tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
Četrtek, 21. januar 2010 / številka 843, leto xvii / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,20 eur
843
Obiščete nas lahko' vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
simobil
,ko	Prrt/oi noU-ai lononn
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
[Il »j
Drevored l.maja 4 041827 039
DIALETTO ISOLANO
Da ne bi čisto pozabili, kje smo se eni rodili, kako smo peli in kako smo govorili in ker mi je za zgodovino mar sem napisal ta slovar.
V babilonu vseh mogočih govoric iz ožje in širše domovine, bo zdaj naš dialekt obstal, malo dlje, vsaj do naslednje zime.
Revolucija še traja le proletariata ni vec
Čas je, da priznamo. Spremenil seje svet v katerem živimo, spremenila seje družba v kateri živimo, spremenilo se je mesto v katerem živimo in spreminjamo se mi. Vsak zase in vsi skupaj. Lahko nam je žal a pomagati se ne da.
(Mef) Z delavkami Delamarisa bo Izola izgubila še zadnje klasične proletarce. Tiste, ki se navsezgodaj odpravijo na delo, “štemplajo kartonček”, delajo sedem ur za tekočim trakom, pa spet potrdijo kartonček in se odpravijo domov, kjer je treba storiti vse kar mora postoriti mati in žena. Do naslednjega dne, ko bo spet zazvonila zgodnja jutranja budilka na nočni omarici.
Že res, da je nekaj podobnih delavcev tudi v DrogiKolinski, vendar se, vsaj na pogled, zdijo bolj podobni laborantom kot delavcem za tekočim trakom. Pa tudi nekateri drugi poklici zgodaj zjutraj
prebujajo izolske ulice. Srečujejo se čistilke, kuharice, šoferji tovornjakov s kruhom, mlekom in mesom, prodajalci zelenjave na tržnici, raznašalci časopisov, poštarji in trafikantke. Naokrog se pripeljejo še policisti in takrat se ve, da je ura skoraj sedem in da se dan lahko začne.
Vsakič znova me preseneti pogled na zgodnjo jutranjo Izolo. Pa kaj za vraga vsi ti ljudje počnejo tako zgodaj, saj se delo večinoma začenja ob devetih. A hitro ugotovim, da ni tako in da bioritem Izolanov merim po svoji biološki uri. Komaj je mimo sedem, že je slišati po ulici otroške korake, ki hitijo v šolo.
mamice, ki nosijo na pol dojenčke v vrtec, nekatere trgovine in gostilne že odprejo vrata, na nekaj mestih zadiši po toplem kruhu,
In tako se izgubi vsaka primerjava s podobnimi turističnimi kraji v mediteranu, kjer se dan začenja po deveti uri in se konča okrog dveh ponoči.
Kako torej stlačiti bioritem Izolanov v bioritem turistov? Težko bo. Morda takrat, ko bodo še zadnji jutranji proletarci postali upokojenci in si bodo lahko privoščili jutranje dremanje, nočni sprehod ali zgolj kolesarsko patruljo po Izoli. Takšno kot jo vsak dan opravita junaka tokratne naslovnice.
Cipljev še ni
Tudi v torek dopoldne so se ribiči vrnili praznih mrež. Na večji ulov bo treba še počakati. Morda pa se bo zgodilo že danes.
Presekali so optični kabel
V sredo je ugasnila kabelska televizija in internetne povezave v Izoli in Piranu ter delu Kopra. Gradbinci so namreč presekali glavni optični kabel v neposredni bližini Telekoma. Do popoldneva so okvaro delno odpravili.
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča
komunala
izda - isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00 -17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
Dežurna služba
V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
(24 UR) tel: 041/ 650 375
Pogrebna služba

Dogajalnik
Ribiči se prerivajo ciplji se skrivajo
Skupina 30 ribičev treh obalnih se je sinoči ponovno pripravljala na tradicionalni lov cipljev oziroma na iskanje jate cipljev, ki so v zalivu a jih ni lahko najti. Letošnji ulov so spremljali tudi policisti.
Tradicionalni zimski izlov cipljev v piranskem zalivu ima že zelo dolgo tradicijo in je celo eden od pomembnih kulturno zgodovinskih dogodkov tega dela Slovenije. Pravzaprav gre za gospodarsko turistično atrakcijo, ki je bila nekdaj kot poklon ribištvu, zadnje čase pa postaja vse bolj predmet prepirov in drugih nesporazumov v katerih menda prednjačijo mali piranski ribiči.
Za folklorni dodatek tokratnega izlova so v torek zvečer poskrbeli sami ribiči, saj sta se že na pomolu sprla vodja ulova Zlatko Novogradec in 61-letni lokalni ribič, vzrok prepira pa so bile ribiške mreže. Ribič je namreč vztrajal pri uporabi nedovoljenih mrež, česar mu vodja izlova ni dovolil. Prepir je prerasel v prerivanje, med katerim je padlo tudi nekaj udarcev, krajšo pa je potegnil 61-letni domačin, ki je padel na tla in si zlomil ličnico. Preiskovalni sodnik je za oba udeleženca odredil strokovni pregled, saj je eden od njiju kazal znake opitosti. V bolnišnici so ugotovili, da je Pirančan lažje telesno poškodovan.
Zlatko Novogradec, ki je predsednik združenja poklicnih ribičev in vodja izlova cipljev, je za Primorska info povedal, da bo moralo ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, določiti natančnejša pravila glede skupinskih izlovov, predvsem pa prevzeti nase organizacijske dolžnosti. Kot je razložil Novogradec, se vsako leto pojavi določena skupina ribičev, zlasti takih, ki pregloboko pogledajo v kozarec, ki ni zadovoljna nad delom vodje izlova, in naj bi s silo poskušali sodelovati v skupinskem izlovu.
Ribiči so se zaradi incidenta na morje odpravili nekoliko kasneje in se pozno ponoči vrnili s praznimi mrežami, saj se je jata cipljev premaknila drugam in tudi napovedi za sinočnji izlov menda niso najbolj pozitivne. V primeru, da jate cipljev niso zajeli danes ponoči bodo vztrajali v naslednjih dneh, preden se temperatura morja prične spet višati.
Nekoč so ciplje zajeli na obalo (čisto zgoraj), zdaj jih dvignejo na ribiško barko. Pred leti sojih tovorili tudi izolski ribiči (zgoraj).
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
EDINOST, SREČA, SPRAVA, ALI KAKO BOMO ZBOROVALI NA TRGU DEMOSA IN PUČNIKOVEM LETALIŠČU
“Spoštovane gospe in gospodje, priče in udeleženci smo zgodovinskega trenutka. To, da smo izvoljeni v odbor za preimenovanje ulic, šol, javnih, izobraževalnih, kulturnih, državnih institucij, ustanov in naselij, je samo dokaz koliko časa je naša mlada, demokratska, novo osvobojena država živela v temi, terorju, režimu, ki je bil med najbolj diktatorskim v svetovni zgodovini. To mi najbolj vemo, ker smo v njem odraščali. Spomnite se samo, kako ste vsi glasovali, da me vržejo iz partije (sliši se ploskanje in vzkliki: Ma, kot, da je bilo včeraj!).
Pozabil bom, kako ste bili proti, da me sprejmejo nazaj, saj niste mogli vedeti, da sem v tej partiji bil samo zato, da jo od znotraj rušim. Tako ste mi iz neznanja preprečili, da nadaljujem ta svoj boj. Vendar vam ne zamerim, (aplavz potihne)
Zdaj je vse drugače, skupaj smo zmagali, čeprav morate pošteno priznati, da je moja borba, zaradi gostov iz tujine bom prevedel - Mein Kampf, bila začetek in vrhunec te zmage. In, ko ste me, čeprav veste kolikšne in kakšne so moje obveznosti in kakšne vse dolžnosti imam, izvolili za predsednika našega odbora, dovolite, da vas spomnim, kaj je naša naloga in kako jo bomo izpeljali, (sliši se nervozno presedanje in iskanje beležk).
Da je naša naloga zgodovinska je povsem jasno, saj zgodovine do danes sploh nismo imeli. Zgodovina se začenja z nami in mi jo moramo popraviti za nazaj, kot da je ni bilo. In ne pišemo je le za nas in za danes ampak jo moramo napisati za več bodočih generacij, ker jo bodo drugače spet potvarjali in falsificirali. Samo tako lahko omogočimo pravo demokratično življenje, Tiste, ki prihajajo za nami moramo še nerojene naučiti kaj je edino pravo življenje in edina resnica. Kdo je bolj pozvan in pripravljen na to, od nas? (slišijo se glasni izrazi strinjanja)
Za lažje delo komisije vam bo gospod tajnik razdelil nekaj pomembnih pripomočkov, kot so erkveni koledarji, seznam imen naših cerkvenih gospodov, in vseh, ki pripadajo pravi veri, da ne bi nekdo pomislil, da smo, muslimani ali kakšna druga mormonska, ali budistična sekta. Seveda, tu so tudi nekateri protestanti, ki smo jih z našo toleranco in odprtostjo pustili na seznamu, saj mi in oni vedo, kdo jih je vračal v pravo vero. In prav to našo odprtost bi lahko uporabili in izrazili z inovacijo, ki se ji reče dvojno poimenovanje. Zakaj bi bila ulica ali trg last zgolj enega pomembnega človeka, če jo lahko poimenujemo po dveh. Upoštevaje prej omenjeno bi lahko imeli, naprimer, ulico Primoža Trubarja in škofa Hrena. To bi bil pomemben prispevek medverski toleranci, sožitju in medkulturnemu dialogu. Ali pa, recimo, skupaj eden od papežev in Giordano Bruno, ali pa Jan Hus in en drugi papež. Skratka, če sprejmemo tako dvojno poimenovanje, bo to največji prispevek spravi, ne pa to kar piše tista filozofinja, ali kar počne bivši predsednik, katerih imena raje ne izgovarjam, (sliši se glasno odobravanje ob nekaterih imenih).
Spoštovani člani odbora, za lažje delo boste dobili tudi sezname pripadnikov naših plemiških družin, kneginj in knezov, ker kraljev pač nismo imeli, dobili pa boste tudi sezname krivično obsojenih takoimenovanih kolaboracionistov, ki so bili, vsi po vrsti, nedolžne žrtve partizansko - komunističnih sodnih in zunajsodnih procesov. In to samo zato, ker so bili pravi patrioti a so se neuspešno borili proti nerazumnemu umiranju, namesto, da bi v miru živeli pod Hitlerjevimi in Musolinijevi fašisti in čakali zaveznike, ki bi naredili red. Naša naloga je, da jim vrnemo časno ime, da se enkrat že izve kdo je kdo. Čas je že, da z njihovimi imeni zamenjamo tiste, ki nič drugega pod kapo nebeško niso naredili, kot da jih je v devetnajstem ali petindvajsetem letu pokosil mitraljez, ali povozil tank (burno ploskanje in skandiranje)!
Pomirite se gospodje, to je šele začetek. Še veliko dela nas čaka. Koliko trgov, ulic, drevoredov, parkov, sprehajališč in podhodov še čaka na naše predloge. Zato, daj natakar, prinesi kaj močnega za pogum. Zgodovina se pač ne piše vsak dan. (še več odobravanja, skoraj aklamacija).”
------------------------^ Občinski svet--
Cesta Jagodje - Šared mora
Tudi o tem bo danes odločal izolski Občinski svet, ki je decembra prekinil redno zasedanje potem, ko so sejo, ob sprejemanju odloka o koncesijah za izolsko pristanišče, najprej protestno zapustili svetniki SD, SJN, DeSUSa in liste Izola zbudi se ter en svetnik narodnosti, malo kasneje pa še nekaj svetnikov. Med točkami, ki so “ostale" je bilo tudi okoljsko poročilo za cesto Jagodje-Šared.
Danes bodo svetniki obravnavali preostale točke dnevnega reda med katerimi je gotovo najpomembnejše okoljsko poročilo za cesto Jagodje -Šared, brez katerega ni mogoče nadaljevati te pomembne investicije za celo izolsko podeželje.
Občinski svet je februarja meseca sprejel sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka prostorskega akta za omenjeno cesto, javna razgrnitev pa je potekala od 12. marca do 10. aprila 2009. Novembra meseca so se strokovne službe in župan opredelili do predlogov javnosti in lastnikov parcel v območju ter popravili osnutek podrobnega prostorskega načrta za cesto.
Medtem pa je Ministrstvo za okolje in prostor, dolgo po zakonsko določenem roku, izdalo odločbo s katero je Občini Izola naložilo presojo vplivov na okolje in izdelavo okoljskega poročila za cesto in kolektor Jagodje - Šared.
Občina se je pritožila in sprožila upravni spor, kljub temu pa začela z izdelavo zahtevanih poročil. V prvi polovici oktobra so bile dokončane predhodne arheološke raziskave, okoljsko poročilo, za katero pa je bilo potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave terena, je bilo dokončano v začetku novembra meseca. Toda zapletov z državo še ni bilo konec. Občina je na Vlado Republike Slovenije naslovila vlogo za soglasje za načrtovanje v območju državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper - Izola, saj nova cesta sega tudi na območje deponije Šared, ki pa je del tega državnega načrta. In tudi tokrat, v zakonsko določenem roku 60 dni, Vlada Republike Slovenije ni izdala zaprošenega soglasja, kar v občini razumejo, da z načrtovanjem soglaša.
Jovo na novo
Izola se je tako znašla v situaciji, ko je bil prostorski akt dejansko že obravnavan v prvem branju in izvedena javna razprava, vendar pa je treba to storiti ponovno, tokrat skupaj z okoljskim poročilom. Tako bodo svetniki dejansko že drugič v prvem branju obravnavali omenjeni dokument in sledila bo nova javna razgrnitev. To po svoje niti ni slabo, saj nekateri lastniki zemljišč na sami trasi ali ob njej doslej niso aktivno sodelovali v teh postopkih, prav tako občina še ni odkupovala zemljišč v zasebni lasti, ki jih potrebuje za gradnjo.
Kot je že običaj tudi tokrat nekate-
ri lastniki in najemniki pravijo, da nič ne vedo o tej gradnji, kaj šele o kakšni razgrnitvi. In čeprav je razgrnitev že bila, je treba to priložnost izkoristiti za boljšo seznanitev vseh zainteresiranih, saj bo cesta, poleg prometa, s seboj verjetno, prej ali slej, pripeljala tudi gradbene parcele in novogradnje.
Gre namreč za dokument, ki bo za nekaj desetletij vnaprej določal, kje bomo živeli Izolani in kje turisti, kje bomo gradili stanovanja in kje bomo ohranjali zemljo za kmetijstvo, kako bodo potekale prometne poti, kje bodo športni objekti, kje bo prostor za dom upokojencev in podobno. Skratka, gre za dokument, ki bo zelo pomemben pri zagotavljanju kvalitete življenja ljudi, ki tukaj živimo in zato je treba biti ob njegovem pripravljanju in sprejemanju še kako pozoren.
