PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
F Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
CHICAGO, ILL., TOREK, 23. MAJA — TUESDAY, MAY 23, 1944
LETNIK (VOL.) LIII
KRALJ PETER POKLIC A& K SEBI BANA ŠUBAŠIČA
KRI2EM SVETA
AMERIKANSKI BOMBNIKI NAD BEOGRADOM IN NISEM
VELIKO NEURJE IN DEŽEVJE V IOWA
Ames, Iowa. — Veliko neurje je divjalo koncem zadnjega tedna v tukajšni okolici. Deževje, ki je sledilo je povzročilo poplave ob železniški progi, kar je izpodjedlo in odneslo nasipe ob progi. Blizu Casey, Iowa, je vsled tega, ko-je pri-vozil vlak se rzalezla proga in vlak je iztiril. Drugo iztirjenje se je dogodilo 15 milj severno od Aimesa. Promet je prekinjen. Neurje je poškodovalo pa tudi mnogo hiš in poslopij. Pravijo, da materialna škoda znaša do milijon dolarjev.
VERY REV. M. SAVS UMRL
Shakopee, Minnesota. — Rev. D. Siebenand je nam poslal brzojavko, ki omenja, da je zadnji četrtek večer preminul ameriškim Slovencem dobro poznani velečastiti gospod dekan Matija Šavs, ki je župnikoval do syoje smrti na župniji, sv. Marka
v Shakopee, Minn. Pogreb bo--
v torek 23. maja ob 10. uri dopoldne. Drugih podrobnosti ni.
Blagi pokojnik veleč. g. dekan Matija Šavs se je rodil 16. svečana 1870 na Bregu, župnija Predvor nad Kranjem na Gorenjskem. V duhovnika je bil posvečen 28. decembra 1895. Dočakal je torej povprečno visoko starost nad 74 let.
Zadnja leta so ga tlačile razne bolezni in .moral je tudi na razne operacije. Preje se je navadno vedno javljal, zadnjih par mesecev pa ni bilo glasu od njega, najbrže je bil opešal in onemogel.
O blagem pokojniku bomo spregovorili več v prihodnji very rev. m. šavs številki. Vsem čitateljem ga pa toplo priporočamo v molitev!
15 BIGAM ISTO V OBSOJENIH
Salt Lake City, Utah. — Zadeva mnogoženstvenikov, ki so bili pred nekaj tedni obtoženi nemoralnega življenja v državi Utah, bo v nekaj dneh zaključena. Sodnik Van Cott je pro-našel obtožence krivim. Sodba pa bo proglašena v nekaj dneh. V zadevi je spoznanim krivim 15 moških, ki so imeli nekateri po dve in nekateri celo do šest žensk, kar je v Zdr. državah protiustavno in kaznjivo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
"Amerikangki Slovenec" dela te
S
LET ZA SVOJ NAROD AJMERHCL
O&fti nirrM
wWr **AR JMRrauo«
KUPUJTE VOJKE BORDEI
Ste v. (no.) 4i
Tretja črta v Italiji prebita
tanki se peljejo na fronto
NEMCI TEPENI OD AME-RIKANCEV IN FRANCOZOV
Neapelj, Italija. — Zavezniška ofenziva v Južni Italiji uspešno nadaljuje. Za tem, ko so Nemci zgubili sredi zadnjega tedna Cassino in okoliško hribovito okolico ter velik kos ozemlja vse doli do tirenianskega obrežja, nimajo več prilike, da bi
zadržali zaveznike, ki uspešno-------
pritiskajo na Nemce na vsej črti. V soboto in nedeljo so ameriške čete iztrgale Nemcem iz rok Gaeto, Itri, Fondi in več o-koliških vasi. V ponedeljek so Amerikanci udarjali že na Ter-racino, ki je zadnje mesto pred pontinskim močvirjem. Severno pri Pontecorvo pa imajo francoske čete nove uspehe. Presekali so Nemcem cesto in zvezo med Pico in Pontecorvo in s tem onemogočili nemško obrambo v tem delu fronte. Tudi Angleži imajo severno nad Cassino nove uspehe.
Zavezniki so Nemce v Italiji zelo presenetili. Prvotno so mislili Nemci, da je ia ofenziva le odvračevalnega značaja, to je, da hočejo odvrniti nemško pozornost na invazijo na z&padu. S tem računanjem so se Nemci zmotili. Zavezniki $a se zji ta
_t
ZRAČNA OFENZIVA NADALJUJE; DRUGEV OJNE VESTI
London, Anglija. — Angleški letalci so v soboto in nedeljo v svoji neprekinjeni zračni ofenzivi izvedli zopet hude napade na zapadno Nemčijo. Več, kakor 300 vlakov so bombar<firali, na prograh, ki vodijo proti zapadneirtu obrežju ob Atlantiku. Posebno občutno so razbijali' zopet mesto Duisburg, potem Essen, kjer so velike Kruppove tvornice in celo vrsto drugih važnih mest. Nemcem so razbili nad 200 lokomotiv, več vodnih jezov in nasipov, postaj in mnogo prog. Zavezniki so zgubili ob teh napadih 55 letal. Nemce silno muči nestrpnost in nervoznost, ker vsako minuto pričakujejo invazije, te pa ni. Ta nestrpnost jih dela veliko bolj nervozne, kakor bi jih invazija sama.
Iz Švice poročajo, da so se v severni Italiji pojavili partizani in so uničili Nemcem več prog in zvez, napadajo iz zased nemške vojne truke in povzročajo veliko škodo. Baje so
NAZIJI UPORABLJALI MASNE PLAŠČE ZA RJUHE
V Italiji t Poljskimi četami. — Štiri mesece zavezniške čete v Italiji niso mogle zavzeti starodavnega samostana Monte Cassino, spremenjenega v posebno žilavo nazijsko trdnjavo. Amerikanci, Angleži, Francozi, Avstralci in drugi so ga skušali zavzeti, pa ni Slo. Končno pa se je toljf posrečilo vojakom izgnane Poljske armade. Kot najdrznejši hribolazci so morali preplezati najbolj * strme pečine. Veliko jih je padlo, toda končno so le dospeli navrh in obesili na zavzetem razdejanem samostanu Poljsko zastavo.
Nemci so se posluževali v skalo vsekanih starodavnih votlin in hodnikov, odkoder so streljali s svojimi topovi in odkoder jih nič drugega ne bi moglo pregnati kakor najtežje topovske kroglje, če bi jih naravnost pogodile, toda bili so do-
morali Nemci poslati nad partizane svojih 6 divizij.
Amerikanci in Kitajci imajo v Burmi nove uspehe. Japoncem so iztrgali po hudih bojih mesto Myitkyino in izolirali japonske čete v tej okolici.
Iz Pacifika poročajo, da so Amerikanci bombardirali zadnje dni na novo preostale japonske pozicije na maršalskih otokih, dalje otok Panape in Nauru. Ameriški letalci so pa napadli v nedeljo kurilske otoke iz Alaske in bombardirali nekatere prav blizu japonskega otočja samega.
Z ruskih front poročajo le o lokalnih spopadih, drugih važnejših sprememb ni.
bro skriti. Poljaki so jih poiskali, potegnili iz skrivališč ter jih poklali, če jih pa niso mogli dobiti ven, so jih pa pokončali z granatami. Zajeli so tudi večje število nemških padalcev od najbolj izbrane divizije.
V kapeli so imeli Nemci svojo jedilnico, starodavno samo-stanko knjižnico so uporabljali za vojaške barake, cerkvena oblačila pa so imeli za posteljno opravo. Vse je razdej&no, oskrunjeno in napolnjeno s trupli. Neznosen smrad sega daleč naokroe.
KATOLIŠKA CERKEV ŠTEJE V ZDR. DRŽAVAH BLIZU 24 MILIJONOV UDOV New York, N. Y. — Uradni seznam Katoliške cerkve v Združenih državah, ki ga je objavila tvrdka P. J. Kenedy & Sons izkazuje, da se nahaja to- j Cftaao^ Združenih državah 23,419,701 Članov Katoliške cerkve. Chicaška nadškofija je < najštevilnejša škofija v Združenih državah, ki šteje 1,627,-164 udov. Združene države imajo zdaj enega kardinala, 19 nadškofov in 133 škofov. Število katoličanov je porastlo v Združenih državah za 474,454 udov, med temi je 90,822 spreobrnjencev, pravi poročilo. Naslednje tri največje-škofije so: Bostonska nadškofija s 1,135,-075 udi; Newyorska nadškofija s 1,113,132 udi in nadškofija v Brooklynu s 1,073,976 udi. Skupno število katoliških duhovnikov v Združenih državah je zdaj 37,749. Od teh je 25,-299 posvetnih duhovnikov, drugi spadajo k raznim redovom. o—— ZAKLJUČEK VOJNE PREROKUJE Pittsburgh, Pa. — Stotnik Eddie Rickenbacker, junak iz zadnje svetovne vojipe, je na sestanku s časnikarji izjavil, da on za gotovo pričakuje, da bo Nemčija zaprosila za mir najkasneje letos. Z Japonsko pa pravi, da zna trajati vojna še od enega do treh let.
-o-
ISLANDIJA GLASUJE ZA
NEODVISNOST Reykjavik, Islandija. — Vo-lilci v Islandiji imajo tri dnevne volitve, v katerem času bodo odločili, ali bodo še za naprej pod Dansko, ali bodo prekinili zvezo z njo in začeli popolnoma samostojno državno življenje. Volitve so se pričele v soboto in bodo jenjale v ponedeljek večer.
-o———
KAKO ŠTEVILNA JE POLJSKA VOJSKA?
London, Anglija. — Poljska zamejna vlada je objavila, da šteje poljska vojska, ki se nahaja v Italiji in na Bližnjem j vzhodu okrog 100,000 mož. V Italiji se nahaja zdaj en ar-madni kor Poljakov. Goro Cassino so zavzeli Poljaki. V Rusiji je do pet poljskih divizij. Več deset tisoč Poljakov pa služi v ruski vojski.
b
udar dobro pripravili in z njim zadali občuten poraz Nemcem. Prvič vsak poraz na Nemce hudo moralno učinkuje na nemško javnost in na vse vojake po drugih frontah, ko o tem zvedo. Drugič so pa Nemci tudi v resnici občutno tepeni, drugače bi se ne umikali, kakor se. Amerikanci so pripravili pot tej ofenzivi s posebnimi načrti. Štiri tedne poprej so stalno bombardirali zlasti železniška križišča in mostove po osrednji in severni Italiji. Tako so razbili vse zveze, ko so bile te dovolj prizadete so udarili na fronti in ofenziva uspeva. Gustava črta je padla še zadnji teden, zdaj so že na treh točkah prebili Hitlerjevo črto in mnenje je, da ta ne bo vzdržala
i-
CaJ^Da » vIr^^nera\Grmnl taaki M p°tu P™* fro«* Naložili so jih aa posebne "Warweil opremoT	* Proslorom. tanki nimajo s teboj gasolina. pač pa so nabasani s edinično
—	Washington, D. C.—Podpredsednik Wallace je odšel kot osebni poslanik predsednika Roosevelta na Kitajsko in v Sibirijo. Potoval bo z velikim xanaportnim letalom. O Wal-acovi misiji so mnenja, da bo skušal dovesti do boljšega sporazuma Kitajce in Ruse. Rusi jo postali zadnje čase hladni do Kitajcev radi sporov med komunistično stranko in Čangkaj-»ekovo vlado.
