SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 29. JAN. 1992
Letnik XLVi. Štev. 4 (2639) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil.
30 tolarjev
P.b.b.
Jedrsko orožje v SND: nadzor ni zagotovljen!
Vprašanje varnega nadzora nad jedrsko energijo in jedrskim orožjem v nekaterih republikah bivše Sovjetske zveze še zdaleč ni rešeno! To je poudaril francoski minister Dumas po vrnitvi iz nekaterih držav sedanje Skupnosti neodvisnih držav, na katerem ozemlju je shranjeno jedrsko orožje. Francoski politik je poudaril, da je med obiskom v Ukrajini, Rusiji, Belorusiji in Kazahstanu glede tega vprašanja dobil zelo različne ocene.
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
Slovenija: Po priznanju več
v	i*	v v#j	«v« m
možnosti za zaščito manjšin!
Po mednarodnem priznanju bo Slovenija imela več možnosti za zaščito slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, hkrati pa ji novi položaj nalaga tudi več skrbi zanje. To je bila glavna izpoved predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta ter zunanjega ministra
dr. Dimitrija Rupla pretekli teden na tradicionalnem novoletnem srečanju s predstavniki slovenskih organizacij v zamejstvu v Ljubljani.
Glede najnovejše razprave o vstopu Slovenije v Avstrijsko državno pogodbo pa je slovenski politični vrh enotno poudaril, da kljub nekaterim izjavam iz Avstrije vztraja pri zahtevi
ter se ne misli odpovedati vlogi zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji. Predsednik Kučan je s tem v zvezi poudaril, da je s so-podpisom Avstrijske državne pogodbe s strani bivše Jugoslavije pogodbo podpisalo tudi vseh šest republik, tako da ima Slovenija v tej razpravi močne argumente tudi na mednarodni ravni.
(Dalje na 2. strani)
KOKS se je diskvalificiral!
Enostransko „priporočilo“
Razprava o demokratizaciji političnega zastopstva koroških Slovencev se vleče že poldrugo leto. Novih vsebinskih aspektov v zadnjem času ni, vendar pa je način razprave hromil ekspeditiv-nost in učinkovitost manjšinske politike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Ob razpravi o demokratizaciji pa je lahko prepoznavna tale intencija: gre namreč za to, kdo bo koga potegnil za nos, kdo bo znotraj manjšine zavladal v imenu demokracije.
V tem kontekstu se pojavlja tudi vprašanje Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), organa, ki naj bi - kot je bilo to bolj ali manj možno več desetletij -usklajeval politiko osrednjih organizacij. Toda pred poldrugim letom so nekateri gospodje v NSKS ta odbor „reorganizirali“ s preračunljivo taktiko. Razširili so ga na organizacije in strankarske strukture koroških Slovencev, ki so politično večinoma blizu NSKS. ZSO je želela, da bi z razširitvijo KOKS bila
v njem enakopravna in pluralistično upoštevana vsa širina družbenopolitičnih dejavnikov v vrstah manjšine. Toda to ni uspelo.
Komaj pol leta pozneje, konec leta 1990, pa se je konkretno izkazalo, kam pes taco moli. KOKS v novem sestavu pod okriljem NSKS je postal aktualen tedaj, ko je šlo za vprašanje priporočila vladi v Sloveniji, kako naj bi bila porazdeljena finančna sredstva za leto 1991. In minilo je leto dni in KOKS pod okriljem NSKS je z istim namenom
zasedel spet 22. januarja letos: priporočilo vladi v Sloveniji za razdelitev subvencij v letu 1992. Medtem KOKS ni zasedal.
Preteklo sredo so se na seji KOKS torej zbrali zastopniki NSKS, KKZ, EL in Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK), vsi z glasovno pravico. Poleg tega so se seje udeležili še dr. Avguštin Malle za Slovenski znanstveni inštitut, dr. Roland Grilc za slovenski šport in dr. Janko Malle kot
(Dalje na 3. strani)
Pernthalerjev model vse bolj sporen!
Tako imenovanemu Pernthalerjevemu modelu, neki obliki javno-pravne etnične zbornice, ki naj bi bilo zastopstveno telo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, vse bolj oporekajo!
Po odločni zavrnitvi modela s strani Zveze slovenskih organizacij na Koroškem - Pernthalerjev model doslej zagovarjata edinole NSKS in Enotna lista -se krog organizacij z odklonilnim stališčem iz dneva v dan veča. Poleg vrste uglednih znanstvenikov in strokovnjakov za narodnostna vprašanja ta model etnične zbornice odklanjajo še Cerkev, DS socialdemokratskih Slovencev, koroški socialdemokrati, Zelena alternativa in drugi pomembni politični faktorji. Pred nekaj dnevi se je ta seznam še podaljšal: od modela se sedaj oddaljuje tudi koroška FPÖ, se pravi, prav ta stranka, kije - skupaj s kon-servativno-nacionalnim taborom koroških Slovencev - načela diskusijo o ustanovitvi etnične zbornice za koroške Slovence.
VABILO
Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno proslavo ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih žrtev gestapovskega terorja.
Svečanost bo v nedeljo, dne 2. februarja 1992 ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Na tej svečanosti bo slavnostni govor in kulturni program. Udeležili se je bodo tudi gostje iz Slovenije. K udeležbi vabimo tudi vse koroške demokrate in antifašiste. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in znance, da bo spomin na padle še bolj svečan.
Uspel gimnazijski ples
Tudi letošnji gimnazijski ples v veliki dvorani Doma sindikatov v Celovcu je nadvse uspel. Maturantke in maturanti slovenske gimnazije so se izkazali kot odlični organizatorji, glasba in izvrstna razpoloženost obiskovalcev plesa pa so k uspelemu poteku plesa doprinesli svoje. Na sliki dobro razpoložena obiskovalka gimnazijskega plesa 1992.
slika: Martins
Neonacizem: prve aretacije tudi že na Koroškem...
Oživljanje neonacizma v zapadnih evropskih državah je v preteklih dneh zajelo tudi Avstrijo in Koroško. V Celovcu je policija začasno priprla dva aktivista, ki soju sredi mesta zalotili pri maza-ški akciji. Pri hišni preiskavi so najprej našli veliko količino neonacističnega propagandnega materiala, pri zasliševanju pa je eden od storilcev priznal, da ima stike z drugimi aktivisti skrajne desnice v Avstriji.
Kot znano, so pred dobrim tednom na Dunaju aretirali vodjo nemških in avstrijskih neonacistov Gottfrieda Küssla, malo za tem pa je policija v avstrij-
skem glavnem mestu odkrila velik depot z orožjem.
V okolici kraja Gmiinden v Nižji Avstriji pa so mladi neonacisti izvedli bombni atentat na hotelsko poslopje, v katerem so bili nastanjeni begunci in azilanti. Storilci so s strehe sosednjega poslopja metali na balkon hotela tako imenovane molotovke in tako povzročili požar. K sreči ni bilo ranjenih.
Neonacistične parole pa so se medtem tudi že pojavile v Ljubljani. V parku v sredini mesta so se pojavili kljukasti križi, milica storilce doslej še ni odkrila.
Po priznanju več možnosti...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kot je znano, je avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky zastopal mnenje, da Slovenija „nima mesta v državni pogodbi“.
Za slovenski organizaciji na Koroškem so se srečanja udeležili novi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in članica nadzornega odbora Milena Gröblacher ter predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in član predsedstva Franc-Jožef Smrtnik.
Dr. Marjan Sturm je v svoji čestitki ocenil zaščito italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji kot zgledno za
Evropo, v zvezi z Avstrijsko državno pogodbo pa je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija vztrajala na svojem stališču. Nadalje se je izrekel za tesnejše funkcionalno sodelovanje med matično državo in koroškimi Slovenci na vseh področjih.
Predsednik predsedstva Kučan je na delovnem pogovoru, katerega so se poleg Peterleta in Rupla udeležili vsi člani slovenskega predsedstva, predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar ter minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, opozoril tudi na dejstvo, da je mednarodno priznanje Slovenije odprlo tudi
Evropski svet: poseben status za Slovenijo!
LJUBLJANA (STA). -
Komisija za države nečlanice in komisija za politične zadeve Sveta Evrope se strinjata, da parlamentarna skupščina Sveta Evrope Sloveniji dodeli status posebnega gosta, sta po vrnitvi iz Pariza povedala Matjaž Šinkovec in Borut Pahor.
Nekateri člani, predvsem politične komisije, so poudarili, da bi Slovenija lahko celo preskočila status opazovalca, saj je že zrela za polnopravno članstvo v Svetu Evrope. Tako utegne biti Slovenija po maju, ko bodo trije člani slovenskega parlamenta v parlamentarni skupščini zasedli opazovalske stolčke, že v septembru vključena kot polnopravna članica s tremi člani in tremi nadomestnimi člani.
Člani obeh komisij so bili zadovoljni z rezultati zaslišanja, saj sta slovenska predstavnika poudarila, da v slovenskem parlamentu tako večina kot opozicija zastopata enake politične cilje in se zavzemata za podobno reševanje ključnih zunanjepolitičnih dilem. Politična kultura omogoča usklajevanje različnih političnih opcij, možnost vpliva na odločanje pa imajo tudi izvenparlamen-tarne sile.
Prav tako so v Parizu izrazili zadovoljstvo z ureditvijo vprašanj, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic, predvsem pa pravno ureditev manjšinskega vprašanja, ki utegne celo postati pozitivni kriterij za ocenjevanje demokratičnosti ureditev manjšinskega vprašanja v ostalih novo nastajajočih državah.
nekatera vprašanja, ki so bila doslej vedno zamolčana. Najnovejša težava so tako imenovani Staroavs-trijci, nemško govoreči državljani Slovenije (pri ljudskem štetju 1991 jih je bilo nekaj sto - op. uredništva), za katere Avstrija sedaj zahteva manjšinske pravice.
Član predsedstva dr. Dušan Plut pa je s tem v zvezi še dodal, da je Slovenija soočena tudi s problematiko priseljencev ter da je za Slovenijo za uveljavitev v mednarodni javnosti pomembno, kako bo rešila to vprašanje oz. zagotovila priseljencem njihove človekove in manjšinske pravice.