“Prav kvaliteta življenja te in naslednjih generacij mora biti vodilo pri pripravi teh dokumentov" je bilo največkrat slišati med pogovorom. Ta je tudi razkril, da smo skoraj na začetku postopkov priprave prostorskega načrta, saj nas zdaj čaka izdelava urbanističnega načrta, ki naj bi dejansko združeval ideje in predloge udeležencev decembrskega urbanističnega natečaja.
Prav usklajevanje predlogov 22 sodelujočih skupin urbanistov in krajinarjev v povezavi z interesi izolskih občanov in investitorjev je najpomembnejše v tem trenutku. Kako se bo v prihodnje razvijala občina Izola ne morejo odločati zgolj zainteresirani investitorji (ki bi pozidali vse), občinska oblast (ki ima še preveč idej)
Med lastniki zemljišč je sicer slišati pripombe, da bi z manjšimi zamiki trase občina lahko porabila bistveno manj denarja za odkupe zemljišč v zasebni lasti, a za tovrstne razprave bo še čas ob javni razgrnitvi. Kdaj in kje bo potekala pa bomo še videli.	ur
ali zgolj stroka (ki bi teorijo obremenila z interesi enih in drugih). Zato je prepletanje idej in znanj urbanistov, oblasti, investitorjev in občanov izredno pomembno. Na pogovoru je prišlo mimogrede na plan kar nekaj vprašanj, od varovanja kmetijskih površin do pozidave podeželja in od lokacije bodočega doma upokojencev do načrtovanja novega pokopališča. Predvsem pa so udeleženci ugotavljali, da občina Izola sploh nima strategije razvoja, kaj šele načrtov, ki bi ta razvoj umestili v prostor.
Naslednji pogovor o strategiji bo v ponedeljek, 25. januarja ob 18.00 uri v prostorih Društva Izolani (ob parki Pietro Coppo).
Društvo bo tudi soorganizator srečanja s tednikom Mandrač, gostje pa bodo tokrat tri domače skupine sodelujočih na omenjenem urbanističnem natečaju.
Če bo zainteresiranih več bo naslednje srečanje v predverju kulturnega doma.	D.M.
Kakšna bo Izola leta 2020 ?
Izola sploh nima strategije razvoja, povedano drugače, v Izoli sploh ne vemo, kaj bi bili: turistična, kmetijska, industrijska, obrtna ali spalna občina. Zato je sprejemanje občinskega prostorskega načrta brez strategije sila tvegano in odgovorno početje.
Reaktor
Center brez vizije
Ko se je človek med božično-novolet-nimi prazniki sprehajal po praznih izolskih ulicah, se je na glas spraševal, ali je Izola res turistično mesto? Razen nekaj izjem ni bilo nobene prireditve, ki bi privabila občane in morebitne goste na plan ali jim ponudila kakšno družabno in seveda tudi kulturno prireditev. Človek tako dobi občutek, kot da je mesto prepuščeno samemu sebi ter, da v občini ni nikogar, ki skrbi oziroma, ki je odgovoren za turizem in prireditve.
No, koncert ob državnem prazniku je občina le pripravila in razposlala vabila, vendar nas je bilo kar precej takih, ki kljub na dom poslanemu vabilu, do vstopnic nismo prišli. V posmeh vsemu pa je bilo tudi nekaj »srečnežev«, ki so prejeli vabila nekaj dni po že zaključenem koncertu.
V Izoli obstaja javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP), ki bi rad zrasel v Center za kulturo, šport in turizem. Pri tem se v javnosti pojavlja, za nekatere posameznike kakor tudi politične stranke, zelo pomembno vprašanje o upravičenosti take povezave. V občinskem odboru SDS Izola menimo, da za občane Izole ni pomembno, kako bodo posamezni javni zavodi organizirani, ampak dejstvo, da uspešno uresničujejo cilje, zaradi katerih so bili ustanovljeni. Za uresničevanje le teh pa so poleg jasne vizije potrebni tudi sposobni in zavzeti managerji. Žal pa ti mnogokrat pozabljajo, da je občina ustanovljena zato, da uresničuje želje in potrebe vseh občanov ter, da mora občinska uprava in vsi javni zavodi, ki jih je občina ustanovila delati v dobro vseh občanov, ne pa le v korist posameznikov. Ustanovitelj javnega zavoda CKŠP je občina Izola, zato mora biti najprej občini jasno, v katero smer bo šel razvoj Izole na področju turizma, športa, kulture in prireditev. Šele nato lahko tak center prične uspešno delovati in opravljati poslanstvo, za kar je ustanovljen.
Žal pa ugotavljamo, da je občina preplačala izdelavo raznih strategij, ki pa zdaj mrtvo ležijo v predalih, tako da še danes ni nikomur v Izoli znano, v kakšno smer se bo Izola razvijala: ali bo to turistično mesto, morda spalno naselje, ali celo industrijsko mesto? Tako lahko zaradi pomanjkanja vizije razvoja Izole in posledično jasno postavljenih ciljev, v Izoli dela vsak, kar se mu zahoče, saj si cilje postavlja sam, skladno s svojimi interesi.
Tako občinskemu vodstvu predlagamo, da predlog ustanovitve Centra za kulturo, šport in turizem umaknejo z dnevnega reda občinskih sej. Počakajmo do jeseni. V SDS smo prepričani, da bodo z jesenskimi volitvami prišli novi obrazi z novimi idejami, ki bodo kos tej nalogi in bodo ravnali v interesu vseh Izolank in Izolanov. Le tako bomo lahko ponosni na Izolo, center gospodarstva, kulture in turizma.
Nevijo Frank, predsednik OO SDS Izola mag. Radivoj Nardin, IO SDS Izola
RH POZITIVNA
V izolski bolnišnici o Rdečih
noskih, načrtih in projektih
Nova Ljubljanska Banka je z januarjem 2010 zaokražila humanitarno akcijo Dobra zvezda, ob kateri je donirala raznoraznim otroškim oddelkom slovenskih bolnišnic skupno 40.000 evrov. Med temi je bila tudi izolska bolnišnica. Odlična priložnost, torej, da smo prišli do nekaterih podatkov o načrtih izolskega hrama zdravja.
V ponedeljek 18.1. je bila v sejni sobi izolske bolnišnice sklicana tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki NLB Skupine otroškemu oddelku izolske bolnišnice slavnostno donirali sredstva. Ob tem pa so male bolnike obiskali tudi klovni, znani Rdeči noski.
Na tiskovni konferenci je vodja koprske podružnice NLB Lučana Krmac povedala, da so se letos pri NLB in članicah njene Skupine [NLB Vita, Prvi faktor, NLB skladi, NLB propria. Skupina in LHB Finance) odločili, da bodo sredstva namenjena pošiljanju novoletnih voščilnic in nakupu novoletnih daril za zaposlene in za stranke, raje namenili malim bolnikom desetih otroških bolnišnic širom Slovenije v akciji Dobra zvezda. Skupno so otroškim oddelkom donirali 40.000 evrov ter podarili še 30 obiskov klovnov-zdravnikov Rdeči noski. „S tem bodo dnevi, ki jih otroci preživijo v bolnišnicah, prijetnejši. Priljubljeni klovni bodo bolnišnice in otroke obiskovali do pomladi 2010. Nova Ljubljanska Banka že tradicionalno posebno pozornost posveča humanitarnim aktivnostim, in tako vsako leto s finančnimi sredstvi podpre več kot 100 tovrstnih organizacij." je še povedala Lučana Krmac. „Veseli me, da je v okviru te humanitarne akcije NLB Dobra zvezda, prejela sredstva tudi naša lokalna bolnišnica Izola, sredstva v višini 4000 eur naj v najboljši mogoči
meri pripomorejo k izboljšanju pogojev zdravljenja otrok. Obisk rdečih noskov pa naj še naprej razveseljuje otroke." je še dodala Lučana Krmac.
Kranjc o načrtih
V.d. Direktorja bolnišnice Izola Anton Kranjc se je seveda NLB Skupini zahvalil za donacijo in izrazil globoko spoštovanje celotni humanitarni akciji. Ob tej priložnosti pa je še povedal, da gredo pri bolnišnici Izola v veliko prenovo vseh stavb, v dograditev urgentne službe, v energetsko sanacijo celotne bolnišnice in izgradnjo garažne hiše, pa tudi negovanje bolnišnice in še vrsto preureditev prostorov znotraj obstoječega objekta. S temi preureditvami pa Kranjc pravi, da bodo zagotovo našli tudi primernejše prostore za otroški oddelek.
“Paradoks investicijskih vlaganj 0 bolnišnico Izola je , da so finančna sredstva za vlaganja zagotovljena po takoimenovanih nacionalnih projektih. Obstaja nacionalni projekt izgradnje urgentnih centrov v Sloveniji, obstaja nacionalni projekt energetske sanacije kakšnih trinajstih bolnišnic v Sloveniji in za oba ta projekta so zagotovljena sredstva na samem Ministrstvu za zdravje. Bom rekel, v stilu Rdečih noskov, potrebno se je samo preriniti na vrh in čim bližje koritu. To nam je v lanskem letu tudi uspelo."
V zadnjih mesecih so tako že izdelali programske naloge, idejne zasnove in tudi že pričeli z izdelavo projektne dokumentacije ter pridobivanjem soglasij za prenovo urgentnega centra in za energetsko sanacijo bolnišnice, s katero bi poraba energije padla za petdeset do sedemdeset odstotkov in je na ta način bolnišnici Izola tudi dolgoročno zagotovljeno pozitivno poslovanje. Kranjc pričakuje, da bo do teh investicij prišlo že v letošnjem letu. Za tretjo investicijo, garažno hišo, pa je predvideno zasebno partnerstvo in bo torej investitor zunaj bolnišnice Izola.
Še ne vedo, kam z denarjem
Za konec se je akciji Dobra zvezda zahvalila tudi predstavnica kolektiva bolnišnice Izola, in razkrila, da še ne vedo natančno, kako bodo donirana sredstva porabili, saj je potreb veliko, a šele sestavljajo načrt za letošnje leto. Sredstva pa bodo vsekakor porabljena za nakup ene od aparatur, ki jih imajo v načrtu za otroški oddelek.
Predstavili so se tudi Rdeči noski, ki so tiskovno konferenco popestrili in jo postavili na prijetno neformalno raven, kot je bila prijazna tudi sama akcija. Fotografija pove vse.	am
V Izoli je Terapevtski inštitut Odnos odprl
Svetovalnico za starše
Namenjena je
•	staršem, ki bi radi izboljšali odnos s svojim otrokom,
•	staršem, ki se srečujejo z dilemami, kako ravnati, ko z otrokom prihajajo v pogoste konflikte,
•	staršem, ki so zaskrbljeni zaradi otrokovega obnašanja,
•	staršem, ki bi radi svojemu otroku omogočili razvoj zdrave, odgovorne, samostojne osebnosti.
Svetovanje poteka individualno v obliki razgovora na našem sedežu v Izoli.
Pogovorimo se o konkretni težavi in poskušamo skupaj ozavestiti tiste mehanizme v odnosu, ki so vir težave. V tem procesu se nam lažje pokažejo možnosti za njeno rešitev. Za konkretne probleme iščemo konkretne rešitve, a še pomembneje je, da lahko pridobljeno vedenje samostojno uporabimo v odnosu s svojim otrokom.
Svetovanje je brezplačno, po želji se lahko povsem neobvezno odločite za prostovoljni prispevek.
Pokličite na telefonsko številko 031 371143, da se dogovorimo za sestanek. Ali nam pišite na info@odnos.org
Starševstvo je lahko čudovita izkušnja, ki nas neizmerno bogati.
Vaš Terapevtski inštitut Odnos www.odnos.org
111 "obvestilo
V petek 22. januarja bo v Reviti predstavnik kozmetike SKIN DOCTORS. Individualno bo svetoval za najrazličnejše težave na koži.
SKIN DOCTORS so visoko kakovostni farmacevtsko-kozmetični izdelki, ki prihajajo iz Avstralije. Učinek teh izdelkov je primerljiv s profesionalno nego pri dermatologu in se umešča med tradicionalno kozmetiko in plastične operacije. Zelo širok izbor izdelkov je namenjen naslednjim težavam: zabuhli podočnjaki, obrazne gube, mimične gube, starostne gube, temni kolobarji okrog oči, pajkaste žilice, pege in lise na koži, počene kapilare na obrazu, mozolji, neželena poraščenost, vraščene dlake, strije, pretanke ustnice, nečista koža.
Kje? V Reviti, Kristanov trg 1, Izola Kdaj? V petek, 22. januarja od 9. do 15. ure
Vljudno vabljeni!
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8,30 -15,00
sreda: 8.30 • 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00
Konec industrijske revolucije
Delamaris Izola bo poslej Delamaris Pivka
V torek je prišlo sporočilo, ki so ga mnogi delavci Delamarisa s strahom pričakovali. Čeprav je bilo že pred tem bolj ali manj jasno, da se njihova tovarna seli v Pivko se odločitve niso razveselili.
Nihče namreč ne more biti zadovoljen, ko se njegov stroj ali delovno mesto oddalji za slabo uro vožnje v eno smer. Že res, da je odhajanje na delo v oddaljene kraje postalo nekaj vsakdanjega tudi pri nas, pa vendar v tem primeru ne gre enačiti uradnika, politika ali zdravnika, ki se vsak dan vozi s hitrim osebnim avtomobilom v Ljubljano in nazaj. V primeru delavcev in predvsem delavk Delamarisa gre za žene, matere, ki morajo ob delu držati pokonci še tri vogale hiše, postoriti to in ono na njivi ali v vinogradu in so odvisne od prevoznega sredstva delodajalca. Edina dobra vest je napoved novega lastnika Delamarisa, da bo razvijal proizvodnjo, ohranjal delovna mesta in morda celo popravljal plače, ki zdaj res niso bile zavidanja vredne.
In če so se še do nedavnega kopja v zvezi s selitvijo Delamarisa lomila v županski pisarni je zdaj jasno, da ekonomska logika preprosto ni dovoljevala gradnje tovarne v Izoli, saj je zemljišče preprosto predrago in predragoceno. Sicer pa so še v ponedeljek iz izolske občine ponovili znana stališča.
Občina ni odločala o prodaji Delamarisa
Iz urada župana so namreč sporočili, da so informacije vodstva Delamarisa in nekaterih izolskih politikov, da je občina dolžna podati ponudbo ali celo znižati ponudbo na 1 eur za stavbno pravico, so netočne in zavajajoče, navajajo pa celo k kaznivemu dejanju.
