6 - GRAFIČAR Profesor Bruno Fabbiani s politehnike v Torinu že nekaj let raziskuje izvor ti ska in stavljenja. Po njegovih temeljiti h razi- skavah je Gutenberg posamezne črke za strani Biblije vti skoval z jeklenimi peča- tniki (puncami) v matrico iz srebra/anti - mona in v nastale stereoplošče ulil zliti no cin/svinec – kot pri metalografi ji. Potem ko so več kot 500 let učili na- sprotno, je to spoznanje sprožilo burno razpravo med Gutenbergovim muzejem in bibliofi li. Fabbiani je svoja raziskovanja in študije večinoma sklenil ter izsledke podal stroki in vati kanskemu vrhu na konferenci v benedikti nskem samostanu Santa Scolasti ca v Subiacu pri Rimu. Fabbiani je ta samostan izbral pred- vsem zato, ker sta tu leta 1465 Gutenber- gova vajenca Sweynheim in Pannartz na- ti snila prvo knjigo v Italiji s premakljivimi črkami Latt anzio. Konferenco je neposre- dno prenašala nemška televizija (SWR/ Mainz). Na glavo postavljena spoznanja Profesor Fabbiani bo svoja dela objavil v knjigi, ki naj bi kmalu izšla. Dokončno naj bi pokopala 500 let staro šolsko zna- nje in hkrati sprožila vprašanje, zakaj sta v preteklosti stroka in Gutenbergov mu- zej v Mainzu dvomljivce nenehno odloč- no zavračala. Objave o tem dvomu so se začele s Pi- errom Simonom Fournierom, ki je z Di- dotom razvil ti pografski merski sistem. Že leta 1759 je v knjigi Gutenbergova iznaj- dba dvomil o njej, ker je bila v nasprotju z vsemi pravili stavka s črkami in neizve- dljiva. Dvom je ostajal, vse dokler se ni leta 1911 tudi v Encyclopaedia Britannica pojavil jasno pretehtani dvom. Profesor Bruno Fabbiani je tako začel svoj študij s črkami, ki jih je mogoče videti na glinenih ploščah iz let 1500 do 1700 pr. n. št. v Fe- stosu (Kreta), prek oltarnih podob v cer- kvi v Prüfeningu (Regensburg) in končal pri 42-vrsti čni Bibliji, ki jo je Gutenberg ti - skal med letoma 1450 in 1454 v Mainzu, pri čemer je vedno vti skoval pečatnike v ti skovno ploščo. Brez premakljivih črk Fabbiani je dokončno ugotovil, da Guten- berg ni nikoli ti skal s premakljivimi črkami. Ali je vedel za ta sistem in ga zavestno ni uporabil, ni z gotovostjo dokazano. Za ti - skanje s ti skovnih plošč se je najbrž odločil zaradi tega, ker je Gutenberg ti skal s tremi ali šti rimi nakladami na tri vrste papirja in pergament, s čimer je nastal problem stoječega stavka. Fabbiani je pri pregledu različnih Biblij vsekakor ugotovil (obstaja še 49 popolnih primerkov), da je bilo veli- ko strani v različnih izdajah ti skanih z dru- gimi, na novo izdelanimi ploščami. Vzrok GUTENBERG TEHNIKA TISKANJA. Italijanski profesor Bruno Fabbiani je v svoji Kontroverza o Johannu Gutenbergu razložil, zakaj po njegovem mnenju Gutenberg za 42-vrsti čno Biblijo ni mogel uporabljati premakljivih črk in zaradi tega neu- pravičeno velja za izumitelja ti ska s premakljivimi črkami. Deutscher Drucker predstavlja izsledke njegovih študij. GUTENBERG ALI MENTELIN - KDO JE IZUMIL STAVEK IZ PREMAKLJIVIH ČRK? avtor Helmut Mathes prevedel Albin Učakar Slika 1: Prof. Bruno Fabbiani preverja besedilo Biblije, da bi ugotovil prekriva- nje črk v besedilu in druge nedosledno- sti stavka s posameznimi črkami. GRAFIČAR - 7 za to ostaja uganka, saj je imel Gutenberg pri obrabi plošč na