramofon ni za take plošče, je za navijanje in igle je treba zmerom menjavati, če Bog da, bomo že tudi mi imeli kmalu kaj boljšega. Ko smo šli s ploščo k sosedovim, se je nabralo polno otrok, ker so mislili, da bo nekaj za smeh. Bilo je pa prav obratno. Ušta so imeli odprta, pa ne za smeh, le za začudeno poslušanje. Bili so tiho kot miške, čeprav niso razumeli besed, so potem zelo hvalili naše pesmi. Rekli so nam: Tam, kjer ste vi doma, mora pa res biti lepo. Povejte nam kaj od tam. Nič nismo odgovarjali, kar utihnili smo in v grlu so se nam naredili žganci.,. Prisrčno pozdravljamo. — Brezavščkov!.
SOITTH AUSTRALIA
RoyaI Park. — Ko pošiljam rešeno križanko, Vas naprošam, da bi še nadalje prinašali v listu mnogo ugank. Posebej bi pa prosil, da bi objavili tudi kakšno šahovsko nalogo. (O joj, kako se pa to napravi? šahisti, pomagajte! — Ur.) Želim božjega blagoslova in veliko sreče pri vseh dobrih namenih našega lista. — Maks Valenčič.
SVARILO!
Glavni postni ravnatelj naroča, da ponovno opozorimo bralce lista na prepoved pošiljanja denarja v gotovini čez morje.
Mnogi prilože pismu kak funt ali tudi petak, ko pišejo domov.
To je prepovedano. Vsaka vsota denarja se mora poslati po banki.
Res je, da avstralske oblasti ne preiskujejo vseh pisem, če ni morda kak denar priložen. Toda če zapazijo, da je v pismu denar, imajo po postavi pravico, da denar konf iscirajo, pošiljatelja pa poleg tega še drugače občutno kaznujejo.
S tem ni rečeno, da ne smeš pošiljati denarja svojcem, toda zmerom napravi to potom banke.
M
‘Veverica - baletka
TISTO FEBRUARSKO JUTRO sem v Mede-novi lovski koči pod Vinjim vrhom vstal pred zoro. Vsa zaščitena divjad je v tem času uživala zasluženi mir pred lovsko bratovščino. Sprehodi po lovišču pa so bili tudi v tem času ne samo zanimi-
vi,	pač pa tudi potrebni. Pregledati je bilo treba krmišča in soline, a tudi roparicam in divjim lovcem je kazalo od časa do časa priklicati v spomin prisotnost lovskega najemnika.
Temna sivina se je razprostirala po gozdu in prav taka je bila tudi tišina. Burja, ki s svojimi zadnjimi silami zajde tudi v ta del Notranjske, se je umirila. Napovedovalo se je južno vreme. Tako vreme ugaja srnjadi in zato je bil sprehod po gozdu in po zunanjih goličavah še posebno zapeljiv. Snega je bilo komaj nekaj prstov na debelo in po sončnih straneh so se kazale črne lise.
V temni krošnji košate bukve je komaj slišno zaprasketalo. Nato je polglasno tlesknilo. Lisica, ki se je vlekla skozi goščo, je obstala, prisluhnila, se ozral navzgor na bukvo, pa spet nadaljevala pot. Tu ni nič zanjo! Je sicer pokrito z dlako in nima perja ter se včasih tudi zadržuje na tleh. Ko pa roparica misli, da ima veverico že v krempljih, se ji ta pred nosom požene na najbližje drevo, po-pahlja s košatim repom in zmerja: “Gvud, gvud, gvud, gvud...” Prav tako kot tale na bližnji buk-
vi.
V krošnji je močneje tlesknilo. Rjasto rjava veverica je zapustila svoj domek in je z vnemo zaposlena z jutranjo toaleto. Od časa do časa dvigne glavico in zvedavo povoha na vse strani. Vreme ji ugaja. Sicer je še nekoliko temačno, ali tam nad Begunjami se nebo rdeči. Lakota pa je kar nadležna. Tri dni je v mrzli burji živela od lastne
IZ LOVČEVIH ZAPISKOV
Ivan Rudolf
maščobe in to ni kar teko. Sam Bog ve, kak0 dolgo bo držalo tako vreme.
Veverica je zdrknila po veji, ovohala drevesi'0 skorjo, hlastnila po neznatnem popkovju in se * enim samim skokom pognala v naslednjo krošnj0' Veje so bile tanke in k;rhke od mraza, a še prede" se je mogla taka veja zlomiti, jo je veverica ** zapustila. Hlastno se je pognala na mogoči'1’ smreko in od tam po dolgi veji navzdol skoraj “s same konice. Veja je bila jeseni bogato oblo že"11 z dolgimi češarki, sedaj pa so le še redki sai"e' vali.
Pod smreko je bilo vse nastlano s temno rjaV1 mi luskinami. Povsod so iz snega moleli oglodki|( povsod so ležali ostanki uborne krme.
Srna, ki se je z mladičem prerila skozi gošc8',°' je v diru zbežala. Pred njo in za njo je kar varno deževalo zapoznelih smrečnih plodov. Vever' ca je pregriznila češarek, ga obdržala v gobčku 1,1 z vso naglico splezala ob smreki navzgor. S® el* skok in obvisela je na skalnem previsu. Vsedla s> je, s košatim omelom obrnjenim nav*gor. V sp,e
njih tačkah je s prsti držala češarek. Prav
I#
drži zajeten Tržačan bedro pečenega piščanca repentaborski gostilni.
Po vsem se je že zdanilo. Veverica je 11 prestano drvela pod smrekami in jelkami, se tu P praskala, tam hlastnila po premrlem oskubjenCil grmičevju, postavljala možiclja, postrigla z dolfi‘n čopastimi uhlji, pomahljala z omelastim repom! P spet obstala kot pribita. Že naslednji trenutek ‘ zdrvela po snegu. V diru je zagrabila nekaj ga pohrustala in brzela dalje. Pa je že spet obsta* Nenadoma jo je nekaj oplazilo in drvela je ^ gozdni poti proti bližnji goličavi. S hitrimi kora sem ji sledil, šele ob gozdnem obronku se je vila. Tu so rasle mogočne bukve, kak hrastih med gostim grmičevjem, drnulje in robidovje. šikara, kot temu pravijo Begunjci. Rjava veve*'1 se je spustila v visoko suho travo. Skakala je
V
snegu, obračala zmrznjeno listje, hlastnila po lodu, obrala zadnjo rdečo srboritko in samo ve, kaj vse je izginilo v njenem gobčku.
Ko se je želodec le pomiril, ji je postalo 1,6 kam dolgočasno v tihem gozdu. Sonce je prije*f grelo: kot nalašč za jutranjo telovadbo. Vever' mora biti stalno v “formi” kot poklicni nogome^ Zato se je prekucavala na vse mogoče načine, ki , jim še lahko-atletski prvak ne vedel imena. Vso *'
mo ni bila tako razposajena. Takrat je bila
^dovoljna, da ni srečala nobenega rojaka, pa naj 1 rdeč ali siv, rjav ali črn, samica ali samec. jCm so bili takrat vsi, saj izobilja po zimi v goz-“u ni.
^ Sedaj je preteklo že šest tednov od Novega le-j®' ^ veverici se je vzdramilo hrepenenje po druž-
Je VSa sre^na> na syojih sprehodih na-^ 1 na svežo sled svojega rodu, če se skozi oskube-0krošnjo zablišči rjavo veveričje omelo, ki ga °*a jutranje sonce. Ob skupini bogatih smrek ali satih hrastov prirejajo veverice v tem času svoje tanke. Na tak sestanek je verjetno drvela tudi nas« rjavka.
^ Iz mogočnega hrasta, kjer je gospod Viktor tih P°s^av^ visoko stojišče, je v dolgih sunkovi-skokih švignilo po zraku še eno črno omelo, črni ■nec s snežno belo srajčko na prsih — kot plačilni je v kavarni “Zvezda” — je obstal, kot da ga Zadela kap. Postaven in ves prazničen je bil. Tu-na®a rjavka je obstala. Le za trenutek je zatre-ob košato omelo enemu in drugemu. Sonce je
wJ-°
veveričji par. Tu se blišči bakreno rdeč , 2|4ček, tam mežika kovinska puhasta modrina, ».j 1 samček se je pognal in tudi rjavka je odsko-, *• po snegu sta se podila, da se je za njima vse "“ailo.
j Rjavka se je pognala na visoko jelko, za njo
8	z^’vjal črni samec. Dirka se je nadaljevala z ene tl I na drugo. S hrasta na bukvo, pa spet po va ..S kratkimi odmori in medsebojnimi spogledo-2il J1, divjemu direndaju se je nenadoma pridru-im,Se ^ru^> samec, velik in rdečerjavkast, s sivim 0ni po hrbtu.
ca Rjavka je švignila po deblu navzgor. Oba samic s& S*"a J0 ucyrla za njo. Po vejevju je prasketa-' ®oja in kosi so se pošteno izkričali nad motilci še |lnega miru. Po hojah, smrekah in bukvah pa je j^oalje šumelo, rožljalo in klopotalo, da je bilo s ' ^uhcveje so se lomile, luskine in jelove igle ar deževale.