Skladno veljavni zakonodaji je tako občina kot država dolžna izvesti cenitev nepremičnine oziroma zemljišča. Ne župan ne občinski svetnik ne predsednik katere koli uprave ne more arbitrarno določiti cene ali kako drugače, tudi preko medijev in politike izvajati pritiska, naj se ponudba oblikuje na način, ustrezen določeni gospodarski družbi.
Občina Izola je zaradi pomena, ki ga ima Delamaris v Izoli, dopustila še druge zakonske možnosti, toda ob vsem spoštovanju poslovnih odločitev družbe, zavrača vsakršno prelaganja odgovornosti za odločitev o selitvi Delamarisa iz Izole na občino, saj nenazadnje občina tudi ni imela nobenega vpliva pri nakupu in pri poslovnih odločitev ne prejšnjih ne sedanjih lastnikov.
gT
POSTOJNA
etn %
na
m
V
n.
^ 0,vt“-_w____yp|VKA
,.,hr	•.	¥
'ZOL*^/
Pr-TO
Pivka ni izvajala nobenih pritiskov
Iz Pivke perutninarstvo so v torek sporočili, da so se odločili za selitev Delamarisove proizvodnje v Pivko. Od vseh možnih rešitev za prihodnost Delamarisa predstavlja selitev proizvodnje tega podjetja v Pivko daleč najugodnejšo možnost, zato se je vodstvo Pivke d.d. odločilo, da začne s pripravo gradbenega projekta za nov obrat na zemljiščih v lasti Pivke Perutninarstva d.d. na Kalu pri Pivki.
Do izteka najemne pogodbe za Delamarisovo proizvodnjo na trenutni lokaciji v Izoli mora Pivka d.d. zagotoviti ustrezno nadaljevanje proizvodnje. Zato mora do konca letošnjega leta zgraditi proizvodni objekt na novi lokaciji, vzpostaviti ustrezno infrastrukturo ter na novo lokacijo preseliti obstoječo proizvodnjo.
Odločitev za razvoj
»Župan Občine Izola je v zadnjem pogovoru 16. decembra podal jasno stališče, da bistveno ugodnejših pogojev, kot so bili dani z javnima razpisoma, ne more ponuditi. To stališče smo v celoti spoštovali in zagotovo nismo izvajali nikakršnih pritiskov v smislu nižanja cen. V vodstvu Pivka d.d. nikoli nismo trdili, da je občina dolžna ponuditi ugodnejše pogoje, kot jih je. Z Občino Izola smo se pogovarjali o zemljišču zato, ker nismo želeli apriori izločiti možnosti izgradnje novega obrata v istem kraju. Glede na trenutne danosti pa je selitev v Pivko od vseh ugotovljenih možnosti najbolj racionalna.
Selitev v Pivko oziroma na Kal bo podjetju omogočila, da se čim več investicijskih sredstev nameni za ohranitev proizvodnje Delamarisa ter vlaganja v njegov nadaljnji razvoj in širitev ter dolgoročno uspešno poslovanje, s tem pa ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest v Delamarisu.
Organiziran prevoz
Po navedbah novih lastnikov bo Pivka d.d. poskrbela za povračilo stroškov zaposlenim za prevoz na delo, kot to določajo ustrezni zakoni in predpisi. Za zaposlene bo organiziran tudi avtobusni prevoz, ki bo v skladu z zakonskimi predpisi in določili panožne kolektivne pogodbe.
»Zaposleni naj nimajo razloga za zaskrbljenost. Cilj družbe je tudi ohranjanje stabilnih delovnih mest, za kar se vodstvo Pivke zavzema in se bo zavzemalo tudi v prihodnje,« je še povedal novoimenovani direktor, Janez Rebec.
Kako do Kala pri Pivki
Kal je vas v bližini Pivke, od katere je oddaljena približno 2 kilometra in prav toliko je oddaljena od bližnjih Neverk, kjer so bili prvi obrati perutninskega kombinata Pivka.
Do bodoče tovarne vodita vsaj dve dokaj enakovredni poti. Verjetno je hitrejša, vendar s 70 kilometri daljša tista po hitri cesti do Postojne in nato po magistralni cesti do Pivke in Kala. Krajša a počasnejša je tista po hitri cesti do Divače in nato po Vremski dolini do Neverk in Kala. Pot je dolga dobrih 60 kilometrov, vendar skozi Vremsko dolino precej ozka in ovinkasta. V vsakem primeru bo pot od Izole do Kala trajala od 45 do 60 minut.
Odlično zasedeni zaprti hoteli
Podatki o odlični zasedenosti hotelov ob novoletnih praznikih so bili najmanj zavajajoči. Veliko hotelov je bilo namreč zaprtih.
Kdo ve komu služijo statistični
podatki o zasedenosti turističnih kapacitet. Morda turistični organizaciji, da se lahko postavlja z njimi, ali pa lokalnim turističnim delavcem, da na ta način promovirajo svoj turistični kraj.
Borznikom gotovo ne, saj se ne morejo zanašati na turistične podatke ampak jih zanima predvsem poslovna uspešnost in donos posameznega hotela ali hotelskega podjetja.
Oni zagotovo niso kar tako verjeli podatkom o zelo dobri zasedenosti hotelov na slovenski obali, saj so lahko izvedeli, da je bilo kar lepo število hotelov ali vsaj delov hotelov, zaprtih in da bo tako še nekaj časa. Seveda velja nekaj podobnega tudi za izolske hotele, čeprav z nekaj specifike.
Hoteli Belvedere, ki so se pred časom organizacijsko in poslovno razdelili na Hotel Belvedere in Hotel Marina, so že nekaj časa v težavah, tako z obiskom kot posledično s finančnim stanjem.
Manj težav imajo v Marini, ki je dokaj dobro zasedena in ima tudi dobro obiskano restavracijo, medtem ko je obisk hotela na hribu sila skromen. Tam se trenutno ukvarjajo z vprašanjem kako občini plačati nadomestilo stavbnega zemljišča, ki so ga sicer dolgovali za leti 2008 in 2009. Tistega v višini okrog 64.000 Eur za leto 2008 so plačali, lanskih 74.000 pa ne zmorejo, zato so Županu in občinskim svetnikom naslovili vlogo za delno oprostitev plačila stavbnega zemljišča. V teh pogojih so na gradnjo novega hotela in wellnes centra skoraj že pozabili.
Hotel Marina je bistveno bolje zaseden a so morali kljub temu zmanjšati število zaposlenih in tudi oni so za mesec dni hotel zaprli. V Simonovem zalivu, ki je zdaj del hotelov Bernardin, sta od 4. januarja do 13. februarja, zaradi premajhnega obiska, zaprta hotela Halietum in Mirta. Zanimivo je, da je bil dobro obiskan predvsem wellness center Mirta, gostje pa so bili predvsem domačini, ur
Malo zanimanja za mesto direktorja Zdravstvenega doma
Potekel je razpis za prijavo na funkcijo direktorja Zdravstvenega doma Izola, na katerega seje prijavila vsega ena kandidatka, ki pa, po ugotovitvah Sveta zavoda ni izpolnjevala razpisnih pogojev. 0 tem bodo seznanili občinski svet, dosedanja vršilka dolžnosti pa bo po sklepu sveta Zavoda kotv.d. nadaljevala delo še eno leto.
V.d. direktorice izolskega Zdravstvenega doma, Gordana Živčec Kalan, je že pred odprtjem edine prijave za mesto direktorja zdravstvenega doma sklicala tiskovno konferenco, na kateri je medijem razkrila, da se sama za to mesto ni prijavila iz preprostega razloga, ker je prepričana, da je njena funkcija predsednice zdravniške zbornice Slovenije pomembnejša, oziroma, bolj odgovorna, saj pokriva celoten zdravstveni sistem naše države.
Kljub temu pa je pripravljena, v primeru, da se ugotovi, da edini kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, nadaljevati svoje delo kot v.d. direktorica javnega zavoda. Pravi, da so veliko stvari že zelo dobro zastavili, in škoda bi bilo, da jih ne bi nadaljevali. Dodaja, da je razlogov za tako majhno zanimanje pri razpisu več, med drugim je očitno tudi ta, da mora imeti kandidat medicinsko izobrazbo, zdravnikov pa v Sloveniji že tako ni dovolj, in vodenje javnega zavoda očitno ni dovolj velik motiv za zdravnika, četudi morda kdo misli drugače. Direktor zavoda vendarle ostane zdravnik, in zato nosi dvojno odgovornost, in tudi breme.
Sicer pa bo po vsej verjetnosti že ta teden jasno, kdo je ta edini kandidat, in kako se bo na njegovo kandidaturo odzval svet zavoda. Kalanova je pripravljena, v primeru, da kandidata svet zavoda podpre, novemu direktorju tudi nekaj časa pomagati. Kalanova se zaveda, da je želja župana Klokočovnika, da bi še naprej ostala na čelu zdravstvenega doma, a žal to ni njena prioriteta. Takole pravi: »Vemo kaj se dogaja na področju zakonodaje, kaj se dogaja na področju organizacije zdravstvenega sistema in zdravniška zbornica je dolžna nositi odgovornost pri organizaciji tega sistema. Kot predsednica to prepoznam kot prioriteto. Župan Klokočovnik si želi tako za občane, kot tudi za zaposlene na zavodu le najboljše. Ravno tako vem, da se profesor Klokočovnik zaveda, da si mora človek jasno zastavi-ti cilje, ki jih zeli doseči v življenju, zdravnik Klokočovnik, pa sem prepričana, preprosto ve, da potrebuje varen, dober in kakovostno organiziran zdravstveni sistem, kar pa je naloga zdravniške zbornice.
Tako kot imam sama svoje funkcije, tako jih ima tudi župan, profesor in zdravnik Klokočovnik in razumel bo, da je moj glavni interes delo v zdravniški zbornici. Tako zdravniki kot tudi uporabniki potrebujejo organiziran in varen zdravstveni sistem. “
Izobrazba je dodana vrednost
Kalanova še meni, da za mesto direktorja zdravstvenega doma ne bi bila nujna medicinska izobrazba, je pa v preteklem letu ugotovila, da je le-ta vsekakor velika dodana vrednost za zdravstveni dom, predvsem pri obravnavi strokovnih in organizacijskih zadevah, sama pa je tudi večkrat priskočila na pomoč zdravniškemu osebju, kar direktor brez medicinske izobrazbe preprosto ne bi mogel. Pravi, da v velikih ustanovah, kot je ljubljanska, ta vidik morda ni tako pomemben, a večina zdravstvenih ustanov po Sloveniji je podobna izolski, in v teh je vodja z zdravniško izobrazbo vsaj zaželjen.
Po zaslugi dobrih sodelavcev pa je pripravljena še naprej delati kot v.d. direktorice.
Najbolj je ponosna na organizacijske in finančne spremembe, ki so jih v zdravstvenem domu uvedli v preteklem letu. Na organizacijski strani predvsem z izgradnjo medčloveških odnosov, ob tem pa so organizacijsko nekatere službe dodatno uredili, dvignili strokovnost, izboljšali komunikacijo tako z mediji kot tudi z občani in v to smer nameravajo tudi nadaljevati. V finančnem delu pa so pregledali vse pogodbe, pri katerih so ugotovili kar nekaj nelogičnosti. Naprimer način, kako je potekala delitev stroškov kurilnice zdravstvenega doma, saj jo uporabljajo še tri dodatne inštitucije, izgu-
ba stroškov pa je bila pripisana samo zdravstvenemu domu. V sedmih letih se je tega seveda kar veliko nabralo. Delitev teh stroškov že prinaša boljšo finančno podlago za delovanje samega zavoda. Ugotovili so tudi, katere službe potrebujejo določeno vrsto kadra, zato so spremenili sistemizacijo in s tem dosegli možnost, da bodo njihovi diplomirani zdravstveni delavci ostali v kolektivu, dokler pa ta sistemizacija ni bila spremenjena, niso mogli niti pričakovati, da bi dobili dodatna sredstva z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katerimi bi ta kader plačali. „Zave-dajte se, da tisti, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe, iščejo službo primerno svoji stopnji izobrazbe in če te sistemizacije ne bi bilo, bi jih preprosto izgubili. Ugotovili pa smo tudi, da smo imeli določen kader, čigar naloge so izvrševali drugi, zato smo tudi to na novo organizirali, in s tem pridobili kar nekaj finančnih sredstev, in dejansko imamo zdaj strukturo zaposlenih, ki pripomore k učinkovitejšemu in ekonomičnejšemu delovanju zavoda." Ravno ta organizacija pa naj bi bila glavni vzrok za anonimno prijavo, ki so jo pred časom dobili na pisalno mizo v koprski policijski upravi, kriminalisti in tudi v Kosovi komisiji.
Obtožbe ne držijo
Namreč, govorilo se je, da je Kalanova le malo potem, ko jo je župan Klokočovnik postavil na mesto v.d. Direktorja zdravstvenega doma, ..vrnila uslugo" tako, da je začela nabavljati zdravila pri portoroški lekarni, ki jo vodi Klokočovnikov žena.
Kalanova pravi, da so anonimne prijave očitno na tem področju lokalni šport, iz te prijave pa je tudi možno ugotoviti, kdo jo je poslal.
Gre za relativno ozko število ljudi, ki imajo dostop do teh podatkov. “Pri konkretnem naročanju zdravil pa, kot sem že povedala pred tem, smo pregledali vse pogodbe, in pogodba za nabavo in naročanje zdravil je bila pretečena vrsto let. Zato smo želeli pridobiti najbolj ugodno ponudbo za nabavo ampulira-nih zdravil in smo tako posredovali prošnjo za razpis štirim obalnim lekarnam, med temi seveda tudi tisti v Portorožu. Le dve sta se odzvali, lekarna v Portorožu in Obalne lekarne iz Kopra in nato smo od ampule do ampule ugotavljali, v kateri so kakšna zdravila cenejša. Tista, ki so cenejša v Portorožu, smo zato nabavljali tam, in obratno, tista ki so bila cenejša v Obalnih lekarnah, smo nabavljali pri le-teh. In celo več jih je na strani Obalnih lekarn. Govora pa je samo o ampuliranih zdravilih, sanitetni pripomočki se nabavljajo preko druge pogodbe. Pri nabavi sanitetnega materiala sploh ne sodelujemo z lekarno Portorož. Kako si razlagam to anonimno prijavo? Nekaj stvari je bilo potrebno urediti, tako finančno kot kadrovsko in verjetno se marsikdo s tem ni strinjal, saj so bili nekateri prikrajšani za neupravičene privilegije in v interesu zavoda smo jim te privilegije odvzeli. “ Kalanova je tudi razkrila, da celotna letna pogodba za ampulirana zdravila ne presega 20.000 evrov.