Predstavniki Slovencev v Italiji so poudarili, da jim priznanje Slovenije ni prineslo le zadovoljstva, ampak tudi mnogno skrbi. Konkretno je bilo rečeno, da Slovenci v Italiji pričakujejo enotne pravice za vse pripadnike manjšine v vseh treh italijanskih provincah. Predstavnik Slovencev na Madžarskem pa je navzoče obvestil, da avstrijski kapital že uspešno prodira v Porabje, medtem ko slovenskega še ni opaziti.
Ivan Lukan
ÖVP odpravila funkcijo govornika za manjšine
Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) je na svoji klavzuri med drugim spejela sklep, da v vrstah svojih parlamentarcev odpravi funkcijo govornika za manjšine. OVP je to funkcija uvedla šele pred dvema letoma, opravljaj pa jo je gradiščanski poslancec in pripadnik madžarske narodne skupnosti Paul Kiss.
V prvi reakciji na odpravo te funkcije je Kissova kolegica pri Zeleni alternativi mag. Terezija Stoisič obžalovala sklep ljudske stranke. Dejala je, da je Kiss bistveno prispeval k boljšemu razumevanje manjšinske problematike v vrstah parlamentarcev ter da se bo tudi nadalje zavzemal za zahteve in želje narodnostnih skupnosti v
Avstriji, čeprav je njegova stranka funkcijo govornika za manjšine uradno odpravila.
Paul Kiss
Pernthalerjev
model...
Peter	Mitterer,
deželni tajnik FP na Koroškem, je Uradu zveznega kanclerja in obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev pismeno sporočil, da njegova stranka nima namena vsiljevati slovenskim organizacijam Perntha-lerjev model ter je temu dodal, da se „odklonilno stališče svobodnjaške stranke do zborničnih organizacij z obveznim članstvom da razširiti na predloženi model prof. Pernthaler-ja.“
„Afere Müller“ ni konec! Pričevanje po krivem?
Afere okrog Haiderjevega strankarskega kolega Petra Miillerja, katerega je sodišče obsodilo na nekaj desetti-soč šilingov kazni, še ni konec! Že 4. februarja je na deželnem sodišču v Celovcu razpisana sodna obravnava proti Richardu Sticklerju, Miillerjevemu nekdanjemu namestniku in sedanjemu šefu FPÖ v Bad St. Leonhardu v Labotski dolini.
Stickler je obtožen suma pričevanja po krivem kot priča v sodni obravnavi proti Petru Miillerju, ki je - kot je znano - v razgovoru z nekim dunajskim magazinom dejal, „da ne gradijo peči, ter da ima lovec nacističnih zločincev Simon Wiesenthal dovolj prostora v pipi Jörga Haiderja“. Kazenski okvir za krivo pričevanje (paragraf 288, odstavek I) je zaporna kazen od šest mesecev do treh let...
Že 40 držav priznalo Slovenijo
Proces mednarodnega priznavanja Slovenije se je v minulem tednu nadaljeval. Število držav, ki priznavajo suverenost Slovenije, je že doseglo 40, mnoge med njimi pa z novo državo želijo navezati tudi diplomatske odnose. Nazadnje sta se za to odločili Portugalska in Nizozemska.
Že v začetku februarja pa bo Slovenija kot posebna gostja sodelovala na zasedanju parlamentarcev Sveta Evrope. Posebna komisija Sveta je namreč v pogovoru z delegacijo slovenske skupščine, v kateri sta bila Matjaž Šinkovec, predsednik skupščinske komisije za mednarodno politiko in Borut Pahor, opozicijski poslanec v tej komisiji, ugotovila, da Slovenija izpolnjuje pogoje za omenjeni status. To je seveda pomemben korak ne nazadnje tudi zaradi tega, ker članstvo v Svetu Evrope lahko pomeni izhodišče za sodelovanje v drugih mednarodnih organizacijah.
Slovenija pa naj bi čim prej postala tudi članica Evropske konference o varnosti in sodelovanju. Za to se je ponovno zavzel tudi nemški kancler Kohl.
Drnovšek zaenkrat ne bo novi mandatar?
Vendar pa se je v minulem tednu zunanjepolitično in mednarodno dogajanje še za korak umaknilo notranjim procesom. Tajna medstrankarska dogovarjanja o morebitni sestavi nove vlade z novim mandatarjem, predvidoma dr. Janezom Drnovškom, so namreč v minulih dneh dosegla vrhunec, ne pa tudi rezultata, ki bi napovedal skorajšnjo spremembo vlade. Med strankami, ki bi podprle Janeza Drnovška za novega premiera in ki bi tako ustvarile novo koalicijo po formi 6 plus ena (liberalni demokrati, demokrati socialdemokrati, zeleni, socialisti, kmečka stranka ter neodvisni) , je namreč prišlo do nesoglasij. Drnovšek, ki ima očitno ambicijo zasesti predsedniško mesto, pa je izjavil, da brez jasnega strankarskega dogovora ni pripravljen za čas do novih volitev prevzeti Peterletovega stolčka, čeprav nekateri menijo, da bi v tem trenutku dobil večino v skupščini tudi brez sporazuma med strankami.
Da je nova koalicija in usklajena podpora Drnovšku splavala po vodi, je slovenska javnost zvedela na tiskovni konferenci zelenih v četrtek 23. januarja, na kateri je predsednik stranke dr. Dušan Plut obtožil za neuspeh predvsem Liberalno demokratsko stranko in njenega prvega moža Jožefa Skoljča. Dejanski razlog neuspeha dogovarjanj pa naj bi bil tudi v pretiranih vnaprejšnjih zahtevah posameznih strank, ki bi tudi
novemu mandatarju zvezale roke. Ob tem je Plut dejal, da zdaj pomenijo edino rešitev nove volitve, ki naj bi jih izpeljali do konca junija. Dokler ne bodo izpeljane vse možnosti za spomladansko izpeljavo volitev, bodo zeleni podpirali dosedanjo vlado.
Še ena zamenjava v vladi
Lojze Peterle se je v minulem tednu odločil zamenjati tudi tretjega spornega ministra. Stolček v vladi je zapustil minister za trg in splošne zadeve Maks Bastl. Bastla je pokopala afera Slovin, ki je Slovenijo stala 1,8 milijarde tolarjev. Gre za denar iz blagovnih rezerv, s katerim naj bi Slovenija, s pomočjo tvegane transakcije firme Slovin z Jugobanko in beograjskim podjetjem Coblex, prišla do nekaterih živil, vendar je špekulacija zaradi ukrepov srbske vlade propadla. Bastla naj bi zamenjal Jože Jeraj, dosedanji podpredsednik Izvršnega sveta v Ljubljani.
Težave z Avstrijo...
Minuli teden je prišlo do težav na avstrijsko slovenski meji, saj so 21. januarja avstrijski carinski organi nenapovedano začeli zaračunavati slovenskim in hrvaškim voznikom zeleno karto. Pozneje se je izkazalo, da morajo zeleno karto plačati vozniki v vozilih z novimi slovenskimi tablami, to pa je seveda v slovenski javnosti povzročilo precej negodovanja.
Po daljšem času je od 22. januarja spet odprt slovenski zračni prostor. Republiški uprava za zračno plovbo je namreč dobila uraden avstrijski dokument o transferju letal. Vendar zaradi obilnega sneženja letališče na Brniku dejansko še ni bilo odprto.
...in s Hrvaško
Do težav je prišlo tudi s Hrvaško, saj je njihova policija začela ustavljati in odvzemati ulov slovenskim ribičem, ki lovijo v tržaškem zalivu, in to menda kljub dogovoru obeh vlad, da ribolovni režim ostane nespremenjen do ureditve vseh spornih vprašanj.
V Mariboru je v petek 14. januarja prišlo že do druge podobne eksplozije v avto podtaknjene bombe, pri čemer motivi zaenkrat še niso znani.
KOKS se je diskvalificiral!
(Nadaljevanje s 1. strani)
opazovalec za SPZ (vsi brez glasovne pravice).
Od v KOKS zastopanih organizacij pa so manjkali: Združenje pedagoških delavcev, Slovenska športna zveza, Slovenska gospodarska zveza in mladinske organizacije. ZSO in SPZ pod temi pogoji nedemokratičnega monopoliziranja sodelovanje v KOKS odklanjata.
To pomeni, da je bila samo polovica v KOKS vključenih organizacij navzoča. Toda po določilih poslovnika, ki so ga skupno z NSKS sprejele nekatere slovenske organizacije dne 25. 6. 1990, je KOKS sklepčen le, če sta zastopani vsaj dve tretjini vključenih organizacij. Toda na to se nihče ni oziral. Predstavniki omenjenih in na seji navzočih organizacij so mimo in proti določilom svojega lastnega poslovnika v najožjem krogu enako mislečih političnih prijateljev izdelali (enostransko) priporočilo vladi v Sloveniji, kako naj bi korokšim Slovencem delila denar za leto 1992.
Ali ima takšno ravnanje kaj opravka z demokratičnimi postopki v narodni politiki? Za kakšno demokracijo pa gre, če lastni sklepi nimajo veljave? Očitno gre za to, da se „neformalne“ klientele, posamezni funkcionarji lepo po domačem zmenijo, kaj je za slovensko narodno skupnost najbolj koristno. To avtoritarno početje je v diametralnem nasprotju z načelom izoblikovanja demokratičnih stališč znotraj slovenskega prebivalstva.
Kaj so se torej zmenili na tej zadnji seji KOKS? Omenjeno nereprezentativno število zastopnikov v KOKS vključenih organizacij bo jasno in nedvoumno priporočalo slovenski vladi, da od zaželenih 22 milijonov šilingov dodeli največ denarja v prid enemu političnemu taboru koroških Slovencev. Slovenska politična stranka EL naj bi dobila 3,5 milijona šilingov (od tega 600 000,— šilingov za volitev), NSKS 5,7 milijona šilingov (in 100.000.-- šilingov za Koroško dijaško
zvezo), KKZ 1,7 milijona šilingov. Pa tudi tistim, ki za subvencije niti niso zaprosili, so namenili denar: Katoliškemu prosvetnemu domu v Tinjah in Mladinskemu centru na Rebrci skupno 900.000 šilingov (da ne bo nesporazuma: vse strukture koroških Slovencev imajo pravice do subvencij, toda pod normalnimi pogoji je za subvencije treba vložiti vsaj prošnjo!). Na prvi pogled pade v oči, da je dodelitev 2 milijonov šiin-gov za ZSO skorajda dvakrat manj kot prejme NSKS, prav tako pa se neenakovredno in neenakopravno dodeljevanje subvencij tudi že loteva področja kulture (glej objavljeno priporočilo KOKS na 2. strani). „Slovenski šport“ naj bi prejel 1,1 milijona šilingov, toda prejemnik ni Slovenska športna zveza, ki združuje v glavnem vsa področja športne dejavnosti koroških Slovencev. Ali je tudi že enotna športna organizacija koroških Slovencev postala predmet političnih špekulacij?