voljo matrice za novo liti no. Da so bile plošče nove, je zanesljivo, saj so bile uporabljene druge krati ce, črke in način pisanja, pri čemer pa je bilo bese- dilo enako. Fabbiani se opira na to, da gre za prve primere industrijske »špijonaže« in da sta Schöff er in Fust v ločeni ti skarni ti skala Biblijo, ne da bi upoštevala Guten- bergove zasluge. Zaradi tega so se odnosi med njimi poslabšali. Fabbiani je od 49 obstoječih popolnih primerkov Biblije nekatere videl, med njimi tudi na pergament natisnjeno za Vatikan. Preučeval je tudi tisk od- pustkov, ki jih je Gutenberg tiskal leta 1455 (glej sliko 3a) in prav tako jasno dokazujejo, da ni uporabljal stavka iz premakljivih črk, saj gre prekrivanje črkovnih elementov v naslednje črke le z ligaturami in tudi razmiki so videti drugačni. Prva Biblija s stavkom iz črk Prva Biblija, ki je bila sti skana s prema- kljivimi črkami, je delo Johanna Menteli- na, okrog leta 1410 rojenega v Selestatu v Alzaciji. Bil je kaligraf in knjižni ilustra- tor. Dejaven je bil tudi kot advokat pri nadškofi ji v Strasbourgu, preden je med letoma 1458 in 1478 delal v svoji ti skar- ni. Mentelin je ti skal 49-vrsti čno Biblijo v dveh zvezkih v Strasbourgu med letoma 1458 in 1460. Videl je prve Biblije, ki sta jih Gutenberg in Fust prodajala kot roko- pise za ceno dvodružinske hiše. Takoj je spoznal, da so bile ti skane, ker je manj- kala značilna očrnitev/osvetlitev pri po- sameznem pomakanju peresa v črnilo. Mentelin je ulival posamezne črke Johann Mentelin ni poznal Gutenber- govega načina dela. Namesto, da bi črke s pečatniki vti skoval v za stran velike ma- trice, je naredil matrice posameznih črk in jih ulil v ulivalniku. Ker je v Strasbourgu za razvoj dejavnosti najel zlatarje in urar- je ter imel na voljo dovolj osebja, je bila možna skoraj industrijska proizvodnja. Poleg tega Mentelin pri ti skanju ni nikdar mislil na nove naklade, s čimer je odpa- dlo vprašanje stoječega stavka. Odločilno je bilo, da se je Mentelinu posrečilo razviti spremenljiv livarski kalup (črke so imele različne višine in širine), kar je bilo zapleteno in je Gutenberga odvr- nilo od stavka iz premakljivih črk. Slika 3 prikazuje stran Mentelinove 49-vrsti čne Biblije in povečavo posameznih besed, Slika 2a: Izrezki iz dveh Ablassbriefen (odpustki), ti skanih pri Gutenbergu leta 1455 v Mainzu, kjer je v dveh vrsti cah z enakim besedilom mogoče ugotoviti , da ne gre za stavek iz prema- kljivih črk. Slika 2b: Povečava zadnjih dveh besed na zgornjih Ablassbriefen (primerjaj sosednjo sliko 2a) očitno predstavlja: 1A/B prekrivanje črk, 2, 3 in 4 A/B razli- čen razmik črk, za kar za ročni stavek iz premakljivih črk ni pojasnila. Slika 3: Izrezek iz Mentelinove 49-vrsti čne Biblije – desno povečava dveh besed na strani na različnih mesti h. Vidijo se značilni razmiki stavka iz premakljivih črk. 8 - GRAFIČAR ki imajo za ročni stavek značilne razmike črk, in z načinom stavljenja, ki je bil pred 500 leti pravilo. Fust in Schöff er sta v Mainzu leta 1462 pri ti sku 48-vrsti čne Biblije prav tako uporabila stavek iz premakljivih črk, kar ima- mo končno lahko za indu- strijsko špijonažo. Men- telin in Schöff er sta se verjetno poznala, saj sta bila oba kaligrafa. Poleg tega so leta 1460 v Main- zu že vedeli za Mentelin- ovo tehniko. Gotovo pa je, da sta Fust in Schöff er okrog leta 1462 v Mainzu uporabljala stavek iz pre- makljivih črk. Premakljive črke Gotovo je tudi, da je Johann Mentelin za 49-vrsti čno Biblijo prvi uporabil stavek iz premakljivih črk. Tako kot Fust je prodajal Biblije do leta 1462 kot rokopise; govorilo se je, da je rokopisne knjige mogoče izdelovati indu- strijsko. Prva knjiga, ki jo je leta 1440 sti - skal Gutenberg, je bila Weltgericht (Zadnja sodba). Od nje se je ohranil le odlomek strani. Zadnja Gutenbergova knjiga je bila iz leta 1460, Catt olicum – obe sti skani s ti - skovnih plošč. Višek tehnologije Gutenbergova pomočnika Sweynheim in Pannarzt sta zaradi vojne leta 1463 pobegnila iz Mainza v Subiaco in tam na- ti snila Latt anzio, prvo knjigo v Italiji s stav- kom iz premakljivih črk. Gutenbergova 36-vrsti čna Biblija je prav tako nati snjena s ti skovnih plošč. Takoj nato je sledil ti sk 42-vrsti čne Biblije. Prof. Fabbiani se je še da- nes pripravljen podati na pot, če bi se pojavil kak ne- poznani Gutenbergov ti sk. Preveril bi ga s 35-kratno povečavo pod elektron- skim mikroskopom. Lahko bi preiskal prenikanje ti ska v papir in s spektrografom preveril barve in papir . Torej z napravami, ki so na voljo le za znanstvene laboratorije sodne polici- je in Interpola ter tudi Fabbianiju kot zapri- seženemu izvedencu za ponarejanje ti ska in imetniku patenta različnih varnostnih sistemov za ti sk bankovcev, vrednostnih pa- pirjev in dokumentov. Da Gutenberg ni izumil ti ska s premakljivimi čr- kami, dokazujejo najdbe iz leta 1377 v Koreji. Gu- tenberg je izumil ti sk (od- ti skovalnico), ti skarsko barvo in industrijsko iz- delavo stavka s pomočjo metalografi je (z matrica- mi narejena ulita plošča – stereo), kar je gospo- darna rešitev pri množič- nih nakladah s ponati si, namesto skladiščenja na tone svinčenega stavka. Alzačan Johann Mentelin je izumil sta- vek iz posameznih premakljivih črk z uli- vanjem posameznih črk. Mentelin je dal izdelati velikostno spremenljiv kalup, raz- vil je regale za stavek, vrsti čnik, razpirala, kar je bil velik dosežek. Ali je bil Mainz ali Strasbourg, Nemčija ali Francija, ka- teremu oziroma kateri je treba pripisati čast izuma stavka s premakljivimi črkami, prepušča Bruno Fabbiani drugim stro- kovnjakom. Slika 4: Johannes Mentelin. Kdo je kdaj kaj nati snil? Kronologija ti ska Biblije: Gutenberg, 1440: Fragment des ↗ Weltgerichtes (odlomek iz Zadnje sodbe) Gutenberg, 1450–1454, Mainz: ↗ 42-vrsti čna Biblija Gutenberg, 1455, Mainz: Ablasbri- ↗ efe (odpustki) Gutenberg, 1456, mogoče 1458: ↗ Mainz: Biblija, 36-vrsti čna Mentelin, 1458–1460, Strasbourg: ↗ Biblija, 49-vrsti čna, s stavkom iz premakljivih črk Gutenberg, 1460, Mainz: Catt oli- ↗ cum Fust in Schöff er, 1462, Mainz: Bi- ↗ blija, 48-vrsti čna, s stavkom iz pre- makljivih črk Sweynheim in Pannartz, 1465, Su- ↗ biaco pri Rimu: Latt anzio, s stav- kom iz premakljivih črk Literatura: Deutscher Drucker, št. 32/11. 10. 2007 1. Da Gutenberg ni izumil ti ska s premakljivimi črkami, dokazujejo najdbe iz leta 1377 v Koreji. Prof. Fabbiani opravlja analize z napravami, ki so na voljo le za znanstvene laboratorije sodne policije in Interpola.