Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII Št. 7 glasilo delavcev t o s a m e s 4. julij - Dan borca Dan vstaje . En dan v letu smo posvetili spo-minu vseh borcev, pa najsi bodo Zlv]1.1 že preminuli, ko so darovali svoja življenja za našo sedanjost. Na ta dam se zberemo ob Pomnikih naše narodnoosvobodilne oorbe in se poklonimo spominu ti-sUm, ki jih ni več. Preživelim bor-96m pa radi prisluhnemo, ko obujmo svoje grenke, včasih pa tudi vesele spomine. Trpeli so lakoto, mraz in razna mučenja, da je da-a6® nam lepše. Njihova pripoved naJ bo nam, mlajšim v poduk in opomin, da bomo znali ceniti svo-odo, ki nam ni bila podarjena, mniveč izbojevana v neskončnih mukah in prdlivanju krvi. Sporu in imo se tudi tistih, ki so e skoraj pozabljeni, ker pač niso Postali heroji. Kdo ve, kaj vse jim «1 na dušah. Preveč gorja so užili mladih letih in naša pozornost aJ Jim olepša starost. S. Rode Na strani 2 III. Kongres samoupravijalcev končan V četrtek, 18. junija, se je končali zbor samoupravilijalcev s sprejemom resolucije 3. kongresa. Na Sklepni seji so bile obravnavane dopolnitve resolucije, ki jih je v imenu komisije za resolucijo obrazložil tov. Kiro Gligorov. Poudaril je, da je kongres celovito razpravljal o sednajem družbenem stanju, o nalogah vseh družbenih sni. Na kongresu je bilo predloženo kar 600 dopdlnil resolucije, kar kaže na delavnost in kritičnost kongresa, čeprav vseh predlogov m bilo mogoče upoštevati. Tov. Mika $piljak je v sklepni besedi dejal, da se je kongres formalno končal, njegove usmeritve pa morajo živeti v družbeni Pralksi. Začetek vstaje slovenskega naroda ne pomeni le 22. julij. Slovenci kot vsi Jugoslovani so se začeli zbirati in združevati svoje moči v borbi proti okupatorju že takoj po napadu Nemčije na Jugoslavijo. Toda v večje oborožene skupine so se zavedni Slovenci zbrali 22. julija 1941. Rašiška četa je pod vodstvom Mihe Novaka v Šmartnem pod Šmarno goro sprožila prve partizanske strele. Kljub temu, da so se nekateri Slani KPS in skojevci pod Rašico morali umakniti v ilegalo, so orglanMrali akcijo, v kateri naj bi likvidirali tri izdajalce. Z razširjanjem in utrjevanjem OF sta rasla pogum in samozavest naših ljudi, kar je uspešnost prvih akcij samo še stopnjevalo. Slovensko ljudstvo je začelo u-resničevati sklep CK KP Jugoslavije o splošnem uporu. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje, katerega pobudnik je bila OF, je preraslo v močno armado in izvedlo velik družbeni prevrat v zgodovini naših narodov. To je lahko Uspello le s složnostjo. Ta še danes vpliva na gospo-darske in politične uspehe narodov. Le skupna enotna pot nas lahko vodi k uspehom. NOVO Na glavni oglasni deski je že montirana dolgo obljubljena skrinjica za stabilizacijske predloge. O pomenu in načinu dajanja stabilizacijskih predlogov vas obveščamo na strani 4 in 5 Kongres akcije Na podlagi obsežne predkongresne akcije je komisija za resolucijo II. kongresa samoupravljalcev pripravila strnjeno besedilo le-ite, dopolnjeno s predlogi delegatov. Enotno stališče delegatov je bilo, da se je treba zavzemati za korenite spremembe neugodnih družbenoekonomskih tokov in za ukrepe, ki bodo zasnovani na pravicah in odgovornostih združenega dela. Opozorjeno je bilb tudi, da so nujne spremembe pri razpolaganju s presežkom dala in odločanjem o naložbah. Treba je razmejiti obveznosti DPS, ki temeljijo na načrtih združenega dela, od odločanja do naložbenih projektov. Nujno je povezovanje temeljnih organizacij v jugoslovanskem prostoru, kajti le tako bodo TO uspešno nastopale doma in na svetovnem trgu. Na razpravi je bilo največ pozornosti posvečeno delitvi dela in merjenju sadov dela. Delitev mora spodbujati interese in motive, da bi ustvarjali čim več in bolje. Splošne podipore je bila deležna zahteva po stvarnem vrednotenju proizvodnega dela in ustvarjalnosti nasploh, kajti nedopustno je kakorkoli podcenjevati proizvodno delo. Odločilnega pomena pa so tudi razmere, v katerih poteka ustvarjalno delo, kajiti spodbujanje vseh oblik ustvarjalnosti bo privedlo k boljšemu in uspešnejšemu gospodarjenju. Ne smemo pozabiti tudi na smotrno izkoriščanje zmogljivosti, treba je na vse načine aktivirati neizkoriščeni družbeni kapital. Z uresničenjem tega cilja bomo zmanjšali nezaposlenost in povečali družbeni proizvod. (Iz poročila tov. Kira Gligorova s Sklepne plenarne seje) Komisija za resolucijo je dobila več sto predlogov in dopolnil, veliko od njih jih je bilo vključenih že v predlog resolucije, nekatere od predlogov so izoblikovali bolj posplošeno, ni pa bilo dopolnila ali predloga, ki ne bi bil vključen v resolucijo, če ne drugače, pa vsaj v smislu poprave besedila. Večkrat je bil izrečen tudi predlog, da naj bi se roki za sestajanje kongresa določili Vnaprej, vendar je ob koncu tov. Kino Gligorov dejal, da bi kongres s tem lahko izgubil svoj pomen, postal bi neke vrste organ. Vendar je poudaril, da je to vprašanje velikega pomena, zato je treba z njim »seznaniti zvezno konferenco SZDLJ, da bi vsi družbeni dejavniki v njej povedali svoje mnenje o tem«. Sejmi v tujini V znamenju razvoja vlaknovin Po statističnih izračunih se je v primerjavi s celotno tekstilno industrijo ki zaostaja 0,6 °/o, povečala proizvodnja vlaknovin v ZRN leta 1960 za cca 8 — 9 %. Desetletni porast proizvodnje vlaknovin je tudi mednarodno potrjen. Tudi evropska Vlaknovinska zveza EDA NA ocenjuje porast zahodno-evropskc vlalknovinske industrije v letu 1980 za 10 »/o. Čeprav ni enotnih statističnih prijemov, kažejo številke še vedno neizpodbiten napredek na področju Vlaknovin in po mnenju strokovnjakov naj bi ta napredek tudi obdržale v naslednjih letih. Vlaknovina se na trgu ne uveljavlja kot modni artikel temveč temelji njena trdnost na nizkih proizvodnih stroških ter fleksibilnosti in njeni prilagodljivosti na končen proizvod. To velja za izdelke za enkratno uporabo v higienske in zdravstvene namene, pohištvene materiale kot tudi na področju tehnične uporabnosti, saj prihaja na trgu do vedno novih impulzov. Demonstracija le tega je bil cilj mednarodnega vlaknovinskega sejma INDEX 81 v Amsterdamu, katerega smo si tudi ogledali predstavniki TO SAME. Med 136 razstavljale! surovin, strojev in opreme za izdelavo vlak-novme in ostalimi predelovalci papirja, tissiija iz umetnega usnja, kot tudi proizvajalci strojev za predelavo odpadkov so bili za nas najbolj zanimivi: — Proizvajalci Strojev in opreme za proizvodnjo vlaknovin TEH-RER AG Dh. ERNST (Avstrija) nudi stroje s katerimi je možno izdelati vlaknovlno po suhem, mokrem in predilniškem postopku, vendar pa ima najbolj izpopc ne stroje za izdelavo po mehanskem postopku (z iglanjem). — Firma M-OHR (ZRN) izdeluje stroje za impregnacijo, sušenje ter rezanje Vlaknovine. — Stroj tip 855, ki ga proizvaja firma TESSILTECHNICA S.P.A. (Italija) je termofiksiren in je primeren za termofiksiranje iglanih filisov. — Nam dobro poznana firma HER-GETH nas je seznanila, da je itrend v proizvodnji izdelave vlaknovin iz PP in PES vlaken, zato priporočajo termobondine; sitsem proizvodnje s kalandri firme RAMISCH ali KUNSTER. — Pri firmi KUNSTER (ZRN), ki razvija stroje za impregnacijo, krepiranje, kalanldriranje, pla-sterje in lamiranje smo se zanimali največ za kalandre oz. stroje za termično povezavo sintetičnih vlaken. Delajo kalandre v širini do 6 m. S temi stroji je možno 16 gr. kopreno (30 % PP vlaken) proizvajati s hitrostjo 150 — 160 m/min. — Zelo zadimiva firma ARTOS (BABCOCK, ZRN) nudi linijo z novejšo tehnologijo. Pri pred tremi leti