Tendencioznost “priporočila“ KOKS je povsem jasna in nedvoumna: gre za razdelitev denarja po ideoloških in političnih kriterijih, na pa za razdelitev na osnovi konkretnih programov. Kriterij strokovnosti v KOKS nima veljave, o tem se sploh ni diskutiralo, kar je v tem sestavu popolnoma razumljivo, saj politični funkcionarji niso strokovno usposobljeni za ocenjevanje raznih (po stroki in dejavnosti jasno opredeljenih) področij koroških Slovencev.
Nazorno je to pomanjkanje kvalifikacije na zadnji seji KOKS demonstriral zastopnik „slovenskega športa“ (prisvojil si je tudi pravico glasovanja, čeprav ni zastopal nobene organizacije), ki je ugovarjal potrebam po dodelitvi 1 milijona šilingov za znanost in raziskave z utemeljitvijo, da znanstvene razprave nimajo učinka v javnosti in jih tudi redkokdo bere. Temu nasproti pa je skušal postaviti slovenski šport na tisti nivo „narodnopolitičnih dejavnosti“, ki je od vseh najvažnejši
(ker sega v tiste kraje, kamor drugi s svojo aktivnostjo ne segajo več). Ne da bi podcenjeval pomen športa, toda take primerjave in ocene so samo dokaz več, kako neresno in neodgovorno se mešetari za denarje v sedanjem KOKS.
Sprašujem se, kako je mogoče ohranjati in razvijati notranjo demokracijo v slovenski narodni skupnosti, če pa prihaja v tovrstnih finančnih priporočilih očitno do izraza, da skušajo nekateri vodilni funkcionarji NSKS z vso silo avtoritarno in brez pripravljenosti na demokratične odločitve spreminjati notranjemanjšinske razmere in s tem onemogočiti konstruktivno sodelovanje v političnem vodstvu koroških Slovencev? Sprašujem se, zakaj se dodeljuje denar samo eni slovenski strankarski politični grupaciji (EL), zakaj pa druge strukture, recimo slovenski socialisti, ne bi imeli te možnosti? So mar manj dobri Slovenci? Ali je pametno, da se s subvencijami iz Slovenije plačujejo volilni boji!
Ta najnovejši provokativni primer samovoljne politične špekulacije se , kot kaže, ne bo ustavil samo na političnem nivoju. Destrukcija med obema osrednjima organizacijama seže tudi lahko na področje kulture, kjer se doslej ti problemi hvala bogu niso pojavili. Slovenska prosvetna zveza političnih in administrativnih posegov v svoj delokrog ne bo dopuščala. Za svoje delo in njegovo materialno vrednotenje smo sami odgovorni. Tako sodelujemo s kulturnimi ustanovami in z ministrstvom za kulturo v Avstriji.
Zato bomo vladi v Sloveniji priporočali, da bodo odnosi med posameznimi strukturami koroških Slovencev in ustreznimi organi v Sloveniji utemeljeni na strokovni podlagi. V tem okviru pa bomo razčiščevali vse ideološke madeže, ki jih lepijo nekateri funkcionarji NSKS na podobo slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
dr. Janko Malle
Evropska skupnost pred novim dvomom:
Priznati BiH in Makedonijo?
Evropska skupnost se, po mnenju uglednih britanskih časnikov, srečuje z novim dvomom: ali diplomatsko priznati tudi Bosno in Hercegovino ter Makedonijo ali priznanje odložiti, kajti to bi povzročilo razširitev vojne na celoten balkanski polotok.
Dopisnik londonskega The Guardiana iz Bruslja poroča, da je Evropska skupnost pripravljena priznati tudi Bosno in Hercegovino, če se bo ta republika na referendumu odločila za polno neodvisnost. Predsednik ministrskega sveta ES Joao de Deus Pinheiro je namreč izjavil, da
se je ES motila v prepričanju, da se bo vojna po priznanju Slovenije in Hrvaške razširila na BiH. „Priznanje dveh republik bivše Jugoslavije je odprlo nove možnosti za mir na tem ozemlju,“ je rekel Pinheiro.
The European pa objavlja komentarja Jonathana Eyala in sira Alfreda Shermana, v katerih zastopata nasprotni stališči ob vprašanju priznanja Makedonije in BiH. EyaJ piše, da je preložitev priznanja le opogumila Srbijo v njenih osvajalnih pohodih na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je treba spoštovati
Badinterjevo poročilo, ki trdi, da tudi Makedonija izpolnjuje vse pogoje za priznanje.“ „Le še Grčija želi ohraniti jugoslovanski mit, v upanju, da bi bila Makedonija le vključena v 'novo federacijo’.“
Sir Alfred Sherman pa piše, da bi bilo trenutno za Makedonijo in BiH najbolje, da vztrajata v okrnjeni federaciji (brez Slovenije in Hrvaške). Ta bi morala biti decentralizirana, s precej manjšimi oboroženimi silami in predvsem z visoko stopnjo avtonomije.
„Priporočilo“ KOKS
I.	OTROŠKI VRTCI IN ZAVETIŠČA:
Slovensko šolsko društvo (3 vrtci/3 skupine) 330.000,— Društvo „Naš otrok“ (1 vrtec/2 skupini) 220.000,-Šolske sestre v Šentpetru (1 vrtec/2 skupini) 220.000,— Mohorjeva (1 zavetišče/2 skupini)	220.000,—
Društvo „ABCČ“ (1 zavetišče/l skupina)	110.000,-
1,100.000,-
II.	DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOMOVI:
(po procentualnem ključu števila slovenskih dijakov v raznih domovih)
Slovensko šolsko društvo:
•	Mladinski dom	431.000,-
Mohorjeva:
•	Modestov dom, Slomškov dom,
Korotan Dunaj	394.000,—
Konvent šolskih sester v Šentpetru:
•	Zavod šolskih sester	175.000,-
•	Podpora za gradnjo novega poslopja	1,000.000,-
2,000.000,-
III. GLASBENA ŠOLA	800.000,-
IV.	SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT
1,000.000,"
V.	STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE
200.000,-
VI.	SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
300.000,-
VII.	MLADINSKE ORGANIZACIJE
•	KSŠŠ/Dunaj	200.000,-
•	KSŠŠ/Gradec	170,000,-
370.000,-
VIII.	ENOTNA LISTA IN POLITIČNO-UPRAVNA
AKADEMIJA ENOTNE LISTE	3,500.000,-*
(* od te vsote 600.000,- za volitve)
IX.	OSREDNJI KULTURNI ORGANIZACIJI
(brez vsakega komentarja)
•	Krščanska kulturna zveza	1,700.000,-
•	Slovenska prosvetna zveza	1,100.000,-
X. OSREDNJI POLITIČNI ORGANIZACIJI
•	Narodni svet koroških Slovencev, vključno nt in KDZ
(podporo izplača NSKS)	5,700.000,—
•	Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
vključno Slovenski vestnik	2,000.000,-
Opomba „KOKS“:
„NSKS je med slovenskim prebivalstvom na Koroškem znatno močneje zasidran kot ZSO. To dokazuje predvsem razprava o novem narodnostnem programu, ki jo je sprožila ZSO in je našla med koroškimi Slovenci le zelo malo odmeva. - Na medijskem področju ima nt pribl. 3-krat višje število plačanih abonmajev kot Slovenski vestnik. To velja upoštevati pri dodelitvi subvencij. - ZSO se bo po besedah svojih funkcionarjev na občnem zboru meseca januarja odprla tudi za člane večinskega naroda. S tem ZSO ne bo več veljala izključno za zastopnico slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poleg tega pa KOKS smatra, da bodo morali člani večinskega naroda z vključitvijo v ZSO prevzeti tudi primeren delež finančnega bremena.“
XI.	DOM V TINJAH	500.000,-
XII.	MLADINSKI CENTER REBRCA 400.000,-
XIII.	SLOVENSKI ŠPORT
(*brez komentarja, prejemnik naj bi bilo neko „Združenje športnih društev“,
nepaSŠZ...)	1,100.000,—
XIV: KIS
(Kmečka izobražavalna skupnost)	50.000,—
XV. DIJAŠKI DOMOVI
(Posebna podpora, proporcionalno po
številu dijakov)	80.000,—
Razstava jedkanic prof. Bogdana Borčiča „Pri Joklnu“
Na robu tišine izjedkane površine
13. Tischleijeva nagrada Peterletu!
...izseljevanje ali ’posebno obravnanje’
Pred 50 leti se je pričel „holokavst“
20. januarja 1942 je na tako imenovani Wannsee-konferenci v Berlinu padel sklep o masovnem uničenju judovskega naroda -holokavst seje pričel. Že 3. novembra 1941 je nacionalsocialistično vodstvo določilo, da za nemške Jude velja „Arbeitsdienstpflicht“ - prisilno delo kot nadomestilo za vojaško službo v wehr-machtu, za katero Judje kot manjvredni narod v očeh nacistov niso bili uporabni. Esesovec Heydrich, ki je bil vodja „Reichssi-cherheitshauptamta“, je državnim sekretarjem na konferenci pri Wannseeju sporočil, da bo tretji rajh v bodoče „judovsko vprašanje“ reševal z izseljevanjem Judov na vzhod ali pa v okviru „posebnega obravnavanja“. Tako so nacisti v svojem cinizmu poimenovali masovno uničevanje v koncentracijskih taboriščih.
Le-ta so v nacionalsocialistični Nemčiji obstajala že od leta 1933 dalje. L. 1939 je bilo v njih menda okoli 20.000 internirancev. V času vojne je bilo 395 taborišč za moške in 17 za ženske. 1. avgusta 1944 pa je bilo menda 524.277 internirancev (nemški podatki) v glavnem političnih nasprotnikov režima, Judov, kriminalcev in asocialcev, po zamisli nacistov zavestno pomešan. Življenje in trpljenje je bilo nepopisno: prisilno delo v kamnolomih, masovno umiranje od gladu in bolezni, medicinski poskusi na jetnikih...
V posebnih uničevalnih koncentracijskih taboriščih Ausschwitz, Majdanek, Treblinka, Sobibor, Belzec in Chemno je v plinskih celicah smrt vsak dan dočakalo na tisoče Judov. Po judovskih izračunih je na ta način bilo umorjenih najmanj 190.000 nemških Judov. Posebne SS-enote so v zasedenih področjih vzhoda delovale manj prefinjeno, a zato tem bolj učinkovito. Zajeti ljudje so si morali sami skopati jamo, esesovske strojnice so opravile svoje in goseničar je jamo spet zasul. V teku vojne so nacionalsocialisti ubili okoli 6 milijonov Judov. Poleg Hitlerjevega so poznejšim generacijam za vedno in z grozo ostala v spominu imena Heydrich, Eichmann, Himmler, Mengele in cela vrsta drugih. 50 let po začetku tega morjenja so (končno, šele?) v Berlinu pripravili in odprli nacionalni spominski center, in sicer prav v vili pri Wannseeju, kjer je Heydrich 20. januarja 1942 svojim razložil, kako in kaj bo z Judi.
Igor Schellander
Grafika je predvsem načrt, konstrukcija, ki ju umetnik predhodno razgradi in domisli v mentalnem procesu. Je plastenje časa, zrcalna podoba, dokončen vrez v ploščo, prizorišče naključij, kjer se vzpostavlja prepletenost razmerja med ploščo in podobo. Klasična tehnika jedkanice je predvsem delo v konkretnem materialu (cinkovi ali bakreni plošči), obvladovanje tehničnih postopkov in specifika samega medija (risanje z iglo v asfaltno podlogo, jedkanje, nanos in brisanje barve, odti-skovanje...) pa pogojujeta realizacijo, vzpostavitev grafičnega odtisa, podobe kot pripovedi o procesu nastajanja grafike.
In prav na to nas opozarjajo grafični listi Bogdana Borčiča, ki temeljijo na tehniki jedkanice in formatu zlatega reza. Oboje ima v njegovih grafikah vlogo bremena strogosti in hkrati že tudi prednost, saj nudi možnost vzpostavitve odmika in tenkočutne razrušitve pravilnosti in pričakovanosti. Kajti če je vsaka stvar edinstvena in drugačna od vseh ostalih, potem smo priče kaosu; če pa je vse enako, se lahko sredi popolnosti pojavi zadušljiv red. In grafike Bogdana Borčiča v sebi združujejo v uravnoteženem razmerju ravno pravilnost in naključnost kot dve nasprotujoči si komponenti.
V njegovih grafikah razbiramo minimalne spremembe na minimalni podobi, dosežene s postopki razvijanja, stopnjevanja, pomnožitve, kadriranja, šrafiranja tekstu-
re... Tako lahko, na primer v grafiki z naslovom - črni kvadrat na črnem polju - šele ob pozornejšem opazovanju iz podobe z neostro zaključenimi robovi izluščimo kvadratni okvir reliefnega tiska in gostejše barvne nasičenosti, ki v notranjosti pravokotnega slikovnega polja vpeljuje kvadrat. Kvadrat kot lik, zasidran in zamenjan na štirih straneh, je pravzaprav popolna, a antidinamična, otrpla oblika, v katero pa je zmeraj že vpisan križ, kot tisti ki meri, seka, povezuje, določa in je dinamičen izraz štiridel-nosti. V kvadratu se tako razvoj dogaja od neprimičnega središča po križu glavnih osi na eni strani prostorske in na drugi časovne orientacije. Obenem kvadrat znotraj pravokotnika tvori napetost in gibanje v slikovnem polju, saj ga lahko na obeh straneh prištejemo k enemu od preostalih trakov pravokotnika in se približamo razmerju zlatega reza.
Avtorjevi grafični listi iz let 1984-90 so dvodimenzionalne nemimetične površine, ki jih utemeljuje sama organizacija slikovnega polja, sintaksa grafične govorice brez reference na karkoli izven sebe, ko se znajdemo na „robu tišine“ izjedkane površine. V njih vidimo majhen del strukture, ki se raširja v neskončnost; obrazec ostanka ne moremo deducirati iz fragmentarnega vzorca, ki je nenavaden in na nek način dvoumen segment, vendar ima vseeno presenetljivo ravnotežje in doslednost.
Barbara Borčič, Ljubljana
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je pretekli četrtek prejel 13. Tischler-jevo nagrado, ki jo vsako leto podelita Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Slovesni podelitvi nagrade (zemljevid iz leta 1670, ki predstavlja ozemlje mlade priznane države Slovenije in sosedni deželi Koroško in Furlanijo) in listine v Slomškovem domu v Celovcu se je udeležilo veliko število častnih gostov iz Koroške in Slovenije, med njimi Peterletov namestnik Matija Malešič, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, ljubljanski župan inž. Jože Strgar, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik Deželnega šolskega sveta Franz Wiegele, predsednik ZSZ Miha Antonič ter druge osebnosti iz političnega, kulturnega, duhovnegain gospodarskega življenja z obeh strani meje.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer sta v svojih govorih utemeljila podelitev	Tischlerjeve
nagrade Lojzetu Peterletu z njegovimi zaslugami za demokratizacijo slovenske družbe in s tem pogojeno krepitvijo samozavesti slovenskega naroda doma in pri Slovencih v zamejstvu, še posebej pri koroških Slovencih.
Kritiko, ki jo je bilo pogosto slišati pred podelitvijo,
Odlikovan Peter P. Wiplinger!
Petekli četrtek je bil na Dunaju z nazivom „profesor“ odlikovan umetnik in pisatelj Peter Paul Wiplinger (slika). Kot je bilo rečeno v lavdaciji, je odlikovanje prejel za svojo dosedanjo umetniško in kulturno ustvarjalnost, za svoje zasluge v raznih organizacijah (PEN-Club, Avstrijsko-hrvaško društvo itd.) ter za svoj angažma za vzpostavitev nadregionalnih in mednarodnih kulturnih stikov ter ne nazadnje za svoje prizadevanje za zaščito etnično-jezikovnih manjšin v Avstriji in v Evropi.
namreč da je ob 13. podelitvi nagrada dobila politično dimenzijo, je Zerzer zavrnil s tem, da „doslej nismo našli takega idealnega kandidata (politika - op. uredn.), kot je to Lojze Peterle“. Vsekakor pa Tischlerjeva nagrada ni namenjena le kulturnikom, marveč tudi politikom, je Zerzer nekako skušal opravičiti podelitev nagrade Peterletu in po opisu človeka in politika o Lojzetu Peterletu končal: „Četudi morda ne bo več dolgo vršil to visoko funkcijo v vladi Republike Slovenije, je vendar podelitve deležen človek, ki jo je v vsakem oziru zaslužil in so z njo rehabilitirani in počaščeni tudi tisti, ki so ga odlikovali.“
Podelitev nagrade so s pesmimi olepšali člani družine Olip iz Sel, na sporedu prireditve pa je bila tudi podelitev nagrad in listin udeleženkam govorniškega natečaja, Katji Gasser in Klavdiji Daniel, dijakinjama slovenske gimnazije v Celovcu, ter Danijeli Pintarič in Martini Šimenc, učenkama Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
I.L.
Novi knjigi Dimitrija Kupla
LJUBLJANA. (STA) -
Slovenska pot do samostojnosti in priznanja in Slovenstvo kot politično prepričanje sta novi deli dr. Dimitrija Rupla, ki ju je izdala ljubljanska založba Kres.
Avtorja uvodnih besedil obeh knjig sta predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik Skupščine RS dr. France Bučar. Knjigi sta tematsko različna zbornika člankov dr. Rupla, od leta 1987 do mednarodnega priznanja Slovenije, uredil pa ju je Borut Trekman.
V pogovoru s pisateljskimi kolegi, zlasti kroga okrog Nove revije in novinarji -pogovor je vodil Sandi Čolnik -je dr. Rupel poudaril, da gre pri obeh knjigah predvsem za povzetek vsega dogajanja, od let političnega disidentstva do dosege priznanja. Na to so pomembno vplivali tudi 60-a in 70-a leta, obdobje Staneta Kavčiča in še zlasti Ruplovo delo pri Novi reviji.
Tečaj retorike
Klub koroških študentk/ ov bo v začetku marca pripravil slovenski tečaj retorike za študentke in študente vseh strok. Vodil ga bo znani igralec Marijan Srienc. Vsi ste prav prisrčno vabljeni!
Za nadaljne informacije pokličite gospo Pietzko tel. 04235/3545 ali se javite pri zvezi visokošolcev!
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu reg. zadr. z o.j. -revizija-
Razpisujemo delovno mesto
revizorskega pripravnika
Šolska izobrazba: trgovska šola
trgovska akademija gimnazija
Potrebno je obvladanje obeh deželnih jezikov, angažiranost ter pripravljenost za šolanje.
Pismeno prošnjo za sprejem v službo z življenjepisom pošljite vodji revizije Francu Krištofu do 7. 2. 1992.
„Sovraštvo do priseljencev in desni ekstremizem“
Dogodek doma je vzrok, da sem si izbrala prav to temo. Oče je sprejel v našo hišo tujega delavca. Ko sem to zvedela, sem imela občutek odklanjanja in strahu, ki ga ne morem definirati, ki pa sicer tvori bazo za sovraštvo in predsodke. Začela sem razmišljati o eventualnih vzrokih tega strahu. Ob tem razmišljanju sem se spomnila občutka, ki sem ga imela, ko sem si predstavljala, da so me starši adoptirali in da sem le njihov pastorek. Ta predstava me je prestrašila in mi dala občutek nezaščitenosti in nezavaro-vanosti. Ernest Dichter primerja ravno ta občutek z občutkom, ki ga imamo tedaj, ko se v naši bližini nahaja tujec. Govori o deficitu zaščite. Človek se počuti zapuščenega in ogroženega. Gotovo med nami ni nobenega, ki takih občutkov ni že kdaj imel.
Tujec je beseda, ki jo v zadnjem času vedno pogosteje slišimo v zvezi z mržnjo do njega in s strahom pred njim. Mislim, da je nujno potrebno, da iščemo vzroke sovraštva, katerega predpogoj je strah.
Ta strah ni le strah za delovno mesto, stanovanje in izgubo življenjske kvalitete, temveč so predsodki, dezinformacija in šibka identiteta ali samozavest ljudi.
