oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^^Xxix.—LETO XXIX. Lausche o ^''žavnem bonusu ^ veterane CWaMims, 4. kb^_Go^ žava oi to, da dr- loin • vojnim vetera- na poseben bonus, to- storiti r ^ko se to hoče redno' potrebno, da daip državne zakono- Piček ° u" ^^ode, katerih izku-Govg^ ^ Poi'abil v ta namen, "koraloopozoril, da bi se ti V)n„J ^kem primeru odobrili ORde v 7n^ci„, CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK). FEBRUARY 5, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 25 v znesku $100,000,000 je proti temu, da la Dg zakonodaja sklica- bili s zasedanje, ker bi ški, zvezani posebni stro- J N. Muz^obil iz 400 let stare v glagolici tor Poljsk, Heiman, kura- h. Bi, m muzeja v Chica- poslal v dar našemu '^'ssal" Muzeju en list z "' ki i„^ ^l^golici iz neke knji-^Gt stara. % DaU Rev. Pal- <. ! leta 1905 v Fri-i študirala v '"'^jskern" poznejšemu % let " ^^hovniku, ki je lan-y ^P^'^aril poljskemu mu- je Pianecki-Leskovec v PW' iiiU » iv^^jpa Njegov upravi- A Y_ sedaj poklonil na-spada v jugo-u področje. »luzeju par izred-^ Xt katerih je [ l49l • bil narejen Š(| ^ije. p prinesen iz A tudi precej ;e'l ''ovalg znamk in se vsem I ^ Ptisrin T iskreno zahvalimo ! «1 i„ želimo, da bi na Prod ^osti posnemoval-' r® znamke lahko od- ^'*Va ^ našem uradu tekom J Mrs » korist r Novd^(%.ic%,o ..' S N :\' j® poslala v pod- [a \n I |S zeju $5.00; že od J. razstavi v muzeju .°ičvrSii'^^ od katerih je ih. >, leta 1894 v Ribni- '^le."b''°^^®njskem, kot mlado de- D Sf prispevali: Jo- 1 I prvi učencev ki i SND v Cleve v W,. ■'® podaril tudi knjige f4) BlUz, John črnič, St , Canada; in John »1 W 111 U Uflll tudi M j® obi- • rs. Antonia Savo Cfp te, Colo. Butt o&b ^^"'isko — Danes je nZfreko letalo na po letalski preko oceana 1, v'^^dilo ^ Atlantskega oceana Z^YoJ^'rdmrd.Pobtnwd Anglijo je na- ^rah in 49 minutah. 1,200 sudetskih Nemcev dospelo v ameriško zono Okrog 90 odstotkov Nemcev, ki so bili izgnani iz Češke, je nacijev FURTH-IM-WALD, Nemčija, 3. januarja—Danes je dospelo semkaj 1,200 sudetskih Nemcev, ki so bili iz'gnani iz Češkoslovaške. Prišli so semkaj v pričakovanju, da so dospeli v "obljubljeno deželo," kjer bodo imeli vsega dovolj, medtem ko tukaj dejansko primanjkuje živeža in stanovanj. Pozneje bodo sledile nadaljne skupine izgnancev. V tej skupini je bilo 684 žensk, 343 moških in 173 otrok. To je bil sedmi vlak z izgnanci, ki je dospel semkaj iz Sudetov. Sestoj al je iz 40 vagonov in došleci so bili pre-Divalci iz krajev Trutnov in Mla-debuky iz vzhodnih Sudetov na meji med Nemčijo in Češkoslovaško. Med temi izgnanci in onimi, katere so naciji med vojno izganjali iz njihovih rodnih krajev, je bilo zelo malo podobnosti. Sudetski Nemci so dobro oblečeni, izgledali so zdravi in rej eni in dobili so zdravniško postrežbo, čim so stopili z vlaka. Medtem ko so izgnanci zanikali, da se med njimi nahajajo kaki naciji, pa je ravnatelj Bavarskega rdečega križa Dolf Hamburger rekel, daje med došleci najmanj 90 odstotkov nacijev. POŽAR V VILLA ANGELA NAPRAVIL $75,000 ŠKODE Požar ,ki je včeraj zjutraj popolnoma uničil eno izmed treh poslopij v katoliški samostanski šoli Villa Angela na Lake Shore bulevardu in E. 174 St., je napravil okrog $75,000 škode, toda nihče ni v ognju izgubil življenja ali dobil kakih poškodb. Okrog 60 redovnic, ki so se nahajale v poslopju, je zbežalo na prosto, predno je ogenj objel poslopje. Požarna obramba je bila na licu mesta ves dan, da prepreči razširjenje ognja. Kako je požar nastal, še ni dognano. Likar spoznan krivim ubojstva v petek se je zaključila na okrajni kriminalni sodni j i obravnava proti slovenskemu vojaku Franku Likarju, ki je bil v zvezi s smrtjo svoje mlade žene, spoznan krivim ubojstva in obsojen v ječo od enega do dvajset let. Obravnavo so vodili sodniki Alva Corlett, Samuel Silbert in Frank Merrick, ker seje Likar odrekel poroti. Likar, ki je prošlo jesen v tre-notnem srdu zadavil svojo ženo, s katero se je spoznal v South Carolini, ko je ob njegovem prihodu na dopust, grozila, da ga zapusti, je bil prvotno od velike porote obtožen umora prvega reda. SMRTNA OBSODBA JAPONSKEGA GEN. JAMAŠITE POTRJENA WASHINGTON,- 4. feb.—Najvišje sodišče Zed. držav je danes zavrnilo priziv proti smrtni obsodbi japonskega generala Ja-mašite^ ki je bil nedavno od vojaškega sodišča v Manili spoznan krivim vojnih grozodejstev in obsojen na smrt na vešalih kot vojni zločinec. To pomeni, da bo js^oonski poveljnik moral umreti, razen ako bi ga pomilistila vojaška sod-nija. Najvišje sodišče je tudi odredilo, da se reviji "Esquire" vrne privilegij poštnine drugega razreda, katerega ji je odvzel poštni department z motivacijo, da so ilustracije omenjene revije "spolzkega značaja." C. 1.0. obtožuje korporadje zarote proti konzumentom Razdor v nemški katoliški stranki NEW YORK (O.N.A.)—Pojav velike važnosti v nemškem političnem življenju je predmet razprave v nemškem listu "Frankfurt Rundschau," ki poroča, da je nastal trajen razdor Zopet pismo od sestre iz žerovnice Mrs. Mary Baraga, 15317 Lucknow Ave., je pred par dnevi prejela že drugo pismo od svoje sestre Pepce Hribar iz Žerovnice i^ri Rakeku. Obširno opisuje grozote, katere so preživeli ves potek vojne. V armadi so bili iz Hribarjeve družine štirje sinovi, in sicer najstarejši, Frank, je služil čez tri leta v padalnem (airborne) oddelku v ameriški armadi in Se je pred mesecem vrnil iz Evrope. Sedaj stanuje pri svoji sestri na gornjem naslovu. France se je ponovno vpisal v ameriško armado za dobo enega leta in pol in pričakuje, da bo poslan nazaj v Evropo v okupacijsko cono, in če mu bo prilika dana, bo obiskal svojce doma v Žerovnici. Bratje Matevž, Janez in Jože pa so bili v partizanski armadi od časa, ko je italijanska armada vpadla v Jugoslavijo. Jože je bil star komaj 15 let, ko je vstopil v partizanske vrste, pa se je kljub svoji mladosti hrabro boril v najhujših spopadih s sovražniki. Sedaj se nahaja v jugoslovanski armadi v Idriji. Matevž pa je dodeljen vojaškemu oddelku v Ljubljani. Janez se nahaja pri vojakih na Krki, Dolenjsko. Dalje opisuje Pepca, kako so skozi Žerovnico peljali mrtvega ameriškega vojaka, pokopat na Zadeva političjnih beguncev pred UNO LONDON, 30. jan. (O.N.A.)— Belgijski delegat pri organizaciji Združenih narodov je omogočil rešitev trnjevega vprašanja begunskih skupin, in sicer s tem, daje priznal, da bo v zvezi s prehrano beguncev treba urediti tudi nekatera politična vprašanja. V tej zadevi, ki je na razpravi v humanitarnem in kulturnem odboru, je zahtevala Jugoslavija, da UNRRA neha podpirati politične begunce, ki se nočejo vrniti domov, z edino izjemo Židov in španskih republikancev. Belgijski delegat je v svojem protipredlogvvpriznal, da predstavljajo nekatere politične begunske skupine težak problem, katerega je treba rešiti mednarodno. Verjetno je, da bo belgijski predlog nudil možnosti sporazuma, kajti jugoslovanska delegacija se strinja s tem, da naj gospodarski in socialni svet UNO skrbi za humanitarno stran tega problema—po rešitvi polititičnega vprašanja. PREDSEDNIK BRANI GEN. BRADLEYJA PRED NAPADOM AM. LEGIJE WASHINGTON.