prikazani liniji so naredili spremembo pri sušilnem stroju in izključili predutrditev koprene. Delovna širina je 2200 mm, hitrost do 100 m/min. — Pri firmi AIGLE SRL (I talij tU nudijo stroje s katerimi je možno izdelati vlalknovino po mokrem, suhem in predilniškem postopku v gramaturi 16 — 30 g/m! in hitrostjo do 60 m/min. Vendar je maksimalna širina samo do 1000 mm. — Firma ERNEST BENZ AG (Švica) proizvaja naprave za improg' nacijo koprene s peno. Vezivo se upeni s pomočjo zraka (n® vode). Peno lahko brez vzdolžnega vleka nanesemo na kopreno. Ta proizvajalec je prikazal laboratorijsko napravo Mik-ser tip SM, ki služi za kontinuirano pripravo pene in možnostjo končne nastavitve mešalnega razmerja. — Tudi druga Švicarska firma WENZNER MATHIS AG je prikazala kot novost laboratorijski Mikser tip MTX, učinkovit agregat za kontinuirano proizvodnjo vezivne pene. Tekočina se z delujočo črpalko z doziranjem zraka v mešalno posodo mehansko upeni. Teža pene znaša cca 50 g/l, učinek 50 l/h (brezsto-penjska regulacija), propustnost zraka 0 — 100 l/h. — Tudi s predstavniki firme MON-FORTS (iZRIN) smo se dogovorili za sestanek v Tosami v mesecu septembru, ko se bi pogovorili o eventuelno potrebnem teJloniziranju sušilnih cilindrov. Ta firma je svetovno znana po tefloniziranju sušilnih cilindrov s teflonsko prevleko v različnih kvalitetah. — Med proizvajalci strojev in izdelkov za bolnišnico in higieno je razstavljala zanimiva firma DAMBIPRODUKTER AB (Švedska), ki-j« poleg na novo skonstruiranega stroja za damske Vložke prikazala popolnoma avtomatski pakimi stroj za kosovne produkte kot so žepni robčki, serveti, plenice, damski vložki itd. — ANCILIA B. V. DISPOSABLES (Nizozemska) je prikazala številne izdelke za bolnišnice (kape, maske, vrečke za umivanje itd.) iz vlaknovin različnih kvalitet. — Tudi firma TAMPELA (FinSka) proizvaja zanimivo vlaknovin o (nadaljevanje z 2. strani) po kemičnem in termičnem postopku v gramaituiri 17 do 100 g/nr ter mokrem postoplku iz 'krajših viskoznih vlaken za bolniško upor albo. ~ Firma BENECKE GMBH. J. H. ima zelo zanimivo (kolekcijo vlak nov in izdelanih iz kemičnih n sintetičnih vlalken v gramatu-m 20 — 100 g/m2, medtem ko proizvaja firma CHDOOPEE B. v. Nizozemska med ostalimi vlalknovine z zaščitnim imenom MASSLIN, ki se uporablja predvsem za namizne pnte, serviete m podobne izdelke. Izdelki so enobarvni ali vzorčno tiskani. Svetovno znani proizvajalec LOHMANN (ZRN) je poleg številnih nam že pozanih vrst vlak-novin p rod stavil a nov produkt netkanega blaga — Paradur. To Je iglani fSiis iz sintetičnih vlaken, ki je dodatno prepojen s kemikalijami (sintetični lateks) uporablja se predvsem v in- ___ dustriji če vij o v in kovčkov. Zanimive produkte so predstavile še firme FIBER DUK (Švedska), BILON OY ( Finska) in TTV (ZRN). Ti produkti so iz vlaknoviine v gramaturi 15 — 1000 m/m2. Firma BASF (ZRN) nam priporoča, da uporabimo pri proiz-vodnji vlaknovine za plenice hid-rofiilno vezivo Acronal 35 D, ki deduje tudi termoplastično. Za čistilne krpe pa priporočajo Acronal DS 2014, Za povečanje trdnosti končnih izdelkov v mokrem naj dodamo 2 — 5 H me-.a[ninskih smol, čeprav le te dajejo nezaželen učinek. Kot zgo-S’tu!no sredstvo priporočajo lati- Palj časa smo se zadržali pri nrmi CIAGO B. V. (Nizozemska), ki jo proizvajalci vlaknovin cenijo kot dobrega proizvajalca __vezivnega sredstva. Zanimiv proizvajalec strojev za kalandriranje, ptlastenje in lamini ranje ACUMETER ' (ZRN) je Predstavili naprave na nanos vročega lepila, iki jih je možno vgraditi v stroje za proizvodnjo vložkov, plenic ter posteljnih in __ hlačnih predlog. Ustavili smo se tudi pri izdelovalcih lepilnih trakov za hlačne Plenice, To je pri firmi 3 M in nnrni FASSON katere predstav-n|ki so nas povabili tudi na o-gled proizvodnje teh trakov v njihovi tovarni v Belgiji. <,1 f pzirom, da nameravamo v na-no,™!1 F letih investirati v nakup kih' PP?ie 7a izdelavo vlaknovine, oi bili od številnih postopkov za as najbolj primerni: . Diobonding, printbonding ali pa ‘^pregnacija s peno. Za dokončno 'ucitev pa moramo še proučiti niPzlnos|tj oskrbe s surovinami ter asiranje izdelkov na trgu. Obisk sejma INTERHOSPITAL Ogledali! smo si sejem Initenho-spkal 81 v Miinchenu. Razstavni prostor je obsegal 82.500 m2, katerega iso uporabili razstavljala! iz Nemčije, Francije, Velike Britanije, USA, Švice, Avstrije, Italije in drugi. Od skupno 150 razstavljall-cev jih je 27 prikazovalo izdelke za bolnice na osnovi tekstila. Sem spadajo tako sanitetni izdelki iz gaze in vate, ovoji, obliži, stamiče-vina, kakor tudi izdelki za enkratno uporabo iz netkanega blaga in netkanega plastilficiranega blaga. Z nekaterimi podjetji, ki so razstavljali svoje izdelke, že dalj časa poslovno sodelujemo, tako da smo si lahko ogledali tudi njihov program, njihove izdelke in se pogovorili o nadalijmam poslovnem sodelovanju. Pokazali so zanimanje za nove izdelke, kd bi jih lahko Novost firme BASF naše podjetje izdelovalo za njih: komipreso za nos, posteljne predloge, plastificirano netkano blago, slinčki za enkratno uporabo in elastične ovoje, izdelane iz halan-ke. Za izdelavo nekaterih omenjenih izdelkov bi bilo potrebno nekaj investičij, da bi bili lahko izdelani v kvaliteti kot jo kupec zahteva. Firma LOHiMANN je prikazovala tuldi izdelek, ki je izboljšana verzija našega TOSAMAPLASTA. Namesto obliža je lepljivi del izdelan iz luknjičastega netkanega blaga premazanega z lepilom, ki ugo- dno deluje na kožo. V sredini je blazinica, ki ima zgornjo stran aluminiZirano tako, da se ne prime na rano in ugodno vpliva na opeklino. Isto podjetje izdeluje tudi ostale obliže, kjer je premaz na luknjičasti, elastični netkani tkanini. Firma J O H N SON-J OHN S ON pa ima zelo zanimiv izdelek, ki je izdelan iz posebno pletenega Rayo-na in omočenega v emulzijo olja in vode — sterilno zapakiranega v vrečko, izdelano iz kaširane alliufo-lije. Omenjeni izdelek se položi na rano in preprečuje sprijemanje obveze z rano. Firma KALF je prikazala rola-no vato od najmanjše do največje teže, komprese vseh vrst brez in kontrastno nitko, ovoje iz helanke, očesne komprese, dnevne damske vložke ,tupfer)je v vseh velikostih kakor tudi vatne paličice večjih dimenzij. Pri istem podjetju so imeli tudi slinčke za enkratno uporabo, ki so izdelani iz plaStificinane-ga tisue papirja in na sdkalnem nožu izsekani v uporabno obliko. Vzdolžno pri straneh je naneseno posebno lepilo, ki pronica skozi pore tisue papirja tako, da se spodnja Stran slinčka lahko zaviha, lepilo se med seboj zalepi nakar dobimo na dnu vrečko, ki preprečuje, da drsi hrana po slinčku. Firma KENDALL je razstavljala pretežno vrečke, cevke in ostale medidnske pripomočke iz plastike in pa pletene nogavice, ki so jih imenovali anltitromlbozne. Firma MOLNLYCKE je poleg ostalih higienskih artiklov razstavljala tudi T plenico nove izvedbe in pa hlačke iz helanke in lycre, ki se uporabljajo za fiksiranje plenice. Zelo zanimive pa bi bile takšne Mačke (enostavna izdelava) za žensko higieno. Zelo zanimivo za nadomestilo mavčevih ovojev, gyipsone in podobno je prikazala firma BASF. Z oblikovano dvojno piletertino vmes napolnjeno z maso, ki se strdi in oblikuje po telesu se odstranijo vse neugodnosti, ki se pojavljajo pri nanašanju mavčevih _ in ostalih mavčnih ovojev. Te fiksirate opore je možno pri straneh zapreti z zadrgo tako, da po potrebi dobimo longeto. Lahko renltgeniziramo telo brez snemanja obloge, na nogah pa lahko zaščitimo s posebno zato izdelano sandalo. Firma