Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s. poštnino vred eeloleto20Din,zapol leta 10 Din, za leta 5 Din.
PosamEzna štcvifka SO p
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka SO p
W. štev.
Gornja frigna, dne S. oktobra 192L'
IV. leto.
Slovenskim demagogom v album.
Predstojeći članek je primeren list v album onim našim ozkosrčnim politikarjem, ki so poskušali z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zanetiti v slovenskem ljudstvu mržnjo do srbskega dela naše države. Ker bodi stvarnost temelj vsake politike, zato je potrebno, da sporočimo javnosti sodbo srbskega radikalca, urednika novosadske „Zastave“ — o Siovencih. Oni tako, — mi ’ nasprotno, kakor da ni Učenik Ljubezni temelj katoliške in pravoslavne cerkve ! Ne smemo tako ! Oni za nas, mi za njih, vsi za vse ! Le po tej paroli bo naše ujedinjenje postalo popolno in dovršeno. Dobra beseda miru, ljubezni in spravljivosti je bolj v duhu Kristusove vere kakor sejanje mržnje, sovraštva, psovk in demagoških fraz. Članek je prinesla tudi „Samouprava“, organ narodno radik. omladine. Radi aktuelnosti ga prinašamo dobesedno. Uredn.
Urednik radikalnega dnevnika „Zastava“, ki izhaja že 53 let v Novem Sadu, priobčuje v svojem listu potopisne črtice s potovanjn iz Novega Sada v Pariz. Med potom se je ustavil v Ljubljani in v enem podlistku vpisuje svoje utiske iz slovenske prestolnice.
„V Ljubljano sem prišel z otroško naklonjenostjo, z iskreno ganljivostjo in pripravljen, da jo vzljubim z vsemi njenimi lastnostmi. Naravno, da sem, kot Stranec, v njej videl samo njene lepe stvari, in jaz hočem, brez strahu, da se zamerim, zabelježiti svoje utiske po oni vrsti, po kateri sem jih sprejemal. — Potem opisuje lego Ljubljane, njene ulice,, hiše, kavarne — vse z velikim navdušenjem. Potem pa preide na ljubljanske cerkve, pri katerih se mudi največ časa: „Po neki stari navadi obiščem v tujem mestu najprej cerkve: to mi je nekako uvod v intimnost dotičnega mesta. Vstopim v veliko svetišče frančiškansko na Marijinem trgu, ter se iznenadim nad ono mnogobrojno množico, ki je polnila celo ogromno ladijo cerkve do zadnjega kotička. Prišel sem okrog 9 tih pred poldne, ravno proti koncu, pridige nekega frančiškana, ki je govoril, v kolikor sem razumel, o junaštvu. Videl sem takoj na prvem koraku — a te utiske sem pozneje še izpopolnil — kako je slovenska katoliška cerkev v tesnih stikih s svojimi verniki. Ako pustimo na strani metafiziko cerkve, njeno učenje o duši in o drugem svetu, moramo priznati, da katoliški duhovniki uplivajo na duše, vodijo ljudstvo, ga izobražujejo in ustvarjajo okrog njega neko višje, čisto, duhovno ozračje. Medtem, ko so naše cerkve prazne — pojdite v naše največje cerkve, a v njih boste ob nedeljah redom našli komaj dvajset oseb, — v katoliških cerkvah najdete zbrane stare in mlade, moške in ženske.
Ogledovanje ljubljanskih cerkva mi je dajalo veliko zadovoljstvo. Vse te ljubljanske cerkve so bogato okrašene. V cerkvi svetega Jakoba se nahajajo divni marmorji okrog stranskih oltarjev, a nad glavnim oltarjem ogromna freska. Levo pri velikem oltarju stoji napis: Lurdska Mati Božja, prosi Boga za nas... Tukaj sem našel... v nedeljo popoldne tri starke v pobožni molitvi. Bog vedi, kaj se je odigravalo v njihovih pobožnih, skrušenih in izmučenih dušah!
Morebiti najbolj bogato je okrašena cerkev svetega Nikolaja, ljubljanska stolna cerkev, v starem delu Ljubljane. V začetku ladije, pred glavnim oltarjem, nahajajo se kipi štirih slavnih škofov še iz srednjega veka, zasluženih za razvoj katoliške cerkve med Slovenci. Pod kipi so latinski napisi, ki proslavljajo njihovo življenje. Jeden predstavlja škofa B. Gennadius-a, ki je po hunskem napadu zopet obral čredo razpršene katoliške cerkve porušene Emone. Po cerkvenih zidih so lepe freske, a okrog so mnogobrojni bogati oltarji. Pri glavnem uhodu v cerkev na levi strani se nahaja kip z napisom: S. Bonaventura, Doctor Seraphicus, a na desnici kip in napis: S. Thomas Angelicus. Na cerkvenih zidih od znotraj se nahajajo še drugi kipi, tako prvega in devetega ljubljanskega škofa; pod prvim je napis: Sigismund a Lamberg, 1488; Unus utrumque, a pod drugim: Thomas Chrön, 1630, terret labor, respice praemium.
V katoliških cerkvah Ljubljane se nahajajo dragocena kiparska in slikarska dela, tako na primer freske Quaglio-a (XVIII vek). Sploh so njihove cerkve majhni muzeji za razvoj arhitekture, slikarstva, kiparstva in drugih lepih umetnosti, k čemu se v živi sedanjosti pridružuje duhovno delo cerkvenih funkci-jonarjev, o čemur se bo še govorilo o zvezi z delom in značajem katoliške cerkve.
Poleg stolne cerkve se nahaja veliko, toda jednostavno, mračno poslopje: Semenišče. To je katoliško bogoslovje. Portal tvorita dva velika človeka, ki držita neke druge figure. S počrnele podlage se blišči z velikimi zlatimi črkami napis : Virtuti et Musis — Vrlini in Znanostim... temu so se posvečevali in temu se posvečuje še sedaj na stotine in tisoče mladih duš, katere se oddajo težkemu poklicu slug Božjih..."
Potem govori zopet o zunanjem izgledu Ljubljane, njenih poslopjih In parkih, redu in čistosti, primerja Ljubljano z mesti po Vojvodini, o katerih piše, da so brez preteklosti in brez duše, a Ljubljana ima za sabo kulturno preteklost in živo dušo. Članek zaključuje: „Slovencem je ostala volja za delo, razvita od železne potrebe samoobrane protikultur-nih neprijateljev, ostala jim je bogata in plodna, od kulture prožeta tradicija prošlih vekov, smisel za pametno in smotreno organiziranje socijalnih in kulturnih sil, in neka gotova duševna elastičnost: lastnosti in duh bližnjega Zapada“.
Navedli smo te odstavke, ker so ne samo zanimivi za Slovence, nego tudi, ker lepo razodevajo duševno razpoloženje srbskih radikalcev napram katoliškim Slovencem. Ravno o vojvodinskih Srbih se govori in piše, da so najbolj velikosrbski in najbolj neprijatelji katoličanstva. A ta vojvodinski Srb je pri prihodu v Ljubljano najprej in natančno pregledal naše cerkve in skušal prodreti v versko čustvovanje našega ljudstva, hoteč tako odkriti in razumeti slovensko dušo.
Mi sem poranilo! naročnino?
Krščansko ljudstvo!
Usmili se gladujočih dijakov!
Ta teden se odprejo zopet srednje šole, gimnazije, realke, učiteljišča ter druge strokovne šole. Svojčas je prihajalo v šole veliko število nadarjenih, dobrih dečkov z dežele, sinov kmetskih staršev, celo bajtarjev, delavcev in obrtnikov. — Zadnji dve leti ter ob letošnjih priglasitvah za sprejem pa smo opazili, da je število dijakov iz teh vrst močno padlo. Vzrok je draginja, kajti sedaj računajo za dijaka stanovanje in hrano od 1500 do 2000 K mesečno in še več. Tega preprosti ljudje ne zmorejo več in zato tvorijo sedaj učenci z dežele komaj pičlo tretjino v vseh srednjih šolah na veliko škodo ljudstva v bodočnosti.
Kaj hočemo?
Naše ljudstvo rabi iz svojih vrst študirane ljudi, ki bodo skrbeli za njegovo izobrazbo, za napredek in vsestranski dobrobit. Iz kmetskih vrst morajo priti duhovniki, učitelji, uradniki, inženirji, izšolani trgovci in obrtniki ter razni drugi stanovi, da vsaj en del od njih ohrani spoštovanje in ljubezen do stanu in doma, iz katerega je izšel in do življenja in običajev, v katerih je kot otrok živel.
Posameznim ljudem ni mogoče žrtvovati za enega izmed svojih otrok po 15 do 30 tisoč kron na leto. Toda kar ne zamore posameznik, zamore ljudstvo skupaj.
Podpisani so sklenili priskrbeti dijakom z dežele večerjo. Za obed skrbi večinoma preko-ristna Dijaška kuhinja in drugi dobrotniki, toda večerje ubožčki večinoma nimajo nikjer. Brez večerje ostati in to cele mesece, je pa za mladega dijaka grozno.
Stroški za večerjo.
Računamo, da bomo morali dajati skozi 10 mesecev vsak dan do 120 večerij, torej okroglo 36.000 — reci šestintrideset tisoč večerij na leto. Ogromni so stroški, toda pogled na dobro in ukaželjno, pa sestradano in lačno mladino na eni strani in zavest, da naše krščansko ljudstvo ne zapira srca in svoje roke, kadar gre za bližnjega in lastno bodočnost, vse to nas navdaja s pogumom, da se lotimo dela. Prostore in kuhinjo nam da na razpolago požrtvovalno ravnateljstvo Dijaškega semenišča, jedilno orodje smo že oskrbeli in od usmiljenega ljudstva prosimo živil!
Zakaj Vas prosimo?
Prosimo za vse, kar mlad človeški želodec potrebuje in ljuba naša slovenska zemlja po Vašem delu rodi. Prosimo v prvi vrsti za krompir, fižol, repo, zelje, žito vsake vrste, sadje, mast, drva, pa tudi za druge pridelke in za denar. Vsak naj da po svojih močeh, po svoji volji in vesti ! Vse bomo lepo spravili, pošteno porabili za dijake in Vam javno položili račun o vseh darovih in njih uporabi.
Koga prosimo?
Prosimo v prvi vrsti naše vrle zaupnike po farah in vaseh, naše Mladeniške in Dekliške zveze ter Marijine družbe. Obračamo se še posebej do naših tretjerednikov in sploh do vseh dobrih in krščanskih ljudi, da nam omogočijo izvršitev tega našega človekoljubnega in nujno potrebnega dela za učečo se mladino. Slovensko ljudstvo je plemenito darovalo in žrtvovalo zadnja leta za vse mogoče ljudi in namene. Darovalo je za srbske gladujoče otroke, za gladujoče Ruse, za razne pogorelce itd. Danes pa prosimo naše dobro in usmiljeno ljudstvo, da v imenu Boga daruje za svoje lastne gladujoče sinove.
Kako uredimo nabiranje?
Prosimo, da si naše organizacije, Mladeniške in Dekliške zveze, Marijine družbe in tretjeredniki še ta mesec določijo red, po katerem bodo že vsaj prve dni v oktobru izvršili pobiranje od hiše do hiše v ta blag namen. Ena hiša v vsaki občini naj bo tako dobra, da hrani zbrane darove. Iz vseh vasi v fari odpelje
en voznik nabrana živila na naš naslov v Maribor ali na najbližjo železniško postajo ter odda na naš naslov in naš račun blago na železnico. Vreče in zaboje vrnemo. Pri tem organizato-ričnem delu prosimo posebej č. g. duhovnike, ki so si dovolj skusili gladu in pomanjkanja v študijskih letih in po ogromni večini tudi sedaj le životarijo, da našo akcijo ljudstvu priporo-ročijo in pomagajo z nasveti — saj vemo, da ima človek, ki sam trpi, največ smisla in srca za lačne in trpeče.
Sklepne besede.
Tako se obračamo na Vas, možje in mladeniči, ki ‘ste si v svetovni vojski prabridko izkusili, kaj je trpljenje in glad. Prosimo Vas, žene in dekleta, ki v delih usmiljenja niste nikdar odrekle. Trkamo na srca vseh, ki Vam ob Vašem delu in božjem blagoslovu ni bilo prej in ni treba sedaj gladovati. Za vsakega je hudo lačen biti, dvakrat hudo pa to za mladega in zdravega otroka, ki naj študira! Zato blago ljudstvo, odpri srce, odpri roke in daruj za dobre gladujoče dijake po svojih močeh. Nesebično boste dali, nesebično, pošteno in vestno bomo z Vašimi darovi samo za označeni namen gospodarili ter Vam javno polagali račun. Bog pa naj blagoslovi Vašo žuljavo, darežljivo roko in Vaše darove ter naš skupen trud!
Postavimo pa celo to akcijo za pridne gladujoče dijake pod varstvo božjega Srca Jezusovega, kateremu se je usmililo gladno ljudstvo na gori in ki ljudstva ni odpustil, ne da bi ga bil poprej čudežno nasitil. Priporočimo celo delo tudi prijatelju revežev, sv. Vincenciju Pav-lanskemu in sv. Elizabeti, usmiljeni patronici revežev !
Usmiljeni Jezus bodi bogat plačnik za vsak, tudi najmanjši dar!
V Mariboru, dne 10. septembra 1922.
ODBOR ZA DIJAŠKO VEČERJO:
Dr. Martin Matek, kapiteljski vikar ; dr. Ant. Korošec; dr. Josip Hohnjec, poslanec; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne ; Evgen Lorger, korni vikar kot tajnik in blagajnik ;v prof. Vesenjak; dr. Karl Verstovšek; Franc Žebot, poslanec; J. Urbas, predsednik Županske Zveze.
Sotos Martin Slomšek (1800—K).
Dne 24. septembra je minulo šestdeset let, odkar je umrl prvi mariborski vladika A. M. Slomšek, odličen slovenski pedagog. Bil je sin imovitih roditeljev v občini Slomu pri Ponikvi blizu Celja. Domači kaplan Prašnikar je pregovoril starše, da so dali nadarjenega sina v Celje v prostonarodne i latinske šole, kjer mu je profesor Zupančič vcepil ljubezen do materinega jezika. Nekaj časa je študiral tudi v Ljubljani, kjer je bil Prešernov sošolec, potem še v Senju in v Celovcu. Kot semeniščnik je tu poučeval svoje tovariše v slovenščini, katero je tem bolje obvladal, ker je bil vešč hrvaščini. L. 1824 posvečen v duhovnika je služboval pri Sv. Lovrencu na Bizeljškem in pri Novi cerkvi. Prišedši v celovško bogoslovnico za spiritual (1829), je imel priliko vzgojiti lepo število navdušenih duhovnov in slovenskih pisa-
teljev, katerim je neumorno pilil sestavke n. q)r. Kerfhansko devifhtvo, in prevode Krištofa Schmida: Perjetne prepovedi za otroke, in dr. V stanovanju profesorja Ahacija je prirejal slovenske tečaje za uradništvo. Leta 1838 je postal veliki župnik, dekan in šolski nadzornik v Vuzenici ob Dravi, 1844. kanonik in šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem, 1846 opat v Celju ter istega leta knez in škof labodski (lavantinski). Preselivši se 1859 v Maribor, si je stekel eno najvažnejših zaslug s tem, da je v lavantinski škofiji združil do mala vse štajerske Slovence.
Vneti detoljub je obračal vso pozornost na vzgojo mladeži, za katero je pripravil oziroma dal prirediti učila kot abecednike, katekizme, berila, nemške slovnice. Po njegovem prizadevanju so se ustanavljale nedeljske slovenske šole za izpolnitev vsakdanjih. S svojo vzgojno knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842) si je pridobil sloves „slovenskega Pe-stalozzija“. V prijetni povesti o dveh sirotah vpleta nauke o izobrazbi, gospodarstvu, prirodi, vedenju itd. Na čelu vsakega oddelka stoji kako znano geslo, n. pr. „Zdravje gor po niti, dol po curki“. Švojim duhovnim sobratom je preskrbel dušne hrane v spominski knjigi: Mnemosynon Slavicum suis quondam auditoribus ac amicis carissimis dicat Antonius Slomšek. L. 1845. je hotel osnovati društvo za izdajanje dobrih spisov za ljudstvo, toda vlada ni dovolila. Iz te misli se je pozneje rodila „Mohorjeva družba“ (1851). Za nadomestilo je pričel izdajati letopis „Drobtinice“, namenjen ne samo izomikan cem, ampak tudi pestunjam, predicam, pericam, tericam. Gojil je družabnost s petjem, uril se je v igranju na glasovir, zlagal pesmice, od katerih so nekatere ponarodele: Veselja dan, En hribček bom kupil i. dr. Z Ahacljem_sta objavila „Pesme po Koroškim in Štajerskim znane“ (1833) med katerimi je bilo 15 Slomšekovih in nekaj Andreaševih (Andreas je bil tkalec v Rožu). Razen tega je delal za Vodnikov spomenik, za Wolf-Cigaletov slovar, imel predavanja v mariborski čitalnici itd.
Danes nam je žal samo enega: minister Thun je vprašal Miklošiča in Slomšeka, na kateri podlagi naj se uči v osnovni šoli; Miklošič je odgovoril, da tam ni mesta drugemu jeziku. nego materinščini ; Slomšek je bil za utra-kvizem, kateremu je potem naučni minister dal prednost. — Vladika je naglašal v svojih „Drobtinicah“, „da bodi nemščina navržek omiki, kajti iz take šole, kjer učenci ne razumejo pod-učnega jezika, prihajajo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski gospodje, pa slabi orači, in gospodarji za jokati“. A. D.
Tedenske novice
Vsi oni podjetniki, trgovci in zavodi,
ki ali niso prejeli pismene ponudbe, ali pa so prejeli — in želijo v Slov. obm. koledarju inse-rirati naj nemudoma sporočijo uredništvu takoj besedilo in velikost inserata. Na prepozno došle prijave se ne bo oziralo in zato prosimo vse gg. inserente, da ta opomin upoštevajo. Termin smo podaljšali, da ne bo nepotrebne zamere. — Kamurkoli je na razvoju njegovega podjetja količkaj ležeče, bo poslal v Slov. obmejni koledar oglas svoje trgovine, gostilne, po-
djetja, zavoda! Prijave najdalje do 15. oktobra priposlati in se na poznejše radi reda ne moremo ozirati. Dosedaj je prijavljenih že nad 10 velikih oglasov.
Vredno, da se beleži. V času, ko so se temne sile zaklele proti našemu listu in si isti kot razširjevalec zdrave ideje jedinstva in narodne sloge s vsako številko pridobi nekaj novih naročnikov, nam piše g. prof. I. D. iz Ljubljane dobesedno: „5 D pošljem kot doplačilo za naročnino P. D. (njegove soproge op. uredn.) 20 D pa kot prispevek za tiskovni sklad Murske Straže. (Prisrčna hvala! Uredn.) S pisavo lista sem izredno zadoljen; v tem smislu bi morali pisati vsi slovenski listi predvsem vsi listi SLS. Le tako naprej !— i. f d, —« Belježimo to izjavo z velikim zadoščenjem. Zavest, da smo na pravi poti nam daje kljub vsem zahrbtnim intrigam nove moči in poguma.
Na vprašanja nekaterih dlakocepn ih demagogov iz raznih sedaj obstoječih političnih in nepolitičnih taborov odgovarjamo, da je naše stališče (to je stališče lista) že davno precizirano. Nam je v prvi vrsti za jedinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero krepiti je dolžnost vsakega pametnega državljana; zato obsojamo tudi vsak ježim, ki gre proti koristim države kot: take. Naš nasprotnik pa je vsak, kdorkoli blati največje svetinje našega ljudstva : Vero in materino besedo in vsak, kdor omalovažuje nas Slovence kot sestavni del naše države. Odločno pa obsojamo demagogijo po našem časopisju, ker se ista namenoma uganja. V politiki prevladuj pamet, trezen razum, pravično srce. Vodi naj nas strpljivost in ljubezen. — Mislimo, da je ta naš program dovolj krščanski in da se večina naših prijateljev z njim strinja. — To je torej naše stališče, ki je itak znano, pa vendar nekaterim prefanatičnim strankarjem ne ugaja. — Že lansko leto se je v času časopisne agitacije uganjala očividna in naravnost gnusna akcija proti našemu listu in bo v zgodovini večno zapisano, da je Murska Straža brez najmanjše podpore SLS pisala za njo kot najboljšo stranko. V zahvalo pa so naše kraje preplavili takrat ljubljanski in mariborski plakati, ki so priporočali celo vrsto,'tudi kranjskih listvo, a niso omenjali Murske Straže. Nič zato ! Novi, neprikriti boj se je začel, a „Murska Straža“ ostade kot neodvisno glasilo slovenskega ljudstva zvesta načelu : „Vse za državo, slovenstvo, križ in plug!'*
Zlato Avstro - ogrske banke v Beogradu. V Beograd se je vrnila te dni komisija, katero je vodil Matovič, šef kabineta finančnega ministra. S to komisijo je sio 7 vojakov, 1 oficir in 2 detektiva beograjske uprave. Komisija je prevzela od likvidature bivše Avstro-ogrske banke 14,600.000 kron v zlatu. Ta svota sestoji iz zlatih kron po 20 in 50 kron, turških lir in zlatih perperov. Zlato se je shranilo v 73 zabojih, ki so imeli skupno bruto težo 5,303!600 kg. Zlato je bilo prepeljano v Beograd s parnikom.
„Jadranska Straža“. V prvi polovici tekočega leta se je ustanovilo v mestu Splitu, katerega prebivalstvo se odlikuje brez dvoma po najjačji nacionalni zavesti, društvo „Jadranska Straža“, kotere namen je zainteresirati
Arbogast Reiferer. T. — O.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Najbolj zanesljiva priča je kot največji nemški svobodomislec gotovo Wieland*), če v svoji „Euthanaziji“ pripoveduje o mistični prikazni protestantske dame: „Stanovala je na fevdnem posestvu nekega benediktinskega samostana. Nek menih tega reda je bil domači prijatelj. A prestavili so ga v Bellinzono, da tam poučuje računstvo. Cez leto in dan oboli dama. Napovedala je natanko svoj konec in je takrat tudi umrla . . . Bilo je proti polnoči. Tedaj reče z rahlim nesmehom: Čas je, da grem in se od patra poslovim! Potem se je zdelo, kakor bi za nekaj trenotkov zaspala. Čez nekaj časa se zopet vzdrami, izgovori še nekaj besed s hčerjo in umre. Kakor se je pozneje izkazalo, je sedel pater v Bellinzoni isto uro še pri pisalni mizi in bil zaposlen pri luči z izračunanjem računske naloge — torej niti najmanj razpoložen za vizije. O bolezni svoje prijateljice ni vedel ničesar. Na steni je visela njegova ljuba pandora. Tedaj sliši naenkrat močen pok, kakor bi bilo počilo njegovo godalo. Vstane ter se ozre. Otrpne
*) Nemški klasični pesnik in pisatelj.
začudenja, ko opazi belo, imenovani dami popolnoma enako postavo, ki ga prijazno in resno gleda, potem pa takoj izgine. Ko pride k sebi, preišče inštrument in najde, da je počen.“ Wieland sam zatrjuje, da se je to resnično zgodilo.
Sir Joha Sherbroke in general Jurij Wyny-ard sta bila nastanjena skupaj kot kapitana na otoku Cape Breton v Novi Škotski. Neko jutro zajuterkujeta oba pri Wynyardu kavo. Naenkrat vidi Sherbroke pri vratih bledo postavo nekega mladeniča. Svojega prijatelja opozori na tujca, ki gre počasi v sosednjo sobo. Wynyard postane bled kot stena, pograbi prestrašen Sherbroka za roko in pošepeče: „Za Boga, moj brat!“ Takoj gresta za prikaznijo in preiščeta vse prostore, pa ne moreta nikogar več najti. Wynyardov brat je bil isti čas na Angleškem, od koder pride kmalu na Sherkrokeja poročilo, da je umrl. Pri-djana je bila prošnja, naj žalostno vest sporoči na prizanesljiv način Wynyardu. Dan in ura sta se popolnoma skladala s časom, ko sta videla prikazen. (Schneider, 495.)
Stotnik Russel je bil septembra 1855 doma na počitnicah. Imel je dragega brata Oliverja, ki je bii kot poročnik v oblegovalni armadi pred Sebastopolom. „Na žalostno pismo, polno smrtnih slutenj“, pripoveduje Russel, „sem odgovoril, naj bo pogumen, če se mu pa kaj pripeti, naj se mi prikaže v moji izbi. Ponoči na 9. septembra
se namah prebudim in vidim ob svoji postelji klečati — brata, ki je obdan kakor od svetle fosforne sopare... Da zberem svoje misli, skrijem obraz pod odejo. Uverjen sem bil, da mora biti domneva ... Ko zopet pogledam, bil je znova pred menoj in me gledal z žalostnim, prosečim pogledom. Poskušam govoriti, pa ne gre .. . Skočim iz postelje ter se ozrem skozi okno . . ., se zopet obrnem in gledam — ubogega Oliverja... Zaprem oči, grem tako skozi sobo ter dosežem vrata. Ko primem za kljuko, se ozrem še enkrat nazaj v sobo. Prikazen je počasi trenila z glavo in me zopet gledala boječe in ljubeznivo. Sedaj šele opazim rano na desnih sencih in rdeč trak... Zapustil sem sobo. Ostanek vnoči setn prebil na zofi v prijateljevi sobi .. .“ Čez kakih štirinajst dni je prišlo poročilo o Olivrovi smrti. V naskoku na zakope ga je 8. sept. zadela krogla v desne senci in kakih šestintrideset ur pozneje so ga našli klečečega v kupu padlih. (Beßner, 264.)
„Centralno glasilo za okultizem“ piše k takim pojavom: „To telepatično vplivanje umrlih in umirajočih v daljavo je stara znana stvar.“ In v resnici lahko vsak dan slišimo o njem, vendar ne v tako izrazitih obikah kakor v predstojećih slučajih. „Vsak kmet pozna take prikazni, in čeravno si jih ne more znanstveno razločiti, nadkriljuje vendar s svojim znanjem vseučiiiškega profesorja, ki o takih dejstvih ničesar ne ve aii pa ničesar vedeti noče tr.rabinski).
celotni naš troimeni narod za našo 600 km dolgo jadransko obal in pa za varuha te obale — za našo mornarico. V svrho boljše propagande je ustanovilo društvo list „Jadransko Stražo“, katerega namen je, da propagira obrambo jadranske obali, potrebo močne vojne mornarice, katera edina more braniti našo obalo, za-sigurati našim pomorsko plovitvo in trgovino. „Jadranska Straža“ bo posvečala svojo pažnjo vsem ostalim pomorsko obrambnim potrebam, pospeševala bo pomorsko ekonomske zadeve kakor: brodarstvo, gradnjo ladij, ribarstvo ter končno tudi pomorski šport. Poleg tega bo list tudi glasilo društva in prinašal vse društvene in organizacijske vesti. Našo javnost, posebno pa še različna naša društva, čitalnice, kakor tudi kavarne in druga slična podjetja opozarjamo na ta list ter prosimo, da list naroče. Prva številka tega lista izide začetkom oktobra ter bo na to redno izhajala vsakega 1. in 15. v mesecu. Naročila za Jadransko Stražo sprejema založba „Jug“ v Ljubljani, Pred škofijo 21 L, ki rade-"volje pošlje tudi prvo številko na ogled.
Demokrati, ki so se do smrti skregali med sabo, se še niso poravnali.
Ugodnost za zadruge. Parlament je sprejel finančni zakon, z novim členom 18 in dopolnili, ki se glasi: „Novi člen 18 se izpo-polnuje in glasi: Člen 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmečkih in obrtnih zadrugah se razširi na celo kraljevino SHS in velja za vse one zveze od najmanj 20 zadrug in njihove, zadruge, ako dotična zveza in njene zadruge po svojih pravilih ne dele članom na zadružne deleže dividende, niti dajejo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov nagrade, a vrh tega ako se tudi njihovi rezervni zakladi ne morejo deliti med člani. Ti pogoji oprostitve morajo biti zasigurani s pravili zadrug na ta način, da se ta smejo menjati samo s privoljenjem zvez, a dotične zveze so zavezane take določbe pravil obdržati nespremenjene tako pri sebi kakor tudi pri svojih zadrugah. Doslej neplačani davki in pristojbine tako oproščenih zvez in zadrug se ne iztirjajo.“
Dobra letina v Banatu. Na podlagi poročila komisije o letini je bila letina v Banatu sledeča: pšenice 25 tisoč vagonov, ječmena .2400, ovsa 2500, koruze 50tisoč, rži 2500. V južnem Banatu je najboljše uspela koruza, v srednjem pa pšenica. Oves in rž sta bila povsod boljša ko lani.
Uniformirani cigani — razbojniki. V/ Pečuhu so orožniki aretirali pet ciganov, ki so „prepotovali“ vso Baranjo v orožniški uniformi in zakrivili 9 umorov, 4 posilstva in 5 tatvin.
Zahvala srbskih kmetovalcev Slovencem. Srbski kmetovalci vrnivši se iz potovanja po Sloveniji v Srbijo, so doposlali Kmetijski družbi sledečo brzojavno zahvalo: Beograd, 18. septembra. Zdravi smo se vrnili v Beograd. Po še svežih utisih našega bratskega objema čutimo se obvezane, da se Vam tudi tem potem zahvalimo za Vaš prisrčen bratski sprejem in za globoko iskreno ljubav, s katero ste nas povsod sprejemali, pogostili in sprem-ljevali skozi Vam milo in tudi nam drago bratsko Slovenijo. Vaša iskrena bratska ljubav je tudi v naših srcih vžgala občutek najdražjega in najmilejega bratstva in ljubezni, kar naj služi v jamstvo za skupno slogo na delu za ohranitev našega bratskega edinstva in za napredek naše skupne domovine. Tu hočemo bratstvo in ljubezen širiti med našimi tovariši in jo prenesti na mladino, da bi Vas vsi vzljubili, kakor smo Vas mi vzljubili. Prosimo Vas, da to našo za-
V slučaju stotnika Russela imamo poseben način „prikazni“, namreč dogovorjene. Mrs. Adeline poroča 19. novembra 1890: „Bila sem ljubljenka svojega strica. Dogovorila se sva, da se mora tisti od naju, ki prvi umre, prikazati drugemu ... Ko sem neko jutro sedela na postelji in imela svojega otroka na rokah, vidim svojega strica. Leži v sobi na zofi kakor bi umiral. Jaz povem to svojemu možu in mu opišem prizor. Smatral je stvar za tako važno, da je vstal in si jo zabeležil. Takoj je pisal, da naj poizvedo po stricu. Zvedela sva, da je moj stric čisto nepričakovano v Mirzapore umrl, in sicer isti dan in isto uro, ko sem ga videla. V resnici je umrl v sobi na zofi.“
Gospod L. je peljal neko družbo v glavno cerkey v Yorku, da bi videli zanimivosti. L. je vodil mlado damo. Naenkrat vidita, da jima gre pomorski častnik naproti.vDama se strašno prestraši, ko ga zagleda. Častnik se vstavi tesno pred njo in ji zašepeče jasno in razločno : „Je posmrtno življenje.“ Dama je izjavila, potem ko je izginil, da je bil njen brat, ki se je z njim dogovorila, da mora tisti, ki prej umre, drugega poučiti o onem svetu. Pozneje je prišlo poročilo, da je bil brat približno v istem času umorjen. (Crowe, I. 439.)
hvalo tolmačite vsem mestom in odborom, ki so nas sprejeli, pogostili in spremljevali in jim sporočite, da jih iskreno bratski ljubimo. — V imenu kmetovalcev in strokovnjakov: Član uprave Srbskega Poljoprivrednega društva Vica Radovanovič.
Pameten korak. Na Češkem se je osnovala organizacija konsumentov, ki hoče za kupovanje vsakdanjih potrebščin stopiti z zvezo naravnost s tovarnami. Na ta način bodo kon-sumenti prišli do cenejšega blaga. Ko bi se pri nas ljudje bolj zavedali pomena zadružništva, bi že to davno imeli izpeljano.
Dopisnike opozarjamo, da stane znamka za zaprto pismo sedaj 1 Din, in ne več 50 par kot dosedaj.
Spomini nemškega cesarja Viljema II.
Kakor znano, je napisal nemški eks-cesar Viljem svoje memoare. The Maclure Newspaper Syndicate mu je plačal za te spomine v dolarjih v vrednosti 400 milijonov nemških mark.
Radiću se majejo tla. Radič daje izjave na vse strani. „To mu je potrebno“ — piše „Narodna Politika“ — „iz enakega razloga kakor Svetozarju Pribičeviču. Ko je Svetozar Pribičevič čutil, da se mu majejo tla pod nogami, je začel vse svoje liste zasipati s članki in intervjuvi. Tudi Radičeve pozicije v narodu niso ravno najboljše. Vemo popolnoma gotovo, da se pripravljajo celi kraji, da Radiča zapuste. Vsem je začela presedati njegova pasivna politika, ki potiska ljudstvo v vedno večjo bedo. Tudi v Bosni začenjajo volivci od Radičevih zaveznikov iz Težačke stranke zahtevati, naj gredo v skupščino in se tam zavzemajo za ljudstvo.“
Stroški za vzdrževanje armad. — Mnogo se govori o velikanskih stroških, ki jih Francija potroši za vzdrževanje svoje armade. „New York Times“ pa ugotavlja, da je Francija najbolj ekonomična pri izdatkih za vojsko. Velika Britanija je določila za 1. 1922 znesek
272.800.000	dolarjev za vojsko, ki šteje
215.000	mož. Ameriški kongres je dovolil za armado Zedinjenih držav, ki šteje
125.000	mož in 12.000 častnikov kredit v znesku 271,000.000 dolarjev. Ob istem času je določila Francija, ki vzdržuje petkrat močnejšo armado kot je ameriška 76,000.000 dolarjev. Koliko koristnega bi se dalo s temi miljoni dolarjev napraviti, ko bi na svetu vladal splošni mir in bi mednarodne in državne spore ne razsojalo moriino orožje!
Služkinja ukradla nad eno milijardo kron. Iz Dunaja poročajo, da je služkinja nekega ravnatelja tovarne avtomobilov ukradla svojemu gospodarju razne dragocenosti, zlatnino, obleko in denar v skupni vrednosti nad eno miljardo kron (avstrijskih seveda!) in brez sledu izginila. Okradeni je razpisal nagrado 10 milijonov kron in razentega še 10% od vrnjenega blaga. (To se našemu uredniku ne more zgoditi! Op. stavca.)
Cene mesu padle, toda ne pri nas, ampak na Dunaju pri kg za 3000 do 4000 K. Kljub temu pa so še tako visoke, da si revnejši sloji mesa ne morejo privoščiti. — Tako piše mariborski poročevalec, ki uživa za 10 kron cenejši kg mesa.
Zakon o začasni uredbi sodstva v Prekmurju. Krajevni obseg okrožnega sodišča v Mariboru je začasno razširjen na tiste dele Železne županije (Zala vär-megye), katere je zasedla vojska kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za zasedene dele Železne županije je ustanovljeno okrajno sodišče v Murski Soboti, za one Zala županije pa v Dolnji Lendavi. Na zasedenem ozemlju je uradni jezik slovenski, odnosno srbohrvatski. Strankam, ki prebivajo na zasedenem ozemlju in ne umejo teh jezikov, je dovoljeno, podajati vloge v nemškem ali madžarskem jeziku, sodišča pa rešujejo vse vloge v uradnem jeziku.
Oderuštvo najhujše vrste — uganja država (ne! ampak drž. oblast.) Pred nami je plačilni nalog za premalo plačano takso od 20 para. Kos papirja brez tiska predstavlja že večjo vrednost; poštnina iz Maribora in potem še zavitek zopet 2 din. Primanjkljaj kolka iznaša 20 para, povišek 1 din (Bog jim ga blagoslovi !) taksa po t. p. 229 5 din (Vrag jih vzemi !), skupaj 6 (šest) din 20 para. Ti stroški so nastali radi premalo plačanih 20 par; če pa kdo s temi stroški ni zadovoljen, se lahko pritoži v 15 dneh. Pritožbo radi 20 par je kolekovati s kolekom po din 10(!). Vse to radi 20 ubogih par. Kako se pravi temu? Zabavljati čez državo, bi ne bilo umestno, ker to takse ne zniža, pač pa je dobro premišljevati, koliko dragocenega časa in duševne energije potroši naša državna uprava za take neumne birokratske kozle. — Und wer ist schuld? — Die Regierung!
Dopisi.
Gornja Radgona. Na naslov železniške uprave. Z razvojem Gornje Radgone v trgovskem oziru je nujno potrebno, da se skladišče na postaji kolikor največ mogoče poveča. Dosedanji prostori so neprimerni in mnogo premajhni ter ne morejo zadostiti vsem potrebam. Da bi pa trgovec in podjetnik za male količine blaga moral naročiti kar cel vagon — pa tudi ne gre. — O zadevi smo prejeli že več pritožb, kakor tudi glede sprejemanja in odprave tovornega blaga, ki je radi premajhnih skladiščnih prostorov faktično otežkočeno. — Nadalje nam poroča nek dopisnik glede prevzemanja trg. blaga na tukajšnji žel. postaji stvari, o katerih bi nam ne bilo ljubo pisati, ker: četudi bi bila kritika utemeljena, torej popolnoma upravičena, nočemo žaliti nobene osebnosti in smo prepričani, da dobrohoten opomin zaleže vsaj v toliko kakor surov napad. Stvarna kritika uradovanja tega ali onega urada pa je potrebna in prosimo vse aktivno in pasivno prizadete, naj takih in sličnih notic ne pripisujejo animoznosti urednikove ošebe.
Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico priredi v nedeljo dne 8. oktobra po večernicah veliko in bogato tombolo v gostilni „Triglav“. Sodelujejo novi domači tamburaši! Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig in za druge dobre namene, zato pridite stari in mladi! Uljudno vabi odbor.
Šolsko vodstvo Gornja Radgona se tem potom najlepše zahvaljuje za znesek 69.10 din in 12.320 K, katerega je sprejelo v prid ubogim učencem tukajšne šole kot čisti dobiček šaljive pošte ob priliki vinske trgatve v gostilni „Pri lovcu“.
Za obmejni tiskovni sklad so darovali :
premil, g. dr. Andrej Karlin v Šent Vidu nad Ljubljano 400 K; neimenovani iz G. Radgone 200 K; ljutomersko okrožje Orlov 200 K; preč. g. J. Klek!, nar. poslanec 80 K; Anton Kimlar, Ljutomer 40 K; Drago Novak, Ljutomer 120 K; prof. Ivan Dolenc, Ljubljana 80 K. Vsem plemenitim darovalcem: Bog plačaj! Posnemajte lep vzgled!
Gornja Radgona. Kljub temu, da je lansko vino bilo precej močno in da spada naš okraj v splošnem med bogate vinogradne kraje — vendar ni bilježiti celo leto posebnih pijanskih izgredov, pretepov, pobojev, umorov. Ta pojav je velik korak naprej, ker je v preprosto ljudstvo prodrlo prepričanje, da je Bog dal vino, da se pije po volji in da ni neizogibno potrebno, da se vsako nedeljo vršijo pretepi in poboji. Ne bomo trdili preveč, ako povemo, da je to veselo dejstvo sad naših izobraževalnih organizacij, ki s tihim delom širijo prosveto ter umsko in srčno kulturo med preprostim narodom. — Vse drugače je z Rusi. Opetovano so bili ti ljudje predmet vsakojakih pritožb, ki so imele svoj izvor v pijanosti. In kadarkoli se je zgodil kak škandal, bodisi _ da so zlikovci
Hranilnica in Posojilnica v Radincih Ä
deluje z uspehom ob meji!
dejanski napadli ženske, zlouporabljali orožje in se nasilno vedli — ni bil drugi kakor Wranglovec. Niso vsi Wranglovci slabi ljudje; tudi pametnih je med njimi precej, ali to so redke prikazni. V nedeljo zvečer je tak graničar odnesel krvavo glavo. V opravičilo ima vse polno izgovorov in cela zadeva ima toliko kombinacij, dasi je v jedno stvar sledeča: kakšen komandant, takšni so njegovi ljudje. Ponovno smo opozarjali gospodina Petroviča, naj posveča manj skrbi šikanam prebivalstva in mnogo več vneme pouku njegovih graničarjev, med katerimi — kar izrecno povdarjamo — je lepo število dobrih in poštenih vojakov. Kot komandant bi moral gledati na to, da se taki elementi odstranijo od državne meje na delo ali na službo v notranjost države, kjer ne morejo kratiti ugleda države. Vojak svoj prosti čas zabije v brezdelnost, ki ga navaja na lepovščine.
—	Niti toliko se ni pobrigal, da bi tisti nestvor od stražarnice odstranil in dosegel zidavo naj-primitivnejše človeške barake. Ako velja rek, da je komandant zrcalo svoje čete, ali pa narobe, potem je to zrcalo bogami žalostno. Čas, katerega trati z lažnjivimi in potvorjenimi ovadbami naj bi rajše uporabil za pouk svoje čete.
—	Merodajno vojaško oblast pozivamo, da naj v interesu ugleda države vsaj na meji napravi red!
Gornja Radgona. Naša oblast, ki se tako rada postavlja z raznimi odredbami bo storila človekoljubno delo, ako bo enkrat mesne cene spravila na višino mariborskih, celjskih in ljubljanskih tržnih cen. Skrajni čas bi bil!
G. Radgona. Za pobiranje naročnikov za knjige Goriške Matice je uredništvo naprosilo g. Antona Goršeta, ki bo z nabiralno polo zbiral naročnike za „Goriško Matico“, ki izda letos za malenkost 20 din. 3 lepe knjige i. s. Koledar za 1. 1923, Zabavna knjižica III del in Sirahova knjiga. Dolžnost vsakega obmejnega Slovenca je, da podpira kulturno delo naših bratov v sužnosti. — Prosimo p. t. občinstvo, da gre požrtvovalnemu g. nabiratelju na roko. Knjige dospejo v mesecu novembru.
Gospodarstvo
Vnovčevanje sadja. V naših krajih je letos obilo sadja. Kmetovalci pa nimajo nobene prilike sadja prodati, ker nikdo po njem ne vpraša, deloma za to, ker imamo zelo slabe in z velikimi sitnostmi združene prometne zveze, deloma pa za to, ker ni skoraj nobenega nakupovalca. Ljudstvo nima kam s sadjem. Iz vsega, tudi dobrega namiznega sadja narediti sadjevec je vendar škoda in se ne izplača, pa tudi posode primanjkuje. Uvidevši ta nedostatek v tej panogi našega kmetijstva si je Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni prizadevala, dobiti primerne zveze in pripomoči našim kmetovalcem do prodaje odvišnega sadja po kolikor mogoče primernih cenah, kar se ji je tudi posrečilo. Zato se bo odslej do preklica prevzemalo sadje na postaji v Križevcih vsaki torek, na postaji v Gornji Radgoni pa v vsako sredo od jutra naprej, kamor naj kmetovalci pripeljejo svoje sadje. Prevzema se po dnevni ceni, ki je sedaj 4 K in tudi več za 1 kg kakoršna je pač kakovost. Sadje mora biti natrgano, — ne streseno — lepo in sortirano, vsaka vrsta za sebe, toraj ne pomešano. Prvo prevzemanje sadja se vrši v Križevcih v torek dne 10. oktobra, v Gornji Radgoni pa v sredo 11. oktobra.
Vrednost denarja.
1	dolar . . .	=	320—	340’—	K
1	zlatnik (cekin)	=	800—	820-—	K
1	lira . . . .	=	11—	12-25	K
1 engl. funt . = 1100—1200-— K 1	ogrska krona	=	24	vinarjev.
1	franc, frank .	=	22—	23-50	K
1	nemška marka	56	vin —	—-80	K
1 češka krona =10-45— 10-50 K 1 n.-a. krona . •=■ 0-45—	0-50 v.
1 švicarski frank — 49 do 50 kruna.
Vsem našim naročnikom in prijateljem!
V očigled strašne draginje, ki nas vse, ki se prištevamo k delavnemu sloju občutno davi smo prisiljeni, da s 1. oktobrom, to je z začetkom zadnjega četrtletja zvišamo naročnino za borih 5 (pet dinarjev). Če pomislimo, kaj ta malenkostna svotica dandanes pomeni, se pač ne bo nihče obotavljal, da pošlje upravi „Murske Straže“’, ki je postala Vam vsem dober prijatelj, svetovalec, skratka priljubljen list, kakor nam tolikokrat zatrjujete, ko pišete vanj — malenkostno svoto od 5 dinarjev. S prvo oktobersko številko razpošljemo vsem našim naročnikom položnice. Obenem se obračamo ponovno do vseh oni\ ki so pomotoma zaostali bodisi s polletno, nekateri celo s celoletno naročnino, da nam isto vpošljejo i. s. za celo leto 20 din, za pol leta 7 dinarjev in 50 para in še višek za zadnjo četrtletje po 5 dinarjev skupaj dinarjev 12‘50. Obenem se vabijo naši prijatelji, da pridobijo „Murski Straži“ še vsak po enega naročnika. Novi naročniki plačajo od 1. oktobra do konca leta, torej za zadnje četrtletje le 5 dinarjev. Če pomislimo, kaj si človek danes lahko kupi bodisi v trgovini ali pa v gostilni za pet dinarjev, pač ne bo nikdo pomišljal, da si naroči dober časopis za celo četrtletje. — V razprodaji stane ena številka odslej 50 para. — Povišanje naročnine je bilo nujno potrebno, kar so se neizmerno podražile potrebščine, kakor papir in drugo. Tudi delavske plače so znatno zvišane in kar je glavno in najbolj žalostno dejstvo: „Murska Straža“ nima nobenega fonda, kakor razni drugi listi, ki bi sicer morali prenehati. „Mursko Stražo“ pa vzdržuje ljudstvo: kmet, delavec, uradnik, zato se ona obrača do ljudstva, da ji pod-pomore. Premožnejši naši somišljeniki grešijo neodpustljivo, ako ne prispevajo v naš tiskovni sklad. Prosimo tudi danes in trkamo na srca naših zvestih prijateljev: Darujte ob vsaki priložnosti kako malenkost za naš tiskovni sklad! Časopis brez denarja je isto kakor vojska brez orožja. Dajte, dajte četudi malo, saj date za dobro stvar, za ljudstvo, za prosveto, za boj proti izkoriščevalcem in škodljivcem našega ljudstva, za boj za ideale naše : Križ, plug in svobodo!	Uprava.
RAZGLAS.
Tržka občina Ljutomer naznanja, da se vrši v torek, 10. oktobra »J22 veliki
živinski sejem
za goveda in konje v Ljutomeru.
Ker je ta sejem kot nadomestilo za prejšnji „Leopoldov sejem“ v Radgoni, se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Županstvo Ljutomer, dne 2. X. 1922.
Župan: Lud. Babnik.
!®rp sp ffpbijra ^rez s^ar^ev 0£i 12—14 let
I@uu 3 u UHlllIull stara k manjšemu posestniku na deželi Naslov pove uprav ustvu „M. Straže“.
vseh vrst kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
Gospodarska zadruga v G. Radgoni.
Podrobnejše glej pod rubriko „Gospodarstvo“ v tem listu.
Raznovrstno manufakturno blago
za jesen in zimo veliko izbiro po ugodnih cenah priporoča
Franc Senčar, trgovina meš. blaga, Mala Nedelja.
Kupujejo se jajca, maslo, suhe gobe vedno po na j višji dnevni ceni.
eno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sodje lVpXdte,prl’od?u ilodrej Oset
Maribor, aiehsandrova cesta 57. - Telefon št. 88
Lepe nove partente,
damentuch, štofe, hlačevino, odeje, slamjake, nogavice, zašite srajce, gate ter najfinejši petrolej priporoča po znižanih cenah trgovina
Josip Farkas, Sv. Jurij ob Šč.
Poda se hiša
v Gornji Radgoni, Spodnji griz št. 30 ter travnik in njiva v Crešnjevcih. Vpraša se pri Upravništvir „Murske Straže“.
s priklopnim sedežem proda Hranilnica v Ljutomeru za 25.000 K. Reflektanti se naj oglase pri Dr. Marko Stajnko, odvetniku v Ljutomeru.
JANKO CIMERMAN
trgovina meš. blaga v LJUTOMERU
priporoča veliko izbiro raznovrstnega manufakturnega blaga za jesen in zimo po najnižjih cenah.
Tožna in solidna postrežba»
Krasno posestvo
v trgu Središče, z lepim sadonosnikom, obsega 17 oralov, z živim in mrtvim inventarjem ob državni cesti se radi družinskih razmer
po ceni proda.
Poizvedbe v gostilni Žnidarič v Središču.
TISHflHNS PAKOHIJA GDHH3A R9D50NA
dobro in
moderno opremljeno se priporoča za točno, ceno in bitro izvršitev tiskovin vseh vrst, ima bogato zologo vsakovrstnih pisarniških in šolskih
potrebščin, usek barv svilenega in krep-papirja, pis. papirja v kasetah in v mapah itd.
KNüiooüEZNiEfi - knjigarna - trboüina s
PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI na drobno in debelo - ZALOiiA ŠOLSKIH KNJIG
Motorno kolo
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
inter, telefon št. 2	izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše Račun ček-urada 12*726