Psihologi pravijo, daje ta strah naraven. Človek sovraži, kar mu je tuje. V tem pa se zrcali tudi sovraštvo do samega sebe.
Pogosto vidimo svoje slabe strani jasneje v drugem človeku in jih poskušamo s sovraštvom zatajiti. Zdi se mi, da tega ne boste zanikali.
Fenomen tega strahu, ki je vse drugo kakor strah v dobesednem pomenu, je, da si v bistvu človek z njegovo pomočjo ustvari premoč. Premoč, ki mu tako rekoč omogoča vladanje ali usmerjanje drugih. To pomeni, da so lastni komolci odgovorni za osebno kariero. Čim trši so, tem večji bo uspeh.
Strah pred tujci in sovraštvo do njih sta dejstvi, kateri spretni politiki in demagogi pogosto izkoristijo v svoj prid. Pogosto gradijo kampanje ob volitvah ravno na tem strahu. Nivo politike, nivo načina pridobivanja glasov močno pada in se niti ne ozira na človeško komponento.
Po vsej Evropi se razveseljujejo velikih uspehov politiki, ki podpihujejo sovraštvo do tujcev in strah pred njimi. Politiki, kot npr. Schönhubcr in Le Pen, s svojimi uspehi pretresajo vse demokratično misleče ljudi. Tudi Haider si v Avstriji pridobiva simpatizerje s pomočjo akcij in parol, ki
podpihujejo strah pred tujci. Vsepovsod po Evropi pospešujejo desno ekstremistične stranke restriktivno zakonodajo proti tujcem. Tudi v Avstriji so bili sprejeti pred kratkim novi zakoni, ki naj bi omejili število tujcev. Skorajda zahtevajo od človeka, ki hoče zaprositi za azil, da se pripelje v Avstrijo z letalom, in po možnosti z vsemi papirji in dokumenti ter ga z neomajnim uradnim potrdilom zasledujejo.
Katja Gasser (slika), dijakinja 7.a razreda slovenske gimnazije v Celovcu, se je udeležila govorniškega natečaja, ki je že nekaj let del Tischlerjeve nagrade. 17-letna dijakinja iz Bil-čovsa je osvojila prvo mesto s svojim referatom „Sovraštvo do priseljencev in desni ekstremizem“. Katja Gasser podaja v tem referatu poglobljeno oceno razvoja, s katerim se srečuje danes vsa Srednja in Zapadna Evropa (deloma tudi že Slovenija!). S svojo osveščenostjo in kritičnim pristopom potrjuje	visoko
ravan gledanja na politična in družbena dogajanja. Njen referat objavljamo v celoti.
Ksenofobija v zadnjem času ni v nobenem razmerju z realnim obsegom problema. Problema, ki je veliko manjši kakor vsakdanje naraščanje števila narkomanov, števila samomorov in umorov. Bati se nam ni treba pred tujci, neglede na to ali so azilanti, ekonomski ali politični begunci, temveč pred reakcijo ljudi na tiste, katerih potrebe, stiske,
napake in seveda upanja se ne razlikujejo od naših. Prepričana sem, da se ne bojite.
Prestrašile pa so me posebno reakcije ljudi v Nemčiji, ki tudi ne poznajo meje nasilja. Reakcija Nemcev na ta problem je pravi indeks za psihično stanje združene Nemčije. Ti simptomi so vznemirljivi. To, kar se ta čas dogaja v Nemčiji, obuja spomine na nacizem. Skinheadi dan za dnem napadajo tujce. Slišali smo tudi, da so hiše za azilante napadli z razstrelivom. Ljudje, ki so ploskali, ko je skupina skinheadov pretepla tri tujce sredi ceste, so samo nekateri maloštevilni izmed milijonov drugih, ki se pasivno udeležujejo tega terorja in sede doma pred televizorjem kimajo početju skupin, ki so usmerjene desnoekstremistično. Bojim se, da do takih izgredov prihaja tudi že v Avstriji.
Sociologi in psihologi iščejo razloge za agresijo proti tujcem: moralni razpad industrijske družbe, poželenje po provokaciji in nasilju. Vse te razlage sicer ustrezajo resnici in jim lahko pritrdimo, toda po mojem ne zadenejo problemskega jedra. Ne pojasnujejo docela dejstva, zakaj vnuki SA-generacije zopet vpijejo „Heil Hitler“. Mogoče je neobdelana zgodovina vzrok, da bi ta in oni hišo rad okrasil z zastavo s kljukastim križem.
Evropa mora postati politična unija in enoten gospodarski prostor. Od leta 1933 bo v vseh državah Evropske skupnosti vladala pravica do svobodne izbire bivališča. Ljudje se bodo lahko naselili kjerkoli - od Portugalske do Grčije, od Sicilije do Škotske. Ob vseh teh spremembah bo izginila beseda, o kateri v zadnjem času toliko diskutiramo, beseda tujcev. Ta beseda bo izgubila svoj pomen in s tem svoje mesto v našem besedišču. Kaj, če bi jo že danes črtali in ne šele leta 1993?
Iskanje razlogov sovraštva do tujcev je dolga pot, katere dokončnega cilja najti skorajda ni mogoče, ker obstaja toliko stranskih poti. En razlog bi bil lahko tudi upor proti bodočnosti, proti svetu, ki se vedno bolj bliža multikulturnosti in internacionalni družbi.
Na žalost smo ljudje taki, da lahko živimo eden ob drugem le, če je teritorij determiniran ali revir začrtan. Upam, da ta človeška deter-minacija ni smrtna sodba multikulturnosti.
Predpostavljam toliko človeškosti, da ne živimo lahko le eden ob drugem, temveč eden z drugim. Bojita se oba, ne le tuzemec, zato se razbremenimo strahu in dajmo tujcu tudi v svoji hiši roko v pozdrav.
HEUTE IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite
für unsere deutschsprachigen Leser/innen
Finanzielle Förderung der Volksgruppe: Ungerechter „Vorschlag“ an die slowenische Regierung!
Der sogenannte „Koordinationsausschuß“ der Kärntner Slowenen, in welchem weder der Zentralverband slowenischer Organisationen noch der Slowenische Kulturverband als Zentralorganisationen der Volksgruppe vertreten sind, hat einen nach rein politischen und ideologischen Gesichtspunkten erstellten Vorschlag zur finanziellen Unterstützung der slowenischen Volksgruppe in Kärnten erstellt und der slowenischen Regierung zugeleitet. Die „Empfehlung“ stellt den offensichtlichen Versuch dar, unter dem Deckmantel der Demokratie national-konservativen Strömungen eine Monopolstellung innerhalb der slowenischen Volksgruppe zu verschaffen, die Medienvielfalt zu zerstören und auch den sportlichen Bereich zu verpolitisieren.
Hauptinitiatoren des skandalösen Entwurfes sind der Rat der Kärntner Slowenen, der Christliche Kulturverband und die vor kurzem als Partei gegründete Einheitsliste, die . zusammen fast die
Werden auch Sie Abonnent!
Hälfte der in der Empfehlung angeführten Forderungssumme beanspruchen.
Kärntner FPÖ gegen Pernthaler-Modell!
Das Modell einer öffentlich-rechtlichen Volksgruppenkammer, welches über Initiative vom damaligen LH Haider vom Innsbrucker Universitätsprofessor Dr. Pernthaler erarbeitet wurde, dürfte endgültig gefallen sein. Nachdem sich in letzter Zeit verschiedene Organisationen der Volksgruppe, darunter der Zentralverband, aber auch die Kirche, der Verfassungsdienst des Bundeskanzleramtes, die ARGE „Österreichische Volksgruppen in der SPÖ“, die Grün-Alternativen und zahlreiche namhafte Wissenschafter in und außerhalb Österreichs gegen das Modell ausgesprochen haben, winkte in der Vorwoche auch die Kärntner FP ab. Generalsekretär Mitterer teilte in einem Schreiben mit, daß die FP der Volksgruppe kein Modell aufzwingen wolle und sich die Ablehnung der FPÖ gegenüber Kammern mit Zwangsmitgliedschaften auch auf das Pernthaler-Modell ausweiten lasse.
„Österreich muß für seine Volksgruppen sorgen!“
Die Grün-Abgeordnete Mag. Terezija Stoisits nahm gegenüber dem Slovenski vestnik neuerlich zur Förderung der Volksgruppen in Österreich Stellung. Stoistits forderte die österreichische Bundesregierung auf, wegen der aus Slowenien ausgebliebenen finanziellen Förderungsmittel für die slowenische Volksgruppe in Kärnten, den slowenischen Organisationen raschest zu helfen. „Die Republik Österreich ist verpflichtet, für seine Minderheiten zu sorgen, seien es Slowenen, Kroaten, Ungarn,
Tschechen, Slowaken, Romas und Sintis“ betonte die N ationalratsabgeordnete.
Die jüngste Diskussion über die finanzielle Förderung der Volksgruppen in Österreich bezeichnete Stoisits als „Schande und Skandal“. „Ich glaube nicht, daß es noch einen anderen demokratischen und wirtschaftlich derart gut situierten Staat wie Österreich gibt, der seine Minderheiten noch weniger fördert“, kritisierte Stoisits die derzeitige Volksgruppenförderung in Österreich.
„Affäre Müller“: Verdacht der falschen Zeugenaussage
Die Affäre um den ehemaligen FPÖ-Stadtparteiob-mann von Bad St. Leonhard, Peter Müller, der in einem Interview mit einem Wiener Magazin erklärt hatte, man würde keine Öfen bauen und Nazi-Jäger Simon Wiesenthal hätte in Jörg Haiders Pfeife Platz, findet am 4. Februar vor dem Landesgericht Kla-genfurt ihre Fortsetzung.
Vor Gericht steht der ehemalige Müller-Stellvertreter und jetzige FPÖ-Obmann von Bad St. Leonhard, Richard Stickler. Die Anklage
lautet auf Verdacht der falschen Zeugenaussage. Im Falle eines Schuldspruches sieht das Gesetz einen Strafrahmen von sechs Monaten bis drei Jahren Freiheitsentzug vor.
Peter Müller hatte seinerzeit den Prozeß gegen den Redakteur des Magazins verloren und war zu einer Geldstrafe von mehreren zehntausend Schilling verurteilt worden. Danach legte er auch seine Partei- und Gemeindefunktionen zurück.