BDF je bila prav tako zanimiva, ker je prikazovala različne vrste ovoj cv, obližev, plastične vrečke in pripomočke za zaščito ran po operacijah ter druge izdelke iz plastike, namenjene potrebam v zdravstvu. Iz razstavljenih izdelkov na sejmu je viden napredek, ki ga v svetu beležijo v medicini, tako pri (nadaljevanje s 3. strani) sodobnejših aparaturah, instrumentih, pnipomoakih za čiščenje (oblek, instimmantov, prositora in podobno) opremi bolnišnic in ambulant kakor tudi pri vedno bolj izpo-pdlnjenlih sanitetnih izdolkih. Menim, da bi bilo potrebno, da se tudi pri nas polaga več pozornosti razvoju, vlaga v izdelke, 'ki so perspektivni dn intenzivno dela na tem, da gremo čim bolj v korak s pnodzvajatdi sanitetnih materialov za potrebe bolnišnic. Pripomi-nljam pa, da je to delo Skupine, ki je sestavljena od različnih strokovnjakov (različno od proizvoda) in ne kot se pri nas zmotno misli, da je to delo enega ali dveh ljudi. Kamin Pavli Sejem INTERPACK 81< Vsaka tri leta se v Diisseldorfu vrši svetovna razstava pakirnih strojev, embalaže in strojev za slaščičarsko industrijo. Letos je bilo 1300 razstavljalcev. Razstava je bil a v 13 paviljonih, od tega so bili v osmih paviljonih stroji, v dveh pakirna sredstva (embalaža) in v dveh stroji za izdelavo slaščic. Naša skupina si je najprej ogledala pakime avtomate za različne izdelke, med njimi smo našli tudi nekaj takih, ki bi bili primarni za pakiranje naših izdelkov. Tak stro-zi so: za Vložke pr. SENNING, stroj firme 1PEKA, NORPAK idr. Pri nekaterih od teh je zanimiva predvsem izvedba vrečk. Z zrakom se vračka odpira, ročno ali avtomat-slko napolni, potem pa zapre s sponiko, zavari ali Zlepi. Tudi za pakiranje ovojev so bili razstavljeni posamezni pakirni avtomati (firme SENNING, SEMCA, OPTIMA). Vsi razstavljeni stroji so tudi obratovali, talko da če bi imeli več časa, bi dobili tudi bolj podrobne informacije. Na sejmu je bilo tudi veliko razstavljalcev iz ZDA. Obiskali smo paviljon firme PRATT in si ogledali njihove stroje. Proizvajalec strojev PFAFF je razstavljali zlagalni in palkirrui avtomat. Od te firme imamo ponudbo za avtomat za izdelavo kirurških mask. Na sejmu smo videli še različne vrste transportnih naprav (vozičkov, dvigal), tekočih trakov, avtomatov za zapiranje kartonov. Pestra je tudi izbira varilnikov, le- pilnih naprav, stiskalnic za odpadke in strojev za označevanje. V razstavni hali, kjer je bila razstavljena embalaža, je bilo opazno ,da se zopet nekaj več veljave daje papirnati embalaži, ki jo lahko zopet predelamo in lažje uničimo, kar je z vidika zaščite okolja tudi razumljivo. Izbira embalaže, ki je bifa prikazana, pa je bila bolj pestra kot je bil na zadnjem sejmu. Med proizvajalci env balaže je bil tudi naš dobavitelj folije za hlačne plenice. S sejma prinašamo izredne vtise, saj smo si ustvarili predstavo, kaiko napreduje tehnologija izdelave pakirnih strojev in kakšna embalaža je tista, ki je perspektivna, ekonomična, estetska in primerna tudi z ekološkega vidika. Helena Breznik, dipl. ing- 1 „ * ili / i -v' ?V,'W "K- Univerzalni pakirni stroj Stabilizacijski predlogi Skrinjica za stabilizacijske predloge poleg Tosaminega nabiralnika — na glavni oglasni deski Komisija za iznajditeljstvo je konec lanskega leta obravnavala med drugim tudi predlog uredniškega odbora TOSAME v zvezi s stabilizacijskimi predlogi. Po raZ; pravi so člani komisije pozdravili predlog — dokončno odločitev o tem pa prepustili skupnemu delavskemu svetu. SDS je 18. februarja letos sprejel naslednji sklep, ki se nanaša na stabilizacij sike predloge: Sprejme se predlog o nagradi za stabilizacijske predloge v enotni višini 200 dih, ki se delavcu izplača na podlagi pismenega predloga. Predlog -nima svojstva inovacije, pomeni pa koristno izboljšavo. In kateri koristni predlogi naj bi imeli svojstvo stabilizacijskega predloga? (nadaljevanje s 4. strani) Pravilniik o pospeševanju iznaj-diteljiStva v TOSAMI obravnava ko-ristne predloge, ki imajo svojstvo inovacije. Pravilnik določa za vse inovacije enoten sistem ugotavljanja, sprejemanja in tudi nagraje-vanja. Koristni predlogi po pravilniku so predvsem tehnične narave, kot sicer včlja nasploh za linovacij-sko dejavnost. V glavnem je povsod obravnavana od ideje do realizacije in s tem tudi do nagrade sorazmerno zapletena in dolga. Stabilizacijski predlogi so zato-rei predlogi, ki jih omenjeni akt ne zajema, nanašajo pa se na pred-laganje odprave napak, ki jih vsak dan srečujemo pri delu in predlaganje v realizacijo manjših tehnič-niih izboljšav. Za predlagane rešitve, ki bodo Primerne kot stabilizacijski predlog se ekonomski izračun gospodarske koristi ne bo natančneje ugo-tavljal, zato bi naj tudi bilo reše-vanje v zvezi z nagrajevanjem hitrejše in sprotno. Namen stabilizacijskih predlogov je predvsem v tem, da se v okviru prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva aikitivno vključijo delavci, da direktno s svojimi prispevki vplivajo na zboljšanje načina dela v svojem delov-nem okolju. Taki predlogi gotovo ne morejo bistveno vplivati na go-spodarejnje, naj bi pa pripomogli, ha o smotrnem delu in gospodarjenju razmišlja čim večje število delavcev. Predlagatelji naj bi stabilizacijske predloge dajali pismeno. Za zbiranje stabilizacijskih predlogov je pri glavni oglasni deski, Pri vratarju, namenjen nabiralnik. Za pismeni predlog zadostuje kratek opis predlagane rešitve za določeno področje dela, brez dodatnih podatkov, ki so sicer potrebni za inovacijsko izboljšavo. Pismeni Predlog naj bo seveda tudi podpi-^an, ker sicer avtor predloga ne bo znan. Predlogi, ki se bodo znašli v omenjenem nabiralniku, se bodo naravnavali samo kot stabilizacij-sk! predlogi, ne glede na vsebino hh pomembnost predloga. iznajditoljske (inovacijske) pred-nge še vnaprej kot do zdaj sprejema Komisija za iznajditeljstvo. Upati le, da bo nabiralnik za labilizacijske predloge opravičil vojo vlogo, torej da bo zbiral nebne ali pa tudi večje ideje, ki e človeku — ustvarjalcu pri delu vedno porajajo. FV FOTOAMATERJI! SODELUJTE V AKCIJI »NAŠ DELAVNIK«! Več o tam na strani 13 in 14. Aktualno v Tosami PREDELAVA ODPADKOV Pričela se je poizkusna proizvodnja predelave še uporabnih odpadkov, ki nastajajo v našem proizvodnem procesu. Ti odpadki so naslednji: vsi odpadki izdelkov v mikalnici: hlačne plenice, M61(ny plenice, vložki, mrežica, prah, celuloza, tissue papir, ipren; odpadki iz tkalnice ovojev: ovoji, preja; odpadlki cigaretnih filtrov, odpadki vlaknovinskega oddelka ter odpadki sanitetne in otroške konfekcije. Teh odpadkov nastaja v naši proizvodnji, odvisno od izbora izdelkov cca 800 — 1000 kg na dan. Postrojenje predelave odpadkov je priključeno na stroj za izdelavo M61ny plenic I, ki je tudi največji porabnik celuloze, saj porabi 1550 kg celuloze na izmeno. Prve plenice Molny smo izdelali iz 2/3 celuloze in 1/3 odpadkov, s spremembo pogona pa delamo sedaj v mešanici 60 : 40, naša želja pa je, da bi delali mešanico 50 : 50. Izdelek, ki smo ga testirali v laboratoriju in praktično pri porabniku, je dal dobre rezultate. Z odpadki, ki smo jih preizkusili ni bilo posebnih težav, razen s cigaretnimi filtri in odpadki vlakno-vine, ki bi jih morali še pred dajanjem v mlin razrezati. Pri predelavi pa motijo tudi različni kovinski delci, katere iskalnik kovin registrira, vendar mora delavka kovinski delec poiskati in odstraniti pred ponovnim vklopom postrojenja. Zato smo dali že pismena obvestila vsem proizvodnim oddelkom, da se je predelava še uporabnih odpadkov pričela, da