LJUBLJANA, LIST DELAVCEV 22. FEBRUARJA 1967 LETO XVIII ST. 3 Bo letos več denarja za šolstvo? Takega vprašanja si pravza- zaostruje materialni položaj šol- Pa šolska reforma? Pa naša Prav ne bi smeli zastavljati — če' stva; da so se osebJii dohodki pro- gospodarska in družbena reformi dosledno izvajali načela naše stvenih delavcev v poreformnem ma? Pa načela, ki smo si jih za-gospodarske in družbene reforme, obdobju dvignili le za polovico pisali (kot družba) zelo visoko — Tolikokrat poudarjeno dejstvo, toliko kot zaposlenim v drugih glede izobraževanja kadrov, gleda si ni mogoče zamisliti sodobne- službah — da se je v letu 1966 de pomembnosti strokovne uspo-ga gospodarjenja (na evropski prvikrat zgodilo, da so bili pov- sobljenosti, glede... Kaj preostane? Takole so nam Zakaj samoupravljanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih le počasi napreduje ravni) brez strokovno (in sploš- prečni mesečni dohodki osnovno- no) izobraženih ljudi, je kakor ne- šolskih učiteljev pod povprečjem p0ve^ail- ne se zanašati na za-kje obtičalo v zraku. Povsod sli- plač v SRS; da se nenehno slabša kon 0 /inanciranju! Boriti se za simo taka lepo zveneča gesla, ki razmerje med materialnimi in so v svetu bržkone moderna, res- osebnimi izdatki — v škodo mate- . ničnost našega vsakdanjega živ- rialnih seveda, in da se zavoljo cim vec denarja^ namenjenega (jenja pa nam vedno in vedno tega šolski prostori ne obnavlja- vzgojo in izobraževanje, ker le ti-znova dokazuje prav nasprotno: jo, ne opremljajo, ne modernizi- sto bo gotovo tudi v drugi polo-da za šolstvo nimamo potrebnih rajo. vici letošnjega leta... dh sredstev, da pri odgovornih ni pravega razumevanja za te prO-bleme, da se bo stara pesem po-navijala še naprej: beračenje za §1 j denar in pa negotovost, kaj bo % jutri; delo z mladino bo pa po-tekalo tako, kakor pač bo... V teh dneh znova oživljajo :i§§ razprave o finaciranju vzgoje in §§§jj| izobraževanja. Izdelan je nov Predlog zakona o financiranju, ki naj bi bil sprejet do 1. julija. Razni organi (skupščinski in dru- _ Si) ter organizacije se' znova po- ' govarjajo o sistemu financiranja, ki naj bi uredil sedanje anarhično stanje na tem področju. Znova poslušamo razprave —. različna mnenja različnih posameznikov — o tem, kako bi se dalo Po njihovem mnenju urediti financiranje, tako da bi se z zakonom določilo nabiranje sredstev okrog gospodarskih organizacij ipd. — Skratka: zakon je le J... - *odsev vseh težav, ki jih imamo v šolstvu«, da je »le kompromis med stvarnostjo in zamislijo« ... Novi zakon ne bo zagotovil več sredstev za šolstvo, kot jih je bilo doslej. V tem je bridko razočaranje za marsikoga, ki je Pričakoval — po vseh bučnih napovedih — rešitev težavne situacije v tem smislu. Nič takega. Diskusije ob novem predlogu zakona potekajo največ o tem, kakšen sistem naj bi imeli za financiranje: ali naj bi imeli poleg temeljnih izobraževalnih skupnosti Pri občinah še republiško za visoko šolstvo in pa nekakšne komisije po »regijah« za srednje šole (v smislu dosedanjih medobčinskih skladov); dalje, kako bi z zakonom uredili »prelivanje« sredstev, tako da bi imele manj razvite občine več denarja za šolstvo kot doslej, a da bi ga razvitejšim kljub temu ne primanj-......... koralo ... Ali bi organizirali za Posamezne panoge strokovnega f šolstva posebne izobraževalne skupnosti... Pa kdaj bomo dobili ^Pedagoške normative« (ki naj bi ...... Po mnenju nekaterih celo rešili P°ložaj)... In ka j je »cena izobraževanja« . .. Stvari niso torej Prav nič bolj jasne, kot so bile m. Pred meseci, ko smo razpravljali ’ s tolikšno zagnanostjo) o prejš- Na mladinskem pevskem festivalu v Celju od 1. do 4. junija bodo V razdobju dobrega mese- da bi jo zanikal, temveč je tre- bi nekateri često radi reševali ca in pol smo brali kar na ba v prvi vrsti poznati celotno zunaj zavodov. osnovni problematiko kolektiva, možnosti To sta dva objektivna »zuna-v in pogoje dela, odvistnost od oko- nja« , vzroka, ki gotovo zelo ne- vzpodbudno vplivata na razvoj dveh mestih, kje so vzroki, da samouprava to, da bo v občinskih proračunih vzgojno-izobraževalnih zavo- Ija, naloge itd. dih ni na tisti višini, kot bi glede na strukturo in izobraz- Če bi gledali na samoupravo samouprave. Težko je namreč v vzgojno-izobraževalnih zavo- verjeti, da bo prosvetni delavec beni nivo. delavcev pravzaprav g stališča takega pojmovanja, z vsem zaupanjem gledal na de- se mi zdi, da je družbeno-eko- klarativna načela samouprave, ko nomska razgledanost prosvetnih na lastni kozi občuti, da o bi-cembra preteklega leta ter v delavcev zadovoljiva, da lahko stvenih vprašanjih sploh odloča-no v lastnem kolektivu kar najbolje ti ne more. ^ razvijejo vse mogoče oblike sa- Ne izključujem ugotovitve, da Delavski enotnosti 28. januarja tega leta, kjer o isti temi na podlagi anketiranja in ra- niouprave in je verjetno potreb- j e družbeno-ekononiska izobrazba ziskav Centra za raziskavo javnega mnenja razpravlja Franci Polak. no iskati vzroke, da le-te ni, kje potrebna za razvoj samouprave, drugje. Gotovo je to potreben pogoj, ni Da prosvetni delavci samokri- Pa bistven. Pomen te izobrazbe je Ugotovitev teh raziskav ie kai "bč110 izjavljajo, da imajo pre- zlasti potreben tedaj, ka ar je Ugotovitev teh raziskav je kaj majhno družbeno.ekonomsko iz- treba reševati interna vprašanja obrazbo in da prav zaradi tega zavoda v sklopu z ostalimi doga- jasna, vsaj bistveni poudarek je tem: vzrok šibki samoupravi UL,Id , 111 Ucl jan|} določenega okolja z eni n n-i znhr n zeva 1 n i h zavodih samoupravni principi V vzgojno- lanl a010Ceneoa OKO! v vzgojno-izobraževalnih zavodih je prenizka družbeno-ekonomska izobrazba prosvetnih delavcev (za izobraževalnih zavodih ne more- V pogledu bistvenih zaviral-jo v polni meri zaživeti, je goto- nih momentov v razvoju samo- ne moremo mimo same jLnLJe25T^avX0anketiranTh tramo pod pojmom samouprave narave dela prosvetnega delavca nrnsvetnih delavčevi sestavljanje najrazličnejših splos- Vedeti moramo, aa je delovni ‘ ‘ ‘ . nih aktov, določil interne zakono- čas praktično razporejen preko Vsekakor moram priznati, da jtd.; kar je za razvoj samo- vsega dne, čeprav ob tem kaj je splesni nivo samouprave v Uprave na zaVodu sicer res po- radi zapiramo oči. Trditev, da je vzgojno-izobrazevalnih zavodin ^re5n0; često določeno z zakoni, učitelj v razredu komaj 50 od- relativno nizek, vendar predno g0^0V0 pa t0 nj 'zadostno. Res je stotkov tistega časa, ko je nekdo cii ^ V . f„tl sicer, da so številne seje svetov, na drugem delovnem mestu, je upravnih odborov ter številnih zgolj navidezna. Ta procent se odločil in opredelil za zgornjo fr ditev, bi si rad zastavil še^ eno icom;sjLj namenjene prav te- vprasanje ter poskusal istočasno mu problemu razpravljanju o ' nanj odgovoriti. Zanima me, ah aktih ter sprejemanju - verja- ' (Nadaljevanje na 2. strani) jPlj|| so sestavljale! ankete ter anke-jii. tiranci enako pojmovali ter imeli mem, da se je marsikdo čutil premalo pravnika, da bi usklajeval povsem enake poglede, kaj pod gtevihie zakore - smo pac le u^ samoupravo v vzgojno-izobraževalnih zavodih pravzaprav razu- telji. Trdim, da ni osnovna samoupravna naloga učitelja, da for- memo. Ne mislim, da ^ pojem mira čl6ne za členi v najrazlič-samouprave v teh zavodih dru- nejših praviiniklh. Ce nekdo te-gačen kot drugje; ne, pač pa ga ga ni sposo.ben) še ni rečeno, da cesto drugače pojmujemo. Pod ne bjb dober samouprav- pojmom samouprave v vzgojno- ljalec. To so v prvi Vl.sti naIoge izobraževalnih zavodih moramo določenih služb in posameznikov, pojmovati taksno spontano obhko ki so svoji naravi dela zadol-neposredne demokracije v delov- ženi in nagrajevani za to. Pre-nih kolektivih, kjer bo sleherni ičan s da je velika veči_ delavec ob vseh samoupravnih na prosvetnih delavcev Sp0sob-pravmah lahko neposredno, ah pa nih da tem določii0im daj0 živ-preko ljudi, ki jih je sam volil ljenje> duha> jih prilagode kon. v organe upravljanja, odločal o kretnim razmeram kolektiva in vseh bistvenih vprašanjih zivlje- poMleje v smislu tako sprejetih nja ter dela v kolektivu, ne da določll kolektiv tudi upravljajo, bi pri vsem tem imel bojazen TOj menimj je smisel samoupra- ali pa upanje, da bo za svoje odločitve moral nekomu odgo- sp<;sobni. varjati, oziroma, da bo za taks-f ne odločitve posebej nagrajen. ve, in tega so prosvetni delavci Če samouprava na šolah pre- Samoupravne odločitve morajo v dosega^svoj ^mvo, ^bo go- razviti obliki samouprave temeljiti na podlagi trezne presoje, prepričljivih dejstev, enotnih in , . . , , . ^ splošnih interesov; subjektivni ski-izobrazbi prosvetnih cilji, individualni interesi itd. nimajo s samoupravo prav gotovo nič skupnega. Menim, da za kvalitetno ki- tovo treba iskati vzroke ter pojasnila tudi kje drugje in ne samo v prenizki družbeno ekonom- 3elav- cev. Gotovo spada med osnovne vzroke, da samouprava v vzgojno-izobraževalnih zavodih le po- le-ti njih predlogih zakona o financira- letos spet na programu tekmovanja jugoslovanskih mladinskih zbo- terno samoupravo v šolskih ko- časi napreduje, dejstvo, da hjn vzgoje in izobraževanja. rov in mednarodni koncerti mladinskih zborov, posvetovanja glas- lektivih ni prvenstveno važna v osnovni zahtevi samouprave — Pri vsem tem pa moramo ugo- benih pedagogov, razstave učnih knjig, priročnikov itd. (Več o tem široka družbeno-ekonomska raz- v pogledu delitve — niso samo- 'avljati, da se iz dneva v dan na drugi strani) gledanost — čeprav vse prej, kot stojni in samouprava v okviru takšne nesamostojnosti ne more normalno napredovati. Ta nesamostojnost se izraža poleg delitve še v pogledu nagrajevanja. Trditev, da vzgojno-izobraževal-ni zavodi niso samostojni, bo marsikdo zanikal še iz nekega Lepo število teoretikov se je že pa do podpovrečnih siromačkov, sanje veljavnega sistema. ocenje- dobila cenejša jedrca za orehovo more ' de^tv-a1*1^ ieT os- azPisalo o večno perečem vpra- ki so povsem odvisni od učitelja, vanja in se osredotočimo na' eno potico, kje imajo take in take no- novna deijtev za potrebe vzgoje ®an3u splošne človeške, posebno Ko se ob polletni bilanci med se- samo točko pozornosti — učite- gavice in kje ustrezno barvo za ter izobraževanja izven zavodov Pedagoške avtoritete. In ven- boj primerjajo in poročajo o svo- Ijevo vest. Zdi se mi namreč, da lase_... _ in da le_ti niso nagrajevani po delu — to je bistvo nesamostoj- Človeška in pedagoška osebnost rin čl V IUT. 1IC It:. XII v Gl J- jji. JCVJCJ ^ ^ -u - — li. ----- „ar se dozdeva vsakokratni ge- jih dosežkih staršem oziroma za- je le-ta vse pomembnejši dejav- Kajpada nam po šolah ne _ msrvn nesimnsroi- eraciji, ko se vrašča v zamotani nje pred njimi odgovarjajo, smo nik v procesu napredujoče dife- manjka resnično predrznih učen- „ t -t^ ^ : j b^oces oblikovanja pedagoškega tudi v očeh roditeljev podvrženi renciacije učnovzgojnega dela in cev, pa tudi opisan profesorski • •. carnnl,nraveI in znkni ta azrnerja med učiteljem in učen- neprizanesljivemu merjenju naše istočasnega pritegovanja staršev primer najbrž ni povsem osam- ri ^ - p _ J j.601, da vsi mnogoštevilni avtor- sposobnosti, delavoljnosti, uvi- k notranjemu oblikovanju mlade- Ijen. Vendarle srečujemo vse po- ' ^ B M so izčrpali vsebine tega te- devne potrpežljivosti, dobrohotne ga človeka. Jbeljneg gosteje med učitelji tudi primere boko v zavesti prosvetnega de- se nam v snujemo pedagoška osebnost. ,erosu stoji nasproti bolj ali manj tavljamo: ta je odličen metodik, , a dana b10™0*1- da “ Nezadovoljni starši si nas ne- rahločutna pedagoška vest Slišal njegova učna ura je pesem..., ovrednotiti delo prosvetnega novih razodetij tudi nekatere malokrat odkrito privoščijo na sem skoraj tragično samoobtožbo slišijo pa se glasovi, da z njego- delavca m ga primerjali z dru-Prastare resnice prikazujejo kot roditeljskih sestankih in govoril- kolegice: Nikakor nisem zadovolj- vimi odnosi do učencev ni vse š1™ Pokllcl kaj se e, aa m Za IT1! ali manj problematični po- nih urah, včasih pa tudi gromov- na s svojim delom in gorje mi, prav; ta pa je premalo temeljit svole “S-10 postavljali določeno javT niško v medsebojnih, nekoliko če bom začutila, da tudi otroci ni in najraje improvizira, včasih tu- cend' . Učiteljevo delo poteka v ne- obrekljivih pogovorih za našim so. Zdim se podobna igralki, ki di očitno zdrsne pred učenci, a -16 Sotnvo utemeljen zu- ?restanem prepletanju njegove hrbtom. Koliko pa je še neizreče- so ji dali 'masko in kostum, ona mu tega nihče ne zameri, ker ga nan-li vzrok počasnega razvoja sa- oveške in pedagoške osebnosti', nih negativnih mnenj o našem pa še zbegano išče obraz svoje ju- Je sam optimizem in ima tudi v mouprave na šolah. Posledica te- ako mora biti samemu sebi me- delu, ki jih obzirnejši roditelji ne nakinje‘po labirintu svoje fanta- najbolj sivih dneh, ko je vsa šola £a le n113’ da 3e bil vsa leta, in 2.^neriehno se razvijajoč organi- j/ri1 Pač usmerja k vedno novim imenujemo pedagoška osebnost. }Ui,aniem in zategadelj ^ nOVlh T*0 7nrlci+ii +nr? ^ Pri posredovanju in oživlja- demonstrirajo niti pred svojimi zije. — S hitrim in kratkim odgo- čemerna, polne oči sonca... itd. ie še> psnovm princip samoupra- JU kulturnih vrednot. Toda moj prizadetimi otroki, marveč jih kot vorom bi si lahko postregla pro- Navajal bi lahko brez konca. ve na šolah problem sredstev, vse amen ni teoretično razpravljati, nezadostno preizkušena ali pa za- fesorica, ki je svojo učenko na Vsakdo nosi v sebi vrline in sla- ostalo je bilo drugotnega pome- VK> misel želim le skromno radi modrega preudarka ohranijo vljudno prošnjo, da bi bila po- bosti, to je stara resnica. Cimveč na- jjetliti z nekaj primeri iz živ- zase. Neizpodbitno je dejstvo, da novno vprašana, ker je bila med odlik spoznamo pri sodelavcu, Nespodbudna za razvoj samo-J6Pjskeea izkustva. z ničemer ne moremo učencem ocenama, takole odpravila: Troj- tembolj ga spoštujemo, tem više uprave na šolah pa je tudi ugo- krmz 0 Poletje šolskega leta je preprečiti razglabljanja o tem, ko hočeš? Zgubi se! Ker nisi za- ga cenimo; hkrati pa smo vse tovitev, da najrazličnejši zunanji t;,ncano. Učenci so v pičlih pe- koliko smo učitelji zgolj z razvi- dovoljna z dvojko, imej pa manj zadovoljni s seboj, če v kva- forumi določil splošnih aktov . n mesecih dodobra spoznali svo- tostjo svoje pedagoške osebnosti cvek... Soprizadeti učenkini ma- litativni rasti v primeri z njim vzgojno-izobraževalnih zavodov Učitelje ' - — •--------------------- -----l— 4-~ — J- — - ■ -----i---- - • -- ^ bistvenost _ vapuiz-Uctii avu- ^ * - J- t-o-—-- -Ul uutrililini ma- -*v iaaui v ^ 0 .. _ —..“ učitelje, tako njih človeško prispevali k njihovemu uspehu teri pa je, očitno se zavedajoč zaostajamo, še posebno, če se tru- ne upoštevajo^ in se prosvetni Vreri —kakor praktično oziroma obratno, koliko smo kot iskanosti svoje stroke zabrusila: dimo, da bi dosegli nasprotno ali delavci upravičeno sprašujejo, če unost njihovih učnovzgojnih taki vsaj indirektno krivi njiho- Jaz se ne vmešavam v vaše go- Pa vsaj ohranili ravnotežje. In ni čas, porabljen za to, izgubljen. ni --a**—>----t-- vega neuspeha. spbdinjske posle, vi se pa ne vti- ker smo proti svoji volji lahko V dobi pomanjkanja osnovnih Ko smo učencem prisodili oce- kajte v profesorske! — Mati je vsak trenutek tudi slabi, nam je normativov v šolstvu poskušajo Pcizad evanj. Četudi odštejemo ti- valijo krivdo st„ , r ““J- '-emai ^ slabe učence, ki -------------- ------------- . - „ _____ dicir'1 neusPeh že po nekaki tra- ne, se, če hočemo biti pošteni na razočarana odšla, čeprav bi isti vsaka zaznavna hiba bleščečega to nadoknaditi kolektivi z last- le n 'na UdUelje, je treba vendar- obe strani, tudi sami vprašujemo, »pedagoginji« lahko milo za dra- sodelavca kaplja tolažbe za svojo nimi določili, vendar se pozneje o^nznati, da so nam tudi vsi ali smo se resnično potrudili in go pripomnila, da to niso profe- nerazvitost, njemu pa se za ta zgodi, da gredo skladi, socialno ^oli neIzpFosni sodniki, od naj- storili vse za njihov uspeh. Pu- sorski posli, če učiteljica med uč- kanček nepoštene utehe opraviču- zavarovanje itd. mimo tega. Celo J nadarjenih in samostojnih stimo ob strani vrednostno vpra- no uro sprašuje učenke, kje bi (Nadaljevanje na 2. strani) določena personalna vprašanja Poslanica jugoslovanskim šolam Klub OZN osnovne šole Vinica pri Črnomlju je te dni razposlal vsem jugoslovanskim šolam poslanico (natisnjeno v izvodih), v kateri poziva vse mia.de Jugoslovane, naj se vključi'!) v skupno akcijo za mir na svetu. Člani kluba poudarjajo, da je n imen akcije »opozoriti vse tiste, ki danes odločajo o miru na svetu, da je svet tudi naš. Ni nam vseeno, kaj se na njem dogaja. Hočemo svet, v katerem bi živci? brez strahu pred jutrišnjim dnem.