Datum Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek, 31.1. 20.00	pri Joklnu v Celovcu	Das Morisson-Versteckspiel	KD pri Joklnu
Petek,	na gradu	Predstavitev knjige „Pesnikov nokturno“ -	Mohorjeva in
31.1. 18.00	Kieselstein v Kranju	roman o Prešernu Mimi Malenškove	ZKO Kranj
Petek,	v Domu	Predstavitev knjige Rrakfa Docharja „Romanje	Slovenski klub
31.1. 20.30	Mangrt vžabnicah	v Julijce“ - nastopa: ženski Višarski kvintet	Kanalska dolina
Petek, 31.1.in soboto, 1.2.	v Mladinskem, Modestovem in Slomškovem domu	Srečanje mladinskih gledaliških skupin -sodelujejo: gledališke skupine s celotnega dvojezičnega ozemlja	KKZ
Sobota, 1.2.	in nedelja, 2.2.	ob 20.00	pri Tišlerju v Šentjanžu	Ponovitev igre „Mrtvo oznanilo“ (Kostanek-Zidar) - Nastopa: Gledališka skupina SPD Šentjanž	SPD Šentjanž
Nedelja,	na pokopališču	Spominska svečanost ob grobu Matije Verdnika- Zveza koroških	
2.2. 11.00	v Svečah	Tomaža in ostalih žrtev nacizma	partizanov
Sreda, 5.2. 19.00	v Domu v Tinjah	Odprtje razstave del dijakov in dijakinj ZG in ZRG Galerija Tinje za Slovence	
Sreda, 5.2. 20.00	pri Joklnu v Celovcu	Nastop kantavtorja Iztoka Mlakarja	KD Pri Joklnu
Sreda, 5.2. 19.30	v Evropski hiši v Celovcu	Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku-sodelujejo: Florjan Lipuš, Fabijan Hafner, Gustav Januš, Maja Haderlap ter učenci Glasbene šole na Koroškem; moderator: Miha Vrbinc	SPZinKKZ
Sreda, 5.2. 18.00	v Mohorjevi knjigarni v Celovcu	Otvoritev razstave „Planine v sliki“	Slovensko planinsko društvo Celovec
Četrtek, 6.2. 19.30	v gostilni Juenna včepičah	„Delaj reklamo za neposredno prodajo (Wirb oder stirb!). - Predavanje-film-diapozitivi s KIS in Dl Maria Hofer	KIS
Četrtek, 6.2. 19.00	v družbeni sobi nad Posojilnico vškofičah	Nastop kantavtorja Iztoka Mlakarja	SPD Škofiče
Sobota, 8.2. 19.30	v kulturnem domu všentprimožu	20. jubilejni ples „Danice“ - igr^jnsambel Braneta Klavžarja	SPD Danica
Torek, 11.2. 19.30	v Domu v Tinjah	„Evropska dediščina in njena raznolikost“ -predavata: dr. Peter Jankowitsch in dr. Andreas Khol; vodja diskusije: dr. Reginald Vospernik	Dom v Tinjah
RAZSTAVE
CELOVEC
-	Pri Joktnu - Bogdan Borčič, jedkanice
-	Galerija Carinthia - razstava ob 100. letnici rojstva Maxa Ernsta
-	Galerija H-Punkt, Salmstraße 4 - sodobni lesorezi iz Slovenije (Štefan Galič, Lendava - do 22.2.)
-	Mohorjeva galerija - Stojan Brezočnik, slike (do 5. 2.) - Planine v sliki (otvoritev 5. 2., do 28. 2.)
TINJE
-	Galerija Tinje - razstava slik Marte Kunaver (do 4. 2.)
BELJAK
-	Galerija ob mestnem zidu - Hans Bischoffshausen, slike (do 1.2. 92)
VRBA
-	Casineum - razstava Sylvije Puschl-Schliefnig
Ikarus nastopa v Beljaku
Celovški plesni teater IKARUS nastopa konec meseca januarja v kletnem teatru v Beljaku s ponovitvijo impresivne upodobitve Lipuševega romana Zmote dijaka Tjaža pod naslovom „Epilepsija rahločutnosti“. Nastopi plesnega gledališča, ki so bili lani oktobra pri celovški publiki sprejeti izredno pozitivno, bodo v sredo, 29. januarja ob 15. in 20. uri, v četrtek, 30. januarja ob 20. uri in v petek, 31. januarja ob 20. uri. Prisrčno vabljeni! Na sliki (levo) scena o konfliktu med očetom (Walter Juvan) in župnikom (Fritz Pacher).
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Urednik: Andrej Kokot
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo in Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
spd
Šentjanž
Ponovitev
zaradi
velikega
uspeha
v soboto 1. februarja in nedeljo 2. februarja ob 20 uri pri Tišlerju v Šentjanžu
mrtvo.. oznanilo
Pri Tišlerji v Šentjanžu
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschallee 4
9020 Celovec tel.:(0463) 32 3 85
LITERARNE ŠTUDIJE IN RAZPRAVE BENHART F. Malce drugačna branja. - [Lj.]: Založništvo slovenske knjige,
1990
DOLINAR D. Hermenev-tika in literarna veda. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. - (Literarni leksikon; zv. 37)
INGARDEN R. Literarna umetnina. - Lj.: ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozof-skege fakultete, 1990. - (Studia humanitatis)
KOS J. Pregled svetovne književnosti. - [6. izd.] - Lj.: Državna založba Slovenije,
1991
KOS J. Prešeren in njegova doba: študije. - Koper : Lipa, 1991
POGAČNIK J. Starejše slovensko slovstvo. - Lj. : Znanstveni inštitut Filozofskega fakultete, 1990. - (Razprave filozofske fakultete)
SNOJ J. Handkejev paradox : Peter Handke in mit slovenstva v njegovem pripovednem pesništvu. - Celovec : Drava,1991
18.10—19.00
Sreda 29.1. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 Sklep Slomškovega triletja 1989-1992
Četrtek, 30.1. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 31.1. „Po poti Santonina“ (dr. A. Feinig)
Sobota, 1.2. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca“
Nedelja, 2. 2. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (žpk. Franc Hudi)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 3.2. Je koordinacijski odbor koroških Slovencev upravičen razdeljevati sredstva za pospeševanje slov. narodne skupnosti na Koroškem? (diskusija)
Torek 4.2. Partnerski magazin
Kotmara vas: občinska revizija
Med 26. avgustom in 4. septembrom 1991 je komisija občinske revizije kontrolirala kotmirško občino. Pismeno poročilo je na splošno kar zadovoljivo, vsebuje pa nekaj kritičnih pripomb. Iz tega poročila je tudi razvidno, da bi morala biti v upravi kot-mirške občine nastavljena vsaj še ena oseba (doslej so nastavljene štiri osebe). Občina bo morala sestaviti stališče in ga posredovati oddelku za revizijo občin. Razprava o poročilu je bila najobširnejša točka občinske seje v sredo, 22. januarja 1992.
Prizidek k ljudski šoli naj bi bil gotov konec maja ali v začetku junija. Vse skupaj naj bi stalo ok. 9,3 milijona šilingov. Primerno pa bi bilo, da bi opravili tudi prepotrebna obnovitvena dela na šoli sami (južna in zahodna stran); stroški bi se tako zvišali za okrogel milijon.
Občinski svet je obravnaval prenamembe in sklenil, da se razpiše natečaj za novi prostorski in zazidalni načrt (sedanji je iz leta 1968); sicer bo treba izdelati koncept za razvojni načrt tako za naselje kakor za celotno regijo.
Občina bo morala zvišati
zemljiški davek za ok. 20 odstotkov (od 420 na 500 odst. osnove za odmero). Člani razsodišča za lovsko škodo bojo Valentin Jako-pitsch (ÖVP) kot član odbora za kmetijsko in gozdarstvo (namestnik Josef Kraßnig, SPÖ), za lovski sosvet Franz Müller (SPÖ, Franz Trieb-nig, ÖVP) in na predlog lovcev Johann Perkonig st. (Alois Mischkounig ml.).
Župan Hugo Götzhaber je med informacijami tudi povedal, da je bilo v občini s 1. januarjem 1992 2.744 prebivalcev (od tega 1345 moških in 1399 žensk).
POTOPIS
Po sledeh Yukpain Guajiros Indijancev
Šola v Totayontu.
Spomladi letos je skupina Celovčanov izvedla ekspedicijo v Venezuelo, kjer je več kot mesec dni spoznavala življenje Yukpa in Guajiros Indijancev, praprebivalstvo te južnoameriške države. Vrnila se je z enkratno in dragoceno dokumentacijo o življenju teh Indijancev, slovenska članica ekspedicije Manja Tondolo pa je za Slovenski vestnik napisala potopis z najbolj zanimivimi trenutki in viški ekspedicije.
9. nadaljevanje
Učiteljica pozvoni z zvoncem, ki visi s stropa in v trenutku so vrata nabasano polna. Vsak skuša čimprej dobiti prostor. Šele tedaj vidim, zakaj takšen trud. Premalo stolov in miz prisili malčke na tla, kjer med poukom vsepov-prek sedijo ali pa tudi ležijo. Obstaja ena sama učilnica in otroci so stari med tri in deset let. Medtem ko učiteljica piše s kredo na tablo številke in besede in jih otroci pridno in glasno ponavljajo, mi snemamo.
Kasneje Samantha intervjuja poglavarja, jaz pa se naskrivaj odpravim na odkrivanje okolice.
Stopam navzdol po stezi čez strmi beg in se nenadoma znajdem pred idilično sliko.
Piše: Manja Tondolo
Pred mano vijuga reka, obdana s prelepo tropsko vegetacijo. Od pahljačastih palm, filodendronov vseh vrst, bambusovega zelenja tja do dvometrske prapoti, čudovite oblike, čudovite barve.
V zajezenem delu se kopajo otroci in škropijo z vodo okoli sebe. Ob robu na skalah pa ženske razprostirajo in sušijo perilo, ki ga nekatere še perejo in ga tolčejo ob velike kamne. Vidim staro Indijanko, ki sedi v vodi in splakuje. Kadi debelo cigaro in je vsa zatopljena v delo. Najprej me zagledajo otroci.
Idila se razprhne kot megla, ko me opazijo ženske. Takoj si pokrijejo razgaljena prša in otroci se bojazljivo stisnejo k njihovim bokom.
Prijazno pozdravim in v jukpa narečju vprašam, kako jim gre. S tem se v hipu razjasnijo njihovi mračni obrazi in vsi naenkrat me ogovarjajo. Ne govorijo španščine, katero precej razumem, govorijo v njihovi jukpa govorici, ki sestoji iz enostavno zvenečih besed, kot npr. : Otma amo esse? (Kako ti je ime?) ali pa: Amo patume. (Ti si lepa.)
Žal mi je, da sem se na poti premalo naučila, preveč sem bila zatopljena v občudovanje narave. Tako rada bi zvedela šc kaj več o teh ljudeh, o nji-
hovem življenju in tudi o njihovih težavah. Usedem se na skalo ob vodi in si ohladim zapestja v njej. Ni mi dobro. Žal nisem v stanju, da bi šla še malo okoli vasi. Kar precej opravka imam sama s seboj.
Prihajajo tudi ostali. Vsem se zelo prileže, da si lahko malo umijemo pot z obrazov in se ohladimo v senci dreves ob vodi.
Treba je spet na delo. Dani snema v najhujši vročini. Nikjer ni sence. Vsi smo tako oto-peni in uničeni od vročine, da nihče ne opazi, da Dani dela vse sam. Nosi težko kamero in rekorder ter akku-pas okoli bokov. Šele ko se užaljen oglasi in vpraša, če je morda kdo pripravljen pomagati, se zbudimo iz naše letargije in s slabo vestjo pomagam, čeprav z zadnjimi močmi. Kmalu me odreši Sonja. Ona ima še najmanj problemov z krvnim obtokom. Sedimo na skali sredi vasi in opazujemo otroke, ki plešejo za nas pozdravni ples, kot nam razloži učiteljica. Ta ples plešejo, kadar pride na obisk kakšna pomembna osebnost, kot na primer poglavar sosednega plemena. Zahvalimo se jim s ploskanjem in z nami veselo ploska vsa vas z otroci vred.
Na poti nazaj v Tukuko opazim, da sem brez ročne ure. Pozabila sem jo na skali ob vodi. Le kdo jo je najdel? Najbrž otroci in gotovo jo bo nosila poglavarjeva prva žena (za moškega je bil jermenček zagotovo prekratek!) Ne delam si več preglavic. Dejstvo je, da bom odtlej brez ure.
Sicer pa je čas v tem delu sveta nekaj relativnega. Ljudje ne poznajo ne ure in ne stresa. Dan se začne ob prvem kikrikanju petelinov in noč, ko zaide sonce.
Zvečer v Tukuku prvič doživimo pravi tropski naliv. Navdušeni nad tem, da imamo končno dovolj vode, se postavimo na sredo ceste in se tako rekoč turširamo pod pravo naravno prho. Domačini pod strehami se nam smejijo in ne traja dolgo, ko se nam pridružijo otroci, za njimi mladoletniki in nazadnje še nekaj odraslih. Nastane prava vaška veselica in vsi se odlično zabavamo, ko se nam nazadnje pridruži še osliček. Dež postane tako močan, da nas peče po koži. Močan naliv
nas prisili zaključiti našo zabavo in se preseliti pod varno streho. Lije kot iz škafa. Po cesti teče pravi potok. Zrak se ohladi vsaj za nekaj stopinj. To noč bom gotovo bolje spala. (Zaspala sem nemudoma v trenerki in prvič mi ni bilo vroče.I
Vse je mokro. Velike luže pred vrati. Na vrtu sedi ogromna krastača, ki zbudi naše zanimanje. Ko se ji približamo, okorno odskače pod kokakolin zaboj.
Otroci nam povedo, da je krastača domača in se ob dežju vedno pojavi. Ob devetih je napovedan sestanek -riunione. Armato nas predstavi vsem pomembnim osebam in najstarejšim vaščanom Tukuka. Učitelj sedi na vrtu za mizo in vodi zapisnik. Armato ima nalogo, da vsem razloži vzrok naše prisotnosti in nasploh vse v vezi z nami. (Hvaležni smo mu za njegove dobre misli o nas.) Da smo njegovi prijatelji iz Avstrije in želimo na televiziji pokazati življenje gorskih plemen in njihovo problematiko, razlaga, in da v Avstriji še niso ničesar slišali o Jukpa-Indi-jancih. Prosi jih za pomoč pri uresničevanju naših načrtov in za čim več informacij. Vsi se pokažejo pripravljeni sodelovati in obljubijo, da nam še danes organizirajo mule za pohod v drugo vas z imenom Terakibu.
Ne mine ura, ko že prihajajo z mulami in se zbirajo pred Armatovo hišo. Tokrat bomo s seboj vzeli tudi generator. V gorskih vaseh ne poznajo elektrike in žal naša tehnična oprema brez nje ne funkcionira dolgo. Zelo smo veseli, ko slišimo, da imamo na razpolago dovolj mul, da bomo lahko vsi jahali in ne bo treba iti peš... Domačini potrebujejo več kot uro, da na mule naložijo vso našo opremo in jo enakomerno razporedijo. Ne morem verjeti, da resnično zmorejo nositi toliko! Smilijo se nam in sprašujemo, če ni preveč. Navajene so, nam povedo. Nazadnje se tudi mi povzpnemo na preostale, ki vse nimajo sedla. Nekatere imajo samo železno okovje, privezano na hrbet. Nanj se priveže breme.
Prijetno vznemirjena zahajam. Srečo imam, da moja mula ni trmasta in kar sama počasi in potrpežljivo odpeketa za ostalimi. Spremljajo nas štirje domačini, med njimi Armatpv sin Luis in Cesario, domačin iz Ipike. Zapuščamo asfalt Tukuka in prva mula z vodičem že izgine v gostem zelenju ob koncu vasi.	(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Mladi smučarji v stresu
Mlade smučarke in smučarji Športnega društva Šentjanž v Rožu so se pretekli vikend udeležili kar treh zahtevnih tekmovanj: preizkusnega tekmovanja za šolarje na Predarlskem, Super-G za mladino in za splošni razred na Turrach ter tekmovanja za otroke in šolarje na Simonhöhe.
Preizkusnega tekmovanja na Predarlskem se je udeležil tudi Danijel Užnik, ki je v veleslalomu kot tretji najboljši Korošec prispeval k koroški ekipni zmagi, v slalomu pa je izpadel. Zmagovalec v veleslalomu in slalomu je bil Korošec Rainer Schönfelder, pri dekletih pa je osvojila prvo mest Sabine Egger iz Štebna pri Pliberku.
Tekmovanje v Super-G na Turrach pa je uspešno opravila Silvana Oraže, ki je v svoji skupini osvojila odlično 3. mesto.
Na tekmovanju otrok in
šolarjev na Simonhöhe pa je Marion Maloveršnik zmagala pri šolarkah II in hkrati bila najhitrejša pri dekletih. Markus Vouk je zmagal v skupini šolarji II in dosegel drugi najboljši čas dneva. Uspešno je v tej skupini nastopil tudi Daniel Kropivnik, ki je zmagal v svojem letniku. Martin Sleik pa je pri šolarjih I osvojil
4.	oz. 2. mesto v svojem letniku.
Pri šolarkah I pa je zmagala favoritka Rebecca Grilc (Landskron) pred Romano Dovjak iz Djekš ter Andrejo Kruschitz in Brigito Esel (obe ŠD Šentjanž). Petra Maloveršnik pa je pri otrocih zasedla
5.	mesto.
V nedeljo pa sta Brigita Filipitsch in Karin Kruschitz nastopili na tekmovanju Športnega društva Žrelec in osvojili prvo mesto. Uspeh mladih šentjanških smučark sta zaokrožili Brigita Esel in Andreja Kruschitz pri šolarkah I.
Karavanski medved
V Selah na Zgornjem Kotu je bila tradicionalna mednarodna smučarska tekma za „Karavanškega medveda“ in mladinski slalom za „Kekca“. Čeprav ni dosti manjkalo, da nam ni izginil zadnji sneg, je tekma izvrstno uspela. Z medvedjo tekmo je SPD Celovec začelo leta 1983. Po vseh pravilih bi letošnja morala biti že deseta, ker pa so tri zaradi kopnih zim izpadle, bo 10 letni jubilej šele čez tri leta.
Prav zaradi pičlih snežnih razmer je bila letošnja udeležba bolj skromna, saj je marsikdo mislil, da snega na Kotu sploh ni več. Posebno nas veseli, da smo lahko pozdravili v naši sredi lepo število tekmovalcev iz nove sosedne države Slovenije. Bilo je prijetno domače vzdušje, kar je pravzaprav tudi glavni namen te prireditve.
„Karavanški medved“ seje letos odselil v sosedni Tržič, ponosnemu osvojitelju prisrčno čestitamo. Najboljši dneva je bil Hubert Schuster iz Borovelj, ki je dodatno k zlati kolajni dobil še Elanove turne smuči iz tovarne na Brnci. Tudi njemu prisrčne čestitke.
En „Kekec“ je odpotoval v Tržič, osvojil ga je Franci Soklič, drugega „Kekca“ je osvojil Friedrich Mak, domačin iz Sel - obema prisrčno čestitamo.
Smučarski tečaj za otroke
Športno društvo Pliberk prireja od 17. do 23. februarja (semesterske počitnice) smučarski tečaj za otroke na Peci. Prijave sprejemajo na telefonsko številko 04235/2222 do najkasneje 31. januarja!
Športno društvo Pliberk nadalje sporoča, da je drsališče odprto od ponedeljka do petka od 16. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 23. ure.
V Nonči vasi pa bo 2. februarja s startom ob 13. uri smučarski tek na dolgo progo. Prisrčno vabljeni!
Rezultati tekme za „medveda“:
Fantje 10-16 let:
L Franci Soklič, 7:11,85; 2. Sebastian Iver, 7:46,01; 3. Viki Bačan, 8:00,81.
Moški 17-30 let:
1. Hubert Schuster, 5:19,22 (najboljši dneva!).
Moški 31-45 let:
1. Florjan Mak, 5:31,56; 2. Štefelin Boštjan, 5:57,88; 3. Hanzi Lesjak, 6:18,47.
Moški nad 45 let:
1. Ludvik Soklič, 6:57,10; 2. Janko Meglič, 7:10,80; 3. Polde Taler, 7:18,28.
Ženska skupina je letos odpadla, ker ni bilo nobene tekmovalke.
Rezultati mladinskega slaloma za „Kekca“:
Dekleta in fantje do 10 let:
1.	Friedrich Mak, 17,13;
2.	Florjan Mak, 18,00; 3. Saša Ahačič, 19,78; 4. Milan Obid, 20,09; 5. Angelika Igerc, 22,49.
Dekleta in fantje od 11-16 let:
1.	Franci Soklič, 1:14,61;
2.	Primož Štamcar, 1:18,32;
3.	Friedrich Mak, 1:31,39;
4.	Sebastijan Iver, 1:36,21;
5.	Viki Bačan, 1:38,32.
SPD Celovec kot organizator in prireditelj tekme za „Karavanškega medveda“ in „Kekca“ se vsem, ki so pomagali, da je tekma dobro uspela, prav prisrčno zahvaljuje. Posebna zahvala pa velja Danilu Prušniku, ki je z merjenjem časa skrbel za brezhiben potek starta.
Naročite in širite „Slovenski vestnik“
Akcija za izmenjavo šolskih glasil
Te dni je pod okriljem Organizacije gimnazijcev Slovenije po vsej Sloveniji stekla akcija za izmenjavo šolskih glasil, v katero so vključene tudi gimnazije slovenske manjšine v Avstriji in Italiji.
Začela se je na kamniški in šentviški gimnaziji, katerima pa druge izredno hitro sledijo.
Namen akcije je doseči, da si bodo gimnazije poslej vseskozi in redno izmenjavale svoja glasila, tako kot bodo izhajala.
Organizacija gimnazijcev Slovenije še posebej izpostavlja tesnejšo povezanost, ki jo bo prek tega in podobnih dejanj skušala doseči med šolami v Sloveniji in onimi v zamejstvu.
Zaveda pa se, da tudi tostran meje ni vse tako, kot bi moralo biti. Zato si bo med gimnazijami in srednjimi šolami nasploh prizadevala za medšolsko sodelovanje, katerega sad bodo številni novi skupni projekti. Za organizacijo Mitja Semeja, Kamnik
„Narodni dan“ v petek v Celovcu
V petek, 31. 1. ob 20. uri bo v domu sindikatov (ÖGB Haus) v Celovcu doslej največja slovenska narodnozabavna prireditev pod naslovom Narodni dan. Nastopili bodo priljubljeni in priznani ansambli, solisti in pevci. Naj jih naštejemo: Andrej Blumaver (slika), Celjski instrumentalni kvintet, Edvin Fliser, Kranjski kvintet, Ansambel štirje kovači, Kvintet Boris Razpotnik, Kvintet Karavanke, Kvintet Glas Slovenije, Ansambel Elikan, citrar Karel Gradišnik, Plesna skupina Kaj in humorist Žare Guček. Prirediteljica,	napredna
narodna stranka Slovenije
oz. njena komisija za človekove pravice, bo izkupiček prireditve namenila za človekoljubne namene. Podobna prireditev je bila v prednovoletnem času v Ljubljanski Hali Tivoli, ogledalo pa se jo je nekaj tisoč navdušenih obiskovalcev.
Prireditev bo vodena zagledno dvojezično, moderatorja bosta ljubljanska televizija napovedovalka Mojca Blažej-Cirej in Harry Prünster.
Vstopnice si lahko pravočasno nabavite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu ter pri Koroških potovalnih uradih v Celovcu in Beljaku.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Lojze Jagodič pri Austrii!
Bivši dolgoletni trener nogometašev Slovenskega atletskega kluba Lojze Jagodič (slika) je novi trener drugoligaša Austria Celovec! Uspešni trener je v minulih dveh letih treniral moštvo iz Pliberka in v sezoni 1990/91 postal z njim prvak v koroški ligi. Po zadnjih vesteh se bosta Jagodiču pridružila napadalca Christian Wölbl in „goleador“	Urnik.
Novemu trenerju Austrie, ki se bori proti izpadu iz druge lige, mnogo uspeha!
Sankanje: 2. tekma za „Obir-pokal“
Slovenski športni klub Obir v Železni Kapli je 19. januarja v Beli priredil drugo tekmovanje sankašev in san-kašic za letošnji „Obir-pokal“. Tekmovanje sta vzorno organizirala in vodila mag. Mirko Oraže in Valentin Cidaj.
Rezultati pri posameznikih:
šolarke I: 1. Simona Dolinšek, 2. Christa Urbančič, 3. Anni Netschemer; šolarji I:	1. Dominik
Rozman, 2. Harald Božič, 3. Denis Kovačič; šolarke II: 1. Sandra Karničar, 2. A. Urbantschitsch, 3. Nataša Netschemer; šolarji II: Erich Storgl, 2. Toni Kogoj, 3. Norbert Pir-ker;
mladinke: 1. Veronika Ha-derlap;
mladinci: 1. Raimund Sadovnik, 2. A. Urbantschitsch, 3. Roland Paulič; ženske, splošna kategorija: 1. Doris Zura, 2. Elisabeth Karpf; 3. Christine Kozlak; ženske, starostna skupina: I. Inge Karničar, 2. Rosemarie Kogoj, 3. Karla Haderlap; moški I: 1. Josef Karničar, 2. Josef Dolinšek, 3. Miha Travnik;
moški II: 1. Josef Jung, 2. Rudolf Čertov, 3. Toni Kogoj;
moški, splošna kategorija: l.
Walter Zura, 2. Dietmar Pau-litsch, 3. MichaelSadolšek, 4. Josef Ošina, 5. Johann Malo-veršnik;
Rezultat pri dvojicah: 1. Joži Ošina/Johann Ošina, 2. J. Jung/S. Zura, 3. M. Smrtnik/ H. Smrtnik, 4. F. Ošina/P. Ošina, 5. F. Osojnik/M. Ošina.
Ponoven poraz Dobljanov!
Črna serija odbojkarjev Doba se je tudi pretekli vikend nadaljevala. Po nesrečnem porazu v pokalni tekmi proti Innsbrucku (2:3) so igralci okrog trenerja Goloba tokrat izgubili drugo tekmo za vstop v prvo zvezno ligo. V Ennsu so spet izgubili z 2:3 (12:15, 15:7, 15:9, 10:15, 11:15), tako da so trenutno na zadnjem mestu.
Nastopi glasbene šole
Oddelek Mohorjeva I:
sreda, 29.1. 1992 ob 15. uri v Mohorjevi ljudski šoli;
Oddelek Modestov dom:
sreda, 29.1.1992 ob 17. uri v Modestovem domu;
Oddelek Mohorjeva II:
sreda, 5. 2. 1992 ob 16.30 uri v Mohorjevi ljudski šoli;
Oddelek Mladinski dom:
četrtek, 6. 2. 1992 ob 19. uri v Mladinskem domu;
Oddelek Škofiče: četrtek,
6.	2. 1992 ob 18.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico v Škofičah;
Oddelek Borovlje: petek,
7.	2. 1992 ob 19. uri v društveni sobi v Borovljah;
Oddelka Pliberk/Vogrče:
petek, 7. 2. 1992 ob 19. uri v Posojilnici v Pliberku;
Oddelek Sele: sobota, 8.
2. 1992 ob 19. uri v farnem domu v Selah.
CITAT
Po tem, kar vse sem slišal danes, bi lahko mirne vesti umrl...
„.... doma v Sloveniji sem navajen drugačnih nagovorov!“
(Lojze Peterle ob podelitvi Tischler-jeve nagrade po lardaciji dr. Janka Zerzerja)
Dvotimost škodi Sloveniji
LJUBLJANA (STA). -
Na novinarski konferenci v Ljubljani je predsednik predsedstva RS Milan Kučan na vprašanje, kaj meni o dvotir-nosti v slovenski zunanji politiki, kot se je ponovno pokazala ob nedavnem obisku slovenskega premiera Lojzeta Peterleta na Dunaju, dejal, da to škodi Sloveniji. „Ne morem se pritožiti nad tem, da ministrstvo za zunanje zadeve RS ne bi bilo kooperativno,“ je dodal Kučan.
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je odločno zanikal kritiko premiera Peterleta o nepripravljenosti obiska. Ministrstvo je namreč po Ruplovih trditvah za obisk Peterleta na Dunaju zvedelo pozno in v zadnjem hipu pripravilo vse potrebno za ta obisk, s čimer mu je post festum dodelilo uradni status. „V morebitnem tekmovanju v resnicoljubnosti premier ne bi,bil zmagovalec,“ je končal član njegovega kabineta.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
a b c d e f g h
Šahovska naloga št. 91 YATES - ALJEHIN
Nekdanji svetovni prvak Aljehin je slovel po izrednih kombinacijah. Ena od njegovih domiselnih je nastala v partiji, ki je v poziciji na diagramu. Aljehin, ki je na potezi, je na poučen način izkoristil kritičen položaj belega kralja in učinkovito zmagal. Kako potekajo zadnje poteze partij, je naloga reševalcev.
SŠZ/Carimpex že tretji!
Šahisti Slovenske športne drugo moštvo SSZ/Pc
športne zveze Carimpex I so z zmago v 7. kolu koroškega šahovskega prvenstva v spodnji ligi-zahod ohranili možnosti za vstop v koroško ligo. Z napeto igro so slovenski šahisti v nedeljo pri Korenu premagali moštvo iz Gnesaua s 5,5:2,5 in se tako prebili na 3. mesto na lestvici. Zaostanek za prvim, Šmohorjem, je 5,5 točke, direkten dvoboj med obema ekipama pa bo v predzadnjem kolu. Zmagali so Arnold	Hattenberger,
Gorazd Živkovič, Alojz Gal-lob in dr. Joži Amrusch, remizirali Silvij Kovač, Franci Rulitzin Boris Gallob, izgubil pa je Ivko Ferm.
Uspešno je igralo tudi
drugo moštvo SŠZ/Posojil-nica Celovec: s 6:2 proti Wölfnitzu so slavili doslej najvišjo zmago in se s tem znatno oddaljili od konca lestvice. Zmagali so Rupert Reich-mann, dr. Hanzi Gasser, mag. Mirko Lausegger, Ivan Lukan in Robert Hcdenik, remizirala pa sta Dunja in Aleksander Lukan.
Medtem ko je prvo moštvo SŠK „Obir“ iz Železne Kaple v spodnji ligi-vzhod izgubilo (3:5 proti SG RBB Wolfsberg), je drugo moštvo uspešno ubranilo vodstvo na lestvici 3. razreda! Igralci okrog ravnatelja Hanzija Stossiera so tokrat prepričljivo premagali Frantschach s 4:1.