ZD posloval v rdečih številkah
Za konec pa je Kalanova povedala, da je v letošnjem letu zdrav-stevni dom posloval v rdečih številkah. To so sicer pričakovali, saj je bilo potrebnih mnogo sprememb, poleg tega pa so v letošnjem letu imeli tudi dve veliki investiciji. Finančno breme za dve novi reševalni vozili in zamenjavo motorjev na starih pa je slonelo na zavodu samem. Žalosti jo, da v sosednjih občinah za sodelovanje pri nujni medicinski pomoči nimajo posluha, saj tovrstna pomoč ne bi smela biti ograjena z mejami. V naslednjem letu pa kljub temu planirajo nakup še najmanj enega reševalnega vozila in enega sanitetnega vozila. Zavzema se tudi za organizacijo urgentnega središča v izolski bolnišnici, saj bi bilo po njenih besedah idealno, da bi imelo urgentno središče enotno lokacijo, saj je trenutno razpršeno med izolskim ZD, bolnišnico, prehospi-talna enota pa je Kopru, za kar krivi bivšo županjo, ki se, pravi Kalanova, ni dovolj potrudila, da bi le-ta ostala v Izoli. Povejmo še, daje Gordana Živčec Kalan uspešno opravila izpit iz znanja italijanskega jezika, da pa le to nikakor ni bil razlog, da se v tem razpisu ni prijavila na mesto direktorja zdravstenega doma.	Aljoša Mislej
Živeti in preživeti
Konfekcijska ali nasploh trgovska kriza
Recesija je globalni pojav, kriza je lokalni. Pozna se na vsakem koraku, čeprav se nam dozdeva, da niti ni tako hudo. Pa je.
Sprehod po starem mestnem jedru je pokazal, da je okrog novega leta nekaj poslovnih prostorov zaporlo vrata. In vprašanje je, če je slučaj ampak v vseh treh primerih, ki smo jih opazili so vrata zaprle trgovine s konfekcijo. Najprej je to storil najemnik poslovnega prostora na Sončnem nabrežju, ki je tudi sicer imel menda kar nekaj finančnih težav, verjetno pa se je uštel tudi pri izbiri programa, ki ga je ponudil predvsem mimoidočim turistom. Trgovina je zdaj prazna, lastnik, ki ni občina Izola, pa verjetno že išče novega najemnika, saj gre za lokal z izvrstno pozicijo.
____»,
tifili ÌIM ilillliii *
Vrata je zaprla tudi trgovina La-coste na Manziolijevem trgu, ki je obupala po dobrih dveh letih poslovanja, ki je bilo sicer povprečno, vendar pa se je stanje v zadnjem času slabšalo in končno se je najemnik tega občinskega prostora odločil, da bo program združil v trgovini v Kopru, menda pa razmišljajo tudi o dopolnitvi sicer ekskluzivnega programa.
•	Se želite posvetiti predvsem svojemu poklicu?
•	Se želite povsem prepustiti svojemu ustvarjalnemu elanu?
•	Ste med tistimi, kijih utruja neprestana skrb za administracijo, poročila, statistiko... ?
•	Tudi vas težijo obveznosti povezane z administracijo, računovodstvom in davčnimi zahtevami?
Se želite razbremeniti administrativno - računovodskih skrbi?
Računovodstvo ASEK
s sedežem v Izoli vam zagotavlja kvalitetne in strokovne rešitve vaših skrbi.
NUDIMO CELOVITO OSKRBO NA PODROČJU ADMINISTRACIJE, RAČUNOVODSTVA,
PODJETNIŠKEGA IN DAVČNEGA SVETOVANJA (tudi na sedežu vaše dejavnosti ali po internetu)
•	Samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam,
•	javnim in zasebnim zavodom,
•	zdravstvenim delavcem,
•	kulturnim ustvarjalcem,
•	športnikom in
•	društvom.
dom, '-oJ/
X'
Veseli bomo vašega odziva:
Računovodstvo ASEK, Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekf3siol.net
S skrbjo smo pogledali tudi oblepljene izložbe tekstilne trgovine Sanata v Ljubljanski ulici, kjer so sicer zapisali, da trgovino le obnavljajo. Upamo, da je res tako in da nismo priče zlomu majhnih tekstilnih trgovin, ki res težko konkurirajo dampinškim cenam nekaterih tekstilnih veletrgovcev. Nedvomno bi si gospodarske težave izolskih podjetij in obrtnikov zaslužile razpravo na občinskem svetu, vendar so bile vse dosedanje pobude in zahteve kar pozabljene. Ob vsem tem je zanimivo, da na težave obrtnikov ne opozarja niti Obrtna zbornica, ki ji ne more biti vseeno, če vse več njenih članov zapira vrata. Rekli bodo sicer, da trgovci ne sodijo v obrtno ampak gospodarsko zbornico. Najbolj res pa je, da ne sodijo očitno nikamor, (ur)
i1 m
^ eL
I	SANATA
z ....
Vljudno VABIMO spoštovane člane Društva Invalidov, da se še v sredo 27.1.2010 lahko zglasijo v Dl Izola od 15 do 17 ure na vpis za
ZBOR ČLANOV.
Srečali se bomo 30.1. 2010 v hotelu Riviera.
Podrobnosti so na voljo v Društvu ali na tel. št. 05/641 57 63 vsako sredo od 15-17 ure. Pridružite se nam, prijetno nam bo.
Predsednica društva Invalidov Izola, Jolanda Deško
Jezen jezni občan Izredno sem bil presenečen, ko sem prebral članek, v katerem ste uporabili moje ime in priimek, čeprav o tem niste imeli soglasja. Da se razumemo - posledic najbrž ne bo, saj ne bom iskal svoje pravice na sodišču. Pa vendar! Postal sem nekakšen prerok ali bolje jasnovidec.
Če spremljate dogodke od nekdaj, veste, kako je bilo vedno (upam, da zgodovine niste špricali). Ta veda, poleg novinarjev, ki nas obveščajo o dogodkih, nam pove, da so tisti ki so zgoraj vedno odločili, kako bo. Sedanja politična stvarnost je jasen dokaz navedbe v naslovu članka. Čeprav z velikimi besedami kritizirajo pretekli »komunistični« čas, ko so baje odločali le veliki in to kot so rekli »v imenu ljudstva«. Danes pa poslušamo razne floskule in strankarska nategovanja o tem, kdo je zapravil davkoplačevalski denar, ali kako je kdo telefoniral na univerzo.
Pa da ne blodimo in iščemo dokaze drugje, imamo tak način tudi doma v Izoli. Saj so odločitve vedno sprejemali tisti zgoraj »in je bilo tako kot so si zamislili«. Spomnimo se Svetilnika, Mehanoteh-nike, Droge, Delamarisa, Slavnika, Ribe, Ladjedelnice in še morda katerega dogodka. Na urbanističnem področju je isto, tako je bilo, kot so si zamislili. Zgradili so brez denarja Marino, še vedno čakamo na Aqualandijo, stanovanjski monstrum v središču (mislim na Alcatraz) in najnovejša pridobitev Socialni blok v Livadah. Pa tudi garažna hiša je vmes. Verjetno pa jih Vi poznate še več. Civilna iniciativa v Izoli je bila zelo aktivna tudi ob Vaši pomoči. Rezultat pa je znan. Moj pokojni šef je v takih primerih rekel: rezultat »nula coma Josef«
Dragi mandračevci, ne vzeti pisanje kot kritiko ampak kot razmišljanje JEZNEGA OBČANA v želji, da pri svoji ostarelih sposobnostih še kaj pove in Vam daje podporo za nadaljnje delo (upam da brez jasnovidstva).
Bliža se čas, ko bo tekel »ne boj ampak mesarsko klanje« za občinske stolčke. Upam, da boste iz te borbe prišli celi in uspešni, sam pa, kljub veliki reklami ne bom kandidiral za župana.
Lep pozdrav vsem
Jezni Občan
Pripis: V naslednjem Mandraču pričakujem nadaljevanje članka, tako da bom vedel, kaj sem odgovoril o pretlakovanju Sončnega nabrežja.
Mala bela žogica edina ne miruje
1. A. DRL-ženske
Mercator Tenzor Ptuj - Izola 38:33 (17:16)
Izolanke so na prvo pomladno gostovanje dopotovale precej okrnjene, a so bile kljub temu pretežni del tekme enakovreden nasprotnik. V prvem delu je bilo razmerje moči na parketu povsem izenačeno, v nadaljevanju pa so gostje celo nekajkrat povedle. Do sredine drugega dela sta se moštvi izmenjevali v vodstvu, zatem pa je odločila precej daljša klop domače ekipe, ki je s protinapadi prišla do odločilne prednosti. Pri Izoli so največkrat zadele Maja Petojevič (11), Ajda Bajraktare-vič (8), in Urška Benčič (6).
Kegljanje
Izolani nepremagani
Pričel se je drugi del ligaškega kegljaškega državnega prvenstva. V Izoli je gostovala moška ekipa Novega mesta, dekleta pa pričnejo s prvenstvom naslednji vikend. Lestvica je pravi pokazatelj razlike v kvaliteti nasprotnikov. Domačini so do desetega krog bili nepremagani in tako je ostalo tudi po tem srečanju saj so zmagali 7:1 oziroma s 3432 : 3306 podrtimi keglji. Pri domačinih sta z odličnojgro izstopala Gorjup G. s 606 in Širca B. s 587 podrtimi keglji. Pri gostih sta izstopala Čelič R. s 574 in Radonjič P. s 573 podrtimi keglji. Lestvica po 10.krogu: 1. Izola 20, 2. Jesenice 13, 3. Pivka 12,4. Cal-cit II. 12, 5. Bela krajina 11, 6. Lokomotiva 10, 7. Slavija Štojs 10, 8. Novo mesto 7,9. Coma 5 in 10. Adria brez točk;
V	naslednjem krogu, v soboto 23.01.10 ob 17.00 igrajo Izolani doma proti ekipi COME, dekleta pa odhajajo v goste ekipi ETA II.
V	Kamnik.
Namizni tenis
l.SNTL članice Arrigoni : Ptuj 5:2
V soboto se je pričel drugi del prvenstva v namiznoteniških ligah. Prvenstvo se je pričelo teden dni prej zaradi mednarodnega članskega Pro Tour turnirja. Za državno reprezentanco bo na turnirju v Velenju nastopila tudi Jana Ludvik, ki si je nastop izborila z odličnimi rezulatati v prvem delu tekmovalne sezone. Izolanke so v 10. krogu veliko lažje premagale Ptujčanke kot prvo tekmo na Ptuju. Tri tekme je domači ekipi prinesla Jana Ludvik po eno pa Kristina Ra-hotin in Kristin Fatorič. Zmaga bi bila lahko še višja v kolikor bi
Kristin uspela zmagati proti Vesni Rojko, tretji igralki slovenske članske reprezentance, kjer je vodila 2:1 v četrtem nizu še 10:3, nato pa izgubila 2/3.
2.SNTL - člani Arrigoni : Žogica 5:4
Prvo tekmo so člani odigrali zjutraj proti ekipi Žogice iz Gornje Radgone. V domači dvorani so tokrat v zelo težki in izenačeni tekmi uspeli priti do pomembne zmage, ki jih je utrdila na četrtem mestu. Tri zmage je ekipi prispeval dobro razpoloženi Simon Frank, po eno tekmo pa sta zmagala Gregor Vukovič in Kristjan Ludvik. Svoj prvi prvenstveni dvoboj je odigral tudi Admir Muratovič, ki pa proti prvemu igralcu gostov ni imel glede na izkušnje nobene možnosti.
Arrigoni : Muta 0:5
Proti vodilni ekipi drugoligaš-kega prvenstva tokrat Izolani res niso imeli nobenih možnosti. Gostje so takoj na začetku prepričljivo povedli in dejansko odigrali do konca brez nihanj. S tem so samo potrdili, da so resnično prvi favoriti za uvrstitev v prvo ligo.
Urška Čokelj prva
V nedeljo je v Ljubljani potekal 31. Jakhlov mednarodni memo-rialni turnir. Na turnirju so nastopili tekmovalci in tekmovalke v mladinskih kategorijah iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Z osvojenim prvim mestom se je najbolje odrezala Urška Čokelj pri kadetinjah. V finalu je tesno 3:2 premagala Lauro Lukičič iz Preserja. S to zmago je zagotovo prišla še do ene pomembne tekmovalne izkušnje, ki ji bo v prihodnosti prav prišla na uradnih turnirjih.
Erik Paulin je pri mlajših kadetih za uvrstitev med štiri premagal četrtega Italijana Luko
Bressana gladko 3:0, nato pa v polfinalu nekoliko nepričakovano gladko izgubil proti Dejanu Krautbergerju iz Mute z rezu-latom 0:3.
Katrina Sterchi je v kategoriji do deset let v četrtfinalu izgubila proti Jeseničanki Nuši Bolte 1:3. Med osem najboljših se
POGLED S STRANI
Pa se je začelo, evropsko rokometno prvenstvo. In kakšen začetek naših igralcev. Katastrofalen začetek, nato pa veličasten zaključek tekme proti Švedom. Koliko »grdih« smo izrekli po prvem polčasu, po koncu tekme pa vse pozabili. Tako odlične končnice pa že dolgo ne. Strinjal bi se, da tako odigrajo vse tekme na EP. Ne gre pa pozabiti, da je vsaka nova tekma tudi nov začetek. Samo prvenstvo je že postreglo z presenečenji. Francozom kot glavnim favoritom že manjka točka. Od ostalih »naših«, sta oba južna soseda tudi solidno začela prvenstvo. Seveda je do konca prvenstva še daleč in mirno lahko napovem še veliko vročih večerov. Lahko bi kakšno rekel tudi o sodnikih, vendar še tako majhno in dobrohotno priporočilo ne dospe do njih. Kot vedno bodo le dve koli vzdržali pod vplivom seminarja, kasneje se vse vrne v »normalne« tire.
Počakajmo in videli bomo, če se pripravljajo kakšne korenite spre-
je pri mladinkah uvrstila tudi Maja Grizelj. Za uvrstitev med štiri najboljše jo je 3:0 premagala Kaja Petrovčič iz Šenčurja.
Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših pa se je pri kadetih uspelo uvrstiti tudi andreju germe-ku, ki je na turnirju pokazal tudi veliko boljšo igro od samega doseženega rezultata. Ob tako zreli in borbeniigri bodo rezultati v bodoče zagotovo prišli.
Ostalim tekmovalkam in tekmovalcem pa se žal ni uspelo uvrstiti na finalni turnir a sa pokazali viden napredek v igri.
Jadranje
Olimpijke se predstavljajo
V sklopu sejma Salon plovil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo predstavila slovenska ženska posadka za olimpijsko jadralsko dvobojevanje, ki jo sestavljajo: Vesna Dekleva Paoli - krmarka, Katarina Ker-ševan in Lena Koter. Na jadrnici Seascape bodo na atraktiven način predstavile osnove jadranja in projekt ekipe v tekočem olimpijskem ciklusu.
membe v evropskem rokometu. V ligi prvakinj Krimovkam ni uspelo brez poraza osvojiti prvo mesto v skupini. Zadnje gostovanje na Dunaju so izgubile. Dobile pa so že nove nasprotnice, vendar pa bo tokrat veliko težje osvojiti drugo mesto in nadaljevati tekmovanje.
Ženska 1A liga je po pričakovanju lažja za ekipo iz Brežic. Izstop so najavljajo že nekaj časa in bojim se, da to ni zadnji tak dogodek. Predvsem rep lestvice je zelo rizičen in nevaren. Izolanke so gostovale na Ptuju in izgubile. Tudi tokrat je bila ekipa zelo »majhna« in tanka. Kljub vsemu so hrabro odigrale tekmo in gostiteljicam grozile tudi s presenečenjem. Prazna klop žal ni mogla pomagati, zato tudi primeren poraz. Po dveh porazih so sedaj dekleta pred težko nalogo, v soboto morajo obvezno premagati ekipo Krke. Seveda se v takih primerih rado zaplete, vendar dekleta napovedujejo, da bodo točke ostale v Izoli.
Konec počitnic je tudi na moški strani . Igrajo se že pripravljalne tekme tako, da bi nadaljevanje prvenstva le prineslo želeni mir.
Letne dovolilnice za športni ribolov
MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah
Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper
A M'TfP''TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
JCj:\ JL\/ J L JSL	AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Kupiti staro ali novo stanovanje?
Pri nakupu stanovanja ponavadi razmišljamo o tem, ali kupiti novogradnjo ali pa na prvi pogled ugodnejšo staro nepremičnino. Odločitev ni vedno preprosta. Potrebno je temeljito pretehtati obe možnosti. Stare nepremičnine so cenejše a obstaja možnost, da se boste morali kasneje soočiti z višjimi tekočimi stroški. Takšne nepremičnine namreč terjajo dodatne stroške obnove, nikakor pa ne smemo zanemariti njihove manjše energetske učinkovitosti.
Julija 2010 bo začel veljati novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje ambiciozne zahteve na področju energetske učinkovitosti stavb in izrabe obnovljivih virov energije. To se odraža v zahtevah po boljši toplotni zaščiti ovoja, vgradnji energetsko učinkovitejših naprav in obvezni uporabi obnovljivih virov energije v obsegu najmanj 25% potrebne moči naprav.
Pravilnik bo veljal za vse novogradnje, kakor tudi za stare stavbe, v primeru, da se lastniki odločijo za temeljito obnovo. Pravilnik je torej potrebno upoštevati, če vrednost obnovitvenih del presega 25% vrednosti stavbe brez zemljišča, oziroma neposredno zahteva dodatno toplotno zaščito streh ali sten, ali pa potekajo obnovitvena ali vzdrževalna dela na več kot 40%.
Pri nakupu starega stanovanja moramo upoštevati, da v večini še ni vgrajenih merilnikov, ki omogočajo obračunavanje stroškov dejanske porabe posameznih stanovanj. Obračunavanje dejanskih stroškov ogrevanja in tople vode v večstanovanjskih stavbah bo s 1. oktobrom 2011 postalo obvezno. To pomeni, da bo v stara stanovanja potrebno vgraditi stroškovne delilnike in merilnike toplote, kar pa ni zanemarljiv strošek.
Pri nakupu starega stanovanja se obvezno pozanimajte, koliko sredstev je zbranih v rezervnem skladu objekta, iz katerega se namreč financira investicijsko vzdrževanje objekta. Z nakupom starega stanovanja se bomo morali soočiti tudi s takojšnjim vplačevanjem v rezervni sklad, medtem ko se bomo pri nakupu novega stanovanja temu strošku za nekaj časa izognili.
Ko se boste torej odločali za nakup stanovanja, pretehtajte vse možnosti in upoštevajte zgoraj napisano. Če se nagibate k nakupu starega stanovanja, se pozanimajte, koliko obnove bo potrebno. Več o novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah pa si lahko preberete v gradbeniškem priročniku Od projekta do objekta založbe Ver-lag Dashdfer. (www.dashofer.si, modra številka: 080 80 92)
OD PROJEKTA DO OBJEKTA
Strokovni priročnik za:
•	projektiranje,
•	gradnjo,
•	nadzor in
•	vzdrževanje objektov
Na priloženem CD-ROM-u
^ zakoni, pravilniki, uredbe gradbena pogodba ^ podizvajalska pogodba
pogodba o izvajanju investicijskih del V prodajna pogodba, ...
Format: A4 Strani: 1078 Cena: 183 EUR
Več infonnacij na: www.dashofer.si
J
Zimsko opasilo v Kortah
V Kortah so preteklo nedeljo praznovali svojega zavetnika sv. Antona Puščavnika. Ta se omenja v listinah že pred 800 leti. Po prvih pismenih vesteh (fons antoniana) in ledinskih imenih lahko sklepamo, da je bil »neš Tone« umeščen v Kortah nad vodnjaki v Počudri (pozzo) in nad izvirom Pil. Na platoju sedanje cerkve je namreč stala kapelica (pil) sv. Antona. Sedež fare je takrat bil še v Stari vasi - Običanu (Albucanu). Stara vas je zaradi kuge v 14. stoletju izumrla in sedež fare so prenesli v Korte, kjer so na mestu kapelice postavili cerkvico (omenjena 1432; glagolsko bogoslužje). Nad cerkvico so okoli leta 1800 naredili večjo in, kot se je kulturnemu prebujanju spodobilo, zraven zgradili zvonik in še farovž. V spomin na te velike »Benedettijeve« gradnje so Kortežani dobili septembrsko opasilo (preneseno nato na oktober po novem vinu). Prvo opasilo pa je zimsko - svetoantonovsko.
Ker je sv. Anton Puščavnik zaščitnik živali, so si ga izbrali zato, ker je bila tod razvita živinoreja. Svetnik je tudi zaščitnik deklet, ki so se običajno ob »stenah« zbirala in molila za može in tako tudi za obstoj in razvoj kraja.
Kortežani skrbno čuvajo svoje kulturne korenine, zato jim je za letošnje praznovanje župnik Dinko Bizjak hotel pokloniti nekaj svojega: prenesel je svojo razstavo umetniške fotografije iz koprskega muzeja v Korte. Naslovil jo je po svoji pesmi Koliko zakladov Istra ... (Prav za to priliko (8. mednarodni zborovski festival 21.10.09) je pesem uglasbil skladatelj Bojan Glavina, izvedel pa zbor Obala). - »Gosput« Dinko je osnovnošolske klopi gulil na izolski šoli, kjer je v filmskem krožku svojega profesorja Steinbacherja spoznaval tudi fotografijo.
Avtor razstave je s svojim umetniškim očesom v objektiv ujel bisere našega prostora: oljčne gaje, sončne zahode, zgodovinske lepotce, običaje. Fotografije so velikega formata in obdelane v posebni tehniki -zapečene na aluminijevo folijo na prešan karton. Razobesi se jih brez okvirja in stekla. Tudi zato si jih je vredno ogledati! - Razstava bo v Kortah odprta še v nedeljo 24. februarja med 11 in 12. uro. Kasneje bo prenesena še na Malijo in na Šared.	mm
Izolsko potapljanje ladjic
Prejšnji teden smo ob pogledu na ta prizor zapisali, da je lastnik plovila pozabil, da ga je treba po dežju izprazniti. Pa so nam pojasnili da to redno počnejo in da so bili verjetno žrtve namerne potopitve čolna. Upravljalec pristanišča nam je potrdil, da lastniki res skr-
bijo za plovilo, vendar ne izključujejo možnosti, da je bil kriv splet nesrečnih okoliščin.
Zato bomo ob tej fotografiji previdnejši in le zapisali, da v torek še ni bilo znano zakaj se je potopil več kot 10 metrov dolg motorni čoln v izolski marini. Vzrok so takrat še iskali.
Od zabave do kulture
Izola se lahko primerja z vsemi konci sveta
Šestinštirideseti gost večernih klepetov z Zanimivimi Izolani je bil gospod Jožef Lorbek, za prijatelje Jošt, za nekatere pa kar gospod Anthron, kot se z grško besedo za »jamo« imenuje njegovo podjetje.
Ali, kot je pisalo na vabilu za srečanje: podjetnik in inovator jamarske in alpinistične opreme, avanturist po duhu in ljubitelj svetovnih čudes. Popotnik, ki nosi majico z napisom: »Če ne greš, nimaš zgodbe«... in ki je prepotoval že večino sveta, od Patagonije do severnega tečaja... Pogumen, drzen in inovativen Štajerec, po izobrazbi diplomirani inženir strojništva, ki je z družino prišel živet v Izolo, potem, ko so nekaj časa živeli na Dolenjskem, pa tudi v Škofji Loki. Že pred selitvijo v Izolo, kamor so s kamionom, ki je prevažal njihovo pohištvo, prišli ravno v pustnem času in tako spoznali Cerasta Radojeviča, preoblečenega v nuno, je imel rad morje in je sem večkrat prišel surfat: »Imel sem tretji ali četrti surf v Sloveniji in te prve surfe smo si seveda sami naredili.« Družina je imela majhno dvosobno stanovanje z dnevno sobo, ki je bila čez dan delavnica, ponoči spalnica in z ženo sta zopet začela vse od začetka.
Osnovna dejavnost podjetja Anthron, ki se je iz tega razvilo, je razvoj, proizvodnja, montaža, trženje in servisiranje reševalnih sistemov, sistema varovanja delavcev pri višinskih delih ter izdelkov za jamarstvo ter alpinizem. Podjetje Anthron je po številu zaposlenih majhno podjetje in velik del njihove proizvodnje izdelujejo pri kooperantih. Njihovi izdelki so poznani na vseh kontinentih sveta, predvsem pa jih odlikuje ergonomski dizajn in praktičnost. V podjetju skrbijo za urejeno in zaposlenim prijazno delovno okolje, za varnost in zdravje pri delu. Jožef Lorbek Jošt je namreč mnenja, da kapital ne sme vladati svetu in čeprav bi lahko imel tovarno, tega ni želel. Del svojega denarja sta z ženo celo namenila za šolanje tibetanskih otrok.
Avtorica tega prispevka se spomni novoletnih voščilnic in knjige, ki jo je Maja Lorbek takrat podarila knjižnici, izkupiček od prodaje pa je bil namenjen dobrodelni akciji za tibetanske otroke.
Zdaj, ko je v pokoju, Jošt pripravlja muzej svojih patentov. To bodo predvsem izdelki varovalne opreme na področju alpinističnega in jamarskega športa.
In kako je sploh prišel do svojih idej? Jožef Lorbek meni, da so vse ideje že v zraku, »potrebno jih je le doseči. Inovatorje človek, ki vidi probleme in jih rešuje. Sam sem cele dneve intenzivno razmišljal o rešitvah, le te pa so se mi pojavljale v sanjah. Vedel sem tudi, da če hočem iti na trg, moram biti vsaj pol koraka dlje od konkurence. Bil sem prvi, ki je i/ svojem podjetju zaposlil industrijskega oblikovalca. Zagovarjal sem koncept stalnega vzpona v podjetju. Vendar nisem delal za denar, šlo mi je za kvaliteto izdelka. Naši izdelki so narejeni v Izoli, vsi so atestirani in imajo navodila za uporabo v 15ih jezikih.«
Kolaž in Lik v izolski knjižnici
Mestna knjižnica Izola vabi na ogled novih likovnih del članov društva LIK iz Izole, Njihovo tokratno delo nosi naslov kolaž in predstavlja to izolsko skupino kot celoto in vsakega posameznika v njej. Tako-le so jo predstavili:
Kolaž je lahko tehnika, kolaž je lahko splet in povezava materialov, lahko je sestava nečesa nesestavljive-ga, organiziran skupek odpadnega ali naključno najdenega materiala v neko novo stvaritev, asemblaž, ki odraža našo potrošniško ekološko usmerjeno družbo. Lahko pa je kolaž ideja o sestavi in povezavi duhovnih vrednot neke skupine, ki jo povezuje ljubiteljska dejavnost in želja po likovni izraznosti.
Sestavili smo kolaž v vseh pogledih in na vseh ravneh, razstavni prostor je kolaž drobcev. Drobec občutka, iskrica veselja, velika rdeča ploskev, ki je upor, bodisi notranji ali pa odziv na družbena dogajanja. Iskali smo velike vzore našega časa, ideale, ki so nam zaznamovali pot. Ni pomembno ali so ideali zgolj osebni, vezani na posameznika ali pa taki, ki so širše zaznamovali našo državo, občino, skupino. V tem kolažu vsak gledalec lahko v posameznem drobcu najde čustveno, vizualno, moralno ali patriotsko povezavo, ki ga je vključila v veliko povezavo kozmosa.
Materiali, ki jih smo uporabljali so naš most, povezava med ustvarjalci, med barvami in oblikami.
■» ■ w« »ju »«■
M ■ whAk* «I a» «U f CM • p ■t~«M
M	IM0 M«» M to4 B.V>
Magičnost, ki nas povezuje v naši skupini Lik je ustvarjanje. Kje nastanejo te vezi, ki so pravzaprav povezane z globljimi, morda nam neznanimi in hkrati ukoreninjemimi talenti za likovno izražanje in za likovno občutenje? Ta odgovor je težko napisati.
Izkazal se je v delu posameznika v povezavi s skupino in likovno nalogo.
Projekt smo poskušali sestaviti iz kolažnih drobcev, ki govorijo o posamezniku (lik-ovcu), njegovi predanosti izražanju (na takšen ali drugačen način], o njegovem - vašem notranjem svetu, ki pa obstaja zaradi tega, ker smo del nečesa večjega od nas. Spomnite se Sikstinske kapele s centralno sliko stvarjenje... trenutek ko se roki dotakneta... občutite mogočnost in nemir, da smo mi del nečesa izjemno velikega, neznanega, da smo v primerjavi z vsem tem zelo majhni a hkrati veliki v dojemanju povezav, senzibilnosti, občutij.

USTVARJALNA SKUPINA
IMS-? Ml	FrattMNavSlrtngidtiofMiiftvfcnUK
Veliki smo, ker lahko z barvo, individualnim temperamentom, izraznostjo in talentom približamo povezavo med nami in publiko, med nami in svetlobo, ki smo jo s prejšnjimi projekti kazali. Ustvarili smo instalacijski razstavni prostor kot simbol, eksperiment in kot čudež vseh povezav, ki jih čutimo. Sprostili smo se v idejah, naj bo tudi razstavni prostor gestualno izrazen (dinamična in nenavadna postavitev) in kolažno izpolnjen, da ustvarja nemir v duši.
Drobci nas krojijo, klešejo, izoblikujejo in izzovejo k reagiranju, odzivanju in izražanju v vseh oblikah.
Marlene Zorjan
Jožef Lorbek je znal svoje delo združiti s svojimi konjički: je jamar in jamarski reševalec, ki se mu zdijo jame izjemen pravljični svet - in ponosno pove tudi, da vsa svetovna jamarska terminologija izhaja iz našega, kraškega sveta - alpinist, ki je v gorah prišel že do 6000 m, popotnik, ki najraje potuje z nahrbtnikom v skupinah z največ petnajst udeleženci in si vsako leto privošči vsaj eno daljše in dve krajši potovanji, na katerih ga vedno najbolj prevzame narave, šele potem ljudje, hrana in pijača.
Kljub svetu, za katerega meni, da je lep, svet in privlačen, ima rad »fantastično« Izolo in meni, da se »z njo ne more primerjati noben Portorož« in da »moramo ohraniti njeno lepoto in svojskost«.	šp
Obalna premiera filma Sever
V Art kinu Odeon jutri pričenjamo s projekcijami filma Sever, norveškega režiserja Runeja Denstad Lango.
Sever je »antidepresivni film ceste - brez ceste«, ki jo je zamenjala neobljudena in neizprosna norveška pokrajina v vsej njeni ledeni lepoti. Glavni junak - nekdaj uspešni smučar, danes otopeli in depresivni žičničar, skuša svoje življenje pozabiti z goltanjem tablet, pitjem neizmernih količin alkohola ter konzumiranjem marihuane. Nekega dne, ko izve, da ima štiriletnega sina, se odloči narediti konec svojemu vegetativnemu življenju ter odpotuje na daljni sever Norveške. Na pot se odpravi z motornimi sanmi ter plastenko žganja, toda kaj, ko mu dokaj hitro poidejo tako zaloge goriva kot alkohola. Na poti se sooči s kopico čudaških srečanj z ravno tako osamelimi in skorajda pozabljenimi človeškimi subjekti, ki bijejo svoj sleherni vsakdan v skrajno neprijazni in oddaljeni pokrajini, toda cilj je še daleč.
Sever je črna komedija o osebnostni odisejadi, ki je vseskozi prežeta z »očarljivim« paasilinskim smislom za humor in katera rahlo aludira tudi na ekscentrične coe-novske like v Fargu. b. Pavlovič
Film bomo v Izoli predvajali: Torek, 19.1. 2010 ob 20.30 Sreda, 20.1. 2010 ob 18.30 od četrtka 21. do ponedeljka 25. 1. ob 20.30
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 21. januar 2010
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Borza^nanja Izola vabita
na predstavitev knjige Človek je več
Če ste v iskanju odgovorov na teme kot so: / kaj ne prepriča v uradnih znanstvenih, zgodovinskih, medicinskih, medijskih in politidnih razlagah? / ali obstaja enotna teorija, ki razlaga tako zunanji kot Človekov notranji (duhovni) svet? / kako je »zares« nastalo vesolje? Je vesolje objektivna, neizpodbitna danost? / ali medicina z zdravljenjem simptomov lahko zares ozdravi bolezen?
/ kaj so najstarejh narodi (npr. Sumerci) vedeli o zgodovini človeštva, nastanku vesolja? / kaj stoji v ozadju podob zmajev in kaf, ki jih najdemo pri vseh narodih povsod po svetu? / ali obstaja kaka razumljivejša razlaga svetopisemske zgodbe o Adamu in Evi? / kaj se je dogajalo na planetu Zemlja od stvaritve Človeka dalje? Je v ozadju kak daljnosežen naCrt? / kdo je Človek, kaj je njegovo resnično bistvo in kaj je tisto, kar ga dela živega? / ali obstaja Bog, kaj predstavlja ta entiteta in v kakšnem resniCnem odnosu je
Bog s človekom?
Z avtorjem knjige, Zoranom Železnikarjem, bomo raziskovali sebe in nov pogled na svet. Vstop je prost
Kino Odeon
18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar »film meseca« 20.30 Sever (Nord) Režija: Rune Denstad Langlo
Igrajo: Anders Baasmo Christiansen, Kyrre Hellum, Marte Aunemo, Mads Sj g rd Petter-sen, Lars Olsen, Astrid Solhaug, Even Vesterhus, Ragnhild Vannebo Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.Novopečeni oče požge svojo kolibo, si oprta petlitrsko plastenko žganice, zajaha motorne sani in se odpravi na sever, na čudno in poetično potovanje prek zasneženih prostranstev Norveške.Na tej hipnotični odpravi prek nadrealnih arktičnih krajin Jomar nenehno srečuje sorodno nežne in zbegane duše, ki mu pomagajo, da vztraja na svoji poti proti svetlejši plati življenja.____________________________________
Petek, 22. januar 2010
Kino Odeon
18.00 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar 20.30 Sever Režija: Rune Denstad Langlo
Sobota, 23. januar 2010
Kino Odeon
18.30 Sever Režija: Rune Denstad Langlo 20.30 Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar
Nedelja, 24. januar 2010
Kino Òdeon
18.30 Sever Režija: Rune Denstad Langlo 20.30Zlomljeni objemi Režija: Pedro Almodovar
Ponedeljek, 25. januar 2010
Kino Odeon
17.40 Zgodbe iz zlate dobe Režija: Hanno Hofer, Razvan Marculescu, Cristian Mungiu, Constantin Popescu, Ioana Uricam 20.30 Sever Režija: Rune Denstad Langlo
Torek, 26. januar 2010
Kylturni dom Izola - ob 20.00 B. Kobal LOČENI ODPADKI narodna komedija Igrajo : Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec,Miha Brajnik / Mojstri satire se lotevajo vsakdanjih problemov naše sodobnosti... prepustite se vrtincu smeha in odlični igralski zasedbi..
Vstopnimi : 15 EUR v predprodaji, 17 EUR na dan prireditve. Prodaja in rezervacija vstopnic : Galerija Alga Izola,
Kino Odeon
18.30 Jelenček Niko Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen Igrajo: Oli Jantunen, Hannu-Pekka Bjorkman, Vuokko Hovatta, Vesa Vierikko, lussi Lampi, Risto Kaskilahti, Minttu Mustakallio Prijazni jelenček Niko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin.
20.30 Zgodbe iz zlate dobe Režija: skupina avtorjev
Sreda, 27. januar 2010
Kino Odeon
18.30 Jelenček Niko Režija: Michael Hegner, Kari Juusonen ______20.30 Zgodbe iz zlate dobe Režija: skupina avtorjev_
Četrtek, 28. januar 2010
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh P' v;-4'.
Skozi druge kulture spoznavamo sebe k *’
rac nh inHiickpm Dripun rpmihlitzo i-jninrinl wahit
vas
ob indijskem Dnevu republike (26. januarju) vabita na
potopisno predavanje po Indiji
Svojo domovino, navade indijskih ljudi, kulinariko in še kaj bo predstavila naša someščanka Sasikala Perumal. Za prevod v slovenščino bo poskrbela Barbara Bračanov. Pa še presenečenje: po predavanju si boste lahko kupili spominek na indijskem bazarju. / Vstop je prost.
galerija IN S U LA SMREKARJEVA 20 izola, tei. 05 / 64i 53 03
Vabimo vas na otvoritev razstave
0104977500257 /SIMON KASTELIC
“You like this. ”
ki bo v petek, 22. januarja 2010 ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 15. februarja.
Manziolijeva palača
vabimo vas na otvoritev razstave
»Carezzando la luna« avtorice Chiare Vecchi Gori iz Trsta.
ki bo v petek, 22. januarja 2010 ob 19.00
Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
ATELJE DUKA PIRAN
Vabimo vas na ogled razstave
FULVIA ZUDIC
GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN
LJUBO RADOVAC
razstava STEREOGRAMSKA OKNA, slike
Galerija Alga / Kristanov trgi
Share Slovenija Vas vljudno vabi na razstavo fotografij z naslovom
PRAVIČNA DELITEV DOBRIN BO REŠILA SVET
Razstava fotografij bo na ogled do 3. 2. 2010.
in predavanje ter pogovor s publicistom Rokom Kraljem na temo
»PRAVIČNA DELITEV DOBRIN ■ KLJUČ 7A PRIHODNOST«
V ČETRTEK 21.1 ob 18:30 v MLADINSKEM CENTRU KT1
Kristanov trg 1
Ne vidimo, da so najboljše rešitve za izhod iz globoke krize tudi najbolj enostavne. Na nivoju sleherne skupnosti in človeštva kot celote moramo izpostaviti naše skupne cilje, ki so: blaginja vseh prebivalcev planeta; življenje v družbenih skupnostih, ki spoštujejo kulturo, potrebe in dostojanstvo vseh drugih ter ravnovesje med človeštvom in njegovim naravnim okoljem. Do teh ciljev nas vodi pot »tlakovana« s principi pravičnosti, sodelovanja in medsebojne delitve, ki v praksi pomeni, da ključne dobrine, kot so voda, hrana in energetski viri - medsebojno delimo tako, da bodo dosegle vse ljudi in da hkrati ne bomo ogrozili planetarnega okolja. Vstop je prost.
Mestna knjižnica Izola
•	V mesecu januarju v vitrini ustvarjalnosti razstavlja svoja ročna dela Apat Anica
•	Stene ustvarjalnosti ter druge kotičke knjižnice krasijo izdelki Društva Lik iz Izole
•	Pravljice v januarju: vsak torek ob 17h
•	Francoščina v januarju: vsak četrtek ob 15.30 h
Intervju: Gojko Cukrov----
Jaz sem najbolj srečen človek na tem svetu
Tako je povedal Gojko Cukrov, Izolan, svetovljan, zbiralec vsega mogočega, ljubiteljski zgodovinar in še marsikaj drugega, ob tem pa še invalid, ki mu v šali pravimo, da je prvi izolski astronavt. In on se strinja.
Tudi iz svojega rojstnega dneva bi rad naredil uganko. Na vsak način skuša doseči, da bi njegova leta povedal po Hrvaško tako, da bi iz-^ padlo, da jih ima 57, a jih ima ravno obratno.
Pravi, da za rojstni dan ni šel nikamor, čakal pa je, da ga obiščemo in da nam pokaže najnovejši film Izole iz šestdesetih let, ki ga je zapekel na CD. Gojko je namreč že dolgo v digitalnem svetu. Verjetno je bil eden prvih Izolanov z računalnikom in tudi zdaj ima nad seboj televizor in računalniški monitor, pod njima pa videorkoder, digitalni pretvornik in cel kup podaljškov s katerimi prižiga in ugaša vse te aparature, dviga telefon, prebira časopise, surfa po internetu in počne še veliko drugih stvari, saj ga zanima vse, kar se dogaja novega. Le skypa ne mara. Pa ga je imel že pred dvema letoma a je ugotovil, da je tista kamera čisto odveč in da se je lažje pogovarjati po telefonu brez slike.
Ko smo pred tednom dni kot uganko objavili tvojo fotografijo smo dobili množico odgovorov in vsi so te prepoznali.
Jaz nisem presenečen, saj sem poznal veliko ljudi, predvsem mladih in veliko mladih je poznalo mene. Ko sem prišel v Izolo sem v takratnem Domu onemoglih, danes Domu upokojencev dobil veliko znancev in prijateljev. Takratna direktorica, ki je vodila dom v Izoli in Piranu in še dom za vojne sirote, mi je dodelila posebno, ločeno sobo in ker sem bil tak veseljak, so se tam zbirali številni mladi, še posebej takrat, ko sem kupil televizor. Bil sem eden prvih v Izoli in takrat so dobili otroci iz sirotišnice dovoljenje, da enkrat tedensko pridejo k meni v sobo gledat televizijo za kakšno uro. Soba je bila tako polna, da so sedeli celo na omari. Spomnim se tudi, da sem televizijo kupil v trgovini Soče na Sončnem nabrežju. Tam so jo imeli
v izložbi in ljudje so hodili tja ter gledali televizijo v izložbi. Potem sem jo jaz kupil in so bili zaradi tega zelo jezni.
Številni Izolani se spominjajo kioska oziroma trafike, ki si jo imel tukaj ob stari italijanski šoli.
Bila je lesena, pred tem so jo uporabljali v Kopru, jaz pa sem šel do Tobaka in predlagal, da bi odprl trafiko tukaj v Izoli. Malo čudno so me gledali, ker zasebnih trafik takrat niso poznali. Vseeno sem se z direktorjem dogovoril o prodaji cigaret, tobaka, znamk in kolekov, kar je bilo sicer zanimivo delo, a zelo nedonosno, saj je šlo v vseh primerih za državni monopol, kjer je država določala cene in dejansko nisem nič zaslužil. Zato sem si pomagal tako, da sem šel v Trst in tam kupil žvečilne gumije, ki jih pri nas takrat ni bilo pa najlonke brez črte in podobne malenkosti, ki se danes zdijo smešne, takrat pa so jih Izolani, seveda v zelo omejeni količini, dobili le pri meni. Takrat namreč nisi smel kar hoditi čez mejo in prinašati stvari, ampak je bilo točno zapisano koliko lahko prineseš čez mejo v določenem obdobju. Res pa je, da so takrat ljudje že vnaprej
naročali razne manjše stvari, saj vsi niso mogli ali smeli čez mejo in tako sem imel prodajo zagotovljeno že vnaprej.
Kako da si zaprl trafiko?
Zaprl sem jo zato, ker sem se naveličal. Nekdo me je, zato ker je njegova žena “zapravljala” pri meni, prijavil vsem mogočim in prišli so policaji oziroma miličniki ter pri meni pobrali vse kar je dišalo po Trstu. Kasneje sem pri sodniku za prekrške dobil simbolično kazen, ker na enem artiklu menda ni bilo cene, sodnik, ki me je obravnaval zaradi prodaje par žvečilnih, nekaj parov najlonk in podobnih malenkosti pa ni mogel verjeti, da so me obtoževali zaradi tega. Ker je takrat moj oče iz Amerike uredil, da sem začel prejemati rento sem se pač odločil, da se ne bom več mučil z oblastmi. Res pa je, da je bilo zelo zanimivo, ko so me morali za tistih par nogavic prenašati po stopnicah k sodniku za prekrške pa na sodišče, policijo in še kam.
Pravijo, da si prinesel porno v Izolo. To verjetno ne, saj je bilo tukaj tudi veliko mornarjev. Res pa je, da sem imel enega prvih projektorjev v Izoli in da so hodili k meni gledat tudi porno filme, ki so bili takrat nekaj povsem drugega kot danes. Tudi ob takšnih priložnostih je bila pri meni gneča. Spomnim se, da niti policija ni imela kinoprojektorja in ko so nekoč nekomu odvzeli nekaj teh filmov, so me prosili, naj posodim projektor, da bodo videli za kaj gre, jaz pa sem odgovoril, da ga posodim, le če sem lahko zraven. Pristali so, ampak potem je eden od znanih Izolanov tako nerodno nosil tisti projektor, da je razbil žarnico in potem iz vsega ni bilo nič.
Gojko je človek poln skrivnosti, za vse Izolane pa ostaja neodkrita skrivnost, kako je postal tako težek invalid. O tem so se pletle neverjetne zgodbe, potem je obveljalo, da je invalid od rojstva. In niti fotografija družine Cukrov (Gojko je drugi z leve) nam ne razkrije nobene neznanke. Sicer pa, saj je tako najbolj prav.
Kako si začel zbirati stare razglednice Izole.
Jaz sem bil že zelo zgodaj član tržaškega filatelističnega društva. Bil sem edini Jugoslovan v društvu. Tam so redno pripravljali različne razstave in v klub so prinašali marsikaj zanimivega, med drugim tudi razglednice in tako se je začelo. Tam sem tudi spoznal ljudi, ki so mi kasneje dali, prodali ali posodili različne njihove razglednice Izole.
Znamke še zbiraš?
Zbiram, čeprav seveda nisem eden tistih, ki ne morejo spati če nimajo kakšne znamke. Imam pa vseeno lepo zbirko v kateri je tudi znamka Izole.
Imel si tudi enega prvih osebnih računalnikov.
Res je. Imel sem tisti stari računalnik, ki je bil pravzaprav igralna konzola z dvema gumboma in ekranom. In spet je bilo tukaj polno mladih, ki so občudovali tiste preproste igrice. Danes imam seveda klasični hišni računalnik, ki pa me stalno nekaj zeza, tako da sem včasih kar jezen nanj, hkrati pa sem zadovoljen, ker mi omogoča dostop v svet in arhiviranje fotografij in video posnetkov ter pošiljanje tekstov. Tudi k vam na Mandrač.
Z vsemi temi zanimivimi napravami si bil še najbolj konkurenca župnišču, ki je tudi tako vabilo mlade v cerkev.
Spomnim se, kako je eden od mladih kaplanov hotel narediti disko v župnišču. Izpraznili so največji prostor in takrat menda v navalu čiščenja odpeljali kar nekaj pomembnih knjig, ki so bile tam spravljene. Vendar pa projekt disco ni uspel. Res pa je, da so bili objekti v Izoli takrat povsem nezavarovani in nekoč mi je eden od otrok prinesel sem človeško lobanjo, ki jo je našel v kleti ene od hiš pri cerkvi. Seveda sem ga nagnal, da jo nese nazaj, ampak primer je dober da si predstavljamo, kakšno je bilo takrat to mesto.
Že nekaj časa te nismo videli po Izoli. Boš prišel kaj na svetlo?
Jaz sem te stvari pri sebi že zdavnaj uredil in sem si ustvaril svoj svet v katerem sem, verjel ali ne, zelo srečen. Nič mi ne manjka, imam veliko prijateljev in znancev, ljudje me poznajo, pri meni doma je še danes vedno zelo živo, zanima me tehnika in zanima me zgodovina ter združevanje obeh. Skratka, dokler bom imel dovolj želja, bom srečno živel.
Mandrač
Zakaj je vredno postati naročnik
Verjetno je Mandrač eden redkih tiskanih medijev v Sloveniji ki povečuje število naročnikov, Zakaj je tako? Zato ker vsa ta leta skrbimo za pošteno in kvalitetno obveščanje Izolanov o vsem, kar se pomembnega dogaja v naši občini. In zato, ker delimo njihovo usodo: v dobrem in v slabem, In tudi mi se ne damo.
“Ko smo začeli si niti misliti nismo upali, da bomo nekoč prišli do tisoče številke, zdaj pa ta magična prelomnica ni več tako daleč,” pravi dolgoletni urednik Mef. In prav ima, kajti dosegli jo bomo čez dobra tri leta, malo pred koncem sveta kot so ga napovedali Maji. “Če bi veljala samo ekonomska logika bi obupali že pri peti ali deseti številki, toda na Mandraču se je vedno delalo drugače in ljudje, ki so bili del Mandrača so vedno vedeli in vedo še danes, da to ni niti državna, niti občinska, še manj pa kakšna tajkunska ustanova. Mandrač še vedno spominja na taborniški glasnik ali šolsko glasilo, ki ga ustvarja veliko sodelavcev in minimalno število zaposlenih. Pravzaprav nas nikoli ni bilo več kot trije, običajno pa en sam ter nekaj pogodbenih sodelavcev. Nekateri niso vzdržali, drugi so iskali varnost, tretji so imeli večje ambicije, četrti pa so imeli drugačne cilje”. Tako pravita Mef in Davorin Marc, začetnika časopisa in nekakšna lokalna pionirja računalniškega preloma časopisnih strani.
Mandrač nikoli ni bil subvencioniran časnik, ni dobil ne občinske ne državne podpore, vseskozi je bil odvisen le od naročnikov in kupcev, od izolsko skromnih oglaševalcev in od uradnih objav Občine Izola. Predvsem pa je bil odvisen od naše novinarske korektnosti, nenehnega zmanjševanja stroškov in navezanosti Izolanov na njihov in naš časopis.
In ta navezanost kar traja. Ni nekritična a je vendarle prisotna, zato smo posebej veseli, da dobimo vsako leto nekaj novih, predvsem mladih naročnikov.
Priznati moramo, da smo na nek način podobni Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu, ki ga rešujejo gledalci s kupovanjem abonmajev. Nas pa ohranjate bralci s plačilom naročnine. Seveda pa ne gre spregledati tega, da naročniki prejmejo časopis ceneje kot kupci in da si ga mnogi lahko privoščijo že ob prvi jutranji kavi.
Naši naročniki so tudi letos prejeli poseben Mandračev koledar, obeta pa se še eno darilo pred poletjem in sicer DVD s posnetki Izole v šestdesetih letih. a.m.
Naročnik iz naše sobe
Marjan Cetin jih ima 89 a mu stopnice do prvega nadstropja niso delale nobenih težav. Saj jih pozna. Nekoč je živel v našem uredništvu.
Povedal je tako, bolj mimogrede, ko je obnavljal naročnino na Mandrač in ob tem pokazal na eno od sob redakcije: Tukaj pa sem včasih jaz živel.
Vedeli smo, da je bil tukaj nekoč Zavod za zaposlovanje pa nekakšna “stanovanjska”, da so bila stanovanja pa nismo vedeli. In smo ga malo “zaslišali” pa je povedal, da je tukaj dobil stanovanje, ko je prevzel dela referenta za zdravstvo, socialno skrbstvo in delovna razmerja v izolski občini. Ampak tudi pred tem se mu je dogajalo marsikaj.
Bil je pripadnik VDV-ja, mornariški podoficir, ki se je demobiliziral leta. 1949 in prevzel dela tajnika Krajevnega odbora Korte. Potem je prišel v dolino in prevzel dela tajnika Krajevnega odbora Izola in okolica. Takrat sta bila v občini dva krajevna odbora, eden za mesto, ki je vključeval tudi Jagodje in drugi za območje sedanjih Livad in podeželja. Predsednik odbora je bila volonterska funkcija, tajniška pa poklicna in spominja se, da so takrat tudi opravljali poročni obred, saj so imeli v krajevnem odboru tudi
matični urad in matičarja. To je bil Kleva iz Malije, poleg njega pa sta bili v odboru zaposleni še dve administratorki.
Spominja se, da je takoj po vojni te naloge opravljal njegov oče, ki je imel pisarno kar doma v Cetorah, potem je tajništvo prevzel Ernesto Babič in nato so zaposlili njega.
Od izobrazbe je imel nižjo maturo, ki jo je opravil v Ljubljani še kot podoficir, sicer pa se je moral nenehno učiti in predvsem znajti.
Očitno je to dobro delal saj so ga zaposlili kot referenta za zdravstvo, socialno skrbstvo in delovna razmerja in občasno še za kmetijstvo na izolski občini. Spomni se, da jih je bilo takrat na občini manj kot deset.
Poleg predsednika, ki ni bil zaposlen je bil takrat tam še Guido Mi-kac, ki je skrbel za finance, Franc Baša ki je bil tajnik, Dujmovič je bil matičar in Dekleva zadolžen za prebivalstvo.
Potem ga je doletelo najtežje obdobje življenja, ko so ga leta 1960 za štiri leta zaprli zaradi špijonaže, saj je bil žrtev dvojnega izdajstva.
Preživel jih je v Coroneu, Benetkah, Parmi in Viterbu, potem so ga izpustili in zamenjali za nekega njihovega zapornika v Jugoslaviji.
Ko se je vrnil domov zanj ni bilo več službe na občini in takrat mu je dr. Branko Furlan pomagal, da je dobil delo na Mehanotehniki. Najprej je bil varnostni tehnik, potem pa je delal v kadrovski službi in se tam, leta 1980 tudi upokojil.
Pripoveduje o ljudeh s katerimi je delal, o predsedniku občine Brunu Stepančiču pa o tem, kako ga je znal zaposliti Nerino Gobbo, pa o pokojnem direktorju Mehanotehnike, Marjanu Starcu in še o marsikom. Veliko stvari ve Marjan Cetin, verjetno tudi takšne, ki jih pred nekaj desetletji še ne bi povedal. Zdaj jih ima 89 in ve, da je dovolj star in izkušen, da lahko odloča, kaj je vredno povedati. Tudi to, da je naročnik Mandrača že dolga leta in nikoli mu ni bilo žal.	Mef
5 RAZLOGOV ZA NAROČNINO
IZOKARTICA
Vstopili smo v tretje leto IZOkar-tice s katero zdaj lahko kupujete oziroma plačujete že v 52 trgovinah, servisih ali lokalih v Izoli. 10 odstotni popust pri plačilu je prispevek nas in sodelujočih k večji povezanosti in navezanosti Izole in Izolanov.
IZOkartico prejme vsak naročnik Mandrača brezplačno.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. ac.sl v ru
Ponujam inšt ke. Fizike, Kemij
mandrač .si v rubriki mali oglasi.	osnovnošolce in
Itrukcije Maiemati-
IŠČEMO
Mlad pai
•ije Ma
ije in Angleščine zi srednješolce. Tutorsivo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog.
Tel: 041 345 634
Zaposlim natakarja in več io zapo- dentov za strežbo v lokalu Ii slitvijo išče v Izoli enosobno stano- Tel.: 041 345 605 vanje do 400 Eur. tel 051 623 877	- Čistit
llad par brez otrok in redno, tvijo išče v Izoli enosobno s
listini, likam, starejšim ljudem.
MALI OGLASI
Po nekaterih ocenah so mali oglasi v Mandraču izredno uspešni, tako pri brezplačni oddaji manjših predmetov in opreme kot pri oddaji stanovanj v najem.
Vsak naročnik Mandrača lahko objvlja male oglase brezplačno.
OSMRTNICE, ZAHVALE
Izgubili ste vašega najdražjega in bolečine se ne da meriti, izmerljivi pa so stroški slovesa in objava osmrtnic je lahko huda streznitev po žalovanju.
Naročniki Mandrača imajo pravico do brezplačne objave osmrtnice, zahvale ali memoriama.
mutuino iipr-' ‘“"'T t.wim kiom. ko ie vodenje	andnMvrf*
mg V. enr tu ditta»- tVUnuns d.o.o. pnvno	nuudracsl
taksnih pogo	lormalno prwwl pndsoltuk upra	NagtadJ za učne odgovore bo
^kih razmerah "• Pivka perutninarstvo d.d. Janez zavidanje uredništva Mandrača. Jietiev Živilsko Rebec, se je uprava družbe sestala
v teiii primeru
uci so pove kega župan
■ Se pripravljen preseneča, saj da ugodnejših tani z. javnima tbitev 30 letne 'en obtočnega
Pivki pa Telijo lokacijo, ki lxi la nadaljnji ra rezivnje. Kljub
JA! 4 nova prehranska dopolnila v obliki tablet
Ka- 3 vsebujejo koencim Q10. To je rrotokUa, M Je prisotna v vseh celicah našega lotosa Sodatale v procesu pridobivana celične ene'plje in (e močan antioksidant.
JA1 «nurglj* (G10 t gvararut)
OGLASI, OBJAVE
Oglaševanja si ne more privoščiti prav vsak izolski trgovec, obrtnik ali gostinec. V Mandraču se zavedamo težav izolskih podjetnikov in obrtnikov in zato so naše cene oglaševanja predvsem izolske. Naročniki Mandrača lahko objavijo ali oglašujejo svojo dejavnost ah izdelke z dodatnim 10 odstotnim popustom.
DIGITALNI TISK
Potrebujete letake, flyerje, brošure, plakate, prospekte ali knjige. Natisnemo jih na našem sodobnem digitalnem tiskarskem stroju. Naročniki Mandrača dobijo dodaten 10% popust na ceno tiska.
Naše mesto
Narava že ve, kdaj je treba komu pomagati
d
iù
: '' ^ ? *
Zgodilo se je v začetku tega tedna.
Robi Janev je šel na delo v Kulturni dom in ob otroškem igrišču opazil nenavadno premikanje ter slišal glasno kričanje vran in drugih ptic v krošnjah dreves.
Opazil je, da se ob igrišču dogaja borba za življenje in smrt. Manjši skobec je namreč pod seboj držal večjo srako.
Z eno nogo ji je držal kljun, z drugo je skušal zadržati njene noge in jo hkrati skrival pred radovednimi pogledi ljudi, ki so se začeli zbirati v neposredni bližini. Eni bi pomagali šoji, drugi so govorili, da gre za naravni boj za obstanek, vse skupaj pa je trajalo že več kot deset minut in Robi je “telefonsko”fotografijo zamenjal za kamero. Skobec je bil vedno bolj nemiren. Sraka se je še vedno upirala, z vseh strani so se oglašale druge ptice, ljudje pa so bili oddaljeni slab meter, komentirali dogajanje, a vmešal se ni nihče, saj naravni zakoni še vedno veljajo, čeprav sredi mesta in ob otroškem igrišču. Skobec je skrival šojo pod razprta krila a skrivnosti ni bilo več.Potem so naokrog prišli sprehajalci s psi, ki jih je seveda zelo zanimalo, kaj se tam dogaja, vendar so jih lastniki še pravočasno zadržali. Potem pa sta obe ptici naenkrat prhnili v zrak, vsaka na svojo stran.
Z nasprotne strani se je namreč priplazil črn maček in nehote rešil šojo, ______________________________
skobca pa spravil ob obed. Narava je M naredila svoje.
Video dogodka si lahko ogledate na spletni strani www. mandrac.si
Zapustiti žival je kruto dejanje
Nedolgo tega je na dvorišče Doma upokojencev v Izoli brezsrčna oseba odložila škatlo s štirimi mačjimi mladiči, starimi približno 1 mesec. Vestne delavke doma so jih oskrbele in poklicale društvo. Ni nikakršnega dvoma, da so to mladiči domače muce. Trudimo se, da bi mladičkom zagotovili varne domove in skrbne, srčne nove lastnike. Ne pozabimo, da na srečo -obstajajo tudi taki ljudje! Dejanje brezvestnega lastnika domače muce ni zgolj neodgovorno, zatorej kaznivo (mučenje živali -15. člen Zakona o zaščiti živali, zapretena globa od 1.600,oo do 42.000,oo EUR po 46. členu istega zakona), temveč tudi skrajno kruto - človeka nevredno dejanje. Upoštevaje opisano brezvestno dejanje lahko predvidevamo, da bodo na enak ali podoben način končali mladiči tudi iz vseh naslednjih kotitev. In to se bo ponavljalo, dokler mačke ne bo ali zavrgel ali ji namenil konec na mučen način. Zato Društvo prosi vse srčne ljudi, ki bi karkoli vedeli o storilcu tega skrajno nečloveškega dejanja, da to sporočijo pisno ali ustno na telefon št. 051/351-791 (lahko tudi anonimno).
Glede na žalostno dejstvo, da to ni prvi in ne edini primer skrajne krutosti človeka nad nezaželjenimi mladiči (kakor tudi zapuščanje mačjih samic med in po gonitvi), pozivamo lastnike mačjih in pasjih samic, da preprečijo nezaželjene kotitve in sicer s sterilizacijo pri veterinarskem strokovnjaku (11. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali to obveznost zakonsko odreja, za neupoštevanje tega določila pa predpisuje visoko denarno globo v zgoraj navedenih zneskih). Zato pozivamo lastnike mačjih in pasjih samic, da se obrnejo po pomoč ter nasvete na Društvo. Obenem pozivamo tudi veterinarske strokovnjake, naj ob sleherni dani priložnosti lastnike vzpodbujajo ter podučijo o možnosti trajne sterilizacije samic in kastracije samcev. S svojim prizadevanjem v tej smeri bodo brez dvoma pripomogli k zmanjšanju števila zavrženih živali, za katere požrtvovalno in s tudi svojimi sredstvi vsestransko skrbijo člani našega Društva in drugi vestni posamezniki, ki jim še zdaleč ni vseeeno, kako drugi ljudje ravnajo z nemočnimi, od človeka odvisnimi živalmi.
Šole in druge vzgojne inštitucije pa hkrati pozivamo, naj mlade, ki imajo empatijo (čustveno privrženost) do živali, ali pa bi radi o njih izvedeli kaj več, napotijo na naše Društvo, kjer jih bomo radi sprejeli in z njimi vsestransko sodelovali.	Društvo za dobrobit živali Izola
V spomin
Vida Pibernik
Pred dnevi smo se poslovili od naše sokrajanke, lahko rečemo Izolanke z veliko začetnico, profesorice Vide Pibernik. Bila je eden tistih ustvarjalnih občanov, brez katerih mesto in občina ne bi bila to kar je. Poznajo jo generacije učencev izolske slovenske in italijanske osnovne šole, pa dijaki gostinske srednje šole in koprske ekonomske šole ter številni učenci delavske univerze.
Bila je mojster besede, lektorica in korektorica za slovenski jezik, ob tem pa še ustvarjalka, saj je med drugim sopodpisala scenarija za dva animirana filma Konija Steinbacherja.
Njena nekdanja sodelavka in prijateljica, upokojena profesorica Vika Radojevič, ji je zapisala v slovo.
Draga Vida, ne morem verjeti, da si kar odšla, nenadoma, prezgodaj, mnogo prezgodaj. In to prav ti, ki si vedno trdila, daje “življenje lepo”. Ta moto je bil del tebe, s temi besedami si spodbujala vse, ki so bili ob tebi, prijatelje in učence. Zato smo te lahko ljubili, zato si imela veliko prijateljev in znancev. Radi smo bili v tvoji družbi, vedno si nas razveseljevala, čeprav smo vedeli, da ti življenje ne prizanaša. Noseča s Polono si iskala zatočišče v Izoli, ki si ga našla v tako ubogi sobici, da si se nam smilila, zato smo stanovski tovariši poskrbeli, da si dobila udobnejše, tako je otrok zrasel v dostojnejših pogojih. Trpela si, že v mladosti, ko so ti zaprli očeta in je mati skrbela za tri odraščajoče otroke. Zato tudi študija nisi mogla zaključiti in posledice so te spremljale skozi vse življenje. Ko bi si za silo lahko oddahnila, je bila tu skrb za hčerko, vnukinji in obolelega moža, Frenkija.
Končno si obnemogla od “življenjske lepote in dobrote”.
Slava ti za vse, kar si prestala in dala svoji okolici.
Naj ti bo vsaj kranjskogorska zemljica lahka.	Vika Radojevič
Umrl je
Ibrahim Četič - Ibro
Odšel je Ibro, človek, sosed, sokrajan, ki ga nisi mogel spregledati, pa naj je bil dobre ali slabe volje, kajti Ibro je bil odprt človek. Včasih tudi malo preveč in nam je šel tudi na živce ampak nikoli z zlobo in nikoli zato, da bi škodoval komurkoli.
Vedeli smo, da je bolan in da ne bo dolgo, a nas je vedno znova presenečal s svojo željo do življenja in do ohranjanja svojega mesta v družbi. Bil je priden delavec pa tudi posebnež, ko so se zvezde in luna postavile v nevsakdanjo lego in smo rekli, da ga nosi. Rad je imel ljudi in rad je imel živali. Tako kot je bil obupan ob smrti življenske partnerice, tako je bil žalosten, ko je izgubil Miška, njegovega zvestega spremljevalca v dneh, ko je ostal sam. Njegovi so bili golobi na svetilniku, race v mandraču in galebi na njegovi barki, ki so jo mu jo odpeljali nekam na deponijo.
“Uredi, da jo pripeljejo na škver, da jo popravim”, je bilo njegovo zadnje naročilo malo pred novim letom. Ne vem, če bi zdaj imelo kakšen smisel.
Mef
V spomin
dr. Branko Furlan
Mineva 10 let odkar si nas zapustil, vendar še vedno živiš v naših srcih in v naših spominih.
Tvoji: žena Maria in hčerke Vesna, Marina in Neva z družinami
^	15
Predzadnja-----------------------------------------------------
KRIMINALNE
Aluminij bo varil
Iz ladjedelnice so policiste obvestili, da je neznani storilec ukradel varilni aparat za varjenje aluminija znamke FRONIUS, rdeče barve. Seveda gre za specializiran stroj, ki ga ni mogoče prodati za en šus, zato policisti zbirajo obvestila o dogodku, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo.
Malo je počinil
Policiste so obvestili, da na ulici Proletarskih brigad leži moški. Dečki, kot smo včasih v tej rubriki rekli možem v uniformi, so ugotovili, da je moški obležal zaradi preveč popitega alkohola. Že res, da so ga pospremili do doma, kljub temu pa mu bodo izdali plačilni nalog zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Slabo sliši
V enega izmed gostinskih lokalov v Izoli je prišel tuj državljan, ki pa se je obnašal, kot da bi bil tam doma. Naročil je steklenico piva ter od lastnice lokala zahteval, da poviša glasnost TV sprejemnika. Ker lastnica ni uslišala njegovih želja je proti televizorju vrgel steklenico. Policisti so mu bolj uglajeno izrekli globo zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Pomlad prihaja
Na policijsko postajo je prišel občan in prijavil, da mu je neznani storilec izpred stanovanjske hiše ukradel kolo s pomožnim motorjem znamke Tomos, Pony Ekspres, zelene barve in ga s tem oškodoval za okoli 300 EUR.
Ob avto je bil
Policisti so imeli v postopku voznika osebnega avtomobila, za katerega so ugotovili, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Ker je voznik večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov so mu vozilo zasegli ter podali predlog za odvzem vozila.
Od nekdaj je bilo tako
Na policijsko postajo je poklical občan in povedal, da mu je neznanec s kamnom razbil steklo. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznanec v pritlično okno stanovanjske hiše vrgel kamen in s tem povzročil za približno 300 EUR škode. Če ni šlo za kakšno maščevanje se je zgodilo tisto, kar se je dogajo vsaki mladosti - namreč, da je kamen razbil okensko šipo.
Sam sebe je prijavil
Na policijsko postajo je poklical občan in povedal, da imajo doma družinski spor in zahteval intervencijo. Patrulja je na kraju ugotovila, da je prijavitelj sam doma in pod močnim vplivom alkohola, ter se pogovarja sam s seboj. Ker naznanjene kršitve ni bilo, so policisti naznanitelju zaradi lažne naznanitve prekrška izdali plačilni nalog. Zdaj pa ima.
Prijava na mestu.
Povsem drugače je bilo v primeru, ko so policisti odšli na Moravo ulico, od koder je poklicala občanka in prijavila, da moški pretepa njeno sestro. Ob prihodu policistov se moški ni umiril in je nadaljeval z kršitvijo, zato mu je bil izdan plačilni nalog in odrejeno pridržanje do iztreznitve.
Potres je bil kriv
Občanka je obvestila policiste, da na Ljubljanski ulici leži moški, ki je krvav po glavi. Policisti so ugotovili, da je moški padel zaradi močne opitosti in da ima res poškodovano glavo, zato so poklicali tudi dežurno zdravnico iz Zdravstvenega doma Izola, ki mu je nudila prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. Malo kasneje pa so dobili novo obvestilo, da v jarku ob cesti za bolnico leži moški. Policisti so se odpeljali tja in ugotovili, da gre za isto osebo, saj so moškega, po pregledu v bolnišnici, odpustili. Ker je bilo jasno, da sam ne bo prišel prav daleč so ga policisti odpeljali domov in mu za nagrado izdali plačilni nalog.
Lov na alkohol
Ponoči so primorski policisti izvajali poostren nadzor po prometu. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so odredili pridržanje 6 voznikom. V Izoli so preizkusili 35 letnega Izola-na, rezultat 0,59 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Rekorderka to noč pa je bila 45 letna domačinka iz Seče. Voznica je vozila kljub dejstvu, da je imela v organizmu 1,31 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Naslednjo noč so pridržali še enega sokrajana. 25-letnemu Izolanu je rezultat alkotesta pokazal 0,84 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
Statistika
Policisti so obravnavali še kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, dve prometni nesreči z materialno škodo, tri poškodbe vozil na parkiriščih in zasegli manjšo količino prepovedanih drog.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
GOJKOVE SKRIVALNICE
Že dolgo nismo dobili toliko odgovorov in vse pravilne, kot na skrivalnico iz prejšnjega Mandrača. Vsi ste prepoznali avtorja, Gojka Cukrova, za statistiko pa povejmo, da je bil najhitrejši Silvo Škrbina pred Željkom Kerezovičem in Vivjano Pe-tretič, potem pa vsi ostali. Gojko je nagrajencu obljubil pizzo v pizzeriji Porto Apollo. Tam ga tudi čaka.
To pa je uganka tega tedna. Ali veste za katero hišo gre? Odgovore pošljite na naslov: urednistvo@mandrac.si.
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole. tel 040 128 199
ODDAMO
-	Garsonjero v Livadah oddam za daljši čas. tel 051 220 901 -Oddam 1,5 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel
040	732 666
-	Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4.nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901
-	Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738
-	Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel
041	818 675
-	STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Majda 041 644 287 NAJAMEMO
-	Iščem 2,5 sobno stanovanje za daljše obdobje. Tel.: 051 444 912
Delo
-Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf.na št. 040-331-044
-	Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina)
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
-	Likam na domu. tel 041 939 136
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
Vozila in plovila
-	Prodam Opel Vectro karavan 1.6-16V, prva reg. 2000, reg. do 7.5.2010, dobro ohranjen, redno servisiran, klima, nove zimske gume, cena po dogovoru, tel 041 278 337
-	Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630
-	BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 -Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobra ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881
Kmetija
-	Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter/domači refoškcena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ali 040 570-652
-	Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675
-	Prodam oljčno olje 041 713 870
Razno
-	Prodam hladilnik, tel 040 752 708
-	Prodam moške gojzarje št 41 za 50 EUR. tel 040 542 390
-	Prevajanje krajših besedil iz italijanščine, francoščine, španščine, angleščine, hrvaščine, srbščine, bo-sanščine in češčine v slovenščino. Pokličite 031 413 233, zvečer.
-	Prodam pralni stroj gorenje - brezhibno ohranjen - cena 70 EUR. tel 031 640 711
-	Prodam TV Philips, model 28PW6006/1. tel 05/ 6413 617 -Starinsko nočna omarico in Singer-co brez ohišja prodam tel. 041 939 688
-Rabljeno pohištvo za dnevno sobo oddam, tel 041 776 748
NLB Družinski varčevalni paket §
..POGLEJ... IZOim ZNAMKA ..IZOL5KI POKOJ... OMAJA
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
[/£

■
NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
iwlwiìh/m:



TMIJIIM.. t>A BO MAJIC DNJAN FAZA- DA BODO MORJE PREJE LILI ... V PREKMURJE..
Prižgite vendar te luči !
Lahko bi enostavno narisali črn kvader pa bi rekli, da gre za posnetek Velikega trga ponoči, vendar je prav, da prikažemo realno stanje osvetljenosti tega dela mesta. Od šestih ne gorijo kar tri luči, ena od teh na vogalu hiše, ki je tudi najbolj osvetljevala trg. Zato je na Velikem trgu ponoči temno kot v rogu. Še huje je na svetilniku, kjer si samo najbolj pogumni upajo skozi park. Odgovorni za javne službe ter za red in mir bi se lahko kdaj sprehodili skozi mesto in odgovorne obvestili o okvarah. Ali je vse prepuščeno nam?
V Izoli so silvestrovanje po julijanskem koledarju pripravili v hotelu Marina in bilo je kaj videti in slišati, seveda pa tudi jesti in piti. Gostje so začeli prihajati že kmalu po sedmi uri, ob osmih zvečer pa je zaigrala harmonika orkestra Aleksandra Ace Mitroviča. Za pravo novoletno vzdušje so poskrbeli še plesalci folklorne skupine Akademskega kulturno umetniškega društva Kolo, tako da je bilo res veselo. Restavracija je bila polno zasedena in tako smo Izolani že drugič v trinajstih dneh vstopili v leto 2010.
Bo takšna dokončna trasa ceste Jagodje ■ Šared
Izolski občinski svetniki bodo, zaradi poznih odgovorov vlade oziroma pristojnega ministrstva, še enkrat v prvem branju obravnavali predlog trase bodoče ceste Jagodje - Šared in okoljsko poročilo, ki je del tega gradiva.
Sledila bo javna razgrnitev na kateri bo še ena priložnost za morebitne pripombe in nove predloge v zvezi s to gradnjo.
BE7 M 15000