nam ti odpadki predstavljajo dragoceno surovino in velik prihranek deviznih dinarjev za uvoženo celulozo. Helena Breznik, dipl. ing. S sej samoupravnih organov Delavski svet TOZD Saniteta Člani delavskega svata so na svojih sejah sprejeli naslednje sklepe: — Sprejme se sprememba Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Saniteta za dela in naloge: — vzdrževalec strojev I. — Upravljalee impregnlimega stroja v vlaknovinskem oddelku. — Ljubljanski banki se predčasno izplača investicijski kredit v višini 12290.172,63 din. — Sprejme se Aneks k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana banke Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981 — 1985. Člani delavskega sveita so na zadnji seji potrdili tudi polletno inventurno komisijo, kajti zadnje čase prihaja vedno več reklamacij v zvezi z našim blagom. To komisijo sestavljajo: (nadaljevanje s 5. strani) — Štrukelj Matjan — Kerč Jože — Pirnat Milena. Delavski svet DSSS — Sprejme se Aneks k Samouprt nemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti občine Domžale za obdobje 1981 — 1985. — Sprejme se sprememba Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v DSSS in sicer za naslednja dela in naloge: — vodja avtomatske obdelave podatkov — programer. Gospodarski odbor: Potrdi se poročilo o poslovnem potovanju na Švedsko in Dansko, ki je trajalo od 17. do 21. 5. 1981 in so se ga udeležili tov. Edvard Peternel, Janez Babnik in Janez Leskovec. Potrdi se poročilo o obisku sejma »Index 81« v Amsterdamu, ki je potekal od 5. do 9. 5. 1981, udeležili pa so se ga tov. Kralj Antonija, Peterlin Franc, Janez Babn in Franc Gonnilk. Potrdi se poročilo o obisku sejma »Interpaok 81«, ki je bil v Du-sseldorfu od 18. do 21. 5. 1981, udeležili pa so se ga tov. Helena Breznik, Anzi Friderik, Danica Menku-žič in Franc Rožič. Na osnovi poročil o obiskih sejmov v tujini naj skupine delavcev, ki so bili na sejmih, izdelajo konkretne predloge, kar hi prišlo v poštev pri razvijanju naše nadaljnje proizvodnje, seveda ob upoštevanju naše tehnološke in finančne sposobnosti. Potrdi se odobritev potovanja na Kitajsko, ki sta se ga udele tov. Franc Cerar in Janez Rozman in je trajalo od 7. do 17. 6. 1981. Namen potovanja je bila prodaja cigaretnih filtrov. Potrdi se oodbritev potovanja v Turčijo, ki se ga je od 25. do 29. 5. 1981 udeležil tov. Janez Rozman. Namen potovanja je bila licitacija cigaretnih filtrov. Skupni delavski svet: Sprejme se predlagano besedilo 4. člena Navodila o izračunavanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji Tosama. V Pravilnike o delovnih razmerjih TOZD in DSSS pa se vnese upoštevanje zdravniških priporočil. Premestitve zaradi izrednih pogojev je že opredeljena v samoupravnem sporazumu o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo. SDS predlaga strokovnemu kolegiju, da naj na svoji seji obravnava problem inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji in sprejme ustrezne predloge za čim boljši razvoj le-te po seji pa naj tov. glavni direktor poroča o tem na SDS. Strokovne službe se zadolžijo, da se dopolni Pravilnik o inovacijah. Sprejme se Pravilnik o varstvu voda, kot ga predlagajo strokovne službe. Za dobo 4 let se imenuje za vodjo splošno kadrovskega sektorja tov. Franc Anžin, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje. Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Domžale. Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o razvijanju prostovoljnega dela občine Domžale za obdobje 1981 — 1985. Samoupravni sporazum o praznovanju Novega leta in samoupravni sporazum RTC Velika Planina pa se za letošnje leto zavrneta. Predlog o nagrajevanju pooblaščene osebe za varstvo pri delu TOZD Filtri se predaja v 15-dnevno javno razpravo. Predlog ocenitve novosprejetih del in nalog v nabavni službi se preda v 15-dnevno javno obravnavo. Sprejme se novi, enotni kontni plan, kot sledi osnutku, pripravljenem v strokovnih Službah finančno računovodskega sektorja. Osnutek Pravilnika o knjigovodstvu se preda v 15-dnevno javno ob- V spomin ravnavo, pripombe in dopolnila pa sprejema finančno računovodski sektor 15 dni od dneva, ko je bil osnutek izobešen na oglasnih deskah. Odobrijo se sredstva za nakup zobniške črpalke za prečrpavanje mazuta, v skupnem znesku 50.395,00 din. Odobrijo se sredstva za naikup električnega kladiva v končnem znesku 50:310,00 din. Odobrijo se sredstva v znesku 13.900.00 din za naikup elektronskega računalnika za potrebe komercialnega sektorja, službe Uvoz — izvoz. Odobrijo se sredstva za nakup brusilnega stroja v končnem znesku 490.000,00 din. Odobrijo se sredstva v višini 13.925,60 din za nakup zračne pj' štole za potrebe mizarske delavnice. Odobrijo se sredstva v znesku 5.500.00 din za nakup elektronskega kalkulatorja za potrebe kontrolno raziskovalnega laboratorija. Delavski svet TOZD Filtri: Sprejme se Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981 — 1983. Potrdijo se nove cene filtrom in polnilnim vložkom za flomastre, kot jih je povečal »Odbor za cene filter štapica na svoji seji v Beogradu dne 27. 5. 1981. Cene za Eil" tre veljajo od 1. 6. 1981 dalije, za polnilne vložke za flomastre pa od 15. 5. 1981 dalje. S. Rode Pokopali smo dolgoletnega sodelavca tov. JANKA MIŠA. Pokojnik je v svojem življenju doživel in preživel Strahote druge svetovne voljne. Nekaj let po osvoboditvi se je zaposlil v naši DO kot skladiščnik. To funkcijo je opravljal tudi v vojski, takoj po končani NOB in si tako pridobi! ustrezna znanja in kvalifikacijo. Pri svojem delu je bil vesten in natančen predvsem pa se je odlikoval s svojim spominom v katerem je imel shranjene mnoge podatke in potrebne informacije iz svojega delovnega področja ali pa splošne razgledanosti. Zaradi zahrbtne bolezni se je moral predčasno invalidsko upokojiti in tudi tu ni mogel dolgo časa uživati sadov svojega dela, kajti v svojem 55-letnem življenju je njegovo srce odpovedalo za vedno. Pokopali smo ga v številnem spremstvu sovaščanov in prijateljev, ki se ga bodo radi spominjali kot dobrega sodelavca in tovariša, ki je vlagal svoje delo in napore za izgradnjo lepše in boljše prihodnosti. St. 7 — judij 1981 7 S sej delegacij TEMELJNA DELEGACIJA ZBORA ščine SRS. Delo skupščine občine ZDRUŽENEGA DELA in njenih organov je javno. L Predlog poslovnika Skupščine občine Domžale Poslovnik ureja način dela Skup-sčine, njenih zborov in delovnih teles, postopek sprejemanja splošnih aktov, način usklajevanja stališč, delavno področje zborov in drugo. V začetku obravnava pogoje in način dela delegacij. Kot posebno točko dnevnega reda vsakega zasedanja poslovnik navaja predloge ln vprašanja delegatov. Vsak delegat ima pravico na Zboru zahtevati obvestila in pojasnila. Delegaiti mo-rajo varovati uradno tajnost, uži-vajo imuniteto. Delegatu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Naslednje poglavje obravnava zbore in njhovo delovno področje. Zbori med seboj sodelujejo. Pri de-m skupščine sodelujejo tudi družbeni sveti. Poslovnik vsebuje do-toebe o prvem zasedanju zbora in ° slovesni izjavi predsednikov oz. Podpredsednikov skupščine občine, zborov in Izvršnega sveta. V tem delu zasledimo način sklicevanja ter potek zasedainja. v petem poglavju poslovnik obravnava delo ln pristojnosti predsednika in podpredsednika Škupšči-be, predsednikov zborov, predsedstva skupščine in sekretarja skupščine občine. Skupščina občine in zbori imajo svoja delovna telesa za proučevanje posameznih vpra-*bnj in pristojnosti skupščine občine. Skupščina občine in njeni or-gani sprejemajo v okviru svoje pristojnosti odloke, družbeni plan. Proračun, zaključni račun, deklara-j Je> resolucije, stališča, priporoči-.a' sklepe in obvezne razlage svo-Jih predpisov. K odloku ali drugemu splošnemu aktu se lahko Predlaga amandma. Odlok ali drug splošni akt je sprejet, če ga v en vjm. besedilu sprejmejo pristojni -bori skupščine občine in skupšoi-bc SIS, kadar le-te sodelujejo ena-Kopravno s skupščino občine. Iz Posebnih razlogov se lahko odredi Prejem odloka ali drugega sploš-nega akta po hitrem postopku. Za volitve, imenovanja, razrešit-,e *n odpoklice veljajo zakonske pločbe. Sodelovanje skupščine ob-SFR z drugimi občinami, s SRS, bRJ m drugimi organizacijami in vuipnostmi se uresničuje v skladu določili statuta občine, odlokov _ bcicgiranju delegatov v skupšči-c SRS ter v skladu z določili po-..b^bika. Skupščina sodeluje tudi 2 OZD in DPO Skupščina za svoje delo sprej-jC letni program deda, ki mora 11 vsklajen s programom skup- 2. Poročilo o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Domžale Popis prebivalstva je potekal od L do 15. 