—	Zurich, Švica. — "Regi-ma Fasista", vladno glasilo Mussolinijeve vlade v Cremona, Italija, je objavila v nedeljo vest, da so partizani v Jugoslaviji ubili generala Dražo! Mihajloviča, voditelja jugoslovanskih četnikov in več članov njegovega štaba. Poročilo je treba vzeti s pridržkom na zna-? nje, ker prihaja iz sovražnega tabora.
—	Austin, Texas. — V torek *e bo vršila v Texasu državna konvencija demokratske stranke. Izmed delegatov je dosedaj že 501 delegatov, ki so odločno za nominacijo predsednika Roosevelta. Okrog 825 delegatov še ni izrazilo svojega mnenja. Pričakuje pa se, da bodo demokrati iz Texasa v večini za Roosevelta.
—	New York, N. Y. — Tu so ustanovili te dni novo politično stranko, ki so ji dali ime "Liberal Party". Novo stranko vodK jo osebe, ki so načelovale preje "American Labor Party". Stranka se je izjavila za ponovno nominacijo predsednika Roosevelta in podpredsednika Wallace-a.
—	London, Anglija. — Catholic Truth Society poroča, da je razpečala4ansko leto 1,761,-970 raznih pamfletov in brošur. To društvo obstoja že šestdeset let in bo letos slavilo šest-desetletnico svojega delovanja in obstanka. Društvo je vrlo agilno pri razširjevanju katoliške miselnosti.
—	Mexico City, Mehika. — Most Rev. Luis M. Martinez, primat Mehike, je obvestil vse škofe in župnike v Mehiki, naj nikjer ne prirerajo cerkvenih slavnosti in pobožnosti zunaj cerkva. Mehika ima še vedno v veljavi zakon, ki prepoveduje vsake cerkvene slavnosti izven cerkva.
SENATSKA ZBORNICA SPREJELA NOV DAVČNI
PREDLOG SOGLASNO Washington, D. C. — Senat-ska zbornica je zadnjo soboto skoro soglasno sprejela nov davčni predlog, ki je veliko lažji za prijavo in izpolnitev davčnih listin, kakor pa je bil dosedanji zelo komplicirani način. Kongresna ali poslanska zbornica bo dobila predlog prve dni tega tedna in upati je, da bo takoj sprejet tudi tu, nakar bo postal zakon, kakor hitro bo podpisan od predsednika. Novi predlog postane veljaven z dnem 1. januarja 1945. Novi predlog določa izjeme za samske $500; za oženjene $500 za moža, in za ženo $500, kakor tudi za vsakega odvisnega o-troka $500. Normalni davek, ki je bil dosedaj 6%, bo v novem zakonu odpadel, a je za toliko zvišan naknadni davek (surtax) mesto sedanjega normalnega davka, novi normalni davek bo le 3 f/c, a Victory Tax odpade. A kljub temu bodo prihodnji davki na dohodke višji, nego so bili dosedanji. V novem zakonu bo tudi par drugih predmetov spremenjenih od dosedanjih določb.
London. — Kralj Peter je razpustil svojo vlado v izgnanstvu in povabil Dr. Ivana Šubašiča, ki je pred kratkim prišel nazaj iz Zedinjenih držav, naj sestavi novo ministerstvo. Na ta način upa kralj odpraviti razkol med patriotskimi silami v Jugoslaviji, ki se zdaj bojujejo ne -——-
samo proti Nemcu, temveč tudi druga proti drugi. Ta najnovejša vest je prišla te dni na svetlo iz virov, ki so se do sedaj-navadno izkazali kot zanesljivi.
SubašiČ je baje sprejel kraljevo povabilo, naj sestavi vlado, ali samo pod tem pbgojem, da general Draža Mihajlovič, vodja tistih gprilcev v Jugoslaviji, ki jih podpira jugoslovanska vlada, in nasprotnik generala Josipa Broža ali Tita, ne ostane več v ministerstvu.
Šubašič, voditelj hrvatske kmetske stranke, se ni spuščal v medsebojno ščipanje in kav-sanje med jugpslovanskimi voditelji, temveč je bil eden prvih, ki je pripoznal, kako je Titov pokret važen za jugoslovansko stvar.
London. — Zadnje dni preteklega tedna je ameriška letalska armada.iz Italije s kakimi 1,500 težkimi bombniki in borilnimi aeroplani priletela v Rumunijo nad Ploesti in tam razbijala naprave za pridobivanje in prevažanje olja, obenem pa tudi v
Srbijo, kjer je rušila železniška j—----
križišča v Beogradu in Nišu.
Amerikanci so iz svojih 750 Letečih trdnjavic in Liberator-jev 15. Zračne 'sile zmetali okrog 1,500 ton bomb na imenovane kraje, to je na železniška križišča v omenjenih mestih, kar je sedaj tam največje važnosti. Na tem šestem strate-gičnem poslanstvu v tem mese- J cu je velike bombnike spremljalo enako število borilnih le- i tal, ki so naletela na -nekaj sovražnikovega letalstva, kakor pravi poročilo iz Neapelja. To je bil prvi letalski napad na
Ko so jugoslovanski krogi v Londonu zvedeli,' da je Šubašič postal novi ministerski predsednik, so se takoj izrazili, da bo pri sestavi nove vlade naletel na marsikatero razočaranje in presenečenje.
Ta kraljeva poteza je bila napravljena v kritičnem času. 4Nujno je, da se notranjemu Razkolu v domovini napravi konec. Tudi grški politični voditelji so se zbrali na Lebanonu, da v svoji deželi premostijo podobno notranje nesoglasje, ki je prav tako kakor v Jugoslavi-. ji krivo, da se domači ljudje tolčejo med seboj, namesto da bi vsi skupaj začeli udrihati s cepci po nemških bučah.
Ploesti od 5. maja naprej. Nemško poročilo trdi, da so Amerikanci pri tem izgubili 25 bombnikov na štiri gonilne stroje.
Grozna jeklena in svinčena toča, ki so jo bombniki spuščali na železniško križišče proge Budapešta - Beograd - Salonika, je napravila veliko škode. To je bil prvi letalski napad na Niš od 16. aprila do sedaj.
Beograd, kjer se križajo štiri važne balkanske železniške proge, je doživel zadnji prejšnji napad dne 7. maja.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 23. maja 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper tn America.
Ustanovljen leta 1891	Established 1801
liha]« ritk torek In petek	Issued •▼•ry Tuesdsy and Friday
_____ _
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak R<L, Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
ft i ____
Naročnina«	Subscription!
Za celo leto___;___$4.00 For one year--$4.00
Za pol leta___________________ 2.00 For half a year- 2.00
Za četrt leta___1.25 For three months--1-25
Za Chicago. Kanado In Evropo:	Chicago. Canada and Europe:
Za celo leto __ _$4.50 For one year--$4.50
Za pol leta_ 2.25 For half a year-- 2.25
Za četrt leta_____1.50 For three months............... 1.50
Dopisniki so profteni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ur« predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede juira. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
VOJNA IN STRANKARSTVO !
--H
„ !]
V Ameriki prevladuje načelo, vsaj dosedaj je, da v ca- j ( su narodni nevarnosti vsi strankarski predsodki in pomisleki izginejo in pred oči vsakega državljana stopijo naj- j j prvo potrebe in cilji dežele, za katere v taki nevarnosti gre. Tega načela so se dosedaj držali še skoro vsi predsedniki in drugi voditelji naroda. Ko je izbruhnila sedanja vojna, oziroma ko so Japonci zahrbtno napadli Združene države 7. decembra 1941 in sta Japoncem takoj sledila z napovedjo vojne Mussolini in Hitler, je predsednik Roosevelt naj prvo preuredil svoj kabinet. V vlado je poklical tudi republikance in jim izročil nekatera najodgovornejša mesta. Republikanca Stimsona je postavil za vojnega tajnika, ravno zadnje dni umrlega Franka Knoxa pa za mornariškega tajnika. Oba sta bila poznana kot velika konservativca, ki sta pa v času nevarnosti slekla suknjo političnega stran-karstva in sta postala zvesta sodelavca z demokratsko administracijo za dosego zmage v tej vojni.
Te dni je umrl Frank Knox, mornariški tajnik. Knox je bil dober načelnik mornariškega departmenta. Pod njegovim vodstvom se je ameriška mornarica izredno razvila. Ameriška mornarica je danes največja in najmočnejša mornarica na svetu. Knox kot velik amerikanski patriot je močno naglašal potrebo skupnega narodnega sodelovanja v vojnem času. Ko je leta 1936 kandidiral za podpredsednika, so se njegovi politični nasprotniki iz njega norčevali. On je vse to sprejel kot politični šport. Ko je pa prišel napad na deželo in je predsednik Roosevelt povabil tudi svoje politične nasprotnike k skupnemu delu obrambe za domovino, je bil Knox med prvimi, ki je politiko postavil na polico, z nje vzel bridko sabljo in jo opasal in šel na delo kot načelnik slavne ameriške mornarice. Bil je*tip pravega Amerikanca. Tudi trezni Stimson je napravil isto. Oba zaslužita le pohvalo in priznanje.
Sedanja vlada Združenih držav je v pravem pomenu koalicijska vlada, to je vlada, v kateri so zastopane razne politične stranke po svojih pristaših. Taka vlada morda ni potrebna v mirnem Času, v vojnem času pa je, in je zelo umestno, da v vladi delujejo vse stranke in skupno nosijo odgovornost v vojnem prizadevanju. To je pravilno stališče, ker vojna se ne vodi samo za koristi demokratov, niti ne brani samo demokratov in njih koristi, pač pa se poteguje za koristi, demokracijo in svobodo vsega ameriškega naroda. Zato je na mestu, da nosijo odgovornost pri vodstvu vojne tako republikanci kakor demokrati. Pa tudi zato, da bosta za programom naše zunanje politike stali s podporo tudi obe stranki, ne pa da bi ena stranka sklepala in delala dogovore po vojni z raznimi narodi, druga stranka pa bi samo kritizirala in podirala vse, kar bi prva naredila in pozidala. »
Kakor je zdaj na mestu koalicijska vlada, tako bi bilo zelo na mestu, da bi dežela izbrala tudi koalicijsko mirovno zastopstvo, ki bi zastopalo deželo pri mirovni konferenci. ; Le potem bi ne bilo nevarnosti, da bi se stranki ne prepirali radi sklepov in zaključkov, ki bi jih sprejelo tako mešano zastopstvo iz obeh strank. Potem bo tudi upanje, da bo kongres odobril in potrdil to, kar bo njegovo zastopstvo, ki bi obstojalo iz vseh strank, sprejelo kot veljavne sklepe in zaključke.
Kakor zdaj zgleda bosta na prihodnji mirovni konferenci dva tabora glede povojne ureditve Evrope. Rusija bo skušala na vsak način okrniti nemško moč v Evropi. Vzhodno^Prusijo je Rusija že obljubila Poljski v zameno za ozemlje, ki ga bo Rusija zahtevala od Poljske na vzhodu. Rusija je tudi za neodvisno Avstrijo in že naglasa, da Su-deti morajo nazaj k Češki.Rusija naglasa tudi, da mora Francija dobiti nazaj Alzacijo in Loraino in je za neodvisno porensko državo, ki naj bi bila navezana na Francijo. Na ta način bi nemška moč bila okrnjena in po mnenju Rusov bo to edino jamstvo, da se ne ponovi nova nemška nevarnost v Evropi.
. . - • i • * - ' •
£ Angleži imajo v rokavu druge načrte. Če je v teh na-
V.	i
i
Iz stavkov, ki sem jih zad- : njič navedel iz svojega pisma : Zaitzu, lahko vsakdo vidi, da sem se na vso moč trudil, ohraniti slogo in ne prehudo obsojati partizanov. Od tistega časa si z Zaitzem nisva več pisala in sva šla vsak svojo pot. On za Adamičem, jaz proti.
Tiste čase sem pisal tudi tedanjemu uredniku Enakopravnosti, Antonu Šabcu. Povod za !to mi je dala neka Šabčeva pohvala moje tolerantnosti, ob-jenem pa njegovi uvodniki, ki so j bili vse prej ko tolerantni. Tudi j iz pisma Šabcu navajam tu nekaj stvari iz mojega pisma, ki nosi datum 19. marca 1943.
"Aleš (Stanovnik) je bil samo eden tistih tisočev, ki so takoj vedeli, da je dolžnost vsakega Slovenca, boriti se zoper okupatorje. Toda imeli so spočetka zelo resne načrte in sicer pod strogo narodnimi gesli in sicer na tak način, da bi upor ZARES prinesel uspehe ... Vedeli so, da je treba tako veliko delo pripraviti in šele potem u-dariti, ko je vsa priprava skupaj. Na to so delali. Naj Vam da nekoliko pojma o tem priložena pesem, ki je nastala v tistih dneh. O tej pesmi sem nekaj malega napisal za Koledar lAve Maria 1943.
"V te priprave strogo narodnih Slovencev ('klerikalcev' in drugih razen komunistov) je planila ogromna prenagljenost Osvobodilne Fronte, ki je sprva tudi kazala strogo narodno lice, zmešala vrste Aleševih borcev in vrgla med ljudi geslo, da je že skrajni čas, zakaj poraz osovine da je že na vidiku! Ze v poletju 1941 se je začela burna agitacija, da bo koncem avgusta Hitler na tleh!!! To je bilo v prvi vrsti, kar je vžgalo ljudi, ki niso imeli kontrole nad propagando, da so začeli sim-patizirati z Osvobodilno Fronto. Poleg tega je vplivalo nanje, ko so videli, da so partizani imeli nekaj uspehov, vsaj hipnih in navideznih, pa so mislili, da je Lah že tako poražen, da ne more več z maščevanjem na dan.
"Aleš je vedel že nekaj mesecev pred smrtjo prav natan-| čno, kako blazno je bilo početje Osvobodilne Fronte. Vedel je, da bo to podjetje ogromno stalo slovenski narod, koristi pa ne bo skoraj prav nobene. Ve-idel je, da je za vsem pristen boljševizem. Vi, Mr. Šabec, tega ne boste verjeli. Tudi jaz sem se otepal te vere kljub vsem poročilom . . . Polagoma sem moral hočeš nočeš sprejeti i to vero. Zdaj je tu proglas ne-, kega dr. Mikuša, doktorja bogoslovja ; gotovo Vam je že prišel pred oči. Kdor dosedaj ni delil moje s težavo pridobljene vere, da je Osvobodilna Fronta res komunistična reč in je hotela narod popolnoma odtrgati i od jugoslovanstva in slovenstva, mora vsaj spričo Mikušo-vega proglasa odpreti oči.
"Jaz nikakor nisem za to, da bi se s to Stvarjo preveč šarilo v javnosti. Bistro pa opazujem vse, kar se piše o tem v našem tisku, in zbiram material. Sicer najbrže ne bo nikoli potrebno, da ga uporabim, zakaj ko bo enkrat vojne konec, bodo oni j doma lahko govorili naravnost. Takrat boste tudi Vi, Mr. Šabec, obžalovali marsikak svoj
članek ... Za zdaj je edino pa-
črt, da naj nemška moč po vojni ostane skupaj, potem v tem načrtu ni nič drugega kakor to, da bodo skušali proti Rusiji ohraniti na evropski politični tehtnici protuteže. To bi pa pomenilo, da Rusiji ne zaupajo in da se Rusije bojijo.

NEKOLIKO ZGODOVINE
; P. Bernard Ambroiič
netno, da vse te reči iskreno obžalujemo, pa čim manj pisarimo v javnosti o njih, da ne razbijemo tukajšnje sloge, kolikor je kljub vsemu še imamo. Za enkrat verjemite, če morete in hočete, da bi jaz ne bil niti najmanj v zadregi, da pod-prem v javnosti te svoje trditve. Toda vse javnosti bi ne prepričal, že zato ne, ker sem pač 'klerikalec' in ker so moji viri
—	klerikalni. No, saj bo prišel čas, ko boste videli, koliko kle- . rikalstva je v vsem tem.
. "Za^o Vam rajši pišem pri- ] vatno.' Če Vam bodo te vrstice ( dale kako misel, da boste bolj : po dejstvih podčrtavali stvari v Enakopravnosti, me bo iskreno veselilo."
Tako torej sem pisal Antonu Šabcu dne 19. marca 1943. Le nekaj odstavkov iz mojega pisma je tu navedenih. Šabec mi sploh ni odpisal. Delal je po svoji glavi, ne, saj ni res! Delal je tako kot mu je narekovala
—	služba.
Navajam pa te stavke iz svojega pisma zato, da se bo videlo, kako sem takrat, pred 14 meseci, tolmačil položaj in skušal preprečiti poln razkol med nami. Če se mi danes očita, da sem od vsega začetka delal na razhod v SANSu in tako dalje, je dokazano, da to ni res. Poznejši dogodki so pokazali, da sem položaj precej prav tolmačil. Tudi najnovejša poročila iz starega kraja potrjujejo mojo tedanjo razlago. To je eno.' Drugo pa je, da se tisti, ki sem jim skušal dopovedati, naj pustijo vprašanje partizanstva in nepartizanstva proč od naših razprav, niso dali prepričati. Gnali so stvar vedno bolj v ospredje in prignali zadevo do tega, da smo morali zaklicati: Do sem smo šli z vami, dalje.ne moremo!
O tem še par besed v naslednjem in zadnjem članku pod zgornjim naslovom.
-o-
MED ROJAKI V LA SALLE IN OGLESBY, ILL.
Chicago, III.
(Konec) i »
Mr. Štancel bo star 94 let 25. decembra 1944. V Ameriko je prišel leta 1885, takoj ko je opravil vojaščino v starem kraju. Rojen je bil 25. dec. 1850. Pri vojakih je bil 10 let, 7 mesecev in 23 dni. Kljub tako visoki starosti še dobro vidi brez očal, tudi šivanko vdeti, če treba. Sam sem videl in prečital njegov potni list. Ako ravno je ta že ves rujav od starosti, se da še vse razločno prebrati. Mr. Štancel je še pri dobrem zdravju in bo lahko dočakal še do sto let starosti, samo rioge ga težko nosijo, tako da potrebuje bergljo in palico, da lahko hodi okrog.
Prav vesel sem bil pri tem obisku v La Salle, samo ena stvar mi je kalila veselje in mi stiskala srce. Kamor sem šel, j sem najprej zagledal v oknu službeno zastavico s plavimi |zvezdami na belem in rdečem, ozadju, dokaz, koliko jih služi Stricu Samu. Najhujše so prizadeti Slovenci, ker je že čez 300 tukajšnjih slovenskih fantov pri • ameriških oboroženih i silah. Žalostno je gledati obraze očetov in mater, kako se močno starajo, veliko hitreje, | kakor bi bilo primerno za nji-j hova leta. Z žalostnim obrazom me izprašujejo, če pride moj
Bin domoy ali ne,vin kdaj pride.
Tudi sam imam namreč tri sinove v službi Strica Sama. Eden je bil preko morja dve leti, se je boril z Japoncem, a je srečno prišel nazaj in sedaj se uči za oficirja na Notre Dame univerzi, South Bend, Ind. Drugi je v Corpus Christi, Texas, tretji pa v Seattle, Washington. Zato sam dobro vem, kako je človeku pri srcu, ko nima svojih doma.
Večina našega pogovarjanja, {kamor sem prišel, se je sukala j okrog starih pionirjev, ki so Ž€ pomrli. Marsikateri rojak me je vprašal: "Ali si poznal molje starše ali one stare naše prijatelje, ki so že davno umrli?" Ii Gotovo, da sem poznal vse stare pionirje, ki so prišli sem pred letom 1900, ali hudo mi.je pri srcu, da je njihovo število manjše vsako leto, kadar pridem tja na obisk. Večina jih je že pod zemljo, kjer v miru počivajo. Bog jim daj večni mir in pokoj! Malo je slišati o njih dandanes. Morda so več ali manj že vsi pozabljeni, ali jaz jih imam še zmeraj v spominu in v kolikor se morem domisliti, podajam vam mlajšim Slovencem in faranom v spomin imena vseh tistih starih slovenskih pionirjev, ki so prišli v ame-riko in se naselili v La Salle pred letom 1900. Ti stari pionirji so vredni, da jih ohranimo v častnem spominu. Koliko so se trudili m kako trdo so delali, da so mogli kasneje dobiti sem svoje družine in da so ustanovili prvo slovensko društvo sv. Družine KSKJ. To so tisti pionirji, ki so se organizirali in zbirali denar, da so kupili zemljo in kasneje postavili prvo slovensko cerkev sv. Roka v La Salle, leta 1902. Še jaz sam sem pomagal kopati zemljo, kadar mi je dopuščal čas, ko so postavljali cerkev in župnišče. Čast in hvaležen spomin vsem tistim slovenskim pionirjem, ki so njih imena, tukaj napisana kakor tudi letnice, kdaj so dospeli v Ameriko.
1883—Paul	Pere
1884—Martin	Okleščen
1885—Janez	Štamfel
1886—Johan	Oberstar
1887—Matija	Kump, Janez Meglen
1888—Andrej	Ocepek, Anton Kostelo, John Culjan
1889—Silvester	Kramaršič, Karol Okleščen, Ignac Horvat, Frank Kobal
1890—Johan	Lužar, Anton Brinovec
1891—Alojz	Butara, Frank Kostelc, Mihael Teršelič, Jožef Legan
1892—Frank	Perme, Johan Špicmiler
1893—Jožef	Dernač, Johan Kalin, ^Jožef Kobe, Pavel Primožič
1894—Jožef	Debevc, Jožef Hegler, Johan Jurešič, Matija Štrohen, Anton Zorčič, Jožef Oražem .
1895—Simon	Jesenšek, Johan Klemenčič, Johan Modec, Matija Polčar, Matija Skoflanc, Frank Zaje, Anton Zupančič, Mihael Kobav, Jožef Bregač, Matevž Baškovc
1896—Anton	Glavan, Jožef Koprivnik, Johan Levk, Jožef Rogel, Johan Šuštaršič, Matevž Urbani j a, Pavel Primožič, Frank Blažen, Frank Eržen, Frank Černe, Anton Štih, Pavel Cerar, Janez Bogolin, Johan Savnik
1897—Jurij	Kašček, Jurij Kovač, Johan Krulc, Mihael Lopatič, Janez Pavlin, Ignac Sever, Jožef Urbančič, Anton Zorman, Anton Novak, Jožef Bergles, Frank Dolar, Jakob Banko, Anton Zajkovč, Daniel Badanovič, Ignac Vidmar
1898—Johan	Hrovat, Jožef Hribernik, Franc Jančar, Jakob Juvančič, Jakob Jesenšek, Alojz Kalin, Jožef Kumel, Jožef Lušina, Jakob Lindič, Janez Lekan, Jožef Lesjak, Anton Pavlin, Peter Perušek, Frank Prijatel, Franc Maček, Alojz Ausec, Aleš Boje, Mihael Pova-le, Alojz Zmajdek, Andrej Vo-dušek, Sebastijan Anžlevar -
1899—Johan Jurkas, Alojz fr Bergles, Andrej Vodušek, Jo- \y han Poštar, Anton Povšič, Jo- f(l han Hribar, Jakob Zupančič, i) Johan Tomažin, Andrej Fran- Yj čak, Jožef Stare, Jožef Per- III skan.	II
• Tu so imena vseh, kar se morem najbolj spomniti. Ako sem kako pomoto naredil, oprostite t mi in prosim, da mi pismeno sporočite, da bom mogel pomo- j y( to poravnati. Ljudje, katerih I -imena tukaj vidite, so mi bili j vsi znani, zato sem si njihova i g( i imena vpiševal v knjigo, kojn sem bil še mladenič, in to knji- v, go sem si ohranil. Ako nimam katerega pionirja vpisanega,l prosim, da me obvestite, ker bi rad imel vse vpisane.
Še lep pozdrav vsem Slovencem in prijateljem iz La Salle, Peru, Jonesville in Oglesby, 111. Posebno lepo se zahvaljujem družini Plantan v La Salle za lepo postrežbo, ter družini Frank Šenica in Joseph Šenica na Oglesby. Srčen pozdrav! Karol Okleščen, 745 E. 103rd Place, Chicago 28, 111.
,	-o-
- IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV Waukegan, 11L Pošiljam odlomke iz treh pisem, ki sem jih prejela od naših vojakov pred kratkim. Pfc. Stanley Gregorin, ki je pred pol leta sporočil, da se je na Sardiniji sestal z številom slovenskih mož in fantov, ki jih je < fašistična policija šiloma vtaknila v italijansko vojsko, toda jim ni dala pušk, ter jih poslala na Sardinijo. Letos 4. aprila pa j piše takole — kar slovensko:
"Tukaj je vse razbito, in Slovencem ki so tukaj je strašno hudo, ker nimajo dosti za jesti. Nekaj delimo ž njimi Ameri-kanci. Vsi so zelo veseli, da so z nami. Dobil sem enega fanta, ki je od tam doma kakor moja mama, pa so tudi fantje od drugih krajev. Parkrat smo bili skupaj precej dobre volje; smo precej vina spili, po tistem smo pa zapeli par pesmi, da je bilo strašno lepo za slišati. Tukaj so slovenski moški in fantje stari od 18 do 45 let.
Izgleda, da tukaj še ne bo miru. Nemec dobro drži in vse kaže, da bo treba drugače poprijeti, če hočemo, da bo v enem letu vsega tega konec."
Pvt. John Treven pa piše med drugim takole:
"Najprej bi se Vam rad zahvalil za lep dopis, ki ste ga priobčili o meni v slovenskih listih. To je bilo lepo od Vas.
Od Vašega sina Tonyja prejemam pisma redno, nisva pa še dobila priložnosti, da bi se sestala, četudi vem, kje približno se nahaja. Ni posebno daleč od nas. Prej ali slej se bova gotovo videla. Res bi se rad srečal ž njim, ker se nisem sestal še z nobenim fantom od doma. j Zdrav sem in upam, da ste Vi j tudi. Drugega skoraj ne morem povedati. Želim Vam vse najboljše zdravje na svetu in božji blagoslov vsem skupaj."
T. Sgt. Victor J. Ceryanec, ki je doma iz Chicage, pa mi odgovarja deloma takole:
"StoriBbom kar bom mogel, I da pridem kako v stik z Vašim | Tonetom, če bo le količkaj pri-1 like. Milijonkrat se Vam za-1 hvaljujem za poslane poštne j znamke. Kakor vidite, sem jih j takoj začel rabiti. Tony Vam je j gotovo popisal, kakšen je ta kraj, zato Vam o tem ne mo-j rem povedati nič novega več. | O Waukeganu mi ni veliko zna- j no, četudi smo sosedje. Dobro poznam tam le eno ali dve družini. Lepo se mi zdi, da ste se me spomnili tudi z velikonočno kartico; prav hvaležen sem Vam za to. Drugega Vam zaenkrat ne morem pisati, pisal pa bom več, kakor hitfo se bom srečal z Vašim sinom."
Pri tej priliki naj omenim še par besed o našem pokojnem junaku Rudolfu Japel. Po njegovi smrti so prejeli starši medaljo škrlatnega srca, zraven j pa uradno listino, na kateri je (Nadaljevanje na 3. str.)
DOGODKI I
mad Slovenci po „ (fi
Ameriki	M '
Utonil
Jefferson, O. — Deček Pat-Šemef 14, je utonil, ko se je ■evrnil čoln, v katerem se je >zil z dvema tovarišema. Znal i dobro plavati, a je imel na :>gah gumijaste škornje, ki so i napolnili z vodo in ga potegih na dno. Tovariša sta se re-Ja.
Slovenska poroka
So. Chicago, 111. — V soboto j 20. maja sta se v cerkvi sv. Jurija poročila Mr. John Golob Sr. z nevesto Mrs. Violet Golo-I juh iz Gloversville, N. Y. — Bilo srečno I	*
Drugi sin vpoklican
Chicago, 111. — Te dni je od-jšel k vojakom Herbert Golden, I drugi sin vsem Svetoštefancem poznanega zastopnika ' za Me-'tropolitan " Insurance Co. Mr. I James Golden. Njegov prvi sin se nahaja v vojaški službi že dve leti nekje na Pacifiku.
Izreden dopis
Chicago, 111. — V današnji številki je skončan dopis o ro-| jakih v La Salle in Oglesby, 111., ki nam ga je poslal Mr. Karol Okleščen. Opozarjamo, da to ni vsakdanji dopis, temveč vsebuje važne in zanimive zgodovinske podatke o prvih pionirjih v omenjenih dveh naselbinah. Prav bi bilo, ko bi se tudi drugod našli podobni prispeva-tel ji, ker bo vsako leto težje dognati, kateri so bili naši pionirji in kdaj so prišli. Postavili so nam temelje. Naša dolžnost je, da storimo vse kar moremo, da se ohrani njihov spomin. Zaslužili so to.
.tttUi*.- __
Odlikovana bolničarka
Cleveland, O. — Slovenski zobozdravnik Dr. James W. Mally je dobil iz Anglije pismo od svoje sestre Julije, ki je poklicna bolničarka in je pred poldrugim letom prostovoljno pristopila v armado, da je bila v začetku maja povišana v ka-pitanko. Gotovo je to prva slovenska bolničarka pri ameriški armadi, ki je dosegla tako visok Čin.
/
Koncert Ženske zveze
Chicago, 111. — Opozarjamo naše rojake v Chicagi in sosednjih naselbinah na koncert pevskega kluba podr. št. 2 SŽZ to nedeljo v šolski dvorani sv. Štefana. Bolj ko se bomo vsi skupaj zanimali za naša pevska društva, bolj veselo bodo pela in toliko dalje se bo slovenska pesem ohranila v Ame-
— r&Ffl
Martin Krpan
Chicago, 111. — Levstikov Martin Krpan, ki smo ga vsi imeli v šolskih berilih v starem kraju, je svojevrstna klasična drobtinica iz najboljše slovenske literature. Izšolani cleve-landski rojak Anthony J. Klan-čar, ki je zdaj pri vojakih, je prav lepo prevel to delce na angleščino in je izšlo v izdaji Harvard univerze. Da bi naši intelektualci, ki so zmožni takega izredno kočljivega posla, še večkrat podali kako fino slovensko literarno delo v prevodu splošni ameriški in angleški javnosti!
Rojak umrl
Cleveland, O. — V bolnišnici je umrl Peter Jalovec, star 66 let in doma iz Čateža na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko l.;1902. Prva leta je delal v premogorovih v Penn-sylvaniji, zadnjih 28 let pa se je nahajal v Clevelandu. Zapušča ženo. J -o-
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
Torek, 23. maja 1944
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Stran 8
Zapadna LlVf&LTi i Slovanska MjEjr v
j	D11IVER, COLORADO TS^HT 1
UPRAVNI ODBOR: ! Predsednik: Leo Jurjorsc, 1840 W. 22nd Place, Chicago, III. [ Podpredsednik in mladinski nadzorni: Geo. J. ltirealavkh. 3360 Vim .
Street, Denver, (16) Colo.	J
I 2- podpredsednik: Frank J. Bradach. 2309 Nicholson St, Lockport. Ifl. , < i Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St, Denver. (16) Colo. ! I Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. ; Vrhovni xdramik: Dr. J. P. ftnedrc. Thatcher Bids, Pueblo, Cotak
NADZORNI ODBOR: ; Predsednik: Thomas J. Morrisaey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. ! ; a. nadiorntir: Mike Popovich. 1840 Grove St, Denver, (16) Colo. » 3. nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Are, Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR:	i
! Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.	J
[ \ porotnica: Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, a > ' 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely,1 Minn. J A porotnik: Jeeeph Codec, 10215 Huntxnere Ave, Cleveland. Ohio. S. porotnik: Candid Grm*. 9537 Ave. M. So. Chicago. UL
!	UZADNO GLASILO:
! "Amarikanaki Skraec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. UL
Vse denarne nakaznice in vse uradne rc€i naj ae poiiljajo na plav-	i
!	tunika, yse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	j
*	ftnje za sprejem ▼ odrasli oddelek, ■premembe zavarovalnine, ViVnr tudi	< ! bolniške nakaraice^ naj se poiiljajo na' vrhovnega zdravnika.
Z. s. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi	dr«-	;
•	gib narodnosti, ki so zmožni angleikcga jezika, da se ji priklopijo.	< |	Kdor feli postati £lan Zveze, naj se oglasi pri tajniku aajbHžnjega dru-	; |	*tva Z. S Z. Za ustanovitve norih društev zadostuje osem oseb. Glede	< I	ustanovitve novih družtev polije glavni tajnik na zahtevo vas pojasnila	! ;	in potrebne listine. .
|	SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. 8LOVAN8KO ZVEZO!	*
— —— — . — — —------- - - - - - ______________9 I
-----—	wMwwwg----- m—M« ■
VELIKA "ZAVARUJTE DRUŽINO" ČLANSKA KAMPANJA ZSZ
Ker bo 5. julija poteklo 36 let Od dne, ko je bila Zapadna Slovanska Zveza ustanovljena, je odbor povodom 36 letnice ZSZ za meseca maj in junij razpisal ie posebno člansko kampa. njo, in sicer: Vsak član, ki bo v rečenih dveh mesecih pridobil 36 novih članov, bo upravičen poleg običajnih provizij, še do nadaljnih $10.00 v vojnih znamkah. Ako en sam član ne bo pridobil omenjenega števila, in če več Članov enega druitva isto število pridobi, bo pa tako društvo upravičeno do omenjenih $10.00 v vojnih znamkah. .
Vsak član, ki bo pridobil v omenjenih dveh mesecih 10 ali vOč članov, bo poleg običajnih provizij prejel še po 25c nadalj-ne provizije za vsakega člana ml. odd., ki pristopi v razred JA (kjer se plačuje samo po 15c mesečno). Za ostale člane mladinskega oddelka, ki pristopijo v razreda JB ali JC, kakor tudi za vse novopridobljene člane v aktivni oddelek, bo pa Zveza v teh dveh mesecih plačala nadaljnih 50c provizije za vsakega novopridobljenega člana. Torej bodo provizije v tem slučaju sledeče: Za člana, ki se zavaruje za $250.00 zavarovalnine $1.50; za $500.00 zavarovalnine $2.50; za $1000.00 zavarovalnine $3.50, itd.
Ker ime te kampanje je "ZAVARUJTE DRUŽINO", zato je še nadalje sklenjeno in odobreno, da kjerkoli boste vpisali celo družino bo njih prvomesečni asesment prost. Ravno tako ne bo treba plačati prvomesečnega asesmenta novopristoplim članom takih družin, kjer oče, mati, brat ali sestra že spadajo v ZSZ, če se še vsi ostali člani take družine vpišejo pred 30. junijem 1.1. Kajti biti morajo 100% ZSZ družine predno so novo-pristopli člani takih družin upravičeni do prostega prvomesečnega asesmenta.
Ker ob priliki 36 letnice ZSZ je naš agilni gl. predsednik, sobrat Leo Jurjovec, proglasil omenjena dva meseca, maj in junij, v čast moje malenkosti, si štejem v prijetno dolžnost, da bom iz svojega žepa plačal še nadaljnih $15.00 onemu članu ali članici, ki v mesecih maju in juniju pridobi največ novega članstva, pod pogojem, da jih en posamezni član pridobi 10 ali več.
Pristopnina za novopristople člane je popolnoma prosta. Člani, oz. prosilci, ki se bodo morali podvreči zdravniški preiskavi, so prosti takih stroškov, kajti iste bo Zveza povrnila do vsote $2.00. Prosilci, ki niso nad 30 let stari, če izgledajo, da se nahajajo pri dobrem zdravju, se lahko zavarujejo do vsote $500.00 brez zdravniške preiskave.
Društva, ki bodo pridobila največ novih članov, pod pogojem, da jih pridobe ne manj kot 25, do 31. decembra, kodo upravičena do sledeših posebnih nagrad: $50.00 prve nagrade; $45.00 druge nagrade; $40.00 tretje nagrade; $35.00 četrte nagrade; $30.00 pete nagrade; $25.00 šeste nagrade; $20.00 sedme nagrade; $15.00 osme nagrade; in $10.00 za vsako na-daljno društvo, ki bo pridobilo 25 ali več novih članov. Torej v tekoči kampanji bodo upravičena do izrednih nagrad vsa društva, ki bodo do 31. decembra pridobila najmanj 25 novih članov.
Nadalje ste upravičeni do enega mladinskega delegata, da se udeleži prihodnje konvencije za vsakih 50 novopristoplih čla-n°v, ne glede v kateri oddelek (ali pa v oba, mladinski in aktivni oddelek), pod pogojem, da taki novopristopli člani plačajo najmanj enoletne asesmente. Te kredite 50 novopristoplih članov, ki plačajo^ ne manj kot enoletne asesmente, lahko daste Vašemu sinčku, hčerki ali pa sinčku ali hčerki Vašega prijatelja.
To so torej nadvse ugodne priliki in razmere za pridobiti novo članstvo v ZSZ, zlasti pa Še v tekočem in prihodnjem mesecu. Pri agitaciji za novo ilanstvo vedno pomnite, da Vi storite dobro delo Vašemu prijatelju, ker ga nagovorite, da pristopi v ZSZ ali pa, da vpiše ostale Člane njegove družine. Ne pozabite omeniti, da ZSZ je 138.58% solventna; da njena načelna izjava sloni na demokratični podlagi, ne oziraje se na kake stranke a)i versko prepričanje; da ZSZ plača velike bolniške, poškodninske, operacijske in odškodninske podpore proti zmerno nizkim mesečnim prispevkom; da v ZSZ lahko pristopi vsaka oseba bele polti, ki se nahaja pri dobrem zdravju in ni še prekoračila starosti 55 let. Velijo takozvanih "Amefikancev" bodo Vam hvaležni, ko jim boste razložili kako nizki so naši mesečni asesmenti, ako iste primerjate z različnimi Insurance kompani-jami. Takim povejte, da vzrok, da so naši asesmenti nižji je ta, ker pri nas ne vleče nihče mastnih plač kot se to dogaja pri trgovskih družbah in nadalje 5a, da pri nas si ne razdelimo ni-
36TH ANNIVERSARY DRIVE SCHEDULED FOR MONTHS OF MAY AND JUNE IN FULL SWING
Supreme President Issues Call For Special Honor To Supreme Secretary Jersin
The last issue of the Fraternal Voice carried an announcement that our 36th Anniversary is to be observed with a special membership drive during the months of May and June in connection with our "Insure the Family Campaign" lasting all through 1944.
Special increased cash commissions, and extra prize to lodges are-being offered for this period. A special gift to entire families and to those new members joining which will complete a whole family in the Association also is offered. Kindly watch for the article in this issue regarding special inducements offered.
Attention is called that members are invited to assist the juveniles in qualifying as juvenile delegates to the next convention. A Contest is in progress.
Supreme President Jurjovec for some time wished to pay due tribute to our capable and efficient secretary, Mr. Anthqny Jersin, for his put,-stSUKHM^wprk in behalf of the WSA and decided that an appropriate time would' be during the 36th Anniversary -Drive. He, therefor, issued a call that ail officers and members of the Association pay Mr. Jersin deserving honor, gratitude and appreciation with a record enrollment of new members during May and June. All lodge presidents, secretaries and other officers are urged to contact the rank and file to unite in achieving this end. Every member ought to get a new member as a mark of respect for Tony.	__ ___________r~j
Po zgorajšnjih številkah je razvidno, da dr. Trail Blazen št. 41, v Denver ju, sedanji "Champion" od zadnje kampanje, še vedno stoji na prvem mestu. Agilni uradniki tega društva so se zavzeli, da bodo pridržali krasno kampanjsko trofejo, ter odnesli prvenstvo tudi v tej kampanji, in kot sedaj izgleda, je vse lahko, da se njih želja uresniči, ako se ne bo Mrs. Kogovsek, nadvse agilna podpredsednica dr, Slovan št. 3, v Pueblu, zopet podala na agitacijo ter s pomočjo agilnih članov in članic njenega društva vzela prvo mesto. Mrs. Kogovsek mi je sicer osebno povedala, da namerava pridobiti omenjeno trofejo za društvo Slovan v tekoči kampanji. Vam želim mnogo sreče!
Iz poročila je tudi razvidno, da sobrat Likar, tajnik dr. North Eagle štev.. 21, v Ely, Minn., stoji na istem mestu kot dr. Slovan, in je vse mogoče/ da se bodo sobratje in sestre na daljnem severu požurili ter odnesli prvo nagrado. Tudi Vam v Ely želim mnogo sreče! Pa naj gre trofeja enkrat na Ely, saj tam jo še niste imeli, dasiravno imate precej agilnih agitatorjev za našo Zvezo.
Tudi pri dr. Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu, so se do sedaj že precej dobro obnesle pod agilnim vodstvom sester Po-nikvar, agilne ter zmožne tajnice, jako zmožne predsednice, sestre Mervar ter ostalimi agilnimi članicami. Kaj pravite Cle-velandčanke, ali bi ne bilo lepo, če v Vaše velemesto, Ameriško Belo Ljubljano, enkrat priroma kampanjska trofeja? Vam želim mnogo sreče!
Sobrat Vidmar, tajnik dr. Planinski Bratje št. 5, in predsednik omenjenega društva, Anton Mihelich, se nameravata tudi požuriti ter odnesti vsaj eno posebno nagrado, l^ajti imata že osem novih članov. Torej jih rabita samo še 17, pa bo nagrada zagotovljena.
Ravno tako tudi Mre. Danailoff, agilna tajnica dr. Hrabri Slovani št. 17, v Frederick, Colo., se je že do sedaj dobro obnesla, ker je že pridobila 7 novih in ji manjka samo še 18, da si zasigura posebno nagrado.
Naš agilni tajnik sobrat Yurjevsic, s pomočjo sobrata Ru-' dolpha, pri dr. Golden Eagle št. 59, v Central City, Pa., je tudi j že pridobil 7 novih članov in mu manjka tudi samo še 18 novih, I da si zasigura posebno nagrado.
Sestra Kerzan, tajnica dr. Oak Creek št. 60, je tudi že pri- | dobila 6 novih in ji manjka še 19, da bo upravičena do posebne nagrade.
Dr. št. 1, v Denver ju in Three Star št. 33, vChicagu, z agil- ' nimi uradniki, vedno pridobe kako nagrado in upam ter želim, I da tudi sedaj ne bodo dovolili, da bi ne prejeli kake posebne nagrade.
Imamo še ostala društva, ki so pa do sedaj pridobila po! manj kot 5 članov, dasiravno so po navadi bila jako agilna, zato je tudi od teh pričakovati, da bodo v tekoči kampanji prišla na ; površje ter pridobila po 25 novih ter na ta način pridobila posebne nagrade.
Bratski pozdrav,
ANTHONY JERSIN. «1. tainik.
Dr. it.	Število novih čl,
1 ................................. 5
3	...................„.„............. 12
5	------------------------------- 8
9	................................_ 2
14	................................ 3
15	.................................... 1
16	.................................... 2
17	7
21	................................... 12
24	.................................... 1
28	......................._........... 1
29	....................J............ 9
32	-----------------------------4
33	..........................................5
Dr. št.	Število novih ČL
36	................................................... 4
41	.................................... 24
44	.................................. 1
45	..................................JL 3
46	.................................... 1
51	.................................... 1
53	.................................... 1
54	................................... l
55	............................... 1
59	................................... 7
60	...:.......................>........ 6
61 ................................... 1
—
Skupaj — Total..........123
kakih dobičkov ampak, da ves v Zvezo plačani denar je v Zve-zini blagajni v korist in dobrobit vsega članstva, in ker nihče ne vzame nobenega profita, je Zveza tudi prosta od vseh dohodninskih davkov, kar vse je v korist vsakemu posameznemu članu, ker na ta način prejme toliko cenejšo zavarovalnino.
Torej povejte vse to Vašim prijateljem in prepričan sem, da ne boste šli iz njegove hiše brez novopridobljenega člana. Na ta način ne boste imeli nikakih neprilik pridobiti 10, ali pa mogoče kar 3$ novih članov med 1. majem in 30. junijem 1.1., ostajam z bratskimi pozdravi ter trdnimi željami za uspešno "ZAVARUJTE DRUŽINO" kampanjo Vam udAni,
/	ANTHONY JERSIN, gl. tajnik.
NADALJNO POROČILO "ZAVARUJTE DRUŽINO" KAMPANJE ZSZ
Do. 30. aprila je v tekoči "ZAVARUJTE DRUŽINO" kampanji pristopilo 123 novih članov in članic, in sicer 47 v aktivni in 76 v mladinski oddelek. Po sledeči tabeli je razviden natančen rezultat koliko jih je pristopilo v posamezna društva:
The splendid qualities of our Supreme Secretary really need not be
mentioned, lor every lodge secretary and rbaqy others having H'rrftr and
fraternal dealings with him can well attest to his valuable services and worth to our organization which is on his mind and in his hea^t twenty-four hours of each day. The progress of the Association in his department and his many other deeds and accomplishments speak for themselves. The carrying out of his duties and responsibilities were always done with skill apd perfection, and his knowledge of the by-laws and expert application of the fraternal touch in all matters made him outstanding among fraternal leaders.
His zealous interest in fraternalism backed up with action beneficial to the entire system for the welfare of all concerned has commanded the admiration and respect of leading fraternalists of aU societies. His term as president of the Colorado-Wyoming State Fraternal Congress and the many requests for his advice and presence at important sessions bears out this point.
The WSA is indeed fortunate to have and boast the services of such a man.
Mr. Jersin was a guiding spirit in the recent legislation for accepting children from birth and for other improvements in the insurance code of Colorado. There are many other things too numerous to mention about the man of whom we are so proud.
Being a champion "member-getter" himself, (the writer can truthfully say Tony signed up more new members than any individual in the Association) the timely suggestion of our president that our secretary be given a gift of many new members is quite appropriate. Mr. Jersin is not the type who would relish Ijonor, praise and ballyhoo because he merely did his duty to his fellow man and carried out responsibilities entrusted to him, but the idea to enroll new members and increase the growth of his and ypur protecting organization will appeal to him. So let us all join and each get all the new members possible during May and June.
Every member certainly does want his own lodge to grow and thus cause the Association to become even stronger. This year, especially during the 36th Anniversary Drive, your lodge may also better itself financially by striving for campaign prizes and special prize by the end of June. You will also benefit by cash commissions. And you can help some juvenile earn the coveted juvenile delegate honor.
Now is the time to do your work for your organization—far its 36th Anniversary—for our grand and ^yell-liked supreme secretary and for the success of this year's campaign. Make up your mind to at once enroll entire families and complete the enrollment of part families already in, and concentrate on obtaining many, many juveniles. Boost Our Juvenile Department—The Future of Our Association.
Fraternally yours,
GEO. J. MIROSLAVICH.
a SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani) vse popisano glede odlikovanja njihovega sina, razen tega pa so prejeli še posebno listino, ' podpisano od samega predsednika Roosevelta. Vsa naselbina 1 Waukegan in North Chicago < sočuvstvuje z žalostnimi starši 1 zaradi izgube vrlega sina, ki je ' dal svoje mlado življenje za ; končno zmago naše domovine 1 in zdaj počiva pod palmami v i daljni italijanski zemlji. Slava i borcu za domovino!	1
Jennie Keber. 3
-o--(
SMRTNA KQSA IN DRUGE < NOVICE	1
Denver, Colo.	1
Članstvu Zapadne Slovanske	' Zveze, zlasti pa še našega dru-	£ štva sv. Martina štev. 1, nazna-	< njam, da smo v dobi devetih	^ dni izgubili kar dva dobra člana našega društva, in sicer so-	5 brata Antona Meznarja, kateri
je po dolgi in mučni bolezni za-tisnil njegove trudne oči za vekomaj z dnem 30. aprila in je bil pokopan iz cerkve sv. Družine na Mount Olivet pokopališču, v navzočnosti svojih številnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Potem je pa d me 10. maja po dolgotrajni in tudi hudi bolezni izdihnil svojo dušo tudi večletni Član, sobrat Frank Tanko, po domače Ivane. On pa je bil pokopan iz naše slovenske cerkve Kraljica sv. Rožnega Venca dne 13. maja tudi na Mount Olivet pokopališču, v navzočnosti številnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Oba zgoraj omenjena člana sta bila vneta fraternalista in sta visoko cenila samopomoč naših slovenskih organizacij. To je najboljši dokaz, ker sta sama spadala vsak še k dvem drugim društvom naših domačih podpornih organizacij. Oba zapuščata žalujoči vdovi in šte-
(Nadaljevanje na 4 str.)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtega srca naznanjam vsem sohratom. sorodnikom, prijateljem in snanrem prežaloatno vesi. da je dne 14. aprila 1844 sa vedno xatisnil oči nai sobrat
GEORGE GOLISH
Nas sobrat Pfc. George Goliah, TJ. S. Marine Corp«, Je M k marinom 6. decembra 1943; komaj je bil tam 4 mesece, ko 9a je sadela nesreča v petek dne 14. aprila 1M4 v Camp Pendleton, Oceanside, California, vsled eksplozij«, in je bif na mestu mrtev. Bil je sin Petra m Mary Golish, ter je bU rojen 15. marca 1922 v Crescent Salt. Lake County, in je bil član društva "Zapadni Junaki" it 4 ZSZ, Midvale, Utah.
Sobrata George Golish« so pripeljali iz Kalifornije na Bingham Canyon, Utah, ter se'je vrftU pogreb 22. aprila 1944 iz cerkve sv. Rožnega venca na Murray City pokopališče.
Prav lep« hvala pogrebniku Mr. George Jenkins in 8. po-grebcem, ki so ga nosili do groba. Lepa hvala tudi Rev. f!j. Cilloran, ki je imel sv. m«šo pred krsto. Se prav lepo zahvalimo tudi vsem, ki so darovali tako krasne cvetlice, in let so se potrudili, da so ga spremili do groba, kakor tudi vsem, ki so ga prišli kropit v hišo žalosti Da ne pozabim nobenega, ie enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste darovali v obilnem številu cvetlice, in ki ste ga spremili do groba.
Zato dragi prijatelji in čilateljL kateri še ne spadate v no-beno organizacijo. Vas vabim, da pristopite in se pridružile k nam, lri smo združeni v podporni organizaciji Zapadle Slovanske Zveze. Lepa hvala tudi glavnemu tajniku ZSZ sa točno izplačano posmrtnino .
Ti pa, predragi sobrat, sin in brat. ki Te Je smrt iztrgala is naših vrst veliko prezgodaj, ostaneš v naših srcih neposab-Ijen. Spominjali se Te bomo v molitvah, dokler se ne snidemo nad svesdamL kjer ne bo ne sob ne težav. Počivaj v miru in spočij se v Bogu, dokler Te ne dvigne angeljsko petje na poslednji dan.
Žalujoči ostali:	«- . i
MajiTA^QPfH.^Ai^pg^^a^^*^MTX^y
Midvale, Utah, dne 16. maja 1944.
JOSEPH PERCICH. tajnik, ZSZ. iL 4.
FOR i
• • t
Classified and Display Ad. Department Phone CENtral 4065
HELP WANTED — MEN 1
ACTIVE MEN t For steady warehouse work in essential industry	^
OVERTIME njj See Mr. ZUPAN ' 'r
3626 Jasper Place
(2 blocks east of So. Ashland Ave.);
EXPERIENCED BODY AND FENDER MAN TOP SALARY GOOD PLACE TO WORK Apply
BERTS AUTO REBUILDERS 1422 West Webster
WANTED GIRLS and WOMEN
Punch Press Operators Well arranged hours
Good Transportation also
General Assembly Workers
Apply
1504 W. CARROLL
Felt Products Mfg. Co. WANTED
HOUSEMOTHERS
AND A COOK
WE PAY GOOD SALARIES
AND MAINTENANCE PERMANENT JOBS GOOD , W&RKING CONDITIONS
We also need	i
Sewing Women
Apply
4048 S. Lake Park Ave.
Experienced or inexperienced Laundry help for simple laundry work. NEW WAGE RATES. ESSENTIAL INDUSTRY HARRISON WET WASH LAUNDRY, Inc. 518 SO. KOLMAR AVE.
C&NWR.R.
FREIGHT W\ HANDLERS 1 PIECEWORK
COMPENSATION
APPLY FREIGHT STATION
411 W. KINZIE ST.
SeeH. L.BROWN
AUTO MACHNIST and MACHINISTS HELPER i RIGHT PAY — RIGHT HOURS ED RERGMAN AUTO RBPAIR SHOP
S57I N. Olmsted Ave,
Chicago. Illinois
BODY and FENDER MAN and PAINTER
DAY WORK ONLY NO SUNDAYS OR HOLLYDAYS
Good pay, excellent Commission j
Apply .tfjni
AUTCHMEP/UR CO. 5431 So. Western Ave, Rqp.4671
~	JANITOR ' ' i
r, GOODi PAY — LIGHT WORK ! CONVENIENT LOCATION
Ohmite Mfg. Co. 4851 Flournoy
1 block South of Harrison ~
r Stran 4
mm IMMMH1
_ AMERIKA NSKl SLOVENEC
Torek, 23. maja 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.
"O, da," je vzdihnila in pričela vneto zajemati, "nikar me ne zapustite. To se pravi... Povedati vam moram, da nimam več potnega lista ... Morda bo to mojo zadevo še bolj zamotalo V9
"Zakaj pa nimate te listine, tako potrebne, za tujce?"
"Vzeli so mi jo neki pobaUni med zračnim napadom. Ustavili so me ha cesti, mi naperili samokres na prsi in mi izpraznili ročno torbico. Nisem se mogla upirati. Na srečo so mi pustili nekaj drugih listin, ki sem jih imela v plaščnem žepu. To so listi-ne, ki ste jih videli pred nekaj urami.*
"Komaj sem jih utegnil površno pogledati. Ali mi jih pokažete še enkrat seno-ra? Rad bi tudi uradno poznal svojo ženo."
Hitro je preletel z očmi listine, ki mu jih je poslušno izročila- Nato je potegnil iz žepa majhno zapisnico in iztrgal iz nje listič papirja. Napisal je nanj nekaj vrstic. Potlej je dejal energično, z glasom, vajenim z&povedovanja, toda tiho, da ga je mogla slišati samo Orana:
"Dobro bi bilo, da si zapišete in shraniter. moje ime in moj naslov. Preden odrinemU na fronto, moram skočiti še k Maquedu,! prvemu mestnemu komisarju. Priskrbeli vam bom prepustnico čez mejo, kajti zaradi izgube potnega lista bi utegnili imeti spet sitnosti."	j	|
"Najbrž res."
"Torej stopil bom h komisarju. Vam bom pa jutri zjutraj poslal Perrena, svojega dobrega znanca. Za vsak primer sem vam napisal njegov naslov. Tukajle je. On bo poskrbel, da se vam ne bo nič hudega zgodilo. Upam, da še ujeli par-nik, ki bo odplul v osem in štiridesetih urah."
Nekaj časa je vladala v sobi tišina. Potem je letalec nekoliko v zadregi dejal:
"Zdaj pa, senora, morava, hočeš nočeš, igrati vlogi nežnih, mladih zaljubljencev, da naju kdo ne preseneti. Na vas je vrsta, da pričnete svojo vlogo," je pristavil s sen-čico porogljivosti.
Orana, nekoliko potolažena, se je lahno nasmehnila. In ta ljubeznivi nasmeh je mlademu častniku pognal vso kri v glavo. Torej se je le otajala, senora! Moreno je bil prepričan, da bi bil čas njegov zaveznik. Glavo bi stavil, da bi v nekaj mesecih pridobil popolno zaupanje teh velikih nezaupnih sinjih <oči. Zdaj mu ni kazalo drugega, kakor sprijazniti se z usodo in zadovoljiti se s to prvo nežno spodbudo.
Ce ga bo Bog pustil živeti, kdo ve, kaj se bo zgodilo pozneje ... v daljnji, daljnji bodočnosti? Misel na srečno, mirno bodočnost s takšno ženo ob strani ga je spravila v dobro voljo. Prelepa se mu je zdela ta misel, da bi se kdaj uresničila ...
w
i .i-':- , ' » •
"Zdaj, ko sva se nekoliko podprla," je dejal Moreno, "moram po opravkih, da vam priskrbim vse potrebno za vašo varnost. Menda vam ne bo neprijetno, če vas pustim samo v tej sobi?"
"Tukaj me boste pustili, pri vas?" je začudeno vprašala Orana. Misel, da je ne sili s seboj, jo je kar nekam pomirila.
"Da. Mislim, da se za mojo ženo pač spodobi, da ostane v moji sobi?"
Ta dvojni poudarek lastnine: "mojo ženo" in "v moji sobi", jo je spet zmedel. Plašno je odgovorila: "Oh, saj če sem sama, se nič ne bojim." } Častnik se je grenko nasmehnil
"Kakor vidim, senora, si kljub vsemu, kar sem storil za vas, še nisem pridobil vašega zaupanja."
. Orana je zardela do ušes. Očitek je bil upravičen in dobro merjen. Toda ali je mogla spričo grozovitosti, ki jih je bila doživela v tem mestu, tako hitro verjeti te- ' mu tujcu, čeprav je bil še tako velikodušen? Ali je nemogoče, da bi ta človek zah-
teval od nje stvari, ki jih ne bi mogla izpolniti? In ali je nemogoče, da bi potlej prišel z barvo na dan in postal nasilen in surov kakor drugi?
"Oprostite mi, senor," je zašepetala v zadregi. "Nisem nehvaležna, toda teh nekaj mesecev sem videla v Španiji toliko slabega, da ne znam več točno ločiti dobro od slabega."
"Prav hvaležen sem vam za to pojasnilo," je na videz veselo, v resnici pa nekam grenko dejal* Moreno.	/
"Oh, šenor, nisem vas hotela žaliti! Davi sem pač doživela tako strašno preizkušnjo ... Potem ste prišli vi...
Živahno jo je prekinil: "Menda sem za vas vseeno nekoliko manj strašen kakor pijani vojaki iz hotela 'Colon'?"
Stresla se je ob njegovih porogljivih besedah, toda pogumno je nadaljevala: "Teh dveh stvari ne moreva primerjati, senor. Davi ste se mi zdeli kakor z neba poslan rešitelj. Rešili ste me iz rok pijanih, po-. živinjemh ljudi. Zdaj sem svobodna, odvisna samo od vas."
"Kakor je odvisna žena od svojega moža."
Nekoliko je prebledela.
"Da, da... To sem hotela reči. Kakor je odvisna prava žena od svojega moža." V zadregi ni vedela, kaj naj bi še dejala.
Pogledal jo je in nekoliko globlje potopil svoje oči v njene. Potlej je vzdihnil in zmajal z glavo:
"Menim, da se vam, kar se mene tiče, ni treba Bog ve česa bati. Čeprav se mi je zdela še davi misel na zakon odvratna, se bom morda dre vi izkazal za izvrstnega zakonskega moža."
"Rada bi vam, senor, tudi jaz povedala svoje mnenje," je dejala Orana prepričljivo in čvrsto. "Čeprav se zavedam, da vam dolgujem svoje življenje, bi bilo napak, če vam bi obljubila več, kakor bi mogla izpolniti"
"Oh!" Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato je mladi častnik skoraj porogljivo pribil:
"Vse kaže, da je torej bolje, da ničesar ne obljubite, da vam ne bi bilo treba česa žrtvovati?"
"Srečna sem, da me tako dobro razumete."
To puščico je dobro merila. Res, popolnoma jo je razumel. Priznati si je moral, da jo je podcenjeval. Pričakoval je več ljubeznivosti od ženske, ki ji je rešil življenje. Toda bila je ponosna, in tudi ta ponos mu je bil všeč. Toda zanesljivo se ji še sanjalo ni, koliko je sam tvegal pri tej rešitvi ___
"Dosti sem si drznil na rovaš svoje slave," je mrmraje modroval sam pri sebi. "Lahko bi me stalo glavo!"
"Kaj ste dejali, senor?" je vprašala 0-rana. Čeprav je govoril tiho, ji ni ušla niti besedica.
"Nič posebnega," je menil Moreno. "Ali se spomnite tistega duhovnika, ki so ga gnali na morišče?" je vprašal, skušajoč obrniti pogovor.
Or^na je nemo pokimala.
"Njegova zasluga je, da sva zvezana za vse večne čase, ne samo pred ljudmi, ampak tudi pred Bogom."
"Da, senor."
"Ali ste nezadovoljni?" je po kratkem molku vprašal mladi častnik.
"Priznam, obupana sem," je odgovorila nekoliko posmehljivo.
"Obupani, zakaj?"
"Predstavljajte si, da ste ženska in v mojem položaju. Zvezana za vse življenje z nekom, ki ga sploh nisem poznala... In tudi za vas mora biti to mučno! Premislite, zdaj ste suženj zakonskega jarma za vse večne čase ...
(Dalje prih.)
IZ SL6Y; NASELBIN
(Nadaljevanje s 3. strani)
vilno odraščenih in preskrbljenih otrok. Bodi jim blag spomin, družinam pa želimo ter izrekamo naše globoko sočutje Ln sožalje.
Nadalje je tudi umrl dne 4. maja nad rojak John Volk, ka-ring, večletni član dr. sv. Jožefa in trgovec v naši naselbini. On je bil pa bolan kakih 14 let; Karmelske Matere božje, dne 8. maja, na Mount Olivet pokopališče.
Tudi ni dolgo kar se je za vedno poslovil iz tega sveta dobro poznani rojak Anton Materi je prišel pred par leti iz Crested Butte, Colo. Tudi ta je bil dober član dveh slovenskih društev in zapušča žalujočo vdovo in veliko družino. Njegov pogreb pa je bil iz cerkve tudi on je bil pokopan iz naše slovenske cerkve in počiva na pokopališču Mount Olivet.
Tako vidite, bratje in sestre, se kar pomičejo naši sobrat je v večnost, zato je neobhodno potrebno, da posnemamo zgoraj-šnje sobrate ter pristopimo vsi v najmanj dva ali tri slovenska društva. Ravno sedaj ima ZSZ veliko kampanjo, zato se priporočam, da v mesecu maju ali juniju pristopite v dr. sv. Martina, kjer se lahko zavarujete za navadno dosmrtno zavarovalnino, 20 letno plačilno, ali pa 20 letno ustanovno, kakor tudi za razne bolniške, poškodnin-ske, operacijske in odškodninske podpore. Torej ne odlašajte na jutri, temveč pristopite še danes, kerj^i bo mogoče že prepozno. Kaša solventnost je 138.58% fcar pomeni, da bomo lahko plavali vse obveznosti za člane, ki bodo slučajno padli na bojnem polju za našo domovino, in to brez kake izredne naklade.
Nadalje se priporočam vsemu članstvu ZSZ v Denver ju in okolici, da se udeležite te veselice, ki jo bo priredil Slovenski Dom na lastnem vrtu v nedeljo, 11. junija, kakor tudi ve-
šelice, ki jo bodo priredila vsa ■ _
tri denverska ZSZ društva ravno na istih prostorih, in sicer v nedeljo 25. junija. Bratski pozdrav!
John Trontel, tajnik št. 1.
"Sv. Juda Tadej je ZAŠČITNIK vojakov"
(Iz "LJabcMn n* prvi pofct"—spisal vojak)
Ko niti hrabri vojaki s*^	/i ZASEDAJO EVROPO
1» m * sT ter OTOKE V PAČI-
wffjr ■ nKU
I|j C POŠLJIMO V NE-& BESA prošnje k Sv. Judu in Srcu Jezusovemu.
Mater« • Žene - Sestre - Prijatelji
Prosite za ZAŠČITO in SREČNO VRNITEV Vaiera dragega, sa iau
devetdneVnice k sv. judu in presvetemu srcu jezusovemu od 3. junija do 11. junija. Služba božja ob 3:15 in t. P. M.
Napišite imena Valih dragih v vojn* In Vaše protnje in poiijite nam, hi nI k Jih bomo opominjali pri Ctaretian Father« pri vaah •naiah in pri vseh slnibah božjih sa časa U| de vetdnfe v n ice.
Darila pam bodo dobrodaila, niso pa patnta*
•MSMSSMStSttSMtMSMtMttMSMMSM
THE NATIONAL SHRINE OF ST. JUDE SMS B. »le« Street—Sec. If Chicago 17. I1L Daring the Novem* to St. Jude and the Sacred Heart, kindly remember my loved ones and my intentions.
My name to ------
My address is -i
Street	Cty State
|dr.j.e.ursich
ZDRAVNIK KIRURG
Uradi
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4>lt RerMenfni teL: La Grange 3968
1—3 In 7—8 P.M. razen ob sredah
B&vimjs&m
INFANTTI.EPARAi.YSIS
"Amer. Slovenec" je w, b druži ameriške Slovence od obale do obale.
L. N.TOLSTOJ:
ZAKAJ?
Nasplošno pa sta imela Mi-grurska v življenju več sreče j kakor nesreče.
" Tako sta živela mirno in zadovoljno pet let.
Toda nenadoma je prišla nesreča.
Najprej je zbolela deklica, par dni nato pa še deček. Tri dni je deček kar gorel od vročine in se tresel od zmrzlice, pa nobenega zdravnika ni bilo nogoče dobiti. Umrl je četrti dan. Dva dni nato je umrla še deklica.
Albina se samo zato ni utopila v Uralu, ker se je bala, da bi Migurski ne mogel prestati vseh teh nesreč. Toda življe^ nje ji je postalo težko. Prej je bila tako skrbna in gibčna, sedaj pa je prepustila vse skrbi ln delo Ludoviki in je po cele ure tiho ždela v kakem kotu in premišljevala.
Kadar je bilo lepo, je romala na grob svojih otrok in si tam trgala srce s spomini.
"Čemu? Zakaj?" se je venomer izpraševala. "Jocio in jaz . . . saj nisva hotela nič Irugega kakor to, da naju pulte živeti v miru ... da vzgo-:iva otroka, kakor se spodobi, da vzrasteta in živita . ..
Pa ga naenkrat izženo, nana dado okusiti srečo, takoj lato pa vzamejo to, kar je bi-
0	obema najdražje na svetu. 3emu? Zakaj?"
Venomer je tako vpraševala loga in ljudi. Nikakor si ni mogla predstavljati, da je na jo vprašanje mogoč kak odgo-/or. Toda brez odgovorov ni življenja in njeno žiljenje se e- znala prej olepšati in omi-
1	iti, to življenje je postalo po-lej neznosno njej in Migur-ikemu, ki je tudi. radi nje tr->el, ne vedoč, kako naj ji po-naga.
vn.
š V tem za Migurskega naj-I ežjem času je dospel v Uralsk i leki Poljak, ki se je pisal Rozolovski. Bil je namreč udeležen pri ponesrečeni veliki za-1 I oti poljskih prognancev, ki so )od vodstvom katoliškega du-I hovnika Sirozinskega pripra-/ljali splošen upor in pobeg iz I ujetništva.
Kakor Migurski in tisoči dru-I jih je bil kaznovan tudi Rozo-I 'ovski s sibirskim prognan-I rtvom zato, da je hotel biti, I kar je bil od rojstva — Poljak. I Za udeležbo v zadnji zaroti I 30 ga nakladno šibali in po I prestani kazni pridelili kot na-I vadnega vojaka onemu oddel-I ku, kjer je služil Migurski. Ro-I zolovski, poprej profesor ma-I tetaatike, je .bil dolg, nekoliko I sključen suh mož z vdrtimi lici I in mrkim čelom. I Takoj prvi večer po svojem I prihodu je pričel Rozolovski, ki I je bil k Migurskim povabljen I na čaj, pripovedovati s svojim I počasnim, enakomernim, mir-I nim basom o zadevi, za kate-I ro je moral tako hudo trpeti. Stvar je bila ta, da je osnoval Sirozinski po vsej Sibiriji raz-pleteno tajno društvo. Hoteli so s pomočjo Poljakov, ki so služili pri kozaških in garni-zijskih oddelkih, zanetiti upor med vojaki in obsojenci, pritegniti k sodelovanju prognan-' ce in kmete, se v Omsku polastiti topov in vse osvoboditi.
"Ali bi bilo to sploh mogoče?" je vprašal Migurski.
"To je bilo popolnoma mogoče, saj je bilo že vse pripravljeno," je odgovoril Rozolovski, postal še bolj mrk in pričel počasi pa mirno razvijati vse zarotniške načrte in sredstva, ki so si jih bili izmislili, da bi dosegli svobodo ali v slučaju I neuspeha vsaj varnost za udeležence. Uspeh je bil nedvo-
POPRAVLJAMO ln OSKRBUJEMO
(REFRIGERATION SERVICE)
Mi popravljamo vse vrste električne ledenice
Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- M CIJ dimo thermostat, vse pregledamo in uredimo za samo .... fii»vU
KEDZIE REFRIGERATOR SERVICE
2232 So. Kedzie Avenue,	-t-	Chicago, Illinois
Pok ličila telefon: Lawndale 6899 — Ponoči ali po dnevu.
v	~	.	^
JMHjV " • •
V blag spomin
PRVE OBLETHICE SMRTI naše preljubljene nikdar porabljene hčere in satire
EBNA SARDOC
ki nas je sa vedno zapustila IS. maja 1943.
Leto dni j« še minulo.	Šla si is solzne doline,
kar si Espv«**1" nas	kjer je le žalost in trpljenje;
in si legla pod gomilo.	Tebi lepie solnce sije.
ker Te je poklical božji glas.	luč nebeika greje Te.
Le počivaj v zemlji tihi.
lam ni sols in ne gorja,
dokler se bomo mi s Teboj sdruiilL -
Za to prosimo ljubega Boga.
Počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti fcveii dokler se ne snidemo nad svesdamL
Žalujoči ostali:
FRANCES SARDOČ. mati; WILLIAM, brat; FRANCES. sestra; in v vojni pogrešani bral LOUIS.
Chicago. I1L. 19. maja 1944.
yJ^k
JOHN J. SMETANA
1[ Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Carnal 0523 i Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._
e	———
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljali ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
Dva bataljona vojakov sts se postavila v dve dolgi vrsti Vsak vojak je imel v roki tenko prožno šibo. Kot prvi je priše na vrsto zdravnik Czakalski Dva vojaka sta ga peljala na prej in vsak izmed onih, ki s< držali šibe, jo je zavihtel nac njegovim golim hrbtom v tre nutku, ko je prišel mimo. Za gledal sem vse to šele takrat ko so ga pripeljali na kraj kjer sem stal. Od kraja sen čul samo bobnanje, a ko sen razločil žvižganje šib in nji! udarce po telesu, sem razumel da se bliža. Videl sem potem kako sta ga vojaka vlekla zj roki naprej. Krčil se je med tem, ko je šel, in vrgel glav< zdaj na desno, zdaj na levo V trenutku, ko je bil pred me noj, sem nenadno začul, kak« je zaklical vojakom rusk zdravnik: 'Nikar ga ne šibajt tako hudo, usmilite se!' A vo jaki so šibali vedno dalje in k< je drugič prišel v mojo bližino ni več mogel sam prestavljat nog, temveč so ga vlekli na prej. Ta prizor je bil grozen Zatisnil sem oči. On se je zru šil in so ga nesli proč. Poten so prišli na vrsto drugi, tretji četrti. Vsi so se naposled zgru dili, so umirali, mi pa smo mo rali stati in gledati ... To ji trajalo šest ur od zgodnjeg jutra in do dveh popoldne. Si rozinskega samega so pripelja li kot zadnjega. Nisem ga vi del, že dolgo poprej, in zdaj g; ne bi spoznal: tako se je pc staral. Njegov obriti obraz s je ves pokril z gubami in je bi zelenkasto bled. . Nepolu*it glava je kazala popolnom vdrta lica in je tako shujšal da so se lahko na golem žive tu preštela vsa rebra. Koraka je kakor vsi ostali, zdrznil s pri vsakem udarcu in krčevit obračal glavo, a nič ni stoka in je glasno molil molitev: 'Mi serere mei De us secundun mapam miserieordiam tuam "Čul sem to na lastna uš« sa/' je naglo in hripavo -spre govoril Rozolovski, zatisnil u sta in pričel sopihati skozi nos Ludvika, ki je sedela pri o knu, je ihtela in stiskala rc bec k očem.
(Dalje prih.)
men, toda dva podleža sta izdala zarotnike. Sirozinski, kakor ga je slikal Rozolovski, je moral biti genialen mož z neupogljivo, trdno dušo. Tudi je umrl kot mučenik in junak. In Rozolovski s svojim vedno mirnim, nizkim glasom je pričel podrobno popisovati usmrtitev, ki jo je moral na povelje oblasti gledati z vsemi drugimi takratnimi obsojenci-vred._