čo ^a^" se je dogajalo okrog Medenove lovske ko-^ naslednjih dneh in tednih, bi morda lahko kaj itti *Sa Poizvedeli v Dobcu najbližji vasici. Tam \ J° Precej orehov in v okolici ne manjka lesk. »bi v CU so radi pripovedovali, kako pogosti so bili jj 1 Veveric v zgodnjih spomladanskih dneh Niso in vS.Poč>tali tistih nekaj orehov in lešnikov, tepk ti]eCe8pelj v jeseni. Spomladi so jim veverice očis->n hZanemarjene sadovnjake vseh hroščev, gosenic Ba 'l>* ^es Je’ ^a so Pobrale tudi želod in žir in skr' '2°b*iju odnašale v skalne razpoke ali pa ga Za 'Va^e pod mah, da bi imele v hudih dneh kaj lt0j,?°^ z°b. Prav to njihovo delo pa je bilo tudi skr- ° za pogozdovanje. Saj so na mnoga taka in	pozabile.	Ni	pa	narava pozabila. Želod
^ov'v, S^a vzklila pod mahom in v pečini. Pognal je rast, nova bukev.
Vsake igre pa je nekdaj konec. Pomlad je pred vrati. Samci se ne preganjajo več s samicami, ki imajo sedaj druge skrbi. V visoki jelki si je rjavka zgradila veliko, solidno gnezdo. Hudo se je mučila, predno je bilo gnezdo gotovo. Koliko butaric mahu, suhe trave, korenin in listja je znosila, tega nazadnje niti sama ni vedela. Plast za plastjo je tlačila s sprednjima tačkama in se vrtela po dnu gnezda toliko časa, da je nastala mehka, udobna vdolbina. Posebno skrb pa je posvetila gosti srehi. Z vso natančnostjo je zamašila vsako špranjo, skozi katero bi se lahko vtihotapila burja. Samo proti vzhodu je pustila majhen tesen vhod, ki pa ga je ob potrebi lahko popolnoma zaprla, če je potegnil veter s tiste strani. V tem času bomo rjavko le redkokdaj izsledili. Hrano si išče le ob prvi jutranji zori in ob večernem mraku.
Čim bolj odraščajo mladiči, tem večji je njihov-tek. Najhujši časi za veverico so takrat, ko brsti bukev. Rjavih hroščev in gosenic še ni, žir in želod je odnesla zima. Nič čudnega, če veverico v tem času premoti skušnjava, da pobira jajca po ptičjih gnezdih in da tudi pernatim mladičem ne prizanaša. Doba suhih tednov pa kmalu mine. Prvi rjavi hrošči se že pasejo na svežem razpetem listu in tudi gosenice so se že podaljšale in zdebelile. Veveričini mladiči so že izgubili mlečno zobovje in si sami iščejo hrane. V gozdu je vse oživelo. Krmo ne manjka, posebno slasten pa je za veverico šumeči sok, kiselkastega okusa, ki vre iz starega hra-stja. Okrog enajste ure bomo našo rjavko gotovo srečali na starem hrastovem deblu. Nestrpno odganja muhe in sršene, ki se napajajo na hrastovem izvirku. Tu je za rjavko tržaški bar. V dolgih požirkih pije in postaja neprevidna ter razposajena. Sok ji je zlezel v glavo, če bi jo pravočasno ne srečala pamet, bi končala v kanjinih ali kraguljevih krempljih.
Izpod
Tri g I a v/a
NA KOROŠKEM je delo za likvidacijo slovenskega narodnega življenja v polnem teku. Vsa Avstrija odmeva od vzklika: Smrt Slovencem! Uradni Dunaj prav pridno pomaga. Nove in nove zakonodajne in upravne odredbe se pojavljajo v škodo Slovencem, zlasti seveda na šolskem polju. Da bi se Slovencev hitreje iznebili, zmerom bolj poudarjajo “Vindišarje”. Ker tega naroda zgodovina ne pozna, so ga morali ustvariti avstrijski Nemci. “Vindišarji” imajo vse pravice, Slovenci že skoraj nobenih. Nemci jih skušajo organizirati v “kulturne” namene, da bi vso Koroško čimprej ponemčili. Celo vodilni dunajski dnevnik NEUE FREIE PRESSE ugotavlja, da je na južnem Koroškem še okoli 60,000 duš manjšinskega naroda, ki govori deloma slovensko, deloma “vindišarsko”. Kljub tej strahotni gonji se naši ljudje na Koroškem še kar dobro drže in se nočejo pojaničariti niti pod pritiskom z najvišjih in vodilnih mest. Pomagajmo jim vsaj s tem, da sežemo po knjigah, ki nam prihajajo iz Celovca.
V	SLOVENIJI na spodnji strani Karavank so komunisti zelo poživili propagando zoper darilne pakete iz tujine. Doma se vse dobi za denar, raz • glašajo, nobenega blaga ni treba pošiljati in prejemati iz tujine. Denar naj pošljejo vaši sorodniki, tako jim sporočite, naročajo ljudem. Prava sramota je, da vas imajo še zmerom za berače in
vso našo domovino za beračico, ko imamo vendaj vsega dovolj... — Ali ni čudno, da pa “bogata Titovina denar rada sprejema? Devize, devize..'
NA TRŽAŠKI UNIVERZI so imeli volitve" študentovski akademski svet. Demokratsko usi«er" jeni slovenski dijaki so postavili lastno listo P° imenom: ADRIA. To listo so z enako vnemo nap8” dali pred volitvami laški nacisti in slovenski k°” munisti. Ti zadnji so se rajši povezali z Lahi kot s slovenskimi demokrati, čeprav so imeli na P°” nudbo polovico zastopnikov, ki bi. bili izvoljeni H* skupni listi. Kljub vsej gonji je ADRIA dobila ' glasov in s tem 2 zastopnika v akademskem sve" tu, slovenski komunisti pa po milosti laških zil' veznikov enega. Da so nastopli skupno, bi lahk0 imeli 4 Slovence v zbornici. Uspeh liste ADRIA I dokazuje, da je na Tržaškem še vedno močan #*” der zavednih slovenskih akademikov, ki bodo v doglednem času v narodnem življenju slovensk6 manjšine nekaj pomenili. Zaslužijo iskrene cesti*” ke.
SOCIALIZACIJA HIŠ, kakor se imenuje v Sloveniji novi zakon, ki vse hiše z več kot dven’9 stanovanjema podržavlja, je v resnici še hujši ud9 rec za posestnike kot je sprva kazalo. Hiše ^ enim ali dvema stanovanjema so sicer izvzete 0 podržavljenja, niso pa izvzete parcele, ki hiše 1,9 njih stoje. Ljudje so se začeli zavedati, da p’-1; ob svojem času nadaljnji odlok, ki bo pojasfl1 ’ Lastnik zemlje je tudi lastnik poslopja, ki na lflSt nikovi zemlji stoji. Komunizem zvito kot mačka 7‘ mišjo koraka proti končnemu cilju: odpraviti vS° zasebno lastnino.
PRI ŠT. LOVRENCU NA DOLENJSKEM
Procesijo Smo Se Šli
Pavla Miladinovič
Z VELIKUM UŽITKOM SEM PREBRALA v marčni tevilki Cudermanove spomine “Iz otroških et-” Kako ne, saj meni sami ne gre nikoli iz spojna, kaj smo otroci počeli doma v šentjakobski ari- Nihče razen župnika Barleta nas ni naganjal v cerkev, pa smo se vendar igrali maše in procesije.
-	V maju obhajamo praznik Sv. Rešnjega Telesa, *|aj nekaj napišem za to priložnost. Poznate nek-®nje procesije na ta dan. Bilo je jako svečano. Rilska in vojaška godba, pevski zbori, narodne °še, godci na “lojterskih” vozovih, streljanje iz Pa na Gradu.
Deklice smo najrajši “potresale”. V belih ob-Kah in s košaricami v rokah smo trosile cvetje °spodu v čast. Pa nam je bilo vse premalo pro-Cesij, ki jih je prirejala Cerkev, precej pogosto Sn,o jih napravile na svojo roko. Samo da smo ^ogle “potresati”.
Pravih belih oblekic nismo smele kadarkoli leci, zadovoljile smo se kar s srajčkami. Za paj-c°lane so nam služile prevleke blazin. Če nismo zmogle košaric, so bile tudi kanglice dobre. Do £v®tja smo si pomagale na različne načine. V par-^ okoli cerkve ga je bilo navadno dosti, pa tudi a farovški vrt so nas kdaj pa kdaj pustile mež-rJeve hčerke. Po šest do osem let smo bile stare.