4. 1981, popisovalci pa so z delom na terenu končali 10. 4. 1981. Skupni stroški popisa znašajo 2.089.184 din. Sredstva so bila ugotovljena in realizirana v republiškem proračunu. Porabljena pa so bila za plačilo dela popisovalcev in inštruktorjev, potne stroške, dnevnice ter za najemnine prostorov, tiskanja in razmnoževanje in druga administrativna dela. Rezultat popisa je sledeč: Občina Domžale je imela na dan 31. 3. 1981 39.532 prebivalcev, kar je za 7.505 več kot pri zadnjem popisu leta 1971. Gospodinjstev je bilo evidentiranih 11.808, stanovanj pa 11.250. Število stanovanj se je od leta 1971 povečalo za 7.906 enot, število vikendov pa od 24 na 305. Na začasnem delu v tujini je skupno 653 delavcev (z družinskimi člani vred). 3. Osnutek zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu Z osnutkom se urejajo odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi ne pa tudi vsi odnosi pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije v celoti. Glavni cilj zakona je, da s spodbujanjem neposredne ekonomske zainteresiranosti delavcev vzpostavi odnose ekonomske odvisnosti med delom in upravljalskimi dejavnostmi pri gospodarjenju s temi sredstvi in povečanjem dohodka in drugih pravic delavcev na podlagi minulega deda. Povečanje dohodka se ugotavlja na podlagi elementov, po katerih se odloča o investicijah (naložbah). Delavci v TO z osebnim izjavljanjem odločijo o naložbi na predlog organa upravljanja v organizaciji. Skupno gospodarjenje temelji na združevanju dela in sredstev in s tem skupno ustvarjenem dohodku lahko pa v izrednih primerih tudi na kreditni podlagi. Pravica do dela OD na podlagi minulega dela se uveljavlja na podlagi prispevka, ki ga daje delavec pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi v TO, kjer dela. Osnutek predvideva tudi združevanje in usposabljanje del sredstev za OD iz minulega dela po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Osnutek je temeljnega značaja, zato daje poudarek samoupravnim sporazumom za urejanje družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov na tem področju. 4. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stanovanjskih razmerjih Stanovanjsko razmerje nastane, ko imetnik stanovanjske pravice vplača sredstva lastne udeležbe, podpiše izjavo, da bo uporabljal stanovanje v skladu s predpisi in ko se vseli. Spore v zvezi s stanovanjsko pravico rešujejo sodišča združenega dela, za spore v zvezi z odda-janme družbenih hiš in stanovanj, kot posameznih delov stavb v lasti občanov, pa je pristojno redno sodišče. Osnutek je terminiloško uškla-jen z Zakonm o stanovanjskem gospodarstvu. Podaljšan je rok za izdajo odločbe o izpraznitvi nezako-nto vseljenega stanovanja od enega do dve leti. Način in pogoje za oddajanje posameznih prostorov v podnajem podpiše občinska skupščina z odlokom. 5. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih • OZD, ki svojih prostorov trajho ne uporabljajo in jih dajejo v najem, morajo leite prenesti v družbena sredstva OZD, ki v prostorih traljno opravljajo svoje dejavnosti. Odškodnina se določi v skladu z zakonom o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti. OZD lahko oddajo svoje poslovne prostore v najem, le če je to v skladu z njihovo dejavnostjo (garažne hiše, javno skladišče), drugače pa le, če prostore iz upravičenih razlogov začasno ne morejo uporabljati. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so kot last občanov, imajo lahko lastninsko pravico na poslovnih prostorih v površini nad 70 m2, če je to v Skladu z ekonomsko in tehnično naravo dejavnosti. Toliko prostorov ima lahko tudi občan, ki je priglasil obut pristojnemu občinskemu organu, z delom pa mora pričeti najkasneje v treh letih, ko pridobi prostor. Po preteku 3 let od prenehanja dejavnosti preide poslovna stavba oziroma poslovni prostor v družbeno lastnino, razen če lastnik ne združi lastninske pravice na poslovni površini do 70 m2, če je to mogoče glede na gradbeno zasnovo in funkcionalnost preostalega prostora, ali če preuredi poslovni prostor pod določenimi pogoji v stanovanje. 6. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in ukrepi za varovanje voda ((nadaljevanje s 7. strani) Odlok predjpisuje, katere dejavnosti in pod katerimi pogoji se lahko vršijo dejavnosti, ki po posameznih varstvenih pasovih različno vplivajo na vodni režim. Vsak poseg v varstveni pas bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice. Varstvena območja pa so razdeljena na: — naljnižji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja — ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja — širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja — vplivni varstveni pas z blagim režimom zavarovanja. 7. Odlok o povprečni gradbeni ceni Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v občini Domžale znaša 15.153,50 din, povprečni stroški komunalmega urejanja stavbnih zemljišč pa 2.247,70 din za m2 koristne stanovanjske površine. L. M. delavci in skupnega reševanja težav je pripeljalo Ogorevčevo v sindikalno organizacijo. Pred približno 20 leti je začela delati v tovarniškem sindikatu kot tajnica. Volja do dela jo je pripeljala tudi v organe samoupravljanja. Prvi samoupravni organ, v katerega je bila izvoljena, je bil upravni odbor. Po tej vključitvi v delo sindikalne organizacije in samoupravnih organov je praktično vseskozi an-aažirana z delom teh organov. Ivanka je bila doslej že predsednik poslovnega odbora, odbora za medsebojna razmerja in delavskega sveta. Ivanka kot amaterska igralka Glede dela v samoupravnih organih ugotavlja sogovorica: »Najbolj zanimivo delo je bilo v odboru za medsebojna razmerja, ki je imel podobno področje dela kot zdaj odbor za splošne zadeve; in to zaradi tega, ker smo obravnavali zadeve, ki so neposredno zadevale delavca in ne samo števil; ke, katere so kljub pomembnosti precej nakomlkretno — pavšalna stvar. Nasploh pa je bilo »luštno« na sestankih tistih samoupravnih organov, kjer so ljudje več govorili in kjer so postavili (juidi svoje zahteve. Spomnim se posameznih primerov, ko smo (ali pa tudi so) na samoupravnih organih rešili zadeve na način, ki je bil za delavce ugodnejši od predlaganega. Danes se po memnju sogovornice vse prevečkrat dogaja, da delegati v samoupravnih organih avtomatsko dvignejo Pogovor s sodelavko Ivanko Ogorevc V tokratnem pogovoru s sodelavcem sodeluje sodelavka Ivanka OGOREVC, poenterka v oddelku