« Poslanico so natisnili v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščmi. Pismene odgovore šol bodo v sodelovanju z republiškim centrom OTiN Slovenije objavi!; v posebni knjigi ter jo poslali voditeljem vseh držav sveta. VSEM MLADIM JUGOSLAVIJE! Iz dneva v dan prihajajo tudi na Vinico, tihi Hi mlini kraj ob šumeči Kolpi, pretresljive .vesti o dogodkih na svetu. Pri nas ne slišimo grmenja topov, ne sk-Vuno žvižgov padajočih bomb na nedolžno prebivalstvo, ne slišimo Ir u v lačnih otrok — vse to je daleč od nas. Toda to je samo aa videz, kaki vsi zatirani ljudje, posebno mladina in otroci, so nam po svojih žel?"n in hrepenenju zelo blizu. Sv : je krut in nepravičen do nbh. Sprašujemo sc, ali je potrebna vojna v Vietnamu, ali ni druge poti za ureditev spornih vprašanj kot pn pustošenje dežele, rušenje šol, uničevanje cest, vasi in mest. Zakaj morajo umirati naši vrstniki, ki še niso začeli prav živeti? Vsak dan je ubitih več nedolžnih ljudi. ; jhnib otrok ostane brez očeta ah matere! Kdo bo skrbel za te chobne in letne otroke, kje bodo naš!j toplo besedo, kje bodo našli prijeten dom? Izgubili so starše in s. tem so izgubili nekaj, česar jim ne vere nihče več povrniti. Sprašujem, se tudi. zakaj ljudje, in vedo, kavko gorja je svetu prinesel nacizem in fašizem, ki so se svojčas s nušT"> v roki bojevali proti njemu, so d m dovolijo njegovo oživljanje. Zavej pogumno in odločno, tako kot med drugo svetovno vojno, ne stopijo na prste ljudem. ki želijo svet mahniti v novo, še bujše pusto š oni e in ubvonje. Vznemirjajo nas tudi vesti, da so marsikje pravice 'judi odvisne ed barve kože. l judi bi morali ceniti po njihovem delu in znarriu. ne na po narodnosti, ravv starosti, in verski pripadnosti. Tudi .narodom Afrike, Azije in Latinske Amerike se mora dati pravica, da si sami krojijo svojo usodo, da sami čimbolj << r:' svoja nabavna. a ter si gradijo šole, h.Umš-iice. ceste, železnice, nove -ovarne in človeku vredna stanovanja. Nam mladim ni vseeno, kaj se danes dočaka na svetu. Povedati hočemo tistim, ki odločam o rarru, da je svet tudi naš. b? nam vseeno, kakšnega bomo Hočemo svet, v katerem borno živeli brez strahu pred , iufrtšnMm dnem. Menimo, da, bi lahko vsa* d-?l mhiionov, ki gredo za uu- enio sveta, uporabili za 'mm o* ne razvitim deželam. Vemo. dr. s* lahko okvarimo lepše življenje le v miru liubezni in medsebojnem spoštovanju. MLADENA IN P NIK JI JUGO°T V VI.TU Menimo, da imate podobne misli in želje tud* vi. Zato vas pozivamo v skupno akeiio. ki naj podpre vsa prizadeven?a mir na svetu. Ustanavljajte klube OZN! Navezujte stike ? vso napredno mladino sveta! " V ni nvb nas obveščajte o vaših pogledih pa d ••msuii svet in kakšen nai bi Te ta bil! Pišitp nani, organizacije in posamezniki! Vaša ob-mo bomo v sodelovanju z F črvih! iškim rrmrom klubov OZN objavili v knjigi, k* ;•» bomo poslali vsem »••-'Ivnlm voditeljem sveta. »ZA IVU G N A KODI!« Klub osnovne šole Vinica pri Črnomlju KAKO BI SE MOR Na posvetovanju, ki ga je sklicala Zveza pedagoških društev Slovenije dne 17. 2. 1967, so predstavniki podpisanih (Jruštev, skupnosti gimnazij Slovenije in Filozofske fakultete v Ljubljani na temelju referata in razprave o metodologiji šolske reforme (referat d-r. Vlada Schmidta je v celoti objavljen v Sodobni pedagogiki št. 9—10/1966) sprejeli naslednjo izjavo: Ko so aprila 1966. leta strokovna društva in skupnost gimnazij Slovenije odklonila »Predlog za unapredjenje sistema obrazova-nja na II. stupanju«, ki sta ga izdelala Zvezni sekretariat za izobraževanje • in kulturo in Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, so prevzela tudi moralno obveznost, da utemeljeno predlagajo, kaj vse bi bilo treba ukreniti, da bi dosegli našim možnostim in potrebam ustrezajočo reformo šol druge stopnje. Podpisani soglašajo s predlagano potjo za snovanje in poskusno uvajanje šolske refonpe, nakazano v referatu, in poudarjajo v zvezi s tem zlasti naslednja stališča: 1. Glede na vlogo, ki jo je pri nastajanju in praktičnem poskusnem uvajanju šolske reforme namenil znanosti zgoraj omenjeni reformni »Predlog«, je treba ugo- Obvestilo o Debelem rtiču V imenu Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije in Klinične bolnice za otroške bolezni v Ljubljani sporočamo, da bo mladinsko zdravilišče RKS na Debelem rtiču pri Kopru znova odprto od 1. III. 1967 naprej. Bolniški oddelek zdravilišča s 140 posteljami sprejema bolne otroke, katerim je potrebno zdravljenje na morju. Po veljavnih predpisih osnovnega zdravstvenega varstva in na stroške pristojnega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je mogoče napotiti ali premestiti na bolniški oddelek zdravilišča na Debelem rtiču bolne otroke od 3. do 14. leta starosti, s potrebno medicinsko dokumentacijo in indikacijo v smislu Pravilnika o indikacijah za zdravljenje otrok v zdraviliščih, ki ga je sprejel republiški zdravstveni center 29. 12. 1966: — recidivirajoča in kronična obolenja dihal — alergoze — obolenja lokomotornega aparata — kožna obolenja — nekatere bolezni metabolizma in endokrine bolezni. — obolenja ušes, nosu in grla. Zdravilišče na Debelem rtiču je bilo zaprto od oktobra do decembra 1966, potem ko je zvezni zakon izključil klimatsko zdravljenje iz osnovnega zdravstvenega varstva. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je bil prisiljen uvesti postopek za likvidacijo ustanove, ki jo je zgradil v letih 1958—1965 s pomočjo svoje organizacije in s podporo širokega javnega mnenja. Splošni odpor slovenske javnosti in vseh zdravstveni^ delavcev zaradi ukinitve komaj usposobljenega obmorskega zdravilišča na ozemlju naše republike je pospešil sporazum med republiškimi organi zdravstvene službe, socialnega zavarovanja in med skupščino SRS ter oživitev zdravilišča. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je sprejel kot izhodišče za reformirano zdravilišče novo sistemizacijo za 40 delavcev in omogočil sprejem prvih 30 bolnih otrok, ki jim je bilo obmorsko klimatsko zdravljenje potrebno in ki so bili napoteni konec decembra 1966 prek klinične bolnice za otroške bolezni v Ljubljani. Klinična bolnica za otroške bolezni v Ljubljani bo v okviru svoje strokovne povezave z otroškimi mladinskimi zdravilišči še nadalje spremljala ter usmerjala strokovni razvoj mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Ta se kot delovna enota Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije vključuje v organizacijo zdravstvene službe na koprskem obalnem področju in bo sodelovala vse tesneje z oddelki splošne bolnišnice Koper, od Ankarana do Pirana in s sosednjo Ortopedsko bolnico v Valdoltri. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je prevzel organizacijo centra za letovanje otrok v območju obnovljenega zdravilišča in skrb za skladni razvoj ustanove, potrebne otrokom v Slovenili. Skupno smo prepričani, da bo sprejela slovenska javnost oživitev mladinskega zdravilišča, RKS na Debelem rtiču pri Kopru na znanje z zadoščenjem in zadovoljstvom ter da bo nosvetila ustanovi pozornost in ji ohranila naklonjenost. obenem s starši tistih bolnih in zdravih otrok, katerim naj služi vedno bolje. Za Klinično bolnico za otroške bolezni v Ljubljani prof. dr. Leo Matajc Za GO RK Slovenije predsednik Ivo Majdič Brošura c no vos lih v zdravstvenem zavarovanju Konec tega meseca bo izšla knjižica, ki bo gotovo dobrodošla tudi šolskim zavodom: »Kaj je novega v organizaciji, zakonodaji in vsebini na področju zdravstva za delovno organizacijo«. Avtor n pris-pevkov so: dr. Bojan Špicer, direktor republiškega zavoda za socialno zavarovanje, Vinko Kastelic, tajnik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS, dr. Samo Modic, predstojnik centra za medicino dela v Mariboru. Knjižico lahko naročite na naslov »Delavska enotnost«, Ljubljana, Dalmatinova 4. St. 3 ALI LOTEVATI ŠOLSKE REFORME I r£ JAVA toviti, da strokovno in družbeno Spričo znanih izkušenj velja utemeljena šolska reforma danda- opomniti, da se moramo pri po-nes ni več mogoča in dopustna skusnem uvajanju reformiranih brez prispevka, ki naj ji ga dajejo rezultati raziskovanja družbenih ved — pedagogike, sociolo ZAKAJ SAMOUPRAVLJANJE LE POČASI NAPREDUJE --------- ---------- ------- (Nadaljevanje s 1. strani) lektivih. Ob tem je potrebno orne- morah iskati rešitev v sami spre- šol varovati popačenih izsledkov, obličaino dvigne na 70 do 80 od- niti dve osnovni slabosti: na eni membi družbenega položaja soie ki nastanejo tako, da ustvarimo stotkov Jas.n0 pa je da je osta- strani nezainteresiranost posa- in šolnikov. Nedvomno lahko tu- . „ „ . nekaterim izbranim šolam ideal- nek dela jzven razl.eda precej meznikov, na drugi strani pa še di prosvetni delavci prispevajo gije, psihologije, ekonomike in fi- ne delovne možnosti, nato pa tu eko 50 odstotkov. Prosvetni de- vedno pojave morebitne samovo- svoj delež k temu, čeprav ne lozofije. dobljene rezultate posplošujemo ^avec je močno zaposlen in samouprava ga še obremenjuje. ^ ___________r_____ ... ... ije in negiranje osnovnih samo- more biti odločilen. Ce pa se 2. Šolsko reformo moramo na- tudi na druge šole, ki takih mož- moupravVgaJe obremenjuje. upravnih načel. Prvi kot • drugi samouprava ne razvija zaradi sloni ti na dolgoročno planiranje nosti ne bodo imele. Dokler ne ob vsem tem ne m0remo mi- pojav sta za razvoj samouprave nezainteresiranosti delavcev sa-šolstva, ker bi sicer naše refor- bo ves poslaisni postopek izpeljan mo udeležbe prosvetnih delavcev močno škodljiva: na eni strani mih oziroma zaradi neurejenih miranje izgubilo stik s spremi- do kraja, morajo ostati sedanje v širših oblikah družbenega udei- samoupravna prizadevanja ne za- odnosov v kolektivih, bodo mora- njajočimi se pogoji, ki odločajo šolske: ustanove nedotaknjene. stovania Morda ta udeležba res jemajo vseh, da bi kolektivno od- li najti pot iz tega res solniki njegovo uresničljivost ter z napol uresničenimi ukrepi obtičalo na 5. Bistven pogoj uvajsvnja reformnih uspešnega tako množična. Tudi to lahko ločali ter sprejemali odgovorno- sami. To bodo lahko dosegli zamisli v utemeljimo s samo naravo dela. sti — samouprava tako ni last ob samozavesti, da je samoupra- slepem tiru. Spričo tega mora množično šolsko prakso je zavze- Prosvetni delavec je v razredu, vseh; na drugi strani pa so v va del njih samih, del njihoie planiranje, ki ga je treba sproti tost prosvetnih delavcev za šolsko na učiteljskih konferencah, obli- številnih kolektivih pojavi negi- biti in da kot takšni tudi odgo- po pravi j ati in dopolnjevati, zaje- reformo. Tega pa ne bomo do- kah svobodnih dejavnosti učen- ran ja ter neizpolnjevanja sklepov varjajo za urejanje notranjih od- mati vsaj naslednje vidike: finan- segli zgolj z njihovo udeležbo pri cev nenad0mestljiv. V tem času samoupravnih organov, vodenje z nosov. Če pa prosvetni delavci te- ciranje šol, šolski prostori, število diskusijah o reformi, ne s tem, ne more biti na najrazi;čnejših veščino nadintrigiranja, prenaša- ga še nismo dosegli, moramo v in usposobljenost za delo v refor- da bi jih na temelju že izdela- se4ah svetov komisij skupščin nje odgovornosti na druge itd. določeni meri ponovno iskati mirani šoli potrebnega učnega nega koncepta prepričevali o nje- itd Cesto so takšne seje v red- To so vsekakor oblike, ki so sa- vzrok v dosedanjem položaju osebja, število učencev, okvirne govi pravilnosti, pač pa tako, da ngm dej0vnem času. Prosvetni moupravnim principom povsem prosvetnega delavca, ko_ je bil potrebe po poklicnem naraščanji bodo s svojim delom sodelovali dejavec bo ostal v razredu, kar tuje. cesto postavljen v položaj, da je v gospodarstvu in družbenih služ- pri nastajanju reforme, da bodo . 'verjetno za cilje vzgoje ter Ni moj namen vseh morebit- moral razumeti, soglašati in žabah, razvoj šolske mreže, hitrost kot sodelavci raziskovanja preiz- ■zobrazbe najbolj koristno. Resno nih vzrokov naštevati dalje in radi boljšega izhoda biti tiho. uresničevanja reforme ter načrt kušali delovanje tistih objektiv- ge jahko sprašujemo, če je od- razpravljati o njih. Se bi jih lah- Samouprava pa je vsekakor po- raziskovalnih nalog v službi re- nih vzročnih zvez med vzgojnimi so(.nost; z delovnega mesta moč ko naštevali, morda še važnej- kazala pot iz tega, le negotovi §e forme. 3. Dolgoročno načrtovanje te- katere reforma posega, ga raziskovanja naj izhaja iz raz- ukrepi in njihovimi rezultati, v na(joknaditi s sedenjem na se- še od omenjenih. Ob vsem tem se včasih v njej počutimo. Stankih, sejah itd. Družbena ak- menim, da je potrebno stvari pra-... 6- Raziskovanje v službi refor- yvnos^. me(j rednim delovnim ča- vilno presojati. Nepravilno bi bi- vojnih perspektiv v drugostopenj- me naj usmerja koordinacijsko som .ma nedvomno manjši po- lo vsekakor vso krivdo za poča- 1 skem šolstvu, ki mu jih nareku- telo, ki naj se čim prej ustanovi, men k(y|. jzven delovnega časa. sen razvoj samouprave v vzgojno- jejo potrebe našega samouprav- sestavljeno, iz zastopnikov soc!°' Uspešno opravljanje nalog na de- izobraževalnih zavodih pripisati nega sistema, in pa nalog, ki jih loških, psiholoških, filozofskih, ^ovnem mestu je verjetno naj- prosvetnim delavcem jn ob tem daje šoli druga industrijska re- ekonomskih in pedagoških raz- v . prispevek k hitrejšemu raz- izražati zaskrbljujoče občutke, volucija. iskovalnih ustanov ter predstav- samoupravnih principov. ker so le-ti takšni. Če so vzro- Ta teoretična izhodišča dajejo nikov za reformo zavzetih orga- Kot. enega bjstvenih pogojev ki za takšno stanje objektivni in reformi njeno osnovno usmerje- nov uprave, predstavniških orga- v razvoju samouprave pa mora- izhajajo iz samega položaja vzgojnost in morajo biti spričo svoje nov in družbenih ter strokovnih gotovo omeniti tudi samo no-izobraževalnih zavodov in nji- družbene pomembnosti razčiščene organizacij. Opirajoč se na stali- d d nngoie ter počutje v ko- hovih delavcev, bomo verjetno v širbko organizirani javni in šča poprejšnje javne in strokov- ’ strokovni razpravi. V to razpravo ne razprave, bi njegovi člani do-pri nas ni treba dajati deklara- ločili deduktivna izhodišča in tivno izraženih humanih ideolo- njim ustrezajoči program erripi- ZDRAVKO PIVK Nazorna likovna vzgoja ških in političnih izhodišč refor- ričnih raziskav, njihov teritorial-me, ker se z njimi tako vsi stri- ni obseg in vrstni. red glede na njamo. Pač pa moramo v doku- vlogo v koncipiranju reforme ter . , ,, . mentu za tako razpravo konkret- glede na finančne, organizacijsike Le večji kraji lahko nudijo slikajo zagorsko okolico, si delajo no povedati kaj hočemo z refor- in kadrovske možnosti raziskova- učencem tako nazoren likovni skice, nabirajo gradivo in vtise, mo doseči, zakaj je potrebna, in nja, se sporazumeli o razdelitvi pouk, kot ga nudita učencem za- študirajo vzdušje, izmenjavajo podpreti tako prikazane smotre raziskav na raziskovalne ustano- gorska likovna pedagoga Tone mnepja itd., za slovenski Kulturni reforme z izsledki analize in oce- ve, oziroma o sodelovanju teh Leskovšek in Franci Kopitar. Zal, praznik pa razstavijo svoja dela našem ustanov pri določeni raziskavi, da ta nazornost ne more trajati v Zagorju. Razstava ima vsako presojali ob rezultatih raziskav vse šolsko leto, ampak le deset leto mnogo obiskovalcev, med nji-in ob praktičnih izkušnjah po- februarskih dni, ko je v zagor- mi je zelo veliko mladine. Ogle-danesTaie'in kaj" od^’nje‘zah te- stepnega uvajanja reformiranih skem delavskem domu odprta dujejo si jo organizirano ali po-vamo Preden karkoli spreminja- šol izvedljivost in smotrnost re- razstava del, ki so nastala v sli- samicno. Šolskim skupinam damo. moramo ugotoviti, kaj že form,nih izhodišč ter v obliki karskj koloniji Izlake-Zagorje. S jeta pedagoga temeljite razlage in imamo. Iz razpona med ugotov- predlogov sproti posredovali svo- tem pa seveda ne trdim, da je mnogi učenci se še potem vračajo Ijenim stanjem in potrebami izvi- ja spoznanja odločujočim orga- vse druge mesece tovrstni pouk na razstavo in primerjajo slike, ra utemeljitev reforme. Temu naj nom. Za financiranje raziskova- manj uspešen; hočem le pouda- spoznavajo, stile m smeri, spo-bi v dokumentu za razpravo do- nja skrbi pobudnik reforme. lic- riti, da se učenci marsikje le znavajo slikarje. ne obstoječega stanja v drugostopenjskem šolstvu, da bi bilo vsakomur očitno, kaj šola dali še na daljše obdobje prera- formne ukrepe bi uvajali, kolikor preredko ^srečujejo sjconkretnimi čunane objektivne subjektivne bi zahtevale te raziskave, in jih Letos se je izlaškega srečanja deli iz likovnega sveta. uedeleeilo sedemnajst slikarjev, KS SiŠiPfcKŠ S; 3”? T^J informacija, ki je, kot se da Se z marsikatero bridkostjo se jih učiteljev. Skrajnostni položaj čimbolj je urejena pedagogova tudi deležni mnogih priznanj in občudovanja. Jemljemo si jih za zgled osebnostne popolnosti. Pri glave.. razbrati.iz dokumentacije, ponesreče- ,. ui ; -— ------- - - . - no in po svoje spremenjeno obve- moramo spoprijemati na nelahki rned nami sta imela dva odlična človeška osebnost. Tudi ta ima stilo občinskega sindikalnega sveta poti oblikovanja pedagoške oseb- jn kakor kruh dobra profesorja: svoj moralni učinek na učenca, Laško,, temelji na povsem napačnih nosti. Nekaterim je dano, da si jo enega smo si ovijali okoli prsta, toda povsem raznolik, posledica t^fzakijuMi^da "e* obSa skupi izoblikujejo do kraja in so zato drugega pa smo se spoštljivo bali; pa je. da se nekaterim z njo pri- ščina dala upravi v letu 1966 več _ -.u prvega smo lahkomiselno ljubiš, pri nekaterih pa celo — sredstevt-če je imela občinska skup. v v,x t , . ščina toliko sredstev, da le...«) kot »špricali«, na ui*g drugega pa smo osovražis. Temu neveselemu dej- v ^ 1965, da pa za potrebe šolstva ni se hrepeneče pripravljali in ni- stvu smo priče iz dneva v dan. imela dovolj razumevanja. Res je si- tem razmišljamo o sebi, kakšne smo vedeli, ali zavoljo popolnega Nič ni namreč finejšega in bolj cer, 66 se osebni dohodki deiav-sposobnosti moramo še razviti in užitka poslušanja in sodelovanja krhkega od pajčevinastih niti posvetnim delavcem, vendar so se s katere pomanjkljivosti odpraviti, ali iz skrbi, da bi z ničemer ne razmerja med učiteljem in učen- tem povišanjem osbeni dohodki v da bi se svojim oboževancem pri- ranili njegovega dostojanstva. Od- cem. Posebnost tega razmerja je šeIL lzenačili z osebnimi do- bližali. kod razlika med obema? Je bil tudi v tem, da se učenec neneho- ienkost p^ešlh Prfltem11 jeJvažno."da Poznal sem matematika visoko prvi cunja brez resnobnega na- ma spreminja, učitelj pa le na- je občinska skupščina dala upravi zrelih let in bogatih izkušenj: ve- stopa? Ne, ampak nekaj poseb- videzno - zaradi učenca. (Ce bi ^j^^no osebne'dohodki kmfb je znal, pravilno in dobro nega mu je manjkalo — tisto, če- se spreminjala oba, bi se njune temu ZVišati samo tako, da smo ob- sar drugi v nobenem trenutku ni vezni niti sproti trgale). Učitelj bi čutno ' zmanjšali sistematizacijo de-Mlada, pogrešal . moral biti svojim učencem to kar ^ pVmS o^^a^ie^de^^v^I _______ _______________ ___________ Ze dolgo vemo, kaj je z avto- je Boltu Thomas more: ČLOVEK je intenzivnosti vsakega delavca, saj podružnice pa mi je tiho potožila: riteto. Tista visoka, ki nas pre- ZA VSE ČASE. se obseg nalog, v i. 1966 ni prav nič Na šolo je prišel moški in prevzel vzame za vse življenje, je kot iz- Ob polletni bilanci ko starši Je°bn^ posledici moje lanske učence; nimam mu jemen dar dana le redkim in je predejo .svoje roditeljske niti k Večje produktivnosti in ne nokeia kaj očitati, toda v razredu nima nespremenljivo stopljena z njiho- zavesti svojih otrok, se tiho vprar »posebnega razumevanja« občinske nobene discipline, kot da bi mu vo naravo; to je tista neizmerna šajmo še mi: ali nismo nemara ^oŽfebni'dohodki delavcev občinska bila prepustila tolpo mladih raz- in neusahljiva sugestivnost, ki opustili kake ugodne priložnosti uprave so Mit zlasti konec leta idsb bojnikov, ne pa poslušnega od- nezadržno vre iz veličine bogate- za najtanjšo prejo — zlato nitko predmet raznih razprav in polemik, deika, s katerim sem bila sama ga in absolutno urejenega duha, učenčevega zaupanja, ki jo zrno- ^ePmPCnrosv^niklde?«,„Hh «n temnimi zadovoljna. Najbolj presenetljivo ki nas s svojo popolnostjo osva- re pričarati v življenje. liko učil, tudi pravično ocenjeval, avtoritete ni imel. — drobna upraviteljica hribovske pa je to, da kadar vstopim ob ja, nikoli ne odpove in nikdar ne nenehno prisotna, blagodejna pe- podatkih, zato je toliko bon službenem obisku, ugledam pred razočara, aato ji sledimo s popol- dagoška osebnost. 0 " seboj družino prijaznih in spošt- nim zaupanjem in z občutkom, da JANEZ LAMPIČ razumljivo, da je bila ogorčenost d^nvcev uprave ob izidu omenjenega članka še toliko večja.« Mladinski pevski festival v Celju (od 1. do 4. junija 1967) ima v programu tekmovanje, koncerte jug. mlad. zborov in mednarodne koncerte mladinskih zborov, posvetovanje jugoslovanskih glasbenih pedagogov z mednarodno udeležbo in mednarodno razstavo učnih knjig, priročnikov in avdio-vizualnih pripomočkov za glasbeni pouk. Prireditve bodo naslednje: 1. VI. ob 17. uri bo otvoritev mednarodne razstave učnih knjig, priročnikov in avdiovizualnih pripomočkov za glasbeni pouk. K sodelovanju smo povabili vse evropske glasbene založbe. Z razstavo želimo prikazati, kako skrbe za glasbeni pouk evropske države in to primerjati z našimi prizadevanji in dosežki ter nuditi širok pregled te literature našim glasbenim pedagogom. Likovni salon, Mestni muzej in Muzej revolucije pripravljajo samostojno razstave ob festivalu. Ob 20. uri bo slavnostni koncert in otvoritev festivala. Sodelujeta 2 mladinska zbora cejlskih šol. 2. VI. ob 9. uri bo posvetovanje jugosl. glasbenih pedagogov z mednarodno udeležbo. Štirje jugoslovanski glasbeni pedagogi (Zlato Grgoševič, Mladan Pozajič in drugi) bodo obdelali temo: Mladinski zbor — temelj poglobljene glasbene vzgoje. Ob 15. uri bo koncert najboljših jugosl. mladinskih zborov (predmu-tacijskih). Ta koncert je namenjen pevcem nastopajočih zborov. Tako se bodo medsebojno slišali vsi zbori. Ob 19. uri bo tekmovanje jugoslovanskih mladinskih zborov (pred-mucatijski). Vsak zbor bo zapel obvezno piTsem Ubald Vrabec: Mladini in še tri pesmi po lastni izbiri, med katerimi mora biti vsaj ena narodna. 3. VI. ob 9. uri nadaljevanje posvetovanja glasbenih pedagogov. Predavali bodo inozemski glasbeni pedagogi. (Dr. Fritz Piersig iz Bremna. Rudolf Schwarz iz Gradca. Milan Uherki iz Liberca. Zaprosili smo pa tudi glasbenega pedagoga in skladatelja Zoltana Kodalyja iz Bu-dimn^šte. Ob 15. uri bo koncert jugoslovanskih mlad. zborov (pomutacij-skih) za sodelujoče pevce. Ob 19. uri bo tekmovanje jugoslovanskih pomutacijskih mladinskih zborov, ki bodo peli obvezno pesem tPetae Bergamo: Bezimeni.. ali Slavko Mihelčič: Strahi in tri pesmi po lastni izbiri, med katerimi mora biti ena pesem narodna. Tekmuje tudi meš. mlad. zbor slovenske gimnazije iz Celovca. 4. VI. bo dan mednarodnih koncertov: ob 10. uri v LAŠKEM, kier pojeta mladinski zbor meščanske šole iz Kdflacha in mladinski zbor Šole Laško: v DOBRNI, kier poje mlad. zbor »Mladost« iz BRNA in domači mladinski zbnr: v ROGAŠKI SLATINI, kier poic dekUški zbor gimna^iie KANTZSAY DOROTTVA iz Budimpešte in domači mi^dipc-ki zbor: v VELENJU, kier poje »JUGEND-CHOR VEOESACK« iz Bremena in domači medinski zbor: v CELJU, kier poje meš. mlad. zbor slovenske gimnazUe iz Ceiovoa in naiboliši jugoslovanski mladinski dekliški zbor. izbran na tekmovanju 3. VI.. ter prvak dekliški zbor iz festivala 1965 (Š«bac). Ob 15. uri bo MNOFJCNT NASTOP looo pevcev celjskih in okoliških miad;nsk^h zborov pred spomenikom ZMAGE. Oh 16. uri bo MEDNARODNI KONCERT, na katerem sod^hiieioJ mlad. rhor mešane šole iz Kdflanba, »JUGENDCHOT? VEOESACK« iz. Bremena. najboljši m1nd. zbor izbran na tekmovauhi 2. VL 1967 ter prvi zbor na festivalu 1965 (Trnovo — Ljuhiiana). Ob 17. uri koncert meš. m^d. zbora siovon^Vc eimnaziie iz Celovca v ŠOŠTANJU. Sodeluje domači mladinski zbor. Ob 29. uri MEDNARODNI KONCERT. na katn^nm sodeluie mladinski zbor »MLADOST'" iz Brna. dekliški vhnr gimnp^le KANTZSAV DO-ROTTYA i7 Budimnešte ter naiboUSi inrtosiovancki mešani mladinski zbor* izbran na tekmovanju 3. VI-. 1967. S tem koncertom bo festival zaključen. prijave Ker je Celje majhno mesto z majhno dvorano (400 sedežev) in omejeno stanovanjsko kapaciteto (P0* magali si bomo s privatnimi stanovanji. Dobrno, Rogaško Slatino ih Veleniem); morajo biti vse prijave pravočasne. Vsi zbori, ki žele sodelovati na festivalu, se morajo prijaviti in P°' slati vse potrebne podatke do 1. marca 1967. Vsem ostalim udeležencem festivala. predvsem glasbenim pedagogom, bomo lahko preskrbeli vstop' niče za koncerte in tekmovania tet tudi stanovanje, če se bodo prijavni najpoznele: Inozemski do 15. mai3, domači pa do 20. maja 1967. Vseh1 oozneie prijavljenim ne moren10 jam^ti niti vstopnic niti stanovanji* Tak je načrt MPF in s trdim* strokovnim in pnžrtvovnlnlm delom nnamo. da bo festival 1967 zoPet mladinski nevski ora7nik in nomem' bnn meinik naše zborovske P*** ustvarjalnosti in ustvaHainosti. Jurce Vrež« S SKUPŠČINE ZDRUŽENJA STROKOVNIH SOL NEREŠENA VERIFIKACIJA Združenje strokovnih šol SRS že tretje leto usklajuje delo svojih članic — sedaj je v njem 30 poklicnih in strokovnih šol —'hkrati pa je pobudnik pri reševanju problemov, ki so v teh. šolah najpotrebnejši rešitve. Pri tem ima predvsem posvetovalni značaj ter nalogo, da posreduje stališča, članic združenja odgovornim republiškim in zveznim organom. Problematiko, ki presega republiški značaj, obravnava z jugoslovanskim združenjem tovrstnih šol, ki ima svoj sedež v Zadru, in je tudi njegov član. Očitno je posebno tesno sodelovanje z republiškim zavodom za šolstvo, saj je le-temu posredovalo doslej svoja stališča o vseh važnejših vprašanjih. Med obsežnejše delo združenja sodi analiza možnosti poenotenja učnega obsega izobraževalnega dela v akciji za uvedbo enotne učne obveznosti. Izdelali so tudi analizo, ki je predstavila stanje,, v kakršnem so danes poklicne in vajenske šole, ki naj bi pripomogla k določitvi minimalnih normativov in opreme posameznih šol. To pa bi bil že začetni korak v prizadevanju za verifikacijo tovrstnih šol. Upravni odbor združenja se je zelo aktivno udejstvoval §e v razpravi o osnutku zakona o financiranju šol II. stopnje in zakona o srednjih šolah in domovih. Kljub dosedanjemu delu pa je ostalo prav zaradi izredno široke problematike tega področja in heterogenosti tovrstnih šol še veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba v naslednjem obdobju temeljito proučiti. Na ta vprašanja je na zadnji skupščini združenja strokovnih šol (28. januarja v, Ljubljani) opozoril predsednik združenja Pavel Prinčič, dipl. inž. Med takimi je napr. še vedno financiranje strokovnega šolstva. Udeleženci skupščine niso soglašali s tistim določilom osnutka zakona, ki predvideva, naj bi bili dohodki proizvodnje v šolskih delavnicah hkrati tudi vir dohodkov za samofinanciranje poklicnih in vajenskih šol. Te dohodke namreč šole povečini (razen izjemnih primerov) porabijo za nabavo učil in novih strojev. Kljub prizadevanju za verifikacijo tovrstnih šol je to vprašanje še vedno nerešeno. V Sloveniji je namreč še enkrat toliko šol, kolikor jih je včlanjeno v združenje, ki ne dosegajo nobenih Tinimalnih normativov. Te šole £>a kljub vsemu obstajajo in usposabljajo kadre; o njihovi kvaliteti bi bilo najbrž težko govoriti. KAKO JE S STROKOVNO-TEHNIČNO IN PEDAGOŠKO USPOSOBLJENOSTJO Vse pomembnejše postaja vprašanje strokovpo-tehnične izobraženosti in pedagoške usposobljenosti PEDAGOŠKI POGOVORI učiteljskega kadra, ki poučuje v strokovnih šolah. Različno pojmovanje o potrebni stopnji izobrazbe učiteljev v vajenskih šolah in v šolah s praktičnim poukom je povzročflo npr. tisto določilo v osnutku zakona o izobraževanju na II. stopnji, ki pravi, da je učitelj praktičnega pouka v teh šolah lahko tudi visoko kvalificiran neposredni proizvajalec. s primerno dopolnilno pedagoško izobrazbo. Tako so npr. nekateri soglašali s tem določilom, di-ugi pa so poudarjali zahtevo, naj ima vsak učitelj, ki poučuje v vajenski šoli ali v šoli s praktičnim poukom, vsaj višješolsko izobrazbo. Neustrezno pa je eno in drugo gledanje. Točna je ugotovitev, da je boljše vzgojno-izobraževalno delo mogoče pričakovati tam, kjer bo učiteljeva izobrazba na ravni višje izobrazbe, s primerno pedagoško usposobljenostjo. Zal pa te zahteve v praksi za sedaj še ni mogoče uresničiti. To velja predvsem za določene panoge (rudarstvo, metalurgija, kmetijstvo in nekatere obrtne dejavnosti), kjer je pri praktičnem pouku nujen tako imenovani inštruktor. Brez njega namreč ni mogoče izvajati praktičnega pouka in proizvodnega dela, izbirali pa so ga doslej navadno iz vrst visoko kvalificiranih delavcev, ki so imeli daljšo prakso. S tem pa ni rečeno, da bi morali poučevati praktični pouk samo visokokvalificirani delavci. Tu bi bila najboljša rešitev — odločiti se za dva profila: inštruktorja in učitelja. Lahko bi bil dvema ali trem inštruktorjem dodeljen učitelj, ki bi usmerjal vzgojno-izobraževalno delo, imeti pa bi moral ustrezno formalno in praktično izobrazbo. Na skupščini so predlagali, da bi bilo treba napraviti temeljito analizo izobrazbene strukture osebja, ki poučuje na strokovnih šolah . Mlajšim bi bilo treba omogočiti, da si pridobe ustrezno visokošolsko izobrazbo, starejšim pa z dokumentom interne veljavnosti priznati status učitelja. Za novo razpisana delovna mesta bi morali zahtevati višješolsko izobrazbo. Le tako bi bilo namreč mo-■goče odpraviti razločke med učitelji strokovno-teoretičnih predmetov in učitelji praktičnega pouka. Inštruktorja bi morali obravnavati kot poseben profil v vzgojno-izobraževalnem delu, kjer je potreben večji poudarek na privajanje proizvodnemu delu. .Med vidnejšimi problemi je še vedno nerešeno vprašanje nagrad ali štipendij učencev, ki se izobražujejo v šolah s praktičnim poukom. Pravimo, da je učenec prvega in drugega letnika defi-citen. Izdatki praktičnega dela pouka namreč presegajo dohodke, kar pomeni, da za ti dve leti nagrade niso opravičljive. Drugače pa je v tretjem letniku, kjer je že mogoče govoriti o nekem dohodku, ki ga je ustvaril učenec s svojim znanjem, ki si ga je bil pridobil prvi dve leti. Za sedaj sicer zakonskega določila o nagradi ni, predlagajo pa, da bi bile namesto nagrad za vajenske šole boljše štipendije ali krediti. Poleg teh poglavitnih vprašanj, ki so ostala od »včeraj«, so na zadnji skupščini predlagali, naj bi skupnost določila posebne komisije, ki bi se zavzemale za usklajevanje in poenotenje skript in učbenikov na teh šolah ter skrbele za nabavo'učil. Komisije naj bi svoje delo usmerjale in povezovale po posameznih predmetih. ' M. K. Priprave za bežigrajske »male šole« Medtem ko bodo drugod z vsakoletnimi vpisi novincev v prvi razred osemletk šele pričeli, so v bežigrajski občini letos pohiteli in s predčasnim vpisom dobili tudi pregled nad številom predšolskih otrok v občini. K temu je privedla odločitev, da bodo letos prvikrat poskusili zajeti v zadnji letnik predšolske vzgoje vse otroke, ki sicer ne bi bili vključeni v vzgojnovarstvene ustanove, pa gredo jeseni v prvi razred. Za to razširjeno dejavnost so se ogreli tudi odborniki na sejah občinske skupščine in ji odmerili delež v občinskem proračunu. Menijo namreč, da je to oblika, ki ne bi zahtevala posebno veliko finančnih sredstev, deležni pa bi je bili lahko vsi otroci. Male šole, s katerimi bodo začeli v prvi polovici marca, bi trajale tri mesece. Otroci jih bodo obiskovali dvakrat na teden po dve uri, kjer bodo pod vodstvom Urnik je pedagoško-psihološki akt VPRAŠANJE: Vem, da imajo na nekaterih šolah nemogoče urnike. Sestavljanje urnika je v resnici neprijetno in menda tudi neplačano delo. Menim pa, da naj bi se-stavljalec uskladil ure tako, da ne bodo imeli otroci en dan kar osem ur pouka, drugi dan pa le stiri. Ob taki časovni razdelitvi prav gotovo ni mogoče pričakovati uspeha. ODGOVOR: Povsem soglašamo z ugotovitvijo, da pri urniku, kakor ga navaja vprašanje, ne moremo pričakovati posebnih uspehov. Ce kaj, je tak urnik na šoli izrazito pedagoško-psihološki akt, ki mora upoštevati in biti grajen na osnovi teoretičnih in praktič- Jl^vna posvetovalnica Bedni letni dopusti delavcev, zaposlenih v vzgojno-varstvenih zavodih Sindikalna podružnica vzgojno 1 arstvenih zavodov občine Ljub-. na-Center je postavila nasledki6 vprašanje: , , Po katerem členu TZDR se obravnavajo letni dopusti Prosvetnih in zdravstvenih delav-A1V zaPoslnnih v vzgojno varstve- nih zavodih in ali se čas dopusta odmerja vneaTOo — vsem enako, kot je to vzgojno izobraževalnih zavo-uih? \ Letni dopust vseh delavcev aia najmanj štirinajst, največ a trideset delovnih dni. Izjemo-tua-Pa-sme trajati letni dopust v'« ve^ trideset, vendar ne do? ®estdeset delovnih dni, če rt?hVeC lahko v posebnih delov-Voa P0S°.iih, ki so primeroma na-Tvrir? v odstavku 65. člena uv Po 66. členu TZDR izrabi in a in. vzgojno osebje na šolah aru§ih vzgojnih zavodih letni čit?v1St letnimi šolskimi po- toliiiCarrd in sme trajati največ g:..’ kolikor trajajo šolske po-so Ueitel:ii in vzgojitelji pa «nl U .° Poklicani med letnimi Počitnicami na tečaje za Se r?0i^no izP0Polnitev ali na dru-za e!znosti v zvezi s pripravami Drire?ek šolskega leta. V takih enh mora biti letni dopust učnega in vzgojnega osebja določen v splošnem aktu delovne organizacije skladno z merili navedenimi v 67. členu TZDR in sme znašati najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. Ker navajate, da delajo prosvetni delavci v vzgojno varstvenih zavodih pod enakimi delovnimi pogoji in nepretrgano 12 mesecev letno, bodo morali ti zavodi s svojim splošnim aktom določiti merila za letne dopuste tako prosvetnim kot tudi zdravstvenim delavcem skladno s 67. členom TZDR, in sicer predvsem od delovnih pogojev in od delavčeve delovne dobe. Pri neposredni odmeri letnega dopusta delavcu pa delovna skupnost upošteva še uspehe, ki iih delavec trajnejše dosega, in posebne socialne razmere, v katerih živi. Letni dopust pa sme po vseh navedenih merilih trajati najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni (65. člen TZDR 1. odst.). Letni dopusti se torej ne morejo in ne smejo odmerjati linearno, ker je treba pri odmeri upoštevati vsa navedena štiri merila, čeprav je eno od meril (delovni pogoji) za vse prosvetne in zdravstvene delavce enako. JANKO BRUNET nih pedagoških in psiholoških spoznanj o uspešnosti in rezultatih vzgojno-izobraževalnega dela. Prav zaradi tega vedno močneje in odločneje zahtevajo sami pedagoški delavci na šolah in tudi družba, da morajo bjti in postati ravnatelji v resnici pedagoški vodje šol. Njihova skrb naj bi bila zlasti posvečena pedagoškim problemom, pedagoškemu delu in življenju šole: pravilni razporeditvi ur in predmetov oziroma predmetnih področij, vsebini in oblikam dela v vzgojno-izobraževalnem procesu, novim, sodobnejšim oblikam in metodam dela pri samem pouku, kakor tudi v oblikovanju življenja in izživljanja mladih ljudi v izvenšolskih dejavnosti in podobno. Pri tem bi ravnatelju šole moral biti v naj-večjo pomoč in oporo učiteljski zbor in organi družbenega upravljanja na šolah. Prav gotovo hi bili potem rezultati vzgojno-izo-braževalnih prizadevanj na šolah večji in predvsem bolj kvalitetni, kakor so tam, kjer so pedagoški problemi zaradi vseh mogočih težav danes potisnjeni v ozadje. VPRAŠANJE: Ali sta lahko, na isti šoli zaposlena mož iri žena — prvi kot pedagog, drugi pa kot uslužbenec v pisarni? ODGOVOR: Ne vidimo razloga, zakaj ne bi mogla^ biti na isti šoli zaposlena mož in žena bodisi kot učitelja bodisi v pisarniški službi. To se dogaja tudi pri drugih zaposlitvah in navadno zaradi tega ni problčmov — razen v posebnih primerih, ki pa po navadi ne rastejo iz problemov dela oziroma zaposlitve, temveč iz problemov osebnosti. Pa še ti nastajajo v večini primerov na zavodih, kjer je eden od obeh zakoncev vodja za-voda. Na srečo so razmeroma redki, rešijo pa, se najuspešneje s premestitvijo enega od obeh zakoncev na drug zavod. V. C. vzgojiteljic, oziroma učiteljic — elementark (ki poučujejo 1. razred), delali po natačno določenem programu. (Načrt za to dejavnost je pripravil republiški zavod za šolstvo.) Male šole bodo organizirali v krajevnih skupnostih po prostorskih zmogljivostih — v šoli ali vrtcih. Pri tem bodo upoštevali tudi oddaljenost od otrokovega stanovanja, prometnost ulic itd. Bistven razloček med prejšnjo obliko predšolske vzgoje in sedanjimi oddelki bo najbrž prav v tesnem sodelovanju učiteljic prvih razredov z vzgojiteljicami. Na posebnem sestanku bodo učiteljice pojasnile težave, ki jih opažajo pri delu s šolskimi novinci, vzgojiteljice pa bodo obrazložile smoter in vsebino dela v predšolskih oddelkih. Seveda so to šele prvi začetki, saj so male šole v bistvu novo področje, ki zahteva poglobljeno strokovno delo in v prihodnosti tudi prenekatere spremembe v učnem načrtu za osnovno šolo. Ob teh poskusih pa se bodo prav gotovo izoblikovale določene izkušnje, ki bodo pomagale pri organizaciji tovrstnih oddelkov tudi v prihodnjem letu, vplivale pa bodo tudi na spremembo sedanjih Programov. Na vseh bežigrajskih šolah bodo te dni organizirali sestanke, na katerih bodo učiteljice in vzgojiteljice seznanile starše s pomenom občasnega vključevanja otrok v male šole. Izračun stroškov za te oddelke sicer še ni znan, predlagajo pa, da bi starši prispevali za malico in porabo rnateriala v teh šolah (barve,- papir, plastelin) 1000 S-din. Na sestanku, ki ga je pred nedavnim organiziral občinski svet za splošno varstvo in za varstvo družine občinske skupščine Ljub-Ijana-Bežigrad, udeležili pa so se ga poleg drugih tudi pedagoška svetovalka republiškega zavoda za šolstvo Anica Dolančeva in upravitelji šol, so poudarili, da je na začetku te poti vrsta problemov. Z dobro voljo bo sicer mogoče najti prostore, teže pa bo z razporeditvijo učnega in vzgojnega osebja, ki bo moralo v tem primeru poleg svojih rednih službenih obveznosti prevzeti tudi to dejavnost. Precej denarja bo zahtevala tudi oprema prostorov. Vse^ to — je poudarila tov. Dolančeva — materialna zmožnost, denar in prostori so sicer velikega pomena, še važnejša pa je sama priprava na vsebino dela. Ta pa mora biti zelo kvalitetna, odlična. M. K. »Nepoboljšljivo verjamem, da so ' ljudje dobri...« »Prosvetni delavec« se tokrat pogovarja s profesorico Berto Golobovo, slavistko na osnovni šoli Preddvor pri Kranju Kako se po vašem mnenju doseže obvladanje slovenskega jezika? Ali je jezikovni čut za lep jezik prirojen? Mislim, da je v veliki meri prirojen. Moremo pa si ga tudi pridobiti. Delo z učenci mi to potrjuje. Nekaterim teče beseda sama od sebe gladko, da jim skoraj zavidam. Nepravilno rabljena beseda jih dejansko zaboli. Drugi si čut za lep jezik počasi pridobijo. So pa tudi taki, ki ostanejo za jezik popolnoma neobčutljivi. Čemu polagate pri pouku materinščine posebno pozornost? Izražanju. Dosledno popravljam vse napake in pazim, da sama govorim pravilno in čim bolj slikovito. Trudim se, da učenci z razumom dojemajo jezikovni pouk in da jezikovne in stilne obravnave ne ločim od vsebinske in idejne. Vedno poudarjam, da nam mora biti materinščina največja skrb. Učencem skušam dopovedati, da vsaka beseda poje in učim jih tej pesmi prisluškovati. Kaj bi si želeli, da bi bil ta pouk olajšan? Kako so vas sprejeli kolegi, ko ste prvikrat prišli na šolo? Ali so vam pomagali? Se vedno manjka sodobnih učnih pripomočkov. Tako na primer jezikovne vadnice za šesti razred sploh ni. Berilo za osmi razred tudi ni dobro. Premalo imamo diafilmov. Vsi niti niso primerni za osnovno šolo. Pogrešam zbirke diapozitivov, plošče z odlomki proznih in dramskih del ter pesmimi, posnetke narečij, primerne antologije, tako na primer antologijo mladinske lirike in proze, reprodukcije najpomembnejših slikarskih stvaritev v obliki razglednic in še to in ono. (Marsikaj dobrega je slavistu že napravila Mladinska knjiga). . Moje službovanje se je začelo popolnoma neresno. Prvikrat sem šolski prag prestopila prvega aprila. Vse do konca šolskega leta sem živela v polzavestnih sanjah. Dvajsetega junija sem jokala in nisem vedela, kam s počitnicami. Preveč lepo sem se počutila v šoli. Nepoboljšljivo verjamem, da so vsi ljudje dobri, težko pa si zamišljam, da bi kje srečala boljše kolege. Od vsega začetka so bili do mene dobrohotni. Med njimi nisem imela občutka, da gledajo name zviška, ker sem prišla mednje brez izkušenj. Pomagali so mi z nasveti, če sem se obrnila nanje, nikoli pa ni nihče silil vame z odbijajočo vsevednostjo. Največ mi je pomagal tov. ravnatelj, ki je'tudi sam slavist. Ali prebirate revije? Toda res samo prebiram. Brati jih nimam časa. Poučujem 31 ur na teden. Večkrat prebijem v šoli ves dan — poprave, priprave, knjižnica, krožek. K sreči je šola naročena skoraj na vse revije in pedagoške priročnike. Redno jih prelistavam!!) in vzdržujem na ta način majavo brv med seboj in slovensko kulturo. Vedno imam občutek, da stojim jaz na enem bregu, vse tisto, kar bi morala vedeti in znati, p^ ostaja na drugi strani. Pogrešam prosti čas za študij. To je vendarle skrajna ironija, da učitelj, ki naj poučuje druge, nima časa, da bi se sam izobraževal. Vem, da so moje želje čista utopija, toda po desetih letih službovanja bi vsak prosvetni delavec moral imeti pol leta študijskega dopusta, da bi se lahko upravičeno imenoval kulturno razgledan človek. Katero delo iz novejše slovenske književnosti vam najbolj ugaja? K srcu mi je prirasla Minattijeva zbirka Nekoga moraš imeti rad. Kaj mislite o novejši slovenski književnosti? Novejšo književnost je težko pravilno označiti. Marsikaj je v nji presenetljivo iskrenega. Modnih spakovanj v književnosti ne prenesem. Visoka abstraktnost mi nič ne pomeni. Sodobni avtor nima več tiste sreče, kot jo je imel Jurčič. Ta je s svojim Krjavljem ugajal vsem bralcem, sodobnega avtorja pa bere le določen krog ljudi. Književnost se je diferencirala in nima več tiste moči, da bi navdušila vse ljudi hkrali. Tudi ta diferenciacija je odraz novih življenjskih razmer. Vaše počutje na podeželju, vaš prosti čas? Ali radi potujete? Podeželje je moj svet, kamor me priklepa lepota samega kraja, neposredna bližina Kranja in Ljubljane, ubranost v kolektivu in ne nazadnje učenci. Tu je moje prvo službeno mesto, kjer delam že deseto leto. V očeh kolegov, ki hitro menjavajo službena mesta, sem postala nerazumljiv čudak. Nekateri me ogledujejo že precej pomilovalno. Prostega časa imam, kakor sem že omenila, zelo malo. Morda tudi zato, ker si ne znam razdeliti dneva v predale in predalčke. Svoj prosti čas preživljam pod milim nebom ali ob knjigi. Potujem zelo rada. Ves čas me nekaj žene v svet. Videla sem že nekaj tujih dežel — Avstrijo, Italijo, Grčijo, Francijo, Anglijo podolgem in počez, Madžarsko in Češko. Lepota dežel me opijanja, hkrati pa daje nazornost predstavam, ki sem si jih pridobila iz knjig. Kako bi označili otroke, ki jih poučujete? Delam v edinstvenem okolju, kjer se vsak dan srečujem z dvema tipoma otrok. Prvi so otroci iz normalnega družinskega okolja, drugi pa spadajo v vrsto družbeno neprilago-jene mladine (gojenci iz vzgojnega doma). Če bi hotela označiti prve, bi smela reči, da so ti otroci, iz katerih veje zemlja in navezanost ma dom, v katerih pa se že prebuja valovanje čustev, kakršno razgibava v sodobni življenjski ritem zamaknjenega otroka. Družbeno neprilagojen otrok je bil navadno okraden za ljubezen. Zanj je značilno, da je čustveno zelo omahljiv. Hkrati je dober in krut. Ljubi na svoj način, lačen pa je izključno ^samo dobrote. 2ivi v emocionalno zamotanem svetu, in če se mu ne približaš od prave strani, ti za vedno zapre vrata vanj. Pri svojem delu se iz dneva v dan, od ure do ure prilagajam prvim in drugim, privijam in odvijam strune, da bi bil inštrument, na katerega igramo, uglašen. Življenje v kolektivu, kako se v njem počutite? Vsako leto odhajajo kolegi drugam in prihajajo novi, Vse pa odlikuje neka posebna sproščenost in odkritost. Ne spomnim se, da bi se bila v kolektivu vsaj dva člana kdaj sprla. Nasprotno naj je koga zadela taka ali drugačna nesrečas vsi so nenarejeno sočustvovali z njim. Moji kolegi niso nobeni lovci na denar. Delajo zavzeto in ne čakajo na pohvale in nagrade. Ali ste v poklicu zadovoljni? Dostikrat sem se že vprašala, kakšen veter me je privlekel v prosveto. Toda v poklicu sem srečna od prve ure. Vem, da se mi zadovoljstvo lahko že jutri sprevrže kot vre« me- N v da bi človek sreči pripisoval predolgo življenje. Kakšne ambicije imate? Nimam jih. g,jL Sleherni živ organizem hoče, da se razvija in izpopolnjuje. To velja tudi za šole. Najbolj zahtevne so tiste vrste šol, ki jih je poklical v življenje nov čas. nič manj, pa ne težijo k nadaljnji rasti šole, ki so se rodile nekje v davnini, v sodobni družbi pa iščejo svoje mesto v prerojeni podobi. Med poslednje sodijo gimnazije, ki so se prerodile nekje pred šestimi leti, se uveljavile, sedaj pa iščejo nove možnosti nadaljnjega razvoja in prilagoditve družbenim potrebam. Pred nekaj leti je reforma štiriletni gimnaziji začrtala nove poti: zahtevala je, da odpre vrata vsej mladini, ki se še ni opredelila v osnovni šoli za poklic ali poklicno izobraževanje v strokovnih šolah. Določila jo je kot srednjo splošno-izobraževalno šolo, ki pa naj bi bila hkrati zaključena, kar je pomenilo, naj bi gimnazija usposabljala del mladine tudi poklicno. Uvedla je nova vzgojna področja: tehnično s proizvodnim delom, praktična znanja, umetnostno vzgojo itn. Reformatorji so očitno težili k temu (ali pa so bili vsaj pod pritiskom takšnega mnenja), da bi gimnaziji vzeli elitni in privilegirani položaj kot šole, ki pripravlja za visoke in višje šole, ker se je zdel tak tip šolanja teoretično nesprejemljiv za tiste ljudi, ki so napak menili, da je praktično delo osnovno merilo za najvišjo strokovno usposobljenost. Nekje v zraku je lebdela tudi želja, da se gimnazije ne bi širile in da bi se v njihove prostore vselile različne strokovne šole. KAJ JE POKAZALO IN ZAHTEVALO ŽIVLJENJE Prva in najbolj otipljiva posledica tako na široko zasnovane gimnazije je bila ta, da so po tem letu začele gimnazije rasti ko gobe po dežju. Sedaj je v Sloveniji šestintrideset gimnazij z okoli dvanajst tisoč dijaki. Skupnost je postavila edino za gimnazije verifikacijo. In pokazalo se je, da so razmeroma zahtevni verifikacijski pogoji omogočili, da je družba za modernizacijo gimnazij zbrala nad milijardo in pol dinarjev. Materialna osnova gimnazij se je torej v zadnjih letih močno okrepila. Ponekje — na Ravnah, v Brežicah, v Kopru in drugje — dobivajo gimnazije takšno materialno osnovo, da bodo lahko po sodobni opremljenosti postale zgledna učno-vzgojna središča. Tudi v mnogih starih stavbah najdemo sodobno opremljene laboratorije, kabinete, praktikume, delavnice, knjižne zbirke itn. Prizadevanje po ustanavljanju novih gimnazij pa že ob taki razširjeni mreži gimnazij niso zamrla. Lani se je ustanovila gimnazija'v Ajdovščini, čeprav sta le malo od tega mesta oddaljeni gimnaziji v Novi Gorici in Postojni. Nedvomno se moramo vprašati, odkod tako množično zanimanje za gimnazijsko izobraževanje. Odgovor je morda preprostejši, kot se zdi: gimnazijsko izobraževanje je še vedno v novih pogojih ena izmed najbolj uspelih oblik drugostopenjskega izobraževanja. Današnje zahteve družbenega in gospodarskega razvoja namreč kažejo, da za zapletene družbene pojave in tehnološke procese ni najbolje, če se mladina prezgodaj specializira, ampak da je potrebna vedno bolj splošna in široka razgledanost. Po vsem svetu namreč opažamo pojav, da tudi strokovne šole razpadajo ostro v dve skupini: v tiste, ki neposredno usposabljajo za poklic, za delovno mesto in v tiste, ki so strokovne le po imenu, sicer pa posredujejo tudi s strokovnih področij široko splošno izobraženost. In v tem sodobnem procesu se je gimnazija ponovno uveljavila kot ena najprimernejših oblik, ki je na sredini med osnovno šolo in med višjimi in visokimi šolami, ko so poslednje šele specialne šole. Razvoj v tej smeri se je odvijal tudi v okviru gimnazij samih. Tako smo priče, da je po nekaj letih dobilo tisto, kar je bilo pojmovano kot novo, napredno in sodobno, povsem novo vsebino ali pa se postavlja kot odprto vprašanje, kako to novo vključiti na višji ravni v stare kalupe. Tehnična vzgoja npr. še po tolikih letih ni našla na gimnazijah svojega pravega mesta in odgovarjajoče vsebine. Proizvodno delo se je omejilo bolj v delovno vzgojo, kot v uvajanje mladine v sodobne tehnološke procese v tovarnah. Praktična znanja so postala zgolj metoda za poglabljanje izbirnih predmetov, a ne poklicno' usposabljanje. Gimnazija postaja to, kar je bila že prej, izbirna šola, ki prvenstveno pripravlja mladino za nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah. Krepijo se osnovni predmeti (materinščina, tuji jeziki, matematika, fizika, zgodovina), nekateri ostali, ki so poskušali preiti iz vzgojnih področij v predmetne, pa postajajo problematični po vsebini in metodah (npr. umetnosta vzgoja, sociologija itn.). Vedno bolj se namreč uveljavlja spoznanje, da je pri posredovanju in utrjevanju osnovnih predmetov potrebno do Na tekmovanju za evropski pokal v Knokkeju 1. 1964 je učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« osvojil tretje mesto. Pri tem je zaostal le za 8 desetink točke za zmagovalcem, medtem ko je bila razlika med tretje in četrto uvrščenim zborom kar za 10 točk. tolike mere zaposliti aktivnost dijakov, da ta izčrpa večji del njihovih psihofizičnih zmogljivosti, a pri tem postaja vse, kar presega povprečne zmogljivosti, le stvar, ki jo je potrebno postaviti pod vprašaj! Podobne razvojne silnice se krepijo v vsej državi. Prelomna leta, ko so gimnazijski učitelji lahko ustvarjali ob reformnih zamislih. so za nami in pred vse delovne kolektivi (s tem pred vso skupnost) se ponovno postavlja osnovno vprašanje, katere silnice sprejeti, katere ovreči, kaj vodi k napredku, kaj se je preživelo, kaj utrditi ali spremeniti. Rešitve se trenutno v državi kažejo v dveh smereh: prvo smer zastopa »slavni« načrt zveznega zavoda za šolstvo, drugi, ki se šele oblikuje, pa postaja predlog skupnosti gimnazij jugoslovanskih republik. Obe zamisli sta šele v zasnutku. vendar ni napak, da se seznanimo z njimi. DVA PREDLOGA — VELIKE RAZLIKE Zvezni zavod je v zadnjih osnutkih spremenil stališče do gimnazij. Navaja jih kot štiriletne šole, pri tem-strogo sledi osnovnemu načelu svojega projekta, da gimnazija prvi