Procesija ne more biti iz samih žensk, pridru-1 so se nam radi “moški”. Dečki so poskrbeli ec*vsem za “nebo”, brez njega procesije ni. ®omna marela, ki je nekdaj služila na trgu bran-dil J6 ^a^or na'ašč. Zvonček so si izposo-Pri mežnarju. Namesto topa so pokali napih-te krnici ji, muzikantom so služili za inštrumen-°nci, pokrovke in perilniki. In kako dobro slu-
j
Za	starejših	deklic	smo	izbrali,	da	so	bile
p u^’teljice in nadzirale otroke med procesijo.
sle so v visokih petah, klobuke so si izposodile s' ^ater, da je bilo vse bolj mogočno. Zbrali smo
0	,v farovški veži, zavili v Florjansko ulico do do a 8°*e’ °‘* tu Pre^° trga mimo pošte in nazaj stranskega vhoda v cerkev.
, Seveda, vse naše procesije niso potekle v sami j aboječnosti. Posebne ene se spominjam, ki se Ce}>^rav posvetno končala. Ob stranskem vhodu v Slrioev nas je čakal župnik in nas hudo oštel, ker je i^11 za Procesijo grdo opustošili vrt. Za to reč pre^u®ajn° vedel že tudi “kifeljc”, pa jo je ubral
0	trga na pomoč župniku. V hipu smo se raz-
bežali na vse strani in in od daleč kifeljcu jezike kazali.
Zimski čas ni bil primeren za procesije, mora-
li	smo se omejiti na “maše”. Kuhinja je morala biti za cerkev. Prišle so le deklice, dečkov ni bilo v bližini. Navadno sem bila jaz za mašnilca, sem pač imela že takrat namazan jezik. Za oltar je bila kar dobra kuhinjska miza, plašč smo si naredile iz papirja in ga obšile s podobicami, za zvonček je bila žlička v kozarcu, za kelih sem rabila srebrno vazo za nageljčke — še sedaj jo imam pri sebi v Ingleburnu.
Ker se nas je zbralo le po pol tucata, je bilo “vernikov” malo, saj dve sta morali ministrirati. Mašne bukve so tudi pri nas pogosto romale na levo in desno — prav kakor pri dečkih v Tržiču. Seveda tudi ni bilo brez pridige. Znala sem samo eno: Boga se bojmo, Marijo ljubimo, med seboj se radi imejmo... Vmes sem kašljala, da sem bila vsa zaripla, si brisala pot z robčkom iz rokava in mahala z rokami, da bi bila bolj podobna našemu takratnemu župniku.
Toliko bolj svečano sem pa odpirala in zapirala tabernakelj. Seveda je bil to samo predal kuhinjske omare, pa je vzbujal veliko spoštovanje. Kelih in monštranea — gornji del zavrženega “klo-farja” — sta bila shranjena v njem. “Obhajilo” ni bilo kaj prida spodbudno, nekaj podobnega kot v Tržiču. Takoj potem sem odpela Ite missa est — posnemajoč g. dr. Stesko, profesorja cerkvene zgodovine in umetnosti, ki je po mojem mnenju zelo čudno povzdigal in spuščal glas in vlekel svoj “Ite” čisto po svoje. Za konec sem seveda dala “blagoslov” in metala križe na glave “vernikov” in
v	vse kuhinjske kote z največjo darežljivostjo.
Res, prav otročje so bile naše igre. In vendar —- lepo je bilo takrat...
PRIDITE, MOLI MO !
Vsako nedeljo v maju pop. ob 4. bomo molili rožni venec in litanije za molčečo Cerkev in spreobrnjenje grešnikov v kapelici St. Francis cerkve v Paddingtonu. — Vsi najlepše vabljeni!
ŠMARNICE!
KOTIČEK
Hura! Po dolgem času smo vendar spet dočakali, da imamo zares Kotiček naših malih, ne samo Kotiček za naše male. Danes morajo odstopiti veliki, — besedo imajo mali! To se pravi, DVA imata besedo, naša stara znanca Slavica in Slavko iz BIacktowna. Kar dovolj bo zaenkrat. Trdno pa upamo, da se bodo zdaj ^ar brž začeli tudi drugi oglašati. Na korajžo, otroci! Nič ne de, če še ne znate tako dobro kot današnja dva, začeti je treba in vztrajati. Tudi Slavica in Slavko nista padla kar učena iz neba. Nekoč sta nam že sama povedala, kako pridno se jima je bilo treba učiti, da znata tako lepo pisati. Zdaj pa čitajmo:
Slavka piše:
Po tako dolgem molku mislim, da je čas, da se spet oglasim. Gospodična Neva se mi je včasih prav smilila, ko nas je vzpodbujala in prosila, da bi slovenski otroci kaj napisali za naš Kotiček, pa reva ni imela odgovora od nikjer. Jaz bi jo bila prav rada uslišala in kaj napisala, pa nisem utegnila, ker sem bila preveč zaposlena in žalostna, ker je bila mama že celo leto bolana. Sedaj, hvala Bogu, je že veliko boljša in mi preostaja malo več časa, da kaj napišem, če Vam bo všeč.
V	tem dolgem letu sem večkrat mislila na Vas in na Kotiček in včasih sem bila prav jezna na Slovenčke, ki se niso hoteli javiti p a prošnjo gdične Neve. Pa mogoče so bili tudi drugi jezni name, ker se nisem jaz oglasila. Na vsak način sem vesela, da naš Kotiček ni odpadel in še živi.
Zelo sem hvaležna Katici Duh in Stricu i?. Tumbi Umbi, ki sta prevzela delo naše zelo drage in nepozabljene gdične Neve.
Novic bi imela za cel koš, pa pismo bi bilo predolgo. Sedaj samo še eno stvar, ki mi je zelo pri srcu, in to je ta: Želela bi, da bi prišel slovenski škof Prevzv. g. Gregorij Rožman tudi med nas sem v Avstralijo, čitala sem in tudi ata mi je povedal, da je lansko leto obiskal vse dežele v Evropi in Ameriki, kjer bivajo Slovenci, in birmal slovenske otroke. Tudi jaz in moj brat Slavko ni-
sva bila še pri sv. birmi, in bi bila zelo vesela, ce bi nas on birmal. Vem, da tudi drugi slovenski otroci v Avstraliji bi bili veseli, če bi nas binn*^ slovenski škof. In vem, da nas ni malo.
Zato prosim vse slovenske punčke in fantka da napišejo malo pisemce za Kotiček, če se strin-jajo s tem predlogom.
S prav lepim pozdravom vsem Slovenčkom P° Avstraliji.
Slavka Filipčič
Slavko piše:
Ne vem, kaj boste rekli in mislili o meni. k8 toliko časa nisem nič pisal. Nisem imel mnogo 2®" sa, ker sem moral pomagati Slavici po hiši in h°' diti po hrano v trgovino. Slavica je že pisala, smo imeli bolno mamo.
Sedaj hodim v šesti razred in sem zelo zad°' voljen, ker častiti bratje lepo učijo. Pa tudi ker mi ni treba hoditi peš, pač pa se lepo voz’11' n kolesom. Tudi športa imamo še precej: za sem prvi. Ata pravi, da imam zajčje noge, amP8'1 menda to ni res. Tudi Marija Kristina in AvifJ sta letos začeli hoditi v Vrtec.
Uredniku MISLI se lepo zahvalim za knjif>f’ ki ste nam jih poslali, posebno za Martina Krpa"9 in Kolačke. Martina sem že vsega prečital in sS tudi večkrat nasmejal. Nekaj težkih besed, ki j|fl nisem razumel, mi je ata razložil in pojasnil. imate še kakšno tako podobno knjigo, bi jo ^ rad imel, ata jo bo že kupil zame.
Tudi jaz sem čital v “Božjih stezicah”, da slovenski g. škof birmal slovenske otroke v gentini. Kar je pisala Slavka, je tudi moja Ata je rekel, da bi takoj dal £ 10 v sklad za n’" plačati pot in če do tega pride, bom ata tudi sp0"1 nil na njegovo obljubo.
Prav lepo pozdravljam vse čitalce našega tička.
Slavko Filipčič
VSO SREČO ŽELIMO'.
Vest iz Trsta, via Verniellis 40, je poved***1 da se je gdična NEVA RUDOLF poročila dne februarja z ing. Borisom Gaberščkom.
Božji blagoslov na njuno pot!
Ob Oknu Vlaka Sydney—Brisbane
P.B.A.
DOLGE URE POČASI MINEVAJO, milje pa vtak naglo požira. Oči mi strme v pokrajino na desni in levi. Nepregledni predeli praznine med redko posejanimi naselbinami. Pa je podoba, da ni slab ta svet. Vprašanje za vprašanjem vstaja v glavi: Zakaj tod toliko praznote, ko se drugod ljudstva tako stiskajo v tesnobo in ozko odmerjen prostor?