tkalnice ovojev. Ivanka je »Tosa-movka od nog do glave«, če tako lahko rečemo tistim, ki so ves delovni čas, katerega imajo vpisanega v delavno knjižico, prebili v TOSAMI, posebno še, če upoštevamo, da ta čas ni posebno kratek. Prvikrat je prišla na delo 2. aprila pred 33 leti, čeprav ob tem ni imela kake posebne želje za delo v tovarni. V šoli si je vedno želela, da bi se izučila za prodajalko in, da bi delala v trgovini. Ko je Ivanki nekega dne prišel sosed Slapar in ji rekel: »V tovarni na Viru rabijo delavce in bi šla lahko vprašat zaradi zaposlitve«, na to sploh ni bila pripravljena. Toda naslednji dan je bila ob 8. pri vratarju. Po ureditvi okoli zaposlitve za Zavodu za zaposlovanje pa se je ob pol desetih že znašla za delovno mizo v konfekciji. Ogorčena se spominja, da je delala najprej pri blazinicah. Sprva se ji je zdelo delo precej zahtevno in natančno. Delavke, ki so nad- zorovale delo novink so bile zelo natančne in niso spregledale nobene napake. S časoma se človek navadi na določen način dola in sprva zahtevana natančnost pride v navado. »V konfekciji sem delala zelo rada« pravi Ivanka »in sploh nisem razmišljala o kakem drugačnem delu alli o tem, da bi me mogoče zanimalo delo še v kakem drugem oddelku. Ko je bil pred leti organiziran tečaj za tkalke v Induplati, na katerega so se prijavile lahko tudi delavke iz Vira, pa sem se vpisala v tečaj tudi sama. Pri tem tečaju je bil zame najbolj »grozen« zaključek. Ob zaključku tečaja smo imele namreč tudi izpit iz praktičnega dala v tkalnici, kar seveda za tkalke ni bilo posebno težko, medtem ko jaz dotadaj še nisem nikoli zagnala tkalske statve niti delala na njej. No, na koncu koncev se je vse nekako srečno izteklo im uradno sem postala tkalka s spričevalom.« Opravljen tkalski tečaj je vplival na premestitev Ogorevčeve iz konfekcije v tkalnico ovojev. Tudi dela v tem oddelku, to je dela za stroja, se je navadila. Po ndkaj letih tkanja je Ivamlka prevzela novo delo in sicer delo poentertke v tkalnici ovojev. Tako j ostala praktično v istem delovnem okolju, le delovne naloge so se spremenile. Tedaj bi Šla tudi kam drugam, vendar kot sama pravi: »Lažje je delati v okolju, ki ti je znano in skupaj z ljudmi s katerimi se poznaš, kot pa vse na novo spoznavati in se prilagajati.« Ko zdaj premisijuJje, zakaj si je svoje čase predvsem želela biti trgovka ugotavlja, da verjetno predvsem zaradi tega, ker ji je bil stik z ljudmi vedno pogodu. To veselje do sodelovanja z drugimi, ji je kljub drugače zastavljeni življenjski poti, kot si jo je v otroškem svetu predstavljala, ostalo. »Vedno rada pomagam sodelavkam in sodelavcem pri njihovih vsakdanjih težavah, seveda v kolikor gre za težave take narave, da se jim v tovarmi da od pomoči.« To veselje do sodelovanja s so- (nadaljevanje z 8. stranii) rO'ke, ne da bi temeljiteje preteh-tali predložene rešitve in njeno nsltreanost. Zdaj je Ivanka Ogorevc predsednica 10 sindikata v tkalnici in Predsednica konference osnovnih Organizacij zveze sindikatov v TO- SAMI. Dalo predsednice konference je Po ugotovitvi Ogorevčeve količinsko najbolj obremenjujoča funikci-Jn, kar jih je dotlej imela. »Predsednikom samoupravnih organov ali delegacij se gradivo Pripravi, medtem ko je pri sindikatu cel kup stvari, ki jih momamo urejati samli«, pravi predsednica, vendar pa dostavlja, da je to zdaj uokoliko bolj urejeno, ko so sprejeta Pravila za delo sindikata, pro-gram in finančni plan. S Pravili so natančneje urejene nekatere zadeve. ki so se urejale doslej neenot-n° in zato pri posameznikih oziro-Pja prizadetih povzročale slabo vodo ter nezadovoljstvo. »Mi«, pravi Ivanka »ki zdaj delamo v odborih sindikata menimo, ua morajo določbe im njihovo striktno izvajanje ostati še naprej n čeprav so bili v času del k) aktivni delavci.« : :n kakšna zanimanja in področ- , /ma Ivanka Ogorevc ko se vrne sem se zaposlila. Mislila sem nekaj bom zaslužila, potem Dn.v?? kom vrinila v Francijo. V mzalah sam dobila najemniško stanovanje. Bila sem čisto zgubljena. V JugosJaviji doslej še nisem bila, znala sem le nekaj slovenskih besed. Vse mi je bilo tuje. Vendar sem se počasi le privadila. V tovarni sem hitro navezala stike s sodelavkami, pa je šlo. Ko je človek mlad, se že sporazume z drugimi, čeprav govori drug _ jezik. Kmalu sem že za silo govorila slovensko, zahvaljujoč sodelavkam. Mo/ram pa povedati, da še danes ne govotiim popolnoma pravilno.« Res je v Štefkinem govorjenju nekaj posebnega, kar jo dela izredno sirppatično. Pripoveduje naprej. »Kmalu poltem, ko sem se zaposlila, sem se tudi poročila. To je bil glavni vzrok, da sem se odlo- čila ostati v Jugoslaviji. Imela sem hudo domotožje, kajti Francija je bila le moja rodna dežela, tam so bili moji starši, tja so se kasneje, po 7 letih, vrnili tudi mojii bratje in sestre, ki so z menoj prišli v Domžale. Tako sem edina od družine oštala tu, še danes so vsi ostali v Franciji .Veliko, veliko mi je pri prebolevanju ločitve od svojih pomagal mož, za kar se mu še danes hvaležna.« Zdaj pa še nekaj besed o delu v favarnd. »24 let sam delala v tkalnici na tri izmene. Kot sem že rekla, so mi pri uvajajnu v slovenski jezik (nadaljevanje s strani 9) veliko pomagale sodelavike, s katerimi sem se veliko pogovarjala ob malicah. Učile so me tudi peti slovenske narodne pesmi. Odnosi med nami so bili tako pristni, kot si danes že težko zamišljamo. Danes se vsak drži zase, vse se gleda skozi denar. Včasih so osebne probleme reševali skupaj, v času udarniških nismo mislili na denar in ljudje, delavci v tovarni, smo bili kot družina, takrat ti je tovarna pomenila drugi dom. Res, da nas je bilo nekaj čez 200, pa vendar. Danes ne poznam tričetrt ljudi, v glavnem poznam le stare sodelavke, od mlajših pa tiste, s katerimi sem skupaj v skupini. Odkar sem v tovarni, sem »zamenjala« že tudi veliko direktorjev, kakih šest ali sedem. Prvi direktor je bil Bori-šek, še dobro se ga spominjam. Po pisarnah pa je bilo v začetku vsega Skupaj sedem ljudi.« Po 24. letih dela v tkalnici je Štefka odšla v konfekcijo in sicer k otroškim Mačkam. Tu je ostala vse do upokojitve. »Zdaj, ko sem upokojena, bo marsikdo rekel — no, zdaj boš pa počivala. To pa ne! Jaz sem že taka, da ne morem biti brez dela in tudi ne bom. Z možem namreč gradiva hišo. Tu pa je vedno dosti dela in lahko rečem, da primem za vsako delo. Salj danes je zlata vredna vsaika najmanjša stvar, kil jo narediš sam. Ob hiši bom imela vrt, tako, da bo tudi potem, ko bo zgrajena, dosti dela na vrtu. Upam le, da bom zdrava, doslej sem bila kar v redu. Saj pravijo, da »žleht« kopriva ne pozebe. No, saj nisem žleht, sem pa odločna. To je tudi pripomoglo k temu, da sva z možem začela z gradnjo, pa čeprav na stara leta. Tako je Slovenija postala moja prava domovina. Na vrnitev v Fran- cijo že zdavnaj ne mislim več. Tudi na obisk svojcev se nisem vračala v Firandijo, ker mož ne zna francosko in bi mu bilo zelo mučno. Kljub vsemu mi le on pomeni največ od vseh, saj je bil vedno dober z mano, lahko rečem, da imam, kot pravijo — »zlatega moža«. Ob njem in z njim sem prebolela tegobe domotožja, pomagal pa mi je tudi, da sem vzljubila domovino svojih staršev.« - • - »Zelo rada sam hodila v službo, le k zdravniku nisem šla rada, vendar je prišel čas, da preneham, pa tudi verjetno ne bi mogla več dolgo delati.