— Predsednik Truman je včeraj nastopil v obrambo gen. Omar j a Bradley j a, na katerega je vprizorila Ameriška legija oster napad in zahtevala, da se ga odstrani kot ravnatelja Veteranske administracije. Tozadevno zahtevo proti gen. Bradley ju, ki je bil med vojno eden najbolj popularnih ameriških poveljnikov v Evropi, je predložil kongresu legij ski načelnik John S telle. Iz Bele hiše je bilo včeraj tozadevno podana naslednja izjava; "General Bradley uživa popolno in brezpogojno podporo predsednika Trumana. Predsednik ne čudi, da Mr. Stelle zastopa mišljenje Ameriške legije, in da gen. Bradley pod težkimi razmerami vrši izredno uspešno delo." Podpredsednik Reuther poslal Trumami brzojavno svarilo proti zvišanju cen na račun malenkostnega zvišanja plač Walther P. Reuther, podpredsednik Združenih avtnih delavcev CIO, je poslal predsedniku Trumanu brzojavno svarilo, da so'cene in ne delavske plače postale poglavitno vprašanje v obstoječem sporu med delom in kapitalom, in da. je postalo povsem jasno, da so se velike korporacije, na čelu jim General Motors in United Steel zavzele, da ameriško ljudstvo in vlado prisilijo k sprejemu neupravičeno visokih cen, s katerimi si upajo zasigurati naj ogromne j še profite v zgodovini. ' So oi. r '^or( tla prosi osebe, je bil Koroše^ povožen od avta v stranki takozvanega centru ma, nemške katoliške stranke,' žerovniško pokopališče, ki je bil v Porenju in v Westfaliji, ter izstreljen iz ameriškega aviona istotako tudi na Bavarskem. pri Martinjaku. Omenja, da je Posebno v angleški okupacij- jjij njegov priimek Martinčič ski zoni je ta razvoj že zaklju- j g^ji Matičič, torej najbrže sin čen in razdor je postal dejstvo —na mesta stare stranke cen-truma "Zuntrumparteie," sto-{ jita zdaj dve stranki, nova Sk : sinA. . pros S'v!'je hM P" i' - . i Urn v petek med 8 in stranka centruma m krščansko •^toi • J-------^---1.„ ^^63 se zglasijo "Gijo polici 'JI. Rd., ali pa \ V Jei Bolnišnici Gor j up, 14612 . se nahaja v snici, kjer je pre-ice jo %V operacij ' i ^"jatelji rned"2 in 3 uro'skupnost s takimi elementi, ker cijo, Marian živi pri svoji sestri demokratična stranka. Nova središčna stranka je izjavila, da stremi krščanska demokratična stranka za tem, da bi spravila v svoje vrste vse mogoče elemente do najskrajnejše desnice, med njimi celo pristaše Hugenberga, Thyssena in Papena. Nova slovenskih ali jugoslovanskih staršev. Pričakovati je, da se bo sčasoma doznalo, od kje je bil doma v Zedinjenih državah. Vsa Hribarjeva družina je pa po razmerah vedno pomagala in sodelovala s partizansko vojsko z delitvijo hrane in vsega, kar so imeli na razpolago. NA OPERACIJO Marian Kržič, hčerka Mr. Frank Kržiča iz Geneva, Ohio, središčna se nahaja v St. Alexis bolnišni- Bolgarija se bori s teškimi razmerami SOFIJA, 29. jan., (O.N.A.)— Bolgarski finančni minister je izjavil danes, da je gospodarski položaj Bolgarije tako slab, da ne more prevzeti dežela nobenih dodatnih bremen. To izjavo je podal o priliki razprave o tem, da Bolgarija začasno ne more storiti ničesar v svrho amortizacije svojih starih dolgov. Novi državni proračun je predvideval vse potrebno za neposredne potrebe, med drugim tudi za obveznosti, ki izvirajo iz premirja. Toda navzlic temu, da je bolgarski narod v izredno slabih razmerah, mu bo treba naprtiti na ramena največje davčno breme v vsej bolgarski zgodovini. Ko je vlada predložila skupščini svoj novi proračun, je predložila tudi zakon, da se zapleni vsa premoženja, ki so na nedovoljen način nastala tekom vojne. Vlada ta zakon sicer podpira, toda list predsednika vlade samega, je zakon obsodil, češ, da bi bila njegova posledica gospodarska negotovost in politične težave. V glavnem se Bolgarija zanaša na to, da bo dobila mirovne pogoje, ki bodo pravični, in da bo prihodnja žetev bogata. KRZYCKI O POLJSKEM GOSPODARSTVU IN. POLITIČNIH RAZMERAH PRAGA, 30. jan. (O.fj.A.)— Leo Krzycki, podpredsednik CIO in predsednik Ameriškega slovanskega kongresa, ki se nahaja že 5 mesecev v Evropi, je izjavil danes dopisniku ONA, da Poljska gospodarsko dobro napreduje. Obenem pa je potrdil, da je mnogo političnih težav. Politična situacija je zmedena in zelo zapletena radi podtalnega ravnanja opozicije posebne vrste, toda po mnenju Krzycke-ga je dobro znamenje, da komunistična in socialistična stranka sodelujeta. Okrog njiju so se začeli zbirati elementi močne koalicije. Povedal je, da stranka Mykolajczyka še ni odločena, ali bo pristopila h koaliciji, ali se postavila na čelo opoziciji. Jasno je, da bo obnova v tem slednjem slučaju mnogo trpela. Kar se pa tiče ruskega vpliva na Poljskem, je dejal naslednje: "Ruski inženirji so popravili poljske tovarne in dobivali materij al za popravila telefon skih zvez in drugih potrebnosti. Mestu Varšavi je podarila samo Moskva 30 vozov električne že leznice. To je ruski vpliv." Naši fantje-vojaki stranka pa odklanja vsako ci, kjer je srečno prestala opera- te in 8 uro zve- prei' ^ ji ljubo zdrav- •I® povrne! so militaristični, reakcionarni Mrs. Dorothy Urbančič v Cleve- in so Hitlerju pomagali na oblast. landu. Želimo okrevanje! ji skorajšnjo VOJAŠKE NEVESTE IZ BRITANIJE DOSPELE NEW YORK, 4. feb.—Danes se je tu izkrcalo 200 Angležinj, mnoge z otroci, katere so poročili ameriški vojaki tekom bivanja v Angliji. Od družine Mr. in Mrs. John Žitnik, 6912 Bayliss Ave., je sedaj odšel že tretji sin v službo Strica Sama, ko je bil vpoklican sin Harold, ki se nahaja v Har lingen, Texas. Drugi sin družine, Frank, se nahaja pri mari-nih nekje na Kitajskem, sin Joe je pa z armado v Spring, Colo. Želimo jim srečen povratek! * * * S/Sgt. Anthony J. Obreza sin Mr. in Mrs. Anton Obreza 19571 Monterey Ave., je bil po 38-mesečni službi častno odpuščen od vojakov. Preko morja se je nahajal 16 mesecev in sicer v Belgiji in Nemčiji. Deležen je bil treh bojnih zvezd, ene brona ste zvezde in ene za lepo vede V brzojavki je rečeno, da so se velike korporacije očividno odločile, da gotovo pristanejo na mezdna zvišanja, katera so bila priporočana od Trumana in njegovih preiskovalnih odborov, potem pa Reuther dostavlja; "Delavstvo je pripravljeno sprejeti ta priporočila kot prvo plačilo na to, do česar je upravičeno z moralnega in gospodarskega stališča." Borba delavstva je borba vsega ameriškega ljudstva V brzojavki na Trumana se potem nadaljuje: "Borba delavstva pri General Motors je Vaša borba in borba vsega ameriškega ljudstva ter zasluži Vaše takojšnje in odločne podpore." Uradniki družbe General Motors niso glede Reuther j eve brzojavke podali nikake izjave, pač pa so dali razumeti, da se bo to storilo pozneje. Odbora, ki sta bila imenovana od predsednika Trumana, da preiščeta finančni položaj kor-poracij General Motors in U. S. Steel, sta priporočala za delavce pri General Motors 19 centov in pol poviška na uro, za jeklarske delavce pa 18 centov in pol. CIO unije v avtni kot jekleni industriji poudarjajo, da so industrije sposobne povišati delavske plače brez povišanja cen za konzumente. Včeraj so se pogajanja med stavkarji v obeh industrijah in korporacijami obnovila, ampak niso prinesla nobenih rezultatov. Višinski polial odgovor Bevinu LONDON, 4. feb.—Sovjetski podkomisar za zunanje zadeve Andrej Višinski je danes v pekočem govoru pred varnostnim svetom Združenih narodov odgovoril na napad, katerega je pretekli petek vprizoril na Sovjetsko unijo britski zunanji minister Bevin. Bevin je v petek trdil, da Rusija brez prestanka vodi kampanjo proti britskemu imperiju. Višinski je danes zahteval, da se britske čete umaknejo iz Grčije, o kateri je rekel, da so bile poslane tja zato, da so zlomile grško osvobodilno gibanje, kar se je tudi dejansko storilo. STAVKA NA VLAČILNIH ČOLNIH V NEW YORKU NEW YORK, 4. feb.—Danes zjutraj je odšlo na stavko 3,500 delavcev, ki operirajo vlačilne čolne v New-yorškem pristanišču. S tem je ustavljeno vse delo v luki, ker veliki oceanski parniki ne morejo pristati na pomolih. Edina izjema so vojaški transporti, s katerimi se vračajo ameriški vojaki iz Evrope. Za te so na razpolago vlačilni čolni vo jaške uprave. NA OBISKU IZ LITTLE FALLS, N. Y. V petek večer je, prišla na obisk v Cleveland Mrs. Agnes Oblak, sestra poznane Mrs. Uršule Branisel, 16501 Trafalgar Ave., pri kateri se je nahajala, nje. Po končani vojni je obiskal i Nazaj je odšla snoči. Ker ji je razne kraje prav do Budapesta na Madžarskem, a pravi, da je še najlepše doma. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu! bilo nemogoče obiskati vseh znancev, jih iskreno pozdrav-) Ija, s željo, da se snidejo prihodnjič. Novi grobovi ALOJZIJ AHLIN v Mestni bolnišnici je po dveletni mučni bolezni včeraj ob 2. uri zjutraj umrl Alojzij Ahlin, poznani žužemberčan, ki je dolgo vrsto let živel v st. clairski naselbini, zadnje čase pa na Corsica Ave. Radi bolezni si je moral dati odrezati nogo, ko-nečno pa je trpel na raku. Bil je član društva Lipa, št. 129 SNPJ. Žena mu je umrla pred devetimi, leti. Tukaj zapušča sledeče sinove in hčere; Mrs. Mary Martinčič, William, Mrs. Pauline Finkler, Mrs. Louise Mahne, Louis in Margaret, ki sta dvojčka, in Josephine. Margaret in Josephine se nahajati V Californiji. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne v kapeli Josip Žele in sinovi, 452 E. 152 St., pogreb se bo pa vršil v petek pod vodstvom A. 'Grdina in sinovi pogrebnega zavoda. # * # MARY ŠVIRT Po dolgi bolezni je umrla Mary Švirt, stanujoča na 3263 W. 126 St. Doma je bila iz Novega mesta na Dolenjskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 26 leti. Bila je članica društva sv. Frančiška 3. reda in Oltarnega društva cerkve sv. Vida. Tukaj zapušča štiri hčere: Mrs. Anna Potokar, Mrs. Angela Weiss, Mrs. Antoinette Scheuer-man in Mrs. Mary Chalwick. Pogreb se bo vršil v sredo ob 10. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. STHAN 2 ENAKOPRAVNOST 5. februarja, 19# & fe ii enakopravnost 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAm AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) ______________$7.00 For Half Year—(Za pol leta) .................................................................. 4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) 2.50 By Mail in Cleveland, Canada'and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) ------- --------------- For Half Year—(Za pol leta)-------- For 3 Months—(Za 3 mesece) ____________________ $8.00 _ 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)------------ For Half Year—(Za pol leta)------------------ $9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 Lamar Middlelon (O. N. A.): Spomin na splošno stavko na Angleškem KDO so PARTIZANI? v trenotku, ko se bliža število stavkajočih delavcev mejniku dveh milijonov, je umestno, da se spominjamo velike splošne stavke, ki je paralizirala vso Anglijo leta 1926. V Zedinjenih državah še nikdar ni prišlo do splošne stavke, toda razmere, v katerih se nahajamo zdaj, ko pre skakujejo stavke iz industrije na industrijo, postajajo čedalje bolj slične onim, v katerih so se nahajali Angleži pred skoraj 20 leti, ko so poslovne unije ustavile vse poslovno življenje. Splošna stavka na Angleškem se je začela dne 4. maja 1926 in je trajala komaj devet dni. Navzlic temu pa je bila nepozabno doživetje, kajti ves transport, osebni promet in zveze so bile pretrgane, uradniki, knjigovodje in poslovodje so spali v svojih uradih in se preživljali kot so pač mogli. Tudi najmanjši opravek je bil ogromna, često neizvedljiva naloga. Navzlic dejstvu, da ni bilo skoro nobenih spopadov, je bila splošna stavka leta 1926 vendar najsil-nejši socialni spopad, katerega je doživela Anglija v vsej svoji zgodovini. Stavka je povzročila dolgotrajen spor med premogo-kponimi družbami in rudarji, ki je začel že meseca aprila v zagato, iz katere ni bilo izhoda. Vendar pa povprečni Britanec ni niti sanjal o tem, kaj ga čaka, dokler se ni zvalila splošna stavka na deželo. Dne 4. maja je zastavkalo 3 milijone delavcev v vseh ključnih industrijah, da podpre rudarje, ki so bili začeli stavkati 3 dni preje. Stavka teh treh milijonov delavcev je ustavila delo v mnogih drugih podjetjih, tako, da je bilo Cleveland, O.—Srce mi krvavi, ko slišim in berem, kaj vse se piše in govori proti tebi, ubogi partizan. Partizani niso nihče drugi, kot vaši starši, bratje, sestre, bratranci in sestrične. Moji ne, ker jih nimam. Imam pa v dor movini sošolce, katere ljubim in za njih čast hočem napisati, kar mi srce veleva. Rojena sem bila na Bledu na Gorenjskem in vzgojena po ri-mo-k^toliško, v mali vasici Zasip pri Bledu. Moja vzgojiteljica me je vedno lepo učila: "Veruj v Boga, ljubi in spoštuj starše in stare ljudi, pa se ti bo dobro godilo." Še danes se držim tega lepega nauka. Navedem vam doživljaj iz iz mojih otroških let. Ko sem bila stara pet ali šest let, sem šla z drugimi otroci nabirat jagode in maline. Tam je bilo eno mesto, ko ni drugega rastlo in tam smo zahajali vaški otroci. Po navadi smo se vsi otroci znašli v dolini tega kraja, kjer je bilo vse zaraščeno. Pa studenec je bil tam, pri katerem smo si gasili žejo. Zraven studenca je bila ^elika obokana jama, naj-brže jz časa Turkov, seveda vsa z mahom in drugimi rastlinami preprežena. Jaz si nisem upala notri iti, starejši otroci so pa šli in ogledovali to jamo. Bila jim je zelo všeč. Potem se je začela' debata, kako nam bo ta jama služila in kako se bomo tam skrili, ako bo prišla tista napovedana huda vojna, o kateri so nam stari ljudje dosti znali pripovedovati. Napovedano je bilo, da bo prišel sovražnik in vse uničil, in koliko trpljenja in groze bo tedaj. Kako bodo mučili nedolžne ljudi; brat brata bo klical iz hriba v hrib, č6 je še živ. In res se je tako zgodilo. Bila je prva svetovna vojna, podobna vsem drugim. Toda dfuga svetovna vojna je bila pa tista, o kateri so napovedovali, da bo sovražnik vse uničil. Stari ljudje so nas podučevali in kmalu prizadetih še dodatnih 5 milijonov delavcev—prav prosili: borite se do smrti, ne kot grozi stavka v jeklarski industriji ustaviti delo v naj-1 dajte se prodati, ker Judeže v različnejših industrijah pri nas v Ameriki, med drugim j denar nima nobene vrednosti, na primer v tovarnah, ki izdelujejo posode za mleko! Takratni otroci nismo prav ni Kot zdaj pri nas, so takrat na Angleškem utihnile vse jeklarne in peči ugasnile. Industrije živeža in razpeča-vanje vseh živil je bilo takoj prizadeto, ker ni bilo prometnih sredstev za razpošiljanje in dostavljanje. Časopisi iz tistih dni poročajo, da je mnogo mladih lju-1 vražnik. Tudi to se je v resnici di iz najboljših krogov—v svojih najboljših oblekah—| zgodilo. Moji sošolci so si v ta , v . 11 J v ' ... 4 ' kih jamah resili življenje. Vsi opravljalo dela šoferjev, razkladacev, nosacev itd. Kot ze katoliško vzgojeni. povedano, je bilo izredno malo spopadov, tako, da so bili ti "pomožni" delavci deležni le skrajno malo udarcev, kamenja in opeke. Toda bilo je tudi mladih ljudi iz istih tako- zvanih najboljših krogov, ki so si nadeli obleko delavcev; kliče, da so odpadniki od vere. , .,. IV, li • 1 u 1 Takrat meni ni bilo znano, m nastopih službo v picket linijah. ; ... ! kdo so partizani m brezverci m Se predno se je začela splošna stavka, je bilo časopisje j dokler nisem potom v žarišču borbe. Na predvečer stavke so protestirali stavci i česar vedeli za socializem, komunizem ali partizanstvo. Naša dobra vzgoja in otroška pamet nas je učila, da y tej jami bo zavetišče, ko nam bo grozil so- Tukajšnji list Ameriška Domovina, ki se .naziva katoliški list, jih pa tako grdo naziva in Bil sem tako -presenečen, da nisem mogel precej pisati." Nato mi sporoča, da so moja mama umrli in da botra so bili pa še živi, ko je bil on doma. Nadalje mi piše o dogodkih od sošolcev. Piše tudi od svojega strica, da si je naredil lepo gostilno. Ko so pa Nemci prišli tam 1941. leta, so jih pa veliko zaprli po nedolžnem, tako tudi njegovega strica. Naznanil ga je sosed Anton Burja, ker je več prodal, kot pa on. Potem še piše: "V Zasipu smo bili večina zaposleni v tovarni na Jesenicah. Spravil nas je k delu g. Demšar, župnik v Zasipu. Tega tudi ni več, kar so Nemci pri nas. Naredil nam je Prosvetni dom in veliko dovorano za predstave." (To se vidi, da se je zanimal za mladino in z nio sodeloval). Vprašuje me, če mi je znana vas Begunje na Gorenjskem, da tam je bila groza in strah, ko so zasedli Nemci Jugoslavijo. Tam so jih streljali, mučili in zapirali v žensko kaznilnico in v Dragi so jih pa pokopavali. Dobro mi je znano za to vas. Dne 3. decembra 1945 je bilo priobčeno pismo v Enakopravnosti, katerega je pisala Frančiška Hrovat iz te vasi, svoji sestri Mrs. Jennie Matičič, katero dobro poznam. Ona piše o ravno takih grozotah s to razliko, da piše že iz svobodne Jugoslavije. Hinko je pisal pa iz svobodne Amerike, in pismi sta enaki po vsebini. Drugo pismo sem prejela 18. oktobra 1944. leta od Hinkota, katero je bilo bolj kratko. V tistem pismu je pisal, da dolgo pismo sledi z vsemi pojasnili. No, tega pisma žalibog nisem nikdar piejela. Dobila sem potem pismo potom Rdečega križa 15. novembra 1944. leta, v katerem me vpraša, če sem prejela pismo in kaj je, da ne dobi več nobenega pisma od nas. Pisala sem in poslala paket za božič na naslov, katerega nam je dal Rev. A. Gnidovec, in od takrat ni bilo več sledu o njem. Začela sem si misliti, gotovo se je duhovnik naveličal prenašati in pošiljati ta pisma, pa sem jim poslala $5 za njih trud. Rev. Gnidovec so mi takoj odgovorili, 13. novembra 1944 s prijaznim pismom: "Spoštovana gospa Klein! "Vaše pismo in znesek prejel. Lepa Vam hvala za oboje. Dar lx> na ta ali oni način 'obrnjen v dobro ujetnikom. Če morem biti še v kakšno pomoč ali uslugo, bom rad storil. "Z domovinskim pozdravom, "Albin Gnidovec." Tako sem čakala, ako se Hin- žgali in pepel poslali ženi in rekli, to so naredili—partizani. Pisal je tudi, da je on v Zasipu in bližnjih vaseh maševal in pokopaval, ko ni bilo več g. Demšarja. Kmalu potem so Nemci tudi njega zaprli v Begunje, to mi je tudi že Hinko pisal. Moj prijatelj, Hinkotov sošolec, je tudi dobil dve pismi od njega. Piše mu, kako hudo je. , da bi verjela, kar A. D. kar je Nemec zasedel Gorenj- j —----:-——— , T^- .J... ' ntse, akoravno pravi o sem, da sko. Da je vec družin izselil brez ;' ^_l__^ Gene« vzroka. Ljudi so postrelili in ko so ostali to videli, so ušli v go-šo ali gozdove. Tako in takrat so se začeli pri nas partizani. Nekaj mladih fantov so pa Nemci zajeli in so morali v vojsko, ali bi pa starše postrelili. Tako je bil Hinko eden teh fantov. V začetku se je boril mo, pa bomo tudi me v slogi da- jčesnikove družine), Po leč prišle. j prispevali: B. S. Braun, I'*'' Ta čas sem bila tajnica pri! čil A. Zupane); Andrew podružnici št. 14 SŽZ, in so me I pane; Frank Skolarič, klicale in spraševale članice, I Ohio. ako vem, kaj piše Matilda Ro- ^ Po $1.00 so prispevali-pret proti Albini in naši podruž- j Homec; Frances Klun in niči. i na A. Bokal. Odgovorila sem, da ne vem, j Za otročji "shower je ^ I val Frank Sečnik $10.00, I čil A. Božič). — Skupno možno akcijo v januarju jc prejetega izven priredbe z 17. januarja $445.00. V poročilu dohodkov 2 17. ianuaria ie bila navedb ker nisem več naročena ha A. D. To pa zato, ker nisem veČ tako je katoliški časopis. Ej! 1 tačri Tako je ena izmed članic prinesla A. D. na sestanek v Slo-1 venskem društvenem domu, ko smo 10. decembra prišle skupaj za "Baby shower," za pomoč lačnim otrokom v Jugoslaviji. januarja je Josephine Terbižan, H&le ^ i da je prispevala $3.00; je, da je tisto vsoto Mrs. Amalija Terbižan iz ^ wood Ave. Nadaljni k dotičneniu izkazu je, da F . I)otičnaL nam je naglas ciaioviino pri ^ , clopiB. T/se snso posdusKik!. fCo|$15.00:i,) ne $1.00, kot je' proti Rusom in potem v Italiji, pride do tam, ko smo prizadete \ ^^^ovna pomota Tam se je dal zaveznikom ujeti in je bil pripeljan v Ameriko kot ujetnik. Leta 1944 za božič je prišel v Cleveland potom Rdečega križa tudi me druge članice in naziva-ne rdeče komunistinje, se mi je pa srce zjokalo. Podpisam sem pri podružnici št. IJf SŽZ, odkar je hila usta- Ivan Boštjančič in soproga, ka- j novljena in vas prosim, članice, terega poznam še kot otroka I ako sem katerikrat kaj naredi-(stanovali so na Dibble Ave.),iZa_, da hi omadeževala organiza-kateri nam je tudi dosti pove- j cijo SŽZ, vas prosim, kar na Ime enega darovalca bi.-' moralo glasiti. Julius Si®®' ne Sinčič. Za politično akcijo snio li sledeče vsote v januarju: ^ Rožanc $5.00; Amalija Dillewood Ave., Ko to. je Hio e sedov le pi Slove hodoi ko je O ce; j« ra ke. ( leta avstr Slove lijl^eko dal. Ni se hvalil, da je sedaj na ameriških tleh in da sedaj lahko pozabi na ubogo Jugoslavijo. Ne, prosil nas je, da naj pomagamo ubogemu narodu, ker zelo trpi, je lačen in nag, pa se vseeno bori proti okupatorju. Oči so se nam rosile samo slišati to grozo in sedaj imamo pa številna pisma, katera trdijo eno in isto resnico. Upam, da boste vsi oni, kateri se tukaj izgovarjate, da ti reveži morajo tako pisati, kakor vlada zahteva, ali kakor Tito reče, spregledali in spoznali resnico. Posebno članice Slovenske ženske zveze, dobro prečitajte ta dopis. Res je obširen. Kar vam jaz hočem tukaj dokazati niku iz naše vasi, kateri se je nahajal v taborišču Scottsbluff, Nebraska. Takoj sem pisala za pojasnila Rev. Albinu Gnidovec, ki sem jih dobila dne 5. septem-brat 1944. leta. Pojasnilo je bilo. lista Daily Mail proti uvodniku "For King and Country," in zahtevali, da ga časopis zavrže. Vlada, ki je bila v največjih težavah, da si drži pot do javnosti, je morala v to svrho zaseči tiskarne nekaterih največjih londonskih listov in je začela sama tiskati svoj lasten zasilni časopis pod imenom "British Gazette." Tiskala ga je v par dneh v nič i je dotični fant doma iz vasi manj kot 2,500,000 izvodih. j Zasip, št. 57 in njegovo ime je Vlada je v svojih objavah naglašala dan na dan, da j Hinko Zupan. Ako hočem zve- je mir odvisen "od ljudi, ki so dobre volje," ki je zagotav-ipišem in Ti-i -ji J ui J- •' I Rev. Gnidovec bo poskrbel, da hala stavkuioce delavce, da se bodo pogajania radi zvisa-! , v . . . , n r ! dotični fant prejme moje pismo nja plac m mezd nadaljevala čim preneha stavka. Polici-, ^p^ašanja, na katera bo od-ja je bila izredno aktivna in je imela pravico, da brez po-' govoril. sebnega pooblaščenja vdere v zasebna stanovanja in izve-1 Dobro vam je znano, kako de aretacije. V devetih dneh se je rodilo ogromno trpkosti amo vsi hrepeneli, da bi kaj zve in sovraštva, toda niti en sam strel ni padel nikjer. Zbor poslovnih unij je poklical delavce nazaj na delo dne 12. maja in naznanil, da je bilo obljubljeno delavcem. A. D. prišla na sled enemu ujet- k« oglasi, pa se mi ni in sem deli od doma. Seveda sem takoj odgovorila in vprašala Hinkota, ako mu je kaj znano o moji mami Mariji Mopnik in moji bir- ponovno pisala Rev. A. Gni dovcu 9. maja 1945 in upala, da ga ponese na enem njegovih obiskov do Hinkota, pa žalibog, poslano mi je bilo nazaj in povedano po Rev. Gnidovcu, da imajo ujetniki že več časa strogo prepovedano pisati in vse je pod vojaško cenzuro. Pisma pišejo lahko samo sorodnikom, in tudi potom njega se ne more in ne sme pisati. Zato je moje pismo odprl in prebral. Dejal je, da mu bo vse ustmeno povedal v teku 10 dni, kaj sem vse jaz pisala, ko sem rpraševala, če je še v tistem taborišču, ker osem so jih preselili okrog novega leta. Rev. Gnidovec so sporočili, da mi bodo da se bodo pogajanja takoj zopet začela. Le rudarji so na-1 botri Elizabeti Ferjen, jdali vedeti, če je še tam ali ne daljevali svojo stavko še polnih šest mesecev, nakar so se katera me je vzgojila, in o mo-; Ravno v tistem pismu sem jaz morali podati brezpogojno. jih Bosolcev. ' pisala podrobnosti o Rev. James Stavka je bila ponesrečena, ako gledamo le na nepo- Prvo pismo sem prejela od Cernetu, kateri je ravno takrat sredne rezultate v pogledu mezd. Toda delavstvo vendar H.nkot. Zu,»n 24 septembra ■ priiol v Amerik., m smo prišli v . , . , .X- X. 1 i. . 1944. leta, ki mi je bilo poslano' dotiko z njim, potom pisma, ka- n. bilo popolnoma poraženo, kajt. vtis, katerega ,e ostav- Gnidovca, z sledečo teri 'e zopet trdil ravno isto, kot la stavka na Angleškem in tudi v drugih deželah, je bil yggbino; Hinko, le dostavil je, da v Gor- globok. Sila, katero je bilo pokazalo organizirano delav- "Najprvo ne Vam lepo zuhva-^ah go Nemci vzeli organist*, stvo, je bila ogromna—ne glede na to, da so delavske or- Hm za Vaše pimtw, ki nem- ga ker je pisal partizanske pesmi, gfinizacijo danos mnn^n mocjočn^jšo. ipr^jfl p<) g. Gniiani,. ]J"';'/?'' 'TT j ' 01 SNPJ !i;2r,.()0: dniiitvo i "ikibH , bi morale biti ponosne vse čla- meseca januarja. Ti so sledeči: nice SŽZ. V njenem srcu je za-:Mike Telich, $100.00; Sociah- - ,, iz vednost. Upala in želela je, da {stični klub št. 49 JSZ $100.00; ' " povzdigne organizacijo SŽZ na August F. Svetek, pogrebni za-prvo mesto in s tem pokaže, da vod $. smo zavedno katoliške žene in št. 00 dekleta. Združeni bratje št. 26 SNPJ $50.00. Po $10.00 so i)rispeva-Zelo žal mi je, ker ste to čast jj. društvo št. 748 SNPJ; drain ugled organizaciji tako hitro 59 Mr. in Mrs. F. odvzele in jo postavile še na n^- Kosič; Frank Pucel; društvo št. je mesto kot prej. Naveden vam; 71 aBZ in John 1'rusnik. govor Albine Novak, pri zaklju- j Po $5.()() so prispevali. Ama-čku delegacije Rdečega križa. i]jji Tei bižan; društvo št. 103 Rekla je, da . . . počasi se daleč ABZ; Louis Lemut; Joseph Mi- bližn '^fav 'e ftln 'JC '■ ( o 'eti, n v }%\ fill ^Ol-i N % ler in ^eč, Pact, hiti 4il del, ki. (lo SNPJ. Vsem iskrena da bi našli mnogo pos"® ^ .0 gA' Za i)odružnico št. J. F. Duri:' dodatkk ui^ v poročilu o pt ^ ^ ; Jugoslovanski rdeči W . 'i pride. To so nam pokazali naši Uivec; Anton Zorko; Joseph pomoto) borci v Jugoslaviji, kako daleč Cergol; P"'rances Baje, namesto franka 1 oro 3o prišli, akoravno počasi." Bog venca za pokojnim Jos. Koš- daroval $2, za kar se te živi, Albina, za Tvoje lepe be- merlem; PYank Ljubic; John iskreno zahvaljuje. sede. Ponosna sem nate. S tem Kos in Krist Lokar. si si naložila težko breme, am- Po $3.00 so prispevali: Miko OGLAŠAJTE V pak le naprej. Pomagale Ti bo-[Lah; Mrs. W. Gorše (hčerka| "ENAKOPRA^^ ' # ^Mruar]a, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. škrat ;se nekoliko prestraši, ker je ! poznal navado svojega osla, in pravi sam p r i sebi, sedaj pa moram brž domov, da se bom še enkrat najedel ajdovih žgan-cev. Namreč je rad imel ajdove žgarce s tropinami zabeljene. I ^ .o pride naš kmet domov, po-i v r^ni kaj se je zgodilo, m kaj I se bo zgodilo, ji ukaže, da mu takoj skuha ajdovih žgancev. Žena pa pravi: "Prav rada, am-i pak nimam niti prahu moke doma. Ako hočeš ajdovih žgancev, moraš prej nesti ajdo v mlin, bil še majhen poba, I da ti jo zmelje jo. ■ " In res natovori oslička in hajd v mlin. Med potjo domov striček pripovedovali raz-/^ gozda, je osel enkrat zarigal. f pripovedke o junaških bojih' ^^^d časom, ko se je ajda mle-ovencev za časa turških po 1% J® osel drugič zarigal. Sedaj po slovenskih krajih Ka- s® naš kmet začne tresti od Q nastal običaj kresne noči. ^ skrbi. Pade mu rešilna misel v cesarici Mariji Tereziji, kako glavo. Odpne si jermen od hlač imela slovenske voja- ^ njim zveže oslu gobec, in Vi tabeli, kam so ®"ni deli moj meh? Ko takrat, ko sem nosil eno naramnico, so nam sosedov , ■ se sa- >oooooooooooooooooooooo>o<>ooooooooo PISMA IZ STAREGA KRAJA oooooooooooooooooooooooooooooooooo< Pismo partizanske bolničarke Mrs. Marija Škerl, Box 171, Kane, Pa., je prejela zelo zanimivo pismo od svoje sestre Anice Uljančič, Mokronog št. 45, vse po strani. Sedaj imamo že 131. aprila, nedelja. Svoboda precej snega in mraza. Ali ži-1 SNPJ — Ples v avditoriju vimo vs.ij brez straha v svo-: Slovenskega delavskega doma bodni Titovi republiki; je za vse na Waterloo Rd. Dolenjsko, ki je bila v partizan- sem spoznala enega, ki mi je po-ski vojni dve leti in pol kot magal in me tolažil vedno in tu-bolničarka. Prestala je mnogo di on je ostal živ. Je bil sedaj hudega, ampak je vesela, da je pri nas doma. On je še v vojski, še živa. Pismo podaja lepo sliko je politični komisar, kapetan in še bolj slabo, ker je toliko uni- 28. aprila, nedelja — Stragglers čenega, toda na delu je vsak od j SNPJ — ples v dvorani Slo-mladega do starega. Vsi poma- j venskega delavskega doma na živa, samo zdrava pa nisem, g&jo graditi in zboljšati položaj.; Waterloo Rd. Sem vsa prehlajena in imam Priloženo Ti pošiljam sliko, ki ^ 12. maja, nedelja. Waterloo sem jo vzela, ko sem bila v voj ^ ski. Mnogo pozdravov tudi ate tu, Tvoja sestra "Anica Uljančič" revmatizem. pozdravilo s Pa tudi to se bo časom. V vojski ^ generalu Julisu kako "je s® tako napoti domov z ajdovo ^ 1866 zapeljal cel bataljon i iz katere mu bo žena na- povečini P'*avila zadnjo večerjo, namreč ajdove žgance z tropinami. )bi1 čet' 0» 42.^ ;a Chi^ j« iz oslovske vprege,: ali ri ■oj in na lil P' č: jilVl i-al 11) , isoP' P sa :a^' (1 ' ,d) kš" jilf tel? . K' z Ko tako potiska svojega oslička proti domu, da se bo čim preje najedel ajdovih žgancev, ni opazil, da se je jermen odve-zal ter da sta ga tudi zgubila. eKe Vencev neko m v ^'"^'atov in Čehov, v Doti d beneški pla- rili sk^ Italijani pomo- ' je zadnjega, in fu Bg v.°. -Avstrija zgubila le-temi nr' Italiji. Med vsemi Poved je tud^j In sta tako prišla do n '■ gozd ° kateri je šel | kmetije, kjer je bilo vse polno mi V(r° I" ta zadnja: živine, kokoši in svinj. Naš Dierja,.. prikladna za pri-' kmet se nekoliko vstavi in si mi- loveijl:'® početju nekaterih v I sli, oh, ko bi vse to moje bilo. iti '' '^^^^opoli v Clevelan- Ko si to misli, so svinje krulile, pa še kaplanu, petelini kikirikali, kokoši koko-pri sv. Vidu in pa I dakale, krave mukale. Naš osel ^ ^ pri "A.. D." ; si zmisli, da bi tudi on lahko ^,^ripove(]t„ „ , nekoliko pridal. In glej ga spa- f^i: Bil ie « ^nekako tako le zarigal je. In to pot js za- "" Wit"!"™ , tretjič. ^ hi P^^niozcu ni zmocrGl V.. kupil vnl» ' i Naš kmetic prebledi od stra- ^ ^ole, ali konie zal, . . , . Zadovoljiti se ie moralP'"''''': Prii2- klel je lahak voziček ^ živinče. " tropmami za- ^čp if In vpregel je ® partizanske požrtvovalnosti za svobodo Jugoslavije, ki je bila spomladi se misliva poročiti. Sedaj še ni zdrav, bil je ranjen s krvjo pridobljena in jo bodo i v trebuh. Poročila se bova, čeprav nimam jaz nič in ne on. Je dober in mama ga ima rada. Bova pa zaslužila, da bova ži- tudi znali ceniti. "Mokronog, 11. dec. 1945 "Ljuba moja sestra Mici! Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Za delavce Društveni koledar Said to Be Kidnapc Po dolgem času se Ti tudi I vela. Saj sva oba navajena tr-jaz oglašam in Te obenem naj-; peti, nas je vojska učila, prisrčnejše pozdravljam in po- j "Jaz sem bila bolničarka. Vi-Ijubljam, kakor tudi vso Tvojo dela sem vsak dan umirati lju družino. Ljuba sestra, ko si me zadnjikrat videla, sem bila še majhna. Sedaj sem pa že stara. Pretrpela in prestala sem najbolj grozne stvari v vojski. Bila sem dva in pol leta v vojski. Sedaj je ravno en teden, ko iem doma zopet v civilu. Ali ho di. Najbolj mi je bilo pa hudo, ko ves čas nisem nič vedela, kako je doma, ali je mama še živa, ali so jo ubili in požgali. Ves čas nisem mogla priti blizu doma. Vedno sem bila daleč na Hrvaškem in po celi Sloveniji. Sedaj sem pa doma. Vsi ^ \ podal v gozd po tako pripravlj ^ na voz, opazi n a j vleža na klop pred hišo in meh ,^^0 pripravlj % Ker naš kmet vidi, da ni dru-a in na-! gače, priveže osla, sam se pa zrašč nekam čudno i z ajdovo moko položi poleg sC' ; K''f'^®Jo. Jo ogledu-'be, da tako v božjem imenu iz-kam bi bila pri-' dihne svojo grešno dušo brez '''bra, vem zakaj bo: ajdovih žgancev in tropin. Mož in Gi bom kupil! je bil seveda ves utrujen in v ■Je bo imela tele, (in' skrbeh je kaj kmalu zaspal. Voziti ^ n. Povedati moram, da so bile Se zn ____' svinje črnodlake. Medtem, ko je kmet dajal odgovor pri dim pa še kar naprej v vojaški j bi bili srečni, ko bi bila še Ti in obleki, ker nimam druge. Osta-1 Ata. Tako rada bi Te videla in lo mi ni doma nič, več, ne za ob misli, da Te ne bom mogoče (D H Ore vprego bika še ne' nas obleči in ne za obuti. Pa sem vseeno srečna, da sem le zopet doma. "Ko bi Ti vedela, koliko sem mislila nate, ko smo prišli sku-kaj. z ameriškimi in angleškimi vojaki. Meseca januarja 1944 leta sem Tebi in atetu pisala pi-'5mo, katerega sem dala enemu Amerikancu, da ga je dal na avijon. Najbrže da nisi dobila. Veš, bilo je hudo. Včasih po par dni nismo jedli in bili smo na mrazu. Spala sem v snegu, bila mokra do kože po par dni skupaj in nikjer nič toplega, samo borbe in bitke. Povsod ranjenci in mrliči. Nemci so nas gonili iz kraja v kraj. Ali kljub vsemu trpljenju nismo obupali, šli smo naprej še z bolj trdno voljo, saj smo vedeli, da ne bo vedno tako in da bo tudi nam posijala (uč svobode. "Veš, je še hujša, ker so bili domači izdajalci vmes in oni so 1 mučili partizane, če so jih uje- "apravil ''"'"jli. Bilo je 14. novembra leta in kmetovemu mehu z ^ ^%ati in prične sekati ^ je k ^ Stoif °P^- tr, nikdar več videla, se razjokam. Zakaj smo tako daleč proč eden od drugega. "Rada bi videla Tvoje otroke in jim povedala resnične pravljice, kar je njihova teta sama doživela. Ob večerih mi mama pripoveduje, kaj je vse doživela, jaz pa- njej in se obe čudimo, da toliko človek prenese. Mama je vsa srečna sedaj, ko je dobila pismo od Tebe in ata in pravilo, da bi šli kar precej v Ameriko. "Ali hudo pa je sedaj. Zima je, za obleči pa nima nobeden nič. Ob vse smo; nogavic nimamo, ne čevljev, ne obleke. Dobi se nikjer nič in denarja ni nič. živimo kot puščavniki,"Vedno v hiši, da nas ne zebe. Ako boš kaj poslala, vsaka najmanjša reč nam bo prav prišla in vsi Ti bomo tisočkrat hvaležni. "Na sliki si tako lepa in še mlada. Tvoja hčerka Mary je pa tako velika in debela; tako je lepa in Slavka in Frank. Ata je tudi lep. Rada bi ga videla. FERUAK 3, februarja, nedelja. — ženski klub priredi ples v dvorani Slovenskega delavskega do-1 na na Waterloo Rd. ! 10. februarja, nedelja. — Blej-1 sko jezero SDZ — ples v Slo-i venskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek 1 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24. februarja, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vselite se sedaj! . Lepa dvo-družinska hiša; 6 sob in kopalnica spodaj; 4 sobe in kopalnica zgoraj; nanovo deko-rirana; hrastovi podi. Pokličite BEACHWOOD REALTY, GA 6079, ali OR 3713. Dekle, ki je pred nedavnim graduiralo iz višje šole, dobi dobro službo, da bi se trenirala za pomočnico pri zobozdravniku; mora znati tipkati. Zglasiti se je na 10465 Carnegie Ave., soba št. 324. Ženska ali dekle dobi službo za opravljanje lah-■kih hišnih opravil; & odrasle osebe; ob večerih gre lahko domov. Plača po dogovoru. Pokličite HE 3692, ali za naslov se poizve v uradu tega lista. Three-year-old Dickie turn Suden, now believed to have been kidnaped from his home near Downieville, Cklif. His parents, who are of prominent mining family, report thaf they have been unable te> tact kidnapers. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno .delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. bilo ter , sto hišo, kjer sem bila jaz in ! saj ga nisem še nikdar. Tudi on rijejo^ po moki. Sonce se je mod-1 gtab. Prišli so nenadoma,' si ne more misliti, da ima že ve- ida jih nismo nič zapazili. Dve Hko hčerko, ki je ni še nikdar tisti veji, katero Stkn ^ ali žagal. V tem'""' ^ ''idruge tovarišice in sedem moš- videl. "lezna mimo no ste-'^ P'^®";kih so poklali in jih mučili do "Ali Ti še kaj šivaš? Ali imaš popotnik, se ustavi pomenca nekohko oci; potem jih pa zažgali. Jaz j stroj za šivati. Veš, jaz sem se , tem časom Ž3 nagibalo k zato nu. svinje so opravile svoje tovarišice in sedem moš- mehom. Nato se naš kmet pre ' Vej " ogledu ie kmeta ^leda okrog sebe, vidi osla | gem ostala živa, sem sko-i tudi izučila in znam lepo šiva N J Da nrQ„i ^4 tj vedno privezanega, ne vidi. v.j^ skozi okno in bežala pred i ti obleke in vse. Samo stroja; pa svojega meha z ajdovo mo- ' *'Ofi ^^"^^tovih se ustavi, še vedno privezanega, ne i. ej, u padel. Kmet, dlako. Se u v"" pravi, • ^8 dol r ea io J ko, in ne vidi več svinj z črno s«! je neznanec zbu- _______ Sam sebe vprašuje ali ^ \ ^ J ; lo Z njim. Pa nagovori svinja. ■ se . ' "Ej vi ta beli, ali veste kam ' dalje in gg črni deli moj meh?" No- ^6 boš d kmeta, boš belega odgovora. On vzdihne; mitraljesami in bombami. Potem ' >iimam, pa ne morem nič šivati so pa časopisi pisali, da so me j Drugače bi pa kar dobro šivala, ubili, da sem tolovajka. In kaj! in kaj zaslužila. misliš, tisti časopis so mama j "Drugače je pa tukaj v Mo-dobili in brali. Vsi so mislili, da I kronogu pusto, je vse razruše- i sem res mrtva. Ali ostala sem | no. Par hiš še stoji, pa še tiste Df: Mali oglasi Radi odhoda iz mesta se mora takoj prodati dve hiši na eni loti na E. 172 St., med Grovewood Ave. in Waterloo Rd. Spredaj je za dve družini, zadnja hiša za eno družino. Ogledate si jih lahko vsak čas. Za podrobnosti se vpraša na 1227 E. 172 St., spodaj, spredaj. Dvo-družinska hiša naprodaj 5 in 5 sob, 2 garaži; eno stanovanje bo prazno 15. feb. Proda se radi bolezni; vse v najboljšem stanju. 9222 Yale Ave., zglasite se po. 3. uri popoldne ali v "A^deljo čez dan. in ; se i uii "Ah, ko bi bil jaz rajnki živ, bi k ' ^ njo " vam že pokazal!' Se L Pobere si misli: Pari ie vedeti š^ ...j . . . Ste? da bom doli kmeta, ker je verjel po- ZH . . potniku, kateri ni imel nikake liti, tli iel l%di §a - ^ bo še kaj da boi 1 jim in ko ga do-^^j mu ))ove tu- In tako vidite, dragi tovariši in tovarišice, kam je spravilo Ker si ve- odgovornosti napram kmetu. Kot sem J)rej rekel, je ta ^ ^ueti kd "** "loraš zgodba prikladna za ta dva; je u'^^^^nilr _ umrl. imel sem v mislih, kaplan si je |y.%eta '^Gkaj padel, časa ogledu- sam odre?al vejo, na kateri je ^e| Se fjji, I'V m " "^smeje (ni ve- sedel in padel, ter uredniku A. I'a/' '"ekel) potem pa D. pa, ker mu je zvesti tovariš, ^ar bn ____. . ■ . , • , ....., ,______1.. tvoj osel tri- kol je bil osel kmetu. ' ti umrl." Kmet I J. F. T. "istaliranno FORNEZE PLIH - PREMOG -- OLJE burners" — Stoker j i — kontrole ^'^etno prezračen je — pihalniki in popravimo vsakovrstne forneze dele za popravila na fornczih vseh izdelkov. Lakes Furnace Co. J, I^obra in zadovoljiva postrežba in rezultati," 116th St. Tel.: CEdar 9173 če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. rr" ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-loči. IJelo garantirano in hira postrežLd. Obrnite se z /stm zaupanjem na vašega starega znanca Johsi Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NEPOZABLJENEGA SINA S-Sgl. Frank Benigar ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 3. februarja 1945. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vedno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Saj ne mine nikdar dneva, da bi ne bili v duhu tam. kjer Tvoje truplo zdaj počiva, kjer Tvoj dem je zdaj hladan- Žalujoči ostali: FRANK in MAi^Y BENIGAR. starši. Cleveland, 0, 4. feb. 1946. fi. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 302t^ Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom* za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. VASI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki. vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Pohištvo nanovo tapetirano sedaj. Prihranite si denar; 5-let-no jamstvo; takoj plačate ali na obroke v enem letu. NELSON. 1570 E. 66 St. HE 5658, ob večerih in nedeljah RA 1569 ODDAJTE VAŠA NAROČILA ZA NOVE RADIO APARATE SEDA.J! IMAMO TUBE, RAZNE DELE IN G. E. SVETILKE GRIFFIN RADIO Sales—Service Fada — Motorola — Admiral radio aparati 1203 E. 79 ST., EX 4970 rvEV'VAJ. OF NICE CARNIVAL The pre-Chii.stinas fame j carnival (if Nice, Fruncc, held in abeyance for ike dui-ation of the war, burst forth in fi;!l color and glory for the lirst time daring December, 1945. sands participated in the merrymaking in lioncr of Niccis, and the ir '.m-matU figures, wifi a few new ones added, cnic more were yaiaucd through the slreats to form this welcome prcccdinj Christinas. kadar rabite zobozdravniško oskrbo pojdite k zanesljivemu zobozdravniku Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje ])a se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO zilEHNlH CENAH. VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. V poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST. Oglašajte v Enakopravnosti STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 5. februarja, iJif tereza etienne JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) "Toliko, da sem ušel! Toliko, da sem ušel!" je govoril Gottfried sam sebi, ko je hitel po kolodvorski cesti proti svojemu hotelu. "Če bi naprej govoril, bi bil jutri v rokah policije!" Zdelo se mu je, da mu je vsa hrbtenica poledenela. "Da, še nikdar v svojem življenju nisem tako komaj ušel!" Čim bolj se je bližalo jutro, tem bolj je naraščala njegova skrb za Terezo. Brez cilja je blodil po cestah. Nazadnje je planil v zlatarsko prodajalno in kupil Terezi krasen smaragdni prstan, za katerega je plačal blazno vsoto. Nato je kupil še niz jantarnih biserov, velikih, rjavih biserov, ki so bili za prijem tako mehki in hladni kakor Terezina koža. Prstan in bisere je vtaknil v žep in šel na postajo, da bi gledal vlake, ki so prihajali in odhajali. Nenadoma se je odločil, da bo brzojavil v Gam. Napisal je brzojavko, ki jo je v trenutku spet razstrgal. Njegova skrb se je stopnjevala v golo bojazen. Hitel je v hotel in pospravil svoj kovčeg, kakor bi gd preganjal paničen strah. S popoldanskim brzovlakom se je odpeljal v Bern. Čim bolj se je bližal domačemu kraju, tem bolj mrzlično si je želel, da bi pospešil vožnjo. Kasno je bilo, skoraj že noč, ko je stopil v Gamu z vlaka. Takoj je hitel domov. V kuhinji je naletel na Leo-nido, pripasala si je velik bel deloven predpasnik, imela j e zlata očala in stala poleg ognjišča ter obešala par prtičev, da bi jih posušila in pogrela. "Jezus, Gottfried!" je rekla. "Skoraj bi se ustrašila!" Njen široki matronski obraz je žarel veselja. "Da, ti si mi pravi! Slabo vest imaš, kaj ne? Nič čudnega! Če pobegne človek v takem trenutku z doma!" "Ali sem prišel prezgodaj?" je vprašal. Videla je, kako je trepetal. "Tako razburjen! Čemu si tako prestrašen? Vse je že minilo. Danes popoldne ob treh!" Gottfriedova postava se je vzravnala. "Kaj je?" "Fantek!" je zaklicala Leoni-da in objela Gottfrieda. "Da, ti si mi pravi!" je nadaljevala in ga prisrčno poljubila. "Toda veš: Terezika je junakinja! Tega še nisem nikoli videla! Seveda ni bilo drugače, morala je vse to pretrpeti, toda bila je tako pogumna. Človek jo mora imeti skratka rad!" Gottfried se je oprostil njenih viharnih materinskih objemov. "Ali bi jo lahko videl?" je vprašal z jecljajočim glasom. "Spi." "Ali je bil doktor tu?" "Prekasno je prišel. Toda vse je v redu." Videla je, kako so seGottfrie-dove oči orosile in gledale čudno zamaknjeno v praznino, in spet ga je objela.' s svojima mogočnima rokama. "Vidva sta mi dva ljuba človeka!" je rekla. "Saj pravim, kako škoda je, da nista mož in žena!" Spustila ga je in stopila do ognji.ščnih vratic. "Ali res ne smem k njej?" je vprašal znova. "Saj vendar spi!" Približal se je Leonidi. "Veš," je rekel, "nekaj ti moram povedati. Zelo rad imam Terezo. Zelo rad, Leonida. Nikomur drugemu ne bi tega povedal kakor tebi." "Cesa ne poveš! To ni zame nič novega. In Terezika te ima pač tudi rada. Tako, zdaj veš." "Ali ti je ona sama povedala?" "Fant!" je zaklicala Leonida. "Saj imam vendar oči v glavi. In saj vama vendar ničesar ne očitam." "Toda o tem ne boš govorila?" , "Človek o takih stvareh ne govori, posluša jih in se jih veseli." "In otrok je normalen?" "Da bi ga ugriznil!" "Mislim vendar, kakšen je?" "Če boš počakal kratko urico, si ga boš lahko sam ogledal." "Potem grem pač v svojo sobo." Pozno zvečer je poklicala Leonida Gottfrieda k Terezi. Po prstih se je splazil po stopnicah in ko je stal na pragu nje ne sobe, je za trenutek okleval. Nato je hitro stopil k postelji. Tereza je ležala zelo spokojno. Njen obraz je odražal tiho za-^ dovoljstvo materinstva. Z levo j roko je odgrnila odejo in re ikla: "Poglej!" Videl je novoro-I jenca. Imel je modre oči in na j glavi par temnih laskov. Tere-I zini pogledi so bili uprti v Gott-friedov obraz, ko da bi hotela v eni sekundi poznati vse njegove najskrivnejše misli. Poljubil je otroka na čelo, nato je na slonil svoje lice k Tesezinemu li cu. Na svojem obrazu je začutila solzo in nato njegove ustnice ne svojih ustah. "Pazi!" je zašepetala in se zdrznila. "Leonida, Leonida!" "Vseeno," je zašepetal nazaj, "saj naju razume!" "Ali si srečna?" je vprašal trenutek kasneje.* "Zelo, zelo sem srečna." Glas ji je trepetal. "Vedela sem, da bo fant. Od prvega trenutka da I je sem vedela, od takrat v Ber-nu. Ah, Gottfried, ljubi!" Gottfried se je o^l in opazil Ja je Leonida pravkar zdrsnila I i/ oobc. I Nežno je božala Tereza nje- govo roko. "Zdaj morava pričeti novo življenje. Morava! Drugače moraš zaživeti! Veš, zelo, zelo pogosto sem strašno trpela zaradi tebe. Če si nesrečen, je moja krivda, to čutim. Toda nočem, da bi bil nesrečen. In — nazadnje morava biti dovolj močna, da bova skupno prenesla vse, kar je v preteklosti. Obljubi mi, Gottfried! Obljubi mi zdaj!" Še enkrat mu je pokazala sina. "Glej! Imenovala ga bom Gottfried Amadeus! Ali se ti ne zdi, da ti je podoben? Obljubi mi, da se boš spremenil, da si boš prizadeval in boš pozabil." , lavskem domu na Waterloo Rd. ob vprizoritvi sijajne veseloigre v treh dejanjih "Stari grehi". Igro vprizori dramsko društvo "Verovšek'' pod okriljem Progresivnih Slovenk št. 1. Prebitek je namenjen za šolske potrebščine otrok v Sloveniji. Snov "Starih grehov" je vzeta iz meščanskega življenja v Pragi. Na poljuden način nas pisatelj dr. Josip Štolba sezna-1 rdečega križa. S tem pa naše ni s tremi starejšimi samci, ki i delo še z daleka ni in ne more so v mladosti vsi intimno obče-j biti končano, pomoč je nujno vali z neko zvito žensko, Emo' potrebna, prošnje naših sorod-Mračkovo, brez da bi se tega nikov se množijo z vsemi pismi. Razno iz Collinwooda Slovenski Cleveland je z sijajno vdeležbo na vseh prireditvah dokazal, da razume položaj svojih bratov in sester v rodni domovini, njih nujno potrebo pomoči v obleki in hrani kakor zdravniških potrebščinah; ta dokaz je bil ponovno mani-festiran v tednu ko nas je pose-tila delegacija Jugoslovanskega UREDNIKOVA pq^A Sinovi treh bratov in sestre so se srečno vrnili Cleveland, O. — Naznanjam rojakom iz Logatca in okolipe, da sem prejel pismo od brata Jakoba Modic, po domače Antonov, Martinhrib, št. 77, Dolnji Logatec. On je imel dva sinova v vojni, seveda v Jugoslaviji. Sestra Katie Bradač, 926 Her-rick Rd., Cleveland, O., je imela tudi dva sinova v ameriški vojski. Brat Paul Modic, 14615 Sylvia Ave., Cleveland, O., ima še sedaj dva sinova pri ameriški mornarici. Jaz, spodaj podpisani, sem pa dobil sina domov od vojakov, kateri je bil skoraj v vseh taboriščih v Ameriki in v Evropi. Dne 28. aprila 1945 je pil vodko z ruskimi vojaki v Neihčiji, ko so skupaj prišli ameriški in ruski vojaki. Edino naša sestra Metka, katera je živela v Italiji s svojo družino, je bila precej bombardirana, kot piše brat, kot tudi drugi v tistem kraju. Srečno naključje je, da so se vsi sinovi nas bratov in sester kot "dosluženci" srečno vrnili iz vojnih front, kjer so že bili, k svojim dragim staršem in družinam. V Logatcu so samo dve hiše pogorele in en kozolec. Andrew Modic, 1048 E. 78 St. zavedali. Ker so živeli vsi trije v ugodnih razmerah, jih je dekle "nafarbala," da je rodila hčerko. No, in kot kavalirji so se zbali javnega, škandala, pa so plačevali za namišljeno "hčerko" celih 23 let. Slučaj je nanesel, da so v poznejših letih iskali novo služkinjo. In glej, priglasila se je 20-letna krasotica Ema Mrač-kova. Naivni starci so bili pod vtison, da je to njih lastna hčerka, toda potom dokumentov se je izkazalo, da je za celi dve leti premlada. Naši junaki pa , ^ , .. .. , . wood tudi z to akciio dokazal, niso vrgli puške v koruzo, tem-, ^ , , . 1 , 1 . , .. i da i-azume to samantansko ak-vec so JO hoteli kar vsi trije po-1 .. ročiti. Dekle jih je pošteno vle- j klo nekaj časa, nato je sledilo, , bndko boste sami priča v nedeljo 17. februarja na igri "Stari grehi." V igri nastopijo sami stari ki jih dobivamo od svojcev. Slovenska mladina, otroci potrebujejo mleka in zdravniških pomoči. Kdo se more obrniti proč od teh sirot, kdo ima srce iz kamenja, da ga te prošnje ne omehčajo, saj oni so sinovi in hčere naših in vaših bratov in sester. Progresivne Slovenke št. 1, priredijo v sredo, dne 6. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. "Shower" za slovenske otroke v obubožani stari domovini. Vsekakor se pričakuje, da bo zavedni Collin- Pevski zbor "Jadran" se že že smo se bali, da bo naša pesem izumrla, toda danes pa lahko konstatiramo, da se še bo pelo slovensko pesem v Slov. del. domu. Bilo bi pač žalostno, da bi naš Delavski dom bil brez pevskega zbora, • brez gojenja naše kulture. Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek" je v zadnjih letih brez aktivnosti. Odbor Verovška se je trudil društvo spraviti ponovno do življenja, toda trud je bil zamanj—ni bilo odziva na vse prošnje in apele odbora, ter ni preostajalo drugega, kakor počakati. Morda se bo pa tudi Verovšek še spravil do življenja. Priporočljivo je bilo, da odbor ponovno poskusi društvo oživeti. Seveda odbor brez igralcev ne more narediti prav ničesar, torej nekdanji Verovškovi igralci, kje ste? Ali ste priprav- I jeni društvo oživeti, če f pridite na prihodnjo sejo. SANS št. 48: Naša ^ niča je na zadnji seji do da se zaveda, da delo z) brate in sestre v stari do® za nas še ni končano; je bil agilni odbor, kateo T dokazal v zadnjem letu vi smo, da se bo slovens ^ linwood tudi v tem ktu r zal, kot zavedni Slovenci®' venke razumejo nujne F pomoči prerojeni svobodo' rahli Sloveniji. Belogardisti v begui^^ boriščih. V časopisih s®" li sporočilo, da se ne . in ne na bankah sprej®® nih pošiljk za begunska šča. Kam pa se pošilja katerega nabirajo "ta belih"? Vincent "mački" na našem odru in sicer Frank Kokal, Frank Česen, Frank Žigman, Marion Bashel, Joe Godec, Florence Jer^ (Sla-by), Fanny Henikman, Jennie Prime in Tony Prime. Režira Joe Godec. Za ples igra priljubljena Vadnal orkestra. redite v, katero poda 14. aprila z krasno opereto "Valček Ijube-' zni". Zbor šteje danes nad trideset pevcev in pevk, kar je prav dobro znamenje, da bo ta Jadranova opereta dobro podana. Pri zboru je danes mnogo starih Jadrančanov. Še je, čas za odrasle pevke in pevce od Mladinskega zbora, da pristo-; pijo k "Jadranu, ako so prera-j stli Mladinski zbor. Aktivnost Frank Česen, zbora moramo pač pozdraviti; KUHINJSKE PEČI Vsem gospodinjam naznanjam, da sem d®"' veliko zalogo KUHINJSKIH PEČI Tappan - Grand - Magic Chef - PRAVKAR SEM PREJEL TUDI KRASNE NG G. E. ELEKTRIČNE* KUHINJSKE Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in prip°' mo, da si jih ogledate predno kupite drugje. ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. Stari grehi treh bečlarjev Cleveland, Ohio. — Vsak človek doživi enkrat nekaj, kar mu ostane v spominu vse življenje. Nekateri izmed teh spominov so prijetni a drugi nadležni. Največ neumnosti pa napravi človek v mladostnih letih, ko divjajo v njem strasti ljubezni in mičnih pustolovščin. Mnogi čutijo njih posledice še v poznih letih, dočim jih drugi smatrajo ra junaške čine svoje raz-borite mladosti. Ena izmed zelo pikantnih dogodivščin izza mladih dni, se bo razmotrivala pred javnostjo v nedeljo, dne 17. februarja ob 3:30 popoifl"'" v Slovenskem de- UNO DELEGATES HOLD HUDDLE IN LONDON . . . Lett to right: British Prime Minister Clement Attlee, U. S. Secretary of State James F, Byrnes, Mrs. Eleanor Roosevelt and British Foreign Minister Ernest Bevin, as they go into an informal huddle after the first meeting of the United Nations organization general assembly in Central hall, London. %e first meeting got underway with little opposition on major issues. izvirna pisma iz stare domovine "enakopravnosti II Naši čitatelji brez dvoma z zaniinaoj®^^ berejo pisma iz starega kraja, ki jih pri®® ^ jemo v "Enakopravnosti" že nekaj Posebnost teh pisem, ki opisujejo grozote« ^ tere so naši ljudje pretrpeli tekom vojo®' njihova izvirnost in pa njihov preprosti ^ domači slog. Ta pisma, ki so dospela v ^ riko od sorodnikov in domačinov, resnično stanje razmer tekom strašnih ^ okupacije, obenem pa nam nudijo vpog novo življenje, ki se poraja v naši sta** banj«' d movini pod vodstvom osvobodilnega 9* Čitatelje, ki prejmejo kakšno svojcev iz starega kraja, prosimo da ta P* prineso ali pošljejo v naš urad, in jih priobčili v listu "Enakopravnost." New-yorški župan William O'Dwyer sprejema v svojem uradu darila v obliki otroške hrane za jugoslovanske otroke iz rbk male Joanne Crown in Billy j a Stott. Slika je bila povzeta 14. januarja letos, ko je bila uradno otvorjena Baby Food kampanja Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednj^*^^ Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, ^ CENA $5.00 ............... zavarovalnih® proti ognju, tatvini, avtonnobilskif^ nesrečam, itd. preskrbi RUBBER G.I. FOOLS ENEMY ... A "Long Tom, made of rubber, weighing only 250 pounds and regi» tered under the nomenclature of pneumatic gun, 155-mm., M.L, is an example of deception and camouflage ustd by the U. S. army in World War 11. Insert shows a rubber soldier, attired in G.I. clotliing, as he stands on guard. The army also used rubber decoy LOT boats, rubber jeeps and tanks to draw enemy Are. Janko N. Rogeli 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENclicott07l8