Spomnim se, da sem še in še bral: Tako naglo Narašča število ljudi na zemlji, da bodo v dogled-Retti času imeli samo še “standing space” — di-ug drugega se bodo tiščali kakor koruza tamle na nji-v'i ki je švignila mimo okna. čudno bo na svetu ^krat. Le kdaj bo to
Pride mi na misel, da je pred desetletji govoril Profesor: če bi se vsi ljudje z vsega sveta postaji drug ob drugega, bi se vsi lahko stisnili na ljubljansko barje — med Ljubljano, Vrhniko in Krim. če je to res držalo takrat, bi danes pač mo-*'ali dodati še doberšen kos Gorenjske. Pa če tudi ^ai' pol Slovenije, koliko praznega sveta bi še osta-
Koliko tega je samo tu ob mojem oknu, pa je komaj drobec Avstralije! Kajšele vsega sveta!
Človek bi dejal, da se ni bati, da svet kmalu doživi zgolj “standing space"...
Seveda pa ostane dejstvo, da se število ljudi Po svetu silno množi. Otroci ne umirajo tako kot včasih, stari žive in žive. Sto in dve leti stara Slovenka v Ameriki bere list Ave Maria brez očal.
takih bo več in več. Novi zemljani pa kar na
1,rej prihajajo, da manjka šol, učiteljev, vsega. Podajo se skrbi, kaj bo nekoč.
Pa ne gre samo za vprašane prostora.
“Kaj bomo jedli, kaj bomo pili, s čim se bomo ob'ačili?
Zdaj je še čas, pravijo, da začnemo prepre-^aveti katastrofo prihodnjih rodov. Porodna kon-r°la! Ne sme biti več toliko otrok! In učijo, kako ^ttianjšati število rojstev. Učijo take načine, ki Cer-
o	njih pove, da so gnusoba pred Bogom. In °S seveda sam isto pove. Pa vendar je porodna °ntrola na dnevnem redu celo v deželah kot je Vstralija — polna praznine...
111
Misel da misel. Kmalu bo treba začeti z urejanjem majske številke MISLI, številka “naših ^ater”! Res je že dospelo nekaj prispevkov, ki ^r°slavljaj0 mater po zgledu Ivana Cankarja. Da, ankarjeva mati s tistega “Klanca”! Toda to je — 'lo- Da, tudi moja mati in tvoja, verjetno, spada-a tja. Veliko otrok — “dar božji” vsak posebej in
vsi skupaj — mati ob njih mučenica-svečenica...
Kar obvezno je, da tako pišemo in beremo o materah. Le kaj bi bilo, če bi kaka majska številka zasukala drugače? Saj tudi “moderne” matere hočejo takega branja, tako so se pač navadile, čeprav mnogim med njimi globoko v duši vstajajo misli: Da, tudi moja je bila taka, jaz pa nisem tako neumna. Še eden, kajšele dva — je zame preveč...
In res! Zakaj bi ne vstajale take misli v dušah današnjih mater, ko pa napovedujejo daleko-vidci, da zmanjkuje prostora, da zmanjkuje živeža za vse te milijone...
Nastane vprašanje: Koliko modernih mater je začelo s tisto “gnusobo pred Bogom” — in z materami očetje — pod pritiskom teh skrbi za odvrnitev bodočih katastrof? Ali se ni začelo vse bolj iz osebnih nagibov? Mučenica biti ob velikem številu otrok — to je že davno iz mode. Morda je še najbolj “čeden” izgovor: Enega, pa tega zares vzgojiti!
Kakor da .je vzgoja isto kot scerkljanje! Kakor da ni najboljša vzgoja za otroka sredi bratcev in sestric!
Izgovor, da bo kmalu premalo prostora za svetu, da ljudje ne bodo imeli kaj dati v usta, je prišel dosti pozneje. Dobrodošel je bil. Mnogim zakonskim je olajšal vest. Vsaj pred njimi samimi. Ali pa tudi pred Bogom?
! ! !
Da, res! Kaj ima pri vsem tem opraviti Bog?
Vemo, rekel je: Množite se in napolnite zemljo! Nič ni dostavil: Če in ako in dokler... Ali ni videl, kar dandanes celo navaden človek vidi, da prostora zmanjkuje, da živeža kmalu ne bo? Že zdaj, govore in pišejo, je na svetu več lačnih kot sitih...
Seveda uči Cerkev in razlaga božjo misel: Zemlja obilo rodi in bo še obilneje rodila, ko bo bolj znanstveno obdelovana, le bolj prav naj si ljudje pridelke razdele. Kjer imajo preveč, naj pošljejo tja, kjer vsega dobrega manjka. To je lepo tolmačil naš Gregorčič: “Za vse je svet dovolj bogat... če vse delil bi z bratom brat...” Če bi države in njihove vlade pol toliko denarja vrgle v napore za obdelovanje zapuščenega sveta kot ga izje Bogec naredil Slovence, hočemo tudi biti Slo-mečejo za oboroževaje in zadnje čase za odkrivanje vesoljstva, da se bodo baje ljudje lahko selili na zvezde, preden pride na svetu do zgolj “standing space”, bi bilo kaj hitro poskrbljeno za nadaljnja tisočletja.
Seveda, že se oglaša ugovor: To bi bila dobra začasna rešitev. Nekoč pa le mora priti do napovedanega prenapolnjenja. Na tiste čase očividno Bog ni pomislil, moramo pač misliti mi! Torej ni drugega izhoda kot umetno omejevanje rojstev,
(Dalje str. 20.)
/z Slovenske Duhovniške
Pisarne
DVE SPREMEMBI !
S Y D N E Y
Slovenska služba v St. Patrick cerkvi blizu Vynyard postaje (Grosvenor Street) se odslej vrši dvakrat na mesec:
drugo in četrto nedeljo v mesecu ob 10:30 (po-
lenajstih)
Vselej kake pol 'ure pred mašo spovedovanje.
Iskreno vabljeni, da prihajate v večjem in večjem številu!
BLACKTOWN
Slovenska služba božja ostane kot doslej po enkrat na mesec in sicer vsako prvo nedeljo.
Sprememba je v tem, da se odslej maša vrši ob ENAJSTIH in kolikor mogoče točno.
Duhovnik bo v spovednici pol ure pred mašo. Ne čakajte do zadnje minute, pridite k spovedi dovolj zgodaj, da bo duhovnik mogel biti pri oltarju točno ob 11.
To objavljamo po naročilu ondotnega župnika, ri mora skrbeti za red in točnost v svoji cerkvi.
“S T II A Ž N I STOL P.”
Tz Belgije razpošiljajo na razne slovenske naslove po vsem svetu nekak mesečnik z imenom' Stražni Stolp, čelna stran je prikupljivo opremlje na, da si jo človek nehote ogleda. Kolikor je pa besedila, takoj veš, da je list propaganda za kri voversko protestantovsko sekto: Jehova’s Witnes-ses. Poslovenili so te besede z: Jehovini svedoki List baje izhaja v 46 jezikih — “goreči” pa ti svedoki so! In pošiljajo ga zastonj!
Kar se tiče nas katoličanov, listič ne zasluži drugega, kot da postane med nami — “goreč”! Torej v ogenj z njim čim ga dobite v roke!
Svoboda je dar božji, toda je tudi odgovornost pred bogom in ljudmi.
MAJSKI ROMARSKI IZLET
Letos pade god Marije Pomagaj — 24. maj prav na nedeljo. Teden po binkoštih — praznik Prev. Trojice.
Spet bomo poromali v Watsons B a y' ki je tik ob vhodu iz Pacifica v Sydney HarboW' Tam smo imeli pred letom dni prvo romanja tedanji udeleženci ga imajo v dobrem spomin11' Letos bo gotovo udeležba še večja.
V	Watsons Bay vozijo busi od Central postaja spredaj imajo napis: Watsons Bay.
Trami vozijo tja s (jueens Square ob Hyde parku in imajo enak napis.
Vožnja traja okoli pol ure.
Katoliška cerkev je v Watsons Bay ena sam® in sicer na Old South Head Roadu tik pred ko»' cem.
SPORED:
Od 2. do 2:30. zbiranje ob cerkvi
ob 3. procesija in rožni venec
ob 3:30 pridiga, pete litanije Matere božje i"
blagoslov
ob 4:30 v dvorani žive slike (film) \ krasnih barvah iz misijonskega delovanja na Gvineji.
Vsi iskreno vabljeni!
OB OKNU	(•	19)
pa naj bo to še taka “gnusoba pred Bogom”..-
“Zaupajte v božjo Previdnost!”
Da, tudi to besedo poznamo. Morda je res ' načrtu božje Previdnosti, da se nekoč iz zendJe obljudijo zvezde, kakor se je iz Evrope Amerik®’ Avstralija, Nova Zelandija... Toda preveč fants® tično je to za današnje čase, da bi zaradi teg® opustili “gnusobo pred Bogom”.
Morda pa Bog ve, da mora izbruhniti vojn®' ki bo izpraznila svet in »e bo lahko v obilici pr°’ štora spet vse od kraja začelo? Po novih tisoči®*'-jih pa spet, in tako dalje in tako dalje.
Nič kaj privlačen se nam ne zdi Bog, če n>nl8 kaj drugega v mislih. Da bi ne vedel boljšega >f hoda iz zadrege t— človekove in svoje — kot VOJ' no v atomski dobi? In da ne zmanjka smrtni žrtev za tako vojno, zato bi Bog umetno porod1*0 kontrolo pod grehom prepovedoval?
Ne, takega Boga v resnici ne maramo!
Pa ga nam tudi ni marati treba, ker takeg® Boga ni!
Treba nam je misel prav obrniti, pa bom" našli pravilen odgovor na vsa taka in
podobn®
vprašanja, pa bomo tudi božjo misel z lahk0^ spoznali.
(Zaključek prihodnjič)
KAŠLJANJE PO CERKVI JE UTIHNILO...
Puste, strašno puste so avstralske maše: ni zvonov, ni petja, orgel — nič po naše. Mračne cerkve, za oko ni paše, ne napolnijo mi gladne duše čaše.
—	Koprnela
Marsikdo se je že pritožil nad “av-
stralskimi mašami”, tako duhovito kot Korpnela,
še nihče. V nadaljnjih verzih, ki so pa šli “v nas Koprnela sprašuje, zakaj ni tega, zakaj
koš”.
j1 °nega, z eno besedo, zakaj ni vse tako kot —
doma..,
Ni prvič, da odgovarjam na take pritožbe, ni da ljudi “pogovarjam”. Odgovor bi bil lahko , atek: drugi kraji, druge šege in navade. Ljudje u6od so drugače vzgojeni, kakor v drugih rečeh, . v pobožnosti ne čutijo istih potreb kot mi.
bralski katoličani polnijo svoje cerkve nedeljo 2a Nedeljo, v posebnih časih tudi ob delavnikih, jim še na misel ne pride, da je “maša pusta”,
nič ne “buče orgle” in pevski kor — molči, ttiaši prihajajo zavoljo maše, zavoljo Boga sa-Sa, zavoljo tega, kar se godi na oltarju. Seve-So vmes tudi taki, ki pridejo vsaj zato, da “iz-
Polni
todi
■J° zapoved”. Ne mislim jih hvaliti vse vprek, a če bi “čutili” tako kot naša Koprnela, bi nda bile njihove cerkve domala prazne.
Nič se ne hlinim, tudi jaz imam rad zvonove,
°rKle,
Petje. O, še kako rad! Priznam, da tudi sam
P° desetletjih bivanja v tujini nekako pogre-
^acj «, •tla
Vs®ga tega. Da bi pa zaradi tega vihal nos
avstralskimi mašami”, o, to pa ne! Maša sa-
i	ni nič manj naša kot je bila doma. Maša je
■	ln >n tu enako božja, pa naj bo s petjem ali 6z njega.
y .0» doma je bilo lepo ob nedeljah. Vem, vem.
Za nas vernike. Ali pa tudi zmerom za Bo-jj" 0 tem bi se dalo govoriti. Pa naj namesto ]>e ^OVo1'* odlomek iz povesti, ene najnovejših, lečo S°Ves^ drugače. Naslednji odlomek je pa spri-£ ^opernelinih (in drugih) pritožb kar poučen,
i	in primerjajte sami. Ob avstralskih mašah
°rez
vesti
' °rgel in brez petja bi se tako poglavje po-
1	ne moglo napisati...
Odlomek povesti
je	se Je zakristijski zvonček in župnik
Vgo^P^Pil v zlatem, plašču. Cerkovnik je prižgal . estence in vse luči. Organist Blaž je odprl vse c®rk • 6 *n 01g*e so ^bučale po mogočni farni
»laž
je vzel šop not in jih ponudil Cilki. Mo-‘ Klasovi orgel so počasi utihnili in prešli v bejj ® akorde. Organist Blaž je s svojimi dolgimi
1	Prsti božal tipke, da so se nežni glasovi or-
gel razlili po cerkvi pred oltar in objeli srca vseh. Blaž se je ozrl na Cilko in ji dal znamenje, naj začne.
Cilki so zadrhtele note v rokah, toda v naslednjem trenutku je že zapela. Blaž je božal tipke in nalahno spremljal srebrni glas Cilkinega soprana. Kašljanje po cerkvi je utihnilo; vse je prisluhnilo. Blaž se je pa smehljal.
Ko je Cilka prenehala, so se ljudje sklanjali drug k drugemu in si šepetali na ušesa.
“Dominus vobiseum” je zapel župnik pred oltarjem in se za trenutek ozrl na kor. Takoj 111U je bilo jasno, kaj se dogaja. Ob organistu Blažu je stala samo Cilka. Ko je Jamarjeva Francka videla, da je Blaž povabil Cilko, da bi zapela nekaj božičnih pesmi, je takoj dala znamenje vsem pevcem s svojimi srepimi pogledi, da si nihče ni upal pristopiti k orglam. Toda Blaž se ni dosti zmenil, pograbil je drug šop not in jih ponudil Cilki. Še celo pogodu mu je bilo, da bo Cilka vso mašo sama pela.
Cilki je bilo kar malo tesno; vedela je, da pevcem ne bo pogodu njen nastop, a staremu Blažu tudi ni hotela odreči. Zameril bi ji. Morda je res zadnjikrat ugodila njegovi prošnji. A še teže ji je bilo, ko je videla, da SO pevci res zamerili, ker nihče ni hotel pristopiti k orglam. Vztrajala je. Kaj naj tudi ona pusti starega dobrega moža na cedilu?
Po opravilu so pa pevci lahko spoznali, da njihovo ravnanje ni bilo ravno modro, kajti po vsej fari je šel tisti dan glas o lepem Cilkinem petju, a ostalih pevcev ni nihče omenjal. Vsi so dobro vedeli, da vodi petje organist Blaž, pevce pa Jamarjeva Francka.
Večkrat je Blaž dejal pevcem, ki so gledali samo na to, kako bi vsak svoj glas spravil do večje veljave:
“Pojmo v božjo čast, ne zato, da bi nas ljudje občudovali. Bog ne posluša petja, v naša srca gleda, s kakšnim namenom pojemo. Pojmo zato, da bi božjo službo povzdignili. Ali ne veste, da kdor s pravim namenom poje, dvakrat moli.”
Vsi taki in enaki opomini niso dosti zalegli. Mnogo dobrih pevcev je že vzgojil, toda čimveč je imel pri tem uspeha, tem večje težave so mu pozneje delali. (Zdravko Novak: POTA BOŽJA)
XXX
Tak je odlomek te povesti. O, ko bi se take reči godile samo v povestih, bi še kar bilo. Ko pa tudi v resnici ni brez njih, bi človek kar verjel, da so “avstralske maše” pred Bogom dobre.
Ur.
V	Sloveniji 1.1938 Neznan avtor
IVAN ZALAR IN NJEGOVA ŽENA sta imela sedem otrok, sedem krepkih fantov, živela sta kakor živi dandanes na tisoče in tisoče ljudi: on je zjutraj šel v službo, opoldne se je vrnil, pojužinal, potlej pa je spet šel na delo in prišel zvečer domov — mati pa je bila ves dan doma, kuhala je in prala, otroke negovala in vzgajala, ribala in šivala in tako so otroci rasli iz dneva v dan, najstarejši je bil star osem in najmlajši eno leto.
Zgodilo pa se je, da je gospodar, ki je pri njem delal oče, premalo zaslužil in je zato znižal vsem, ki so mu delali, plače in mezde. In ker vsi ti niso mogli več živeti, so si pomagali s tem, ila so iskali cenejša stanovanja. Kdor je prej stanoval v mestu, je šel na deželo in je hodil po cele ure, kdor je imel sončne sobe, se je preselil v mračno klet, kdor je prej živel v lepi zidani hišici, je najel leseno barako. Tako so si za silo pomagali, ta tako, drugi drugače, nekateri pa so si celo odtrgo-vali hrano, če ni bilo druge pomoči.
Tudi Zalar je dejal nekega dne ženi: “Preseliti se morava, kajti, kaj bo z najinimi otroki pri tej borni plači!” In je mati pogledala vseh svojili sedem sinov in vdano pokimala, prihodnji dan pa je prosila sestro, naj pride in kuha zanjo, sama pa se je napotila v mesto stanovanja iskat.
Bil je lep pomladanski dan, kot so od nekdaj lepi pomladanski dnevi. Sonce, ki je kakor dober oče, je toplo sijalo na visoke hiše, da so sence ostro padale na bele ceste, ljudje so veselo mežikali, se zadovoljno gledali in bi si najrajši pripovedovali najveseljše reči. Hodili so sem in tja, vsak po svojih potih, nekateri, ki jim je bilo dano, da lahko žive brez dela, pa so posedali v zelenečih parkih in vdihavali toplosveži pomladni zrak. Megle so se razkropile po barju, bežale so pred toploto in se sramežljivo skrivale po kotanjah. Zvono-
vi	so dobili nov zvok. Zveneli so od vsepovsod, kakor bi zadovoljni fantje pinkali veselje aleluji.
Mati se je poslovila od otrok, podala svoji sestri roko, se zavila v ogrinjačo in se napotila v mesto. Nekoliko sklonjena, kakor je bila, se sprva ni niti ozrla v pomladno lepoto, gledala je v tla in si mislila: Ves dan je pred menoj, zvečer pa bom prišla domov in njemu povedala: stanovanje sem dobila, lepo je in sončno in, kar je najlepše, poceni.. .
Mimo je pritekel velik, črn pes. Gospodarjev je bil. Vsakokrat jo je oblajal, kadar jo je srečal, danes pa se je tiho obi-nil k njej, se podrgnil ob njeno krilo, ki je ob lahnem vetriču plahutalo po zraku, potem pa je pomignil z repom, kot bi hotel
povedati: No, mati, saj sva prijatelja, ko je tako lep dan, pa je spet tekel naprej.
Tudi mati je pogledala okrog sebe. Za njo Je ležalo zeleno barje, koder so rasla samotna drevesa, stali kozolci in se prepeljavale meglice, pred njo pa je žarelo mesto, kot bi se pravkar skopalo v jutranji zarji.
Mati se je nasmehnila. Podrsala je dlan ob dlan, nato pa si skoro na glas rekla: V tem lepem dnevu so vsi ljudje dobri. Prišla bom, prijazno me bodo sprejeli, pokimali mi bodo in mi rekli: No, no, ma-ti, lepo stanovanje imamo za vas, kar vselite se> saj imate kar sedem sinov, sedem toplih sonc..-In podali ji bodo roke, zvečer pa bosta z očetom sedela za ognjiščem, se smehljala in sanjala o novem življenju.
Obraz se ji je sam od sebe širil od veseljai njene modre oči pa so se napolnile s tolažbo. Vsakomur je zadovoljno pogledala v obraz, ni bilo zle misli v njeni duši. Šla je in nehote krilila z rokami, tu je zadela ob grm, tam se je dotaknila zid11 in tako je prišla v mesto, kraj hrušča in trušč&> kjer žive tisoči in tisoči ljudi, tisoči in tisoči usmil' jenih človeških src.
Brž je šla gledat v časopise, toda nikjer n‘ našla naslova, ki bi ponujal ceneno stanovanji Kaj naj storim? si je mislila in se je spomnil®’ da so pisarne, ki zbirajo naslove stanovanj. V w*c' stu so namreč uradi, ki vam povedo, kje lahko kupite hišo ali dobite stanovanje. Vzamete tjvinč«*11 in napišete na papir imena in ceste, ki vam J'*1 povedo, potem pa se napotite tja, potrkate in po' veste, kaj vam leži na srcu. Gospodar vam razka2® stanovanje, pove ceno, in če vam je vse skupa? všeč, udarite, stisnete aro v roko in že ste saiH1 svoj gospodar.
Tudi mati je prišla do tiste hiše, kjer dajeJ0 naslove. Malce okorno je obstala, potem pa vst° pila v vežo, iz nje pa skozi odprta vrata v velik0 sobo, kjer je stala ena sama velika miza, okr in okrog sten pa so se dvigale velike rumene ovn&' re, omara pri omari, naslov pri naslovu, stano vanje pri stanovanju.
Mati je obstala pri vratih in pozdravila: “Dober dan!”
Izza mize je vstal starikav človek, droban, 11 bi ga lahko prelomil na dvoje. Oprl se je z ma rokama ob mizo, zazehal, nato pa zasp»n° vprašal:
“Želite?”
clH
Mati je stopila bliže in si mislila: Bolan je mož, tako drobne oči ima in ves zelen je v
taz-'- pa mora sedeti tukaj in čakati name. Rekla Pa je:
“Stanovanje iščem!”
Dobro,” je dejal možiček, pobrskal po papir-n> si nataknil očala, nekaj časa molčal, potem pa dejal:
‘Ali veste pogoje f”
Mati ga je začudeno pogledala, se še bolj zavi-v ruto in vprašala:
“Kakšne pogoje?”
Mož si je potisnil očala na čelo, stisnil oči in deJal:
“Plačati je treba...,” nato si je popravil lase 'n dodal:
“Naslove!”
je	se	Je	®e	bolj	stisnila vase... Moj Bog, si
ttilslila, zvečer bom prišla domov in bom pove-možu, da sem izdala zadnje dinarje, še predla	sem našla stanovanje, ki ga morda sploh ne
našla. Oh, le zakaj smo mi majhni ljudje tako .	ni> taki ubožci... In fant, ki hodi v šolo, prav
potrebuje spet nov zvezek... S čim pa mu ga
111	kupila 'J Potem pa je rekla:
Jezus, kako naj plačam naslove...! Vidite,
i	moj mož je delavec, sedem otrok imava mu znižali plačo... v enosobnem stanovanju
1,1 so
sva
l'eva
8edaj, pa je predrago... Ne moreva in ne mo-Plačati... Dajte mi naslov, gospod!”
sPet
lz nJe pa na cesto, cilju in stanovanju napro-hl«jMir zakleščalo se ji je pred očmi, ko je iz
je tako milo pogledala, da si je gospod v * nataknil očala in začel praviti, da ima samo tla i& Snovanja, da je kupčija kupčija, da živi od Se lovov in druge take reči, nazadnje pa je vstal, Potipal za nos in dejal:
čakajte, tu-le pa le imam enega, zastonj vam a dam, kajti dolgo je že, kar sem ga dobil.” st Vstal je, pobrskal po omarah in prinesel li-
1	na katerem je bilo zapisano: j, lvko Loboda, hišni posestnik, Grajska ulica evUka 7.
žn . ^ati se je poklonila in zadovoljno odšla v ve-.. ’ n Kar
la^ne in temne veže stopila na sončno cesto. Hva-že °®u’ s* je mislila, pa imam naslov, takorekoč ^ stanovanje... morda bo pa še bolj poceni kot 'ni... ali pa bo gospodar rekel: “Pometali bo-stopnice in zvečer vežna vrata zapirali, zjutraj st^^lepali, Zato pa boste imeli stanovanje za-
»iisl'1 teri Je P°stal° t0Pl0 pri srcu- Potem> si Je »e i! bomo pa lahko kupili še eno posteljo, da 0 treba kar trem spati na eni... ali pa si bo-p0 0rnislila voziček, da bom naj mlajše prepeljavala ln ^estu> kakor to delajo gospe, ki imajo denar. 8kuh Vsa^° nedeljo bom kupila meso, juho bom ,a|a in k0 b0 na§ človek sedel za mizo, se bo In nazadnje, če bi gospodar bil res tak,
zakaj ne bi mene napravil za hišnico? Moj mož bi pa kakšno stvarco popravil in nekaj zaslužil, morda bi si celo kakšno obleko kupila za božič.
Tako je razmišljevala mati in se ogibala ljudi, ki so ji prihajali nasproti. Potem se je ustavila in povprašala nekega mladega človeka, za katerega se ji je zdelo, da se mu nikamor preveč ne mudi, če je še daleč do Grajske ulice. Ta ji je smehljaje odgovoril:
“Kar tukajle precej na levo, mamica!” in je stegnil roko.
Kako je prijazen ta-le gospod, si je rekla nato in zavila in že je stala pred hišo. Hiša je bila enonadstropna, siva in nekam čudno ometana, kot bi hotela obiskovavca opozoriti, da je tukaj red in moč doma. Sedem, številka sedem, je zamrmrala mati in se nalahno nasmehnila, ko ji je prišlo na misel: Prav toliko, kolikor je mojih fantov. Potem pa je pritisnila na kljuko in vstopila v vežo.
V	veži je bilo temno in zatohlo, kot bi dišalo po vlagi. Ob vsaki strani so stala v lesenih čebrič-kih nekakšna nerazločna drevesca, ki so se stiskala k zidu, menda od strahu pred temo in zatohlostjo. Na koncu veže se je motno bleščalo okno, ob njem pa so stale stopnice, ki so vodile v prvo nadstropje.
Preplašeno je gledala mati okrog sebe, kot bi se hotela šele odločiti, ali naj gre naprej ali ne, potem pa se je le odločila in začela stopati po stopnicah v prvo nadstropje. Na koncu stopnic, (nehote jih je štela in jih naštela točno trikrat po sedem) so ji pot zaprla svetlorumena vrata, na katerih je bil pritrjen bel listič: Ivko Loboda, zraven pa je čemel droben gumb. Ta je, si je rekla mati in je najprej .potrkala, potem pa se spomnila in pozvonila. Zvonec je ostro odjeknil. Nenadoma se je od znotraj začulo lajanje, takoj za tem pa loputanje vrat, drsajoči koraki, godrnjanje, zaropotalo je, kot bi se kdo zadel ob omaro, kmalu nato pa je zarožljal ključ in vrata so se odprla.
Mati je zagledala debelušnega človeka, oblečenega v dolgo, rdečo haljo. Obraz je imel zabuhel, pod čelom so se stiskale drobne sive oči, na glavi pa je imel okroglo čepico brez senčnika, iz nje pa je na kratkem omotu čez lica visel šopek črnih niti.
Možak je mater ostro pogledal in vprašal:
“Kaj pa je?”
Mati se je ustrašila, zato je skoro potiho odgovorila :
“Zaradi stanovanja sem prišla.”
Mož si je pripasal svoje dolgo oblačilo, za trenutek obmolčal, potem pa stopil na stopnice, zaprl vrata za seboj in dejal:
“Pojdiva pogledat!”
(Dalje)
Na poti v Canadoi
Zlatko Verbič.
Himalaya, 31. marca 1959
BLIŽAMO SE KANADSKI OBALI, moram nekaj napisati, da oddam na pošto po prihodu v Vancouver.
Najprej iskrena hvala prijateljem v Melbournu in Sydneyu, ki so nama z ženo voščili srečno pot. Zlasti želiva izreči zahvalo Lavkovima v Heidelbergu za ljubezniv poslovilni večer. Potem vsem, ki so naju spremili na letališče. V Sydneyu pa vsem, ki sva v kratkih urah prišla z njimi v stike. Bog povrni vsem!
Iz Sydneya smo se odpeljali 18. marca z ladjo Himalaya. Rečeno je bilo, da nas bo Pacific imel na skrbi 15. dni.
Počasi in previdno zapuščamo sydneysko pristanišče. Z ženo čutiva, da se v naju trgajo neke vezi. Zapuščava deželo, ki nama je šest let nadomeščala ljubljeno domovino. Postalo nama je prav tako težko pri srcu, kot bi se ponovno odpravljala od doma v tujino. Saj sva pustila v Avstraliji toliko prijateljev, toliko spominov... Tudi dežela sama naju je v teh letih navezala nase. In prav zdaj drsimo po Sydney Harbourju, ki je čudovita naravna umetnina. Ni mogoče drugače — zelo lep vtis bova odnesla s seboj o Avstraliji.
Že se se je skril veličastni most, pod katerim se je komaj srečno preril ladijski dimnik, že se trgajo oči potnikov od morskega zaliva in se obračajo na gladino odprtega morja. Zaplavamo v Tasman Sea in vemo, da bo prva suha zemlja šele v Novi Zelandiji. Morska bolezen! Privoščila se nas je samo v Tasmanskem morju, dva dni je nagajala. Potem nič več do danes, ko to pišem. Zato smo kmalu obrnili pozornost izborni prehrani, izvrstni postrežbi in zelo pestri družbi. Spoprijateljili smo se z novoaustralskim parom, z eno ameriško družino iz Californije in eno iz Mihvaukee. Nič več se z ženo nisva počutila kot tujca med tujci, življenje na ladji je postalo kratkočasno in zelo zanimivo.
Nova Zelandija nas je pozdravila v mestu Auckland. Domačini — Mari so nam pokazali svoje plese, imeli smo pa tudi nekaj časa za ogled v čudovitem muzeju in nekoliko po okolici. Dovolj, da bo ostalo v neizbrisnem spominu.
Naslednja postaja je bila na Fiji otokih v me stu Suva. Pristali smo prav ob prekrasnem sončnem vzhodu. Tudi tu so nas zanimali domačini. Občudovali smo njihove plese v čudovitih kostumih in gledali, kako si pripravljajo hrano. Imeli smo priložnost za izlet v notranjost otoka — 40 milj daleč. Bilo je jako zanimivo, utrudljivo pa tudi, za-
kaj bus in cesta, da ne vključim tudi šoferja, nista bila na višku. Za odhod nam je vojaški orkester zaigral “Good bye” in naša ladja je spet zaplavala.
Nekje med Fiji in havajskim otočjem smo ime-
li	dva torka zapovrstjo; šele potem je prišla sre da. Tudi to je doživetje svoje vrste. Po šestih dneh smo zagledali zgodaj zjutraj Havaje s čudovitim mestom Honolulu. To otočje je sedaj že ameriška država številka 50. Imeli smo do 11. ure ponoči, da smo si kraj dosti dobro ogledali. Seveda ne bom opisoval, kaj vse smo videli. Naj sam® rečem: krasno je bilo! Saj bi samo o gostoljubnosti in ljubkosti domačinov lahko napisal celo p° glavje.
Kar težko je bilo zapustiti 50. državo ZDA' Na morju nam je po nekaj dneh nadaljnje vožnje začelo postajati dolgočasno. Danes je kar naprej dež, nič radi ga nimamo. Ladja pa orje nevzdržno dalje. Kadovedni smo, kako nas bo sprejela — Ca-nada.
Iskrene pozdrave vsem bralcem MISLI. Morda se pozneje spet kaj oglasiva, če bova imela W zanimivega povedati. Vsaj v tem smislu naj bo zaključek: Na svidenje!
Za Knjigo Dr. Kuharja
Pred nekaj meseci je umrl dr. Alojzij Kuhaf' Med njegovo zapuščino je tudi zelo pomembna prava o slovenski zgodovini v zgodnjem srednjei” veku: The Conversion of the Slovene* and the Get man-SIav lithnic Boundary in the Eastern AlP*’ Delo predstavlja izvirno analizo relativno ma'° preštudiranih problemov slovenske zgodovine. PraV tako pomeni tudi neprecenljiv doprinos k boljšem11 poznavanju Slovencev v mednarodnem svetu.
STUDIA SLOVEN1CA namerava izdati omel1' jeno razpravo v knjižni obliki. Leto dni pred svo.10 smrtjo je pokojni dr. A. Kuhar sam pristal na t° idejo in povedal nekaj misli in navodil, kako p1*' praviti tekst za izdajo. Najlepša počastitev spon11' na dragega pokojnika bi bila publikacija njegove' ga dela — vsaj za prvo obletnico njegove prezg0' nje smrti.
d-
Iskrena prošnja vsem Slovencem, znancem ‘‘J prijateljem dr. Kuharja, za denarne prispevke, bi omogočili takojšnjo oddajo rokopisa v tisk. Vs» prispevek v znesku pet dolarjev (dva funta) in več pomeni obenem tudi prednaročbo knjige- , hitro finančno pomočjo bi bila ta akcija že sed**J omogočena.
Studia Slovenica P.O. Box 4531 Washington 17, D.C.
e
no
janez in CILKA-SRECEN par
pEDlLOVA CILKA JE BILA ČEDNA DEKLE, ,ej je prav posebno prijala tista pesem: “črno Keda drobno gre. Oh! Ta je za me!” Janez Slinar pa tudi krepak, postaven fant, zelo mirne taVe- Janez je odslužil vojaščino, par let dela! ttjestu kot mizar in si tako prihranil nekaj de-Ja» zdaj je bil pa doma in je očetu pomagal. v Marsikatera del <le v vasi je pogledala za njim. Hone(i.lj0 grecloč iz cerkve, če se je Cilka slučaj-. srečala z Janezovimi iskajočimi očmi, je zardela rahel smehljaj se je zbral na nežnem obrazku,
■	1enje, da se je tudi v njenem srcu zanetila is-kllca ljubezni.
aJtarica Pajčevinka je bila sicer siromašna v vj bila je pa vedno bogato obložena z no-Mia*1" 'n ** Pr‘flno raznašala v vsako hišo, kjer j bist °^10fl°šla. Njene stare oči so bile še vadn
V	j ® In tucl> njen špičasti nos jo je vselej vodil šlo 3 e kuj e skrivnosti, kar ji je vedno prav pri-W r '*'e na l*an P*’nes'a- Tako je tudi Slinar-v'nk u',e!!en prišla v javno znanje potom Pajčc-Se sr ^antje s0 se v krčmi smejali in dejali, ds.
Ir,arju “sline cedijo” po Cedilovi Cilki.
SVo"°0e Cedilar je tudi sčasoma ujel te govorice o ca/* ^erki in se zelo vznemiril in razjezil. Pokli-^•Cilk0 in jezno rekel: “Kaj slišim, da lazi za slab tiSti Slinal'jev- ^aj ne rečem, Janez ni ravno VSe:.toda to njegovo ime! če njega vzameš boš He Z!vljenJ'e ‘Sl ina’; otroci bodo vsi ‘slinasti.’ Tega tenesem. Kakšnega druzega si izberi. dj|ai,k ai* Slinar je tudi postrani zvedel, kaj Celo jn llllsl' 0 njegovem imenu. Hudo ga je zabole-^e<lil JU re^e' Janezu: “Veš, da mi ne pripelješ H( 0,0 domov kot nevesto. Cedilo, cedilo! Tega *etlesem, da bi stari Cedilar precejal ‘Slino’.” tiob a''ez l>a je rekel, da bo Cilka njegova ali pa foto-.?' tako je prišlo, da sta se Janez in Cilka je 0j* a kljub nezadovoljnosti v obeh hišah. Janez ^.MJ.1 nevesto v drugo vas, kjer si je kupil de^Cen“ kmetijo in zanemarieno hišo za majhen tijgg. ' Hitro je vse lepo sam popravil in kmalu je Ure; Va kmetija veljala kot ena najboljših in lepo
Jenih.
S,S^i Cedilar je doma jezno premišljeval o •i»eja Cerki in se sam s seboj pogovarjal: “če bo Se bo °*'r°ke> da bi le bili vsi ženskega spola, tako H d	’me izK"ul>ilo- Slinar je pa strastno že-
W ,-a	kupili sinčka, “če bo fantek, bo vse,
® mojega, njegovo.”
^(,i,lnu!° je leto dni. Izvedelo se je, da bodo pri Šel na Klinarjevih kmalu krstili. Stari Cedilar je klijmo	„Senienj in nakupil celo vrsto igrač za “de-
®linar se je pa tudi domislil,	da bo	treba
^arov Prinesti, in je tudi šel na semenj. Sa, ^	J	le kupil konjička, voziček in	še več	take-
>	r	bi se spodobilo za “fantka.”
rafami
daleč spoznal Slinarja, ki je bil namenjen v isto smer. “Kaj pa ta bedak,” je rekel sam sebi, “ali bom moral še njega gledati?”
Skoro istočasno sta prišla do hiše. Slinar je jezno pogledal Cedilarja in njegove igrače ter ponosno postavljal konjička in druge igrače k vratom.
V	tem sta prišla hkrati vrata odpirat Janez in Cilka. Oba sta pestovala. Cilka začudeno pogleda in vzklikne: “Joj, ata! — Oh, očka Slinar, kdaj sta se pa dogovorila, da sta tako lepe reči prinesla za fantka in punčko?”
Stara dva sta se osupnjeno spogledala in si — v roke segla.
ič>mo
iz c^Cmerike
i^»'.teden diii se je Cedilar odpravil s svojimi
v sosedno vas k hčeri. V vasi je pa že od
Dobila sem v. roke februarsko številko Vašega lista in naletela na sliko “Kranjske Micke” skupaj z bratom Jakobom. Na vse načine sem ugibala, odkod prihaja ta list MISLI, ogledovala sem ga 7. izbuljenimi očmi, da so mi skoraj padle iz jamic, šele počasi sem uganila, da je iz Avstralije. No, tega ne bi bila pričakovala, da bova z bratom Jakobom tam doli pod zadnjim koncem sveta tako čedno namalana. Pa še ponagajali ste mi, da mi koš ne paše — seveda, po 37 letih sem se ga res odvadila.
Ja, zdaj mi hodi po glavi Avstralija. Torej je res tudi tam doli toliko Slovencev? Kako čudno smo po vsem svetu raztreseni! Saj sem vedela, da je pater Ambrožič odšel v Avstralijo, pa sem mislila, da med same divjake. Kdo bi pa od Avstralije kaj drugega pričakoval, ko nam nihče ne pove, da ni več sama divjina.
In kako čuden denar imate. Pišete, da list stane en funt. Joj, kako lahko bi ga jaz naročila, ko vlačim s seboj po svetu celih 200 funtov! Samo ne vem, na katerem koncu naj tisti funt odrežem, da bo Vaši upravi več zaleglo. Vaše MISLI se mi zde zelo lep list, če bi si tam mogli kaj pomagati z dolarji, bi g-a kar naročila. S funti pa menda ne bo nič, ker se mi zdi, da morajo biti avstralski funti drugačni od teh, ki jih Amerikanci vlačimo po svetu na naših kosteh.
Sprejmite pozdrave od “Kranjske Micke”, ki se je nekoč na Žirovskem vrhu pisala Primožič, v Ameriki pa — Mary Pšeničnik.
DOPOLNILNICA
Oj---------------------do-ma	—
 — — je-----------------o-če	—
 ka-že------------------ sve	—
----------------------------ča
Če poznaš Prešerna, kaj lahko vstaviš zloge namesto crt. Koliko rešitev pride? Nagrado dobita prva dva pošiljatelja. Pohitite!
APRILSKA KRIŽANKA REŠENA
Vodoravno	Navpične
MAJSKA KRIŽANKA
Mirko Rakušček (v čast Angeli Židan)
1 pust	1 post
5 dar	2 uta
8 Oton	3 sova
9 aga	4 tnalo
10 Sava	5 da
11 ej	6 agent
12 Albin	7 raj
16 orati	13 britev
18 šum	14 ia
•20 edikt	15 buden
21 če	17 Irena
22 meh	18 šema
23 eden	19 Miha
25 Ana	21 čez
26 vaza	24 da
Rešitve so poslali: Lojzka Košorok, Dora Rome, Ivan Klobasa, Angela Židan, Edvard Molan, Franc Kovačič, Natalija Mejač, Matilda Munda, Angela Gruntar, Alojz Zakrajšek, Ivanka študent, Francka Anžin, Jože Grilj, Amalija Mravljak, Karl Meze, Franc Klun, Anton čečko, Franc Fekonja, Maks Valenčič, Franc Ban, Stanko Kolarič, Fanica Lasič, Franka Nuncija, Pavla Žnidaršič, Albin Rafolt, Marija Peršič, Ana Gorup.
Nagrade — dobe vsi! Ne bodo mogle biti kaj prida, če ne bo MISLIM boben zapel. To pot se je Jurij pošteno ujel. Ni pomislil, kako lahka je bila križanka. In izkušnja z božično križanko ga je zapeljala. Bo pa nadalje bolj previden... in... pameten.. .
NADALJNJI DAROVI V TISKOVNI SKLAD
£ «-0-0 Zlatko Verbič; £ 2-0-0 Tone Vodopivec;
£ 1-0-0: Mirko Rakušček, Danila Slavez, Pavla Penko, Justina Ciobaca, Jože Marin, Hermina Ko-roša, Roman Cepuš, Vlado Gros, Ivan Banič, Ni-men., Bernarda Cvetnič, Alojz Jereb, Jože Vrtačnik, Marija Prelc, Ludvik Martin, Ivan Urbas, Jožica Klemenčič, Karel Dolenc;
Šil. 10-0:	Ludvik Lumbar, Ana Campaner,
Andrej Mlakar, Dušan Saksida, Martin šileč, Roza Rakušček, Ana Rener, Marija Žagar, Ludvik Pirnat, Anton čečko, Ludvik Kovačič, Neimn., Anton Kustec, Rafo Rolih, Ed Skibin, Andrej Knez, Josipa Lelia, Ema šoštai-ič, Pavla Bernetič, Maks Valenči , Pavel Dekleva, Jože Zupančič, Franc Vravnik, Alojz Laurenčič, Franc Ban, Ivan Fatur, Ivan Mesar, Srečko Košir;
Šil. 5: Branko Zavnik.
Tudi tem darovalcem iskrena hvala!
Nadaljnji darovi bodo enako hvaležno spre
jeti.
Tistim, ki se še niste javili z naročnino (in darom), pa kličemo: Na skorajšnje svidenje!!!
Vodoravno
1. pogovor z Bogom 5. goriškega slavčka rojstna vas
8. ima nekoga rad (angleško)
10. pazi, da te ne ujame
12. manj ko dvoje
13. ni blizu
14. do nje sega morje
16. sv. Gregor je gori, ti greš šele gor
17. te bo nekoč zasul
20. dobiš, če sešteješ
22. velemesto
24. žensko ime
25. jo vidiš na pašniku
28. pazi, da ti česa ne odnese
29. je na vratu pritrjena
Navpično
1. se oglaša v MISLIH
2. kratko ime, pa 'huda zver
3. brez njega bi železnica ne tekla
4. ni ateist
5. prometno sredstvo
6. eden iz družine
7. kos hišne opreme
9. najvišja gora
11. priimek znanega duhovnika
15. redko žensko ime
18. slovenski slikar med nami
19. moško ki'stno ime
21. spevoigra
23. izmeri daljavo
26. žensko krstno ime
27. kratica za slovensko društvo v Avstralij1
Jurij pravi, da je tudi ta lahka, zato odi Nagrado dobe samo tisti, ki obenem s Pr® rešitvijo pošljejo novega naročnika — seveda brez funta. Ha, ha!