« Tako mi je govorila tov. ANGELA HRIBAR, ki se bo te dni starostno upokojila. Včasih je »užila v Krašnji v go-stilimi. Nato se je poročila in je morala zaradi otrok ostati doma in skrbeti zanje. Vsi so odšli od doma. Ostala ji je le hčerka in dvanajstletni vinuik, s katerim ima dosti veselja. Pravi, da je zelo priden. »Hčerka je pletilja in ji bom mogoče malo pomagala pri delu. V najemu ima kos zemlje, kjer gojim zelenjavo in krompir, da mi ni treba (kupiti vse drobnarije.« V Tosamo se je 17 let vozila z avtobusom in nikoli ni pomiislila, da bi šla težko od doma kljub slabemu vremenu ali drugim težavam. Ko so jo doletele težke družinske nesreče, ji je marsikdo dejal, da ne bo mogla delati še naprej. »Toda v delu najdem tolažbo. Če bi bila doma, bi le premišljevala in žalovala. Vse mine in vse je treba preboleti. Sodelavfke in sodelavci so mi v teh težkih trenutkih pomagali. Zelo smo se razumeli, mnogokrat nasmejali. Nobene stvari nisem gledala z najslabše strani. Tudi stroji in njih ropot me niso motili. Zato.se bom doma spominjala vsakogar posebej, čeprav še nič ne premišljujem kako se bom počutila, ko bom doma.« - • - Morda se komu zdi, da je 35 let že cela večnost, posebno tistemu, ki je komaj nastopil službo. Tovarišica MARA HABJAN pa pravi, da je hitro minilo. Veliko stvari se raje spominja izpred tridesetih kot pa iz zadnjih let. »Delala sem 18 let na tri izmene, po potrebi. Nič ni bilo težko, saj si vedel, da moraš. Gospodinjsko delo sem uskladila tako kot druge, ponoči v tovarni, podnevi doma in Včasih vmes kakšno urico spanja. S sodelavkami smo delale pri vložkarSkih in kasneje pri ple' tilnih strojih, ko so bili ti še v stari konfekciji ali mizarski delavmci-Tam smo imele »en dan življenja«-Tako lepo smo se razumele in držale Skupaj in nikjer več ni bil° tako. Spamlimjam se, da smo morale delati po dvanajst ur, ker j? dvakrat nastal požar v konfekcij1-Bilo je mraz in smo si kurile s pečico, ki je ostala prižgana in P0' vzročila požar. Vse je bilo treba nadomestiti. Lepo je bilo, ko smo delale udarniško. Ni bilo treba spraševat1 katera bo šila. Tekmovale smo med seboj, katera bo naredila več m smo imele od 50 — 80 udarniškm ur mesečno. Obdelovale smo najeto polje na ekonomiji v Ihanu. Ze; letnjava in zrejeni prašiči so bm za našo menzo, nekaj pa za prodajo. Tudi za nočno izmeno so nam pripravljali toplo malico.« Tov. Mara je bila dve leti sekretar SKOJ-a. Organizirali so delovne akcije, izlete in so gledat’1 večinoma na dolžnosti in manj j13 pravice. Vsa leta je bila tudi aktrv-na v samoupravnih organih, delav- (nadaljevanje iz 10. strani) skem svetu, odboru za medsebojna razmerja, siinidilkaltu. »Na takratnih sestankih smo se nagovorili in določili kdo bo kaj naredil in je tako tudi držalo. Po sestankih smo se v svoji okolici ? sodelavkami o vsem pogovorile ln jim vse razložile. Danes nihče np reče. Nekateri si ne upajo, dru-si premalo razumejo. Premalo je razlag, prehitro in preveč stvari je ‘reba naenkrat obravnavati. Na oglasnih deskah že prebereš kar 1® krajših stvari, obširna gradiva Pa ostanejo neprebrana.« Vsa lata je Mara delala z voljo Uub raznim težavam. Največkrat Pride do nezadovoljstva zaradi od-.•?sov- Mladi ne razumejo starej-mi pa ne mladih, premalo so Prilagodljivi. Težave in skrfbi ter ude besede je treba pozabljati, rugaeč se ne da delati. Šolati se 1 mogla, ker včasih ni bilo teh možnosti. Le kako naj bi delale le v eni izmeni, da bi popbldne lahko obiskovala šolo. Danes mladi premalo cenijo vse te ugodnosti, katere imajo. Zadnjih dvanajst let je vodila oddelek izdelave otroških hlačk. V začetku je bilo osem sodelavk, sedaj pa jih je 45. Pa nliso težave zaradi večjega števila delavk, ampak zaradi pomanjkanja raznega materiala, prehod iz uvoženega na domače blago in podobno. »Težko se bo posloviti, ker smo bile toliko let skupaj. Še malo pa me ne skrbi kaj bom delala doma. Pazim na vnuke, za konec tedna pa v planine. Kolikokrat smo morale delati ob sobotah in so odpadli izleti. Sedaj pa komaj čakam, da bom lahko v naravi, kjer je mir.« Vsem trem želimo predvsem še veliko zdravih let, da hi jih uživale kakor jih najbolj veseli. Življenje teče let — : Jubilejni praznik — 50 l dni praznovala naša sodelav-yg(!,zitatne konfekcije — PE- Šah^0^ena bila v Šmarju pni Jel-vn/ -x srnir,;i očeta se je mama ovk; poročila in družina se je ‘jprej selila v Ljutomer, nato pa v c, ovico pri Kamniku. Draga je Joviči delala leto dn pol na ip - n zdravstvenih razlogov pa . iskala lažje delo in dr. Pucelj Ji J e priporočil današnjo TOSAMO. je sem prišla leta 1948. S ,, .runii dekleti — sodelavkami uobrla sobo na Količevem. smo živele v sobici, hrame Pa.srrio se v menzi, ki je bila vo.Prdti tovarne. Takrat je bila še cln.k-i raina na karte. V menzi smo bde tri obroke na dan.« cii;Prva tri leta je delala v konfek-»p ’ naslednja tri pa v kuhinji, p niagala sem kuharici v menzi, šli razK>rrniranju kuhinje sem od-sH^aj v konfekcijo. V začetku Voi° delale večino materiala za tTl(', o i'n sicer izdelke za prvo po-krjiT' JedaJo se je vse sobote, velli-Ko,k'rat pa tudi ob nedeljah, noči T1 'et sem delala samo po-irnel’ -er .,sem se poročila in sem bilo z biloa Hjnjbne otrdke. Takrat še ni 2 n nobenih vrtcev in sem si le delom pomagala, da sem ^ Čas 7a « Ja čas za otroke.« ki ^asa Je delala pri preši, niciT v današnji mizarski delav-Dolkt Ll.se je delalo predvsem po-dva ai'.| 'n P°noči, včasih tudi po »Časi pa so se spreminjali, dobili smo nove stroje in talko sem prišla med išvilje. Delala sem na prvem avtomatu za komprese dimenzij 20 x 20. Tudi tu je bilo potrebno nočno delo, saj je bila potreba po kompresah velika. Ker sem edina delala na tem stroju in če se je zelo mudilo, sem velikokrat delala poipblnoma sama iz konfekcije. Po operaciji pa dela na stroju nisem več zmogla, zato sem prosila, da bi šla delat nazaj k mizi.« Dragi v življenju ni bilo ničesar prihranjenega. »Nič dobrega nam ni bilo. Doma je bilo težko; ko je umrl očim, sem vzela k sebi mamo, ko pa mi je zbolela še hči, sem vzela tudi malega vnučka, ki ga imam še danes. Oktobra bo star 2 leti.« Draga je povedala tudi to, da je danes delo v tovarni veliko lažje. »Včasih nismo bili tako samostojni gospodarji kot sedaj. Imeli smo stroge predpostavljene. Danes pa lahko prosiš za drugo delo, če ti eno ne ustreza. Časi so res močno spremenili.« Draga zdaj dela lepo 4 ure na dan in sicer že dve leti in pol. Do upokojitve pa ima še slabo leto. 6. julija je skočila v 50. leto naša sodelavka iz sanitete ROŽIČ ANA Rojena je bila v Adlešičih. Prva leta po vojni je oddovala v obnovi domov, ker pa v Beli Krajini ni bilo zaslužka, jo je mlada Ančka mahnila v svet s trebuhom za kruhom. »Ustavila sem se v Zaborštu na neki kmetiji, kjer sem bila za gospodinjsko pomočnico. To je bilo bilo leta 1951. Štiriinpetdesetega v jeseni, 30. oktobra, sem prišla v Vato. Najprej sem bila v tkalnici gaze, kjer sem se en mesec samo učila, potem pa sem nadaljevala delo na stroju v treh izmenah. Delala sem na štirih strojih, kmalu na šestih in potem na osmih. Kar sem bila v tkalnici gaze, sem bila ves čas tkalka. V tkalnici gaze je bilo res »luštno«. Zelo dobro smo se razumeli — tako delavke med sabo, kot z mostri«. Kadar delo v tkalnici ni bilo možno, to pa je bilo v času redukcije toka, se je Ana selila od enega delovnega mesta do drugega. Tako je delalla v konfekciji, mikal-nici in tkalnici ovojev. »Zaradi zastarelosti strojev je bila takratna tkalnica gaze razpuščena. Nekatere delavke so odšle k {inadalljevanje iz 11. strani) filtrom, druge v tkalnico ovojev, jaz in še nekaj drugih pa smo odšle v konfekcijo. Tu sem delala pri stroju za obliže virplast. Kmalu pa se me je prijela bolezen in dalo ob stroju mi je bilo pretežko. Zaželela sem si stola. Tako sem zaprosila za lažje delovno mesto in postala sem pakirka obližev. Pri obližih sem še danes, če pa ni dela tam, se selim po ,konfekciji.« Res je bila Ana v času pogovora pri pakirainju gaze. »Bolezen me je kar dobro zdelala. Najprej so se začele težave v hrbtenici. Bila sem že na invalidski komisiji, ker bi rada delala samo po štiri ure. Vendar mi komisija tega ni odobrila. Tako sem zelo veliko na bolniški, pa tudi norme ne morem dosegati. To mi je zelo neprijetno, saj bi še kako rada delala tako, kot druge delavke.« Ana ima tri otroke — dva fanta in deklico. »Poročila sem se leta 1963. Naslednje leto se nama je rodil prvi sin, čez štiri leta drugi, leta 1976 pa še hči. Ves čas, odkar imam otrolke, mi ni bilo treba iskati varstva, ker sva se z možem vseskozi menjala. Ker je mož vratar je bilo včasih zaradi njegovega dela težko z varstvom, vendar sva se vedno nekako uskladila; pa čeprav je včasih drugo delo moralo počakati — posoda, perilo in podobno. Otroci so vendarle prvi. Z možem sva si tudi zgradila hišo v Zaborštu. Med gradnjo nikoli nisem zaprosila za posojilo, tudi za otroški vrtec nisem prosila — sploh na same prošnje nisem navajena. Zato mi je bilo toliko težje zdaj, ko sem se obračala na vse strani, da bi se lahko invalidsko upokojila.« Ana je z delom v Tosami zadovoljna in kakor je že povedala, bi zelo rada delala, če bi le zmogla. Povedati pa moramo tudi to, da je Ana ena redkih delavk, ki prostovoljno sodelujejo z majhnimi članki in verzi v naši »Tosami«. Pravi, da jo nekatere delavke dražijo, češ, da ji gre samo neumnost po glavi. »Rada kaj napišem, saj hec mora biti. Mislim si — saj imamo uredniški odbor, pa naj on odloči, kaj bo objavil. Če bo zanič, bodo pa vrgli v koš.« Ana kljub zbadljivkam pravi, da ne bo odnehala in da bo še kaj napisala. In prav ima! 15. junija pa je praznovala »fil-terica« HROVAT VIDA. Rojena je bila v Gradišču pri Lukovici. Njen oče je bil cerkovnik, zato je družina živela zelo skromno. Od osmih otrok je bila Vida najmlajša in medtem, ko so bratje in sestre odhajali od doma, je sama ostala doma, saj staršev ni mogla pustiti samih. Pri Kocjančiču se je zaposlila s 16. leti. Z njenim zaslužkom je živela tričlanska družina — starši in Vida, kajti v Gradišču so ostali sami trije. »Prvi dan službe je bilo težko. Mlado dekle, nevajena družbe — imela sem grozno tremo in rešpekt pred starejšimi delavkami. V konfekciji, kjer sem delala, so držale strog red in disciplino. Vendar mladim to ni škodovalo, saj smo se discipline od njih navadile tudi sa- Na tri izmene sem kasneje delala v tkalnici, vendar zaradi otrok, ki so prišli kasneje, nisem več zmogla nočnega dela. Vrnila sem se v konfekcijo. Ko pa se je odprl oddelek filtrov, sem bila med prvimi delavkami. Bila sem navijalka staničevine. Ves čas sem si želela na stroj in kmalu se mi je želja uresničila. Delo na tem stroju res z veseljem upravljam.« Pogoji dela so se do danes neprimerno izboljšali. »V oddelku filtrov je bil v začetku strašen prepih, kar se mojim kostem danes že pozna. Zdaj ko so zaprta ena vrata, je veliko bolje. Tudi medsebojni odnosi so kar v redu. Normalno je, da ne poteka vse gladko. Pride do raznih sporov, vendar se vse že »poginha«. Nekatere sodelavke so — kako bi rekla — »kritične« in z njimi se hitro »udariš«. Upam, da druge mene nimajo za »kritično«. Do prepirov priihaja žlasti zato, ker v zadnjem času ni dela. Delavke se nerade menjamo, zlasti mlajšim je težko, ker jim delo na drugih oddelkih ni poznano. Jaz sem še kar navajena, saj sem v konfekciji delala več let, pa tudi delo v mikAlnioi mi ni tuje.« Najlepši trenutek v času njenega dela v Tosami je bil takrat, Pfa' vi Vida, ko je dobila stanovanje. »Bila sem presrečna. Prej senl živela v slabih pogojih, pa tudi daleč sem imela do tovarne. Zdaj Pa živim v Domžalah in sem zelo zadovoljna.« Vida odhaja v pokoj drugo leto-Pravi, da svojemu oddelku filtrov, ki ji je prirasel k srcu, želi P/®0' višem to, da bi se stanje izboljšalo, tako glede dela, kot prostora. Vsem trem petdesetletnicam o njihovem prazniku iskreno čestitamo. Domislice in aforizmi — Prav ima vselej tisti, ki mu ni treba dokazovati. — Kdor plitko misli, ne utone. — V dobi avtomatizacije tudi odnosi med ljudmi ne smejo zaostati Ikakor škrilav postaran stroj. — Bolje je, da kakšen dokaz neki0' njčnosti prijazno odkloniš, kot da ga v zadregi dopustiš. — Ko se socializem znebi otroškega vozička, pride ljudstvo d° avtomobil orv. — Eksplozija seksa je doslej najglasnejša eksplozija, čeprav Je neslišna. — Upanje je pogosto lovski PeS’ ki ne najde Sledi. — Obešanje in poroka sta stvar usode. — Raje imam norost, ki me razveseljuje, kot pa modrost, ki me dolgočasi. — Zadnji korak razuma je spoznanje, da mnogim stvarem še m kos. — Predlog voditelja je bil tak? slab, da sem ga moral podioreiti- Republiška tekstiliada v kegljanju ..Kot zmagovalci tekmovanja regijske tekstiliade v kegljanju Ljubljana okolica, smo se udeležili republiškega fiinanlnega tekmovanja, je bilo letos organizirano v Ajdovščini. V finalu je nastqpilo osem moških in ženskih ekip in sicer: MTT Maribor 1EKSTIMA Ajdovščina TEKSTIL Ljubljana NOVOTEKS Novo mesto BET Tržič KOiRS Rogaška Slatina TOfPER Celje l OSAMA Domžale Naša vrsta je uspešno zastopala delovno organizacijo TOSAMA in dosegla naslednje rezultate: *enske 100 lučajev podrti keglji doseženo mesto &trUkelj Minka 419 1. Hafner Mojca 379 13. Drčar Marta 374 15. Kunstelj Darinka 372 16. n ^ disciplini ženskih dvojic je Pdr štrukelj — Hafner dosegel pr-■ d mesto s 798 podrtimi keglji, kar k, J10v rekord kegljišča, par DR-KUNSTELJ pa je s 746 Siji dosegel 6. mesto. Ženska vr-a Je dosegla odlično drugo mesto. - .v disciplini moških 6 x 200 lu-2 jdv pa smo dosegli naslednje re- o Sis5 Ul ■S S? sl td C Kerč Janez 756 54. Prenar Silvo 804 39. Štrukelj Marjan 812 35. Kerč Jože 802 40. Hafnar Marjan 846 18. Štrukelj Zdravko 843 22. Moške dvojice: •;—< C $£ 'd bi) O D 0 § a vj t: b Kerč Janez-Prenar S. 1560 18. Štrukelj M.-Kerč Jože 1614 13. Hafner M.-Štnukelj Z. 1689 7. Ekipno smo dosegli v disciplini 6 x 200 lučajev peto mesto. V borbenih igrah pa sedmo mesto. V mešanih dvojicah pa smo dosegli naslednje rezultate: Štrukelj Zidravtko — Štrukelj Minka Hafner Marjan — Hafner Mojca Štrukelj Marjan — Kunstelj Darinka Kerč Jože — Drčar Marta ■a — V m O HA TMLICA fWOTA Hf Ek. TOKA NlUOLlt števaN -% —> M osje 6«Sq>0 PREDOR DRŽAV- NI TKAMIIi BABCH LEOPOLD PDETNAL MAUPD. JUNAK IZKAZ- Mi&lčNII tro&i /P57A AVTOMO- SU-A i-BTAlO NEUDAN. Ai-ieeiš- PBED5ED NEkDim Siv BODEČA TZOŽA T>£vec VOBIČ UPUU CELJSKI feUVAH ŽIDOV. <4žoPNQS STAV. StO VAH MINKO PETER. TgROElS r N6TR.U JASA V (jOZVU VRETNB EGON IGRALKA fAVEOVJ HITER. MAPO- CiA gDVBOCi ZVENEČ! IN NPZV. 5054 AS Ml Ž\VOVS& ZENSU. IHF 1 AVTOM. Oan. TUNISA NEMŠKA MAČVA ANTON aškebc ■št-ABA OCENA VRSTA pšeni- ce- 1AJ2AJ V PAtNACt 5FST-V V. ji ^ Ime Priimek NAGRADE Za križanlko iz 6. številke je prispelo le 39 rešitev. Med izžrebanci pa so: 1. nagrada — GOTAR Joži — mi-kailnica 2. nagrada — JUDEŽ Milica — konfekcija 3. nagrada — LOVŠIN Rozi — mi-kalnica Nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitve nagradne križanke iz te številke oddajte v nabiralnike do 31. julija 1981. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretima, Vladka Berlec, Zdenlka Kdkailj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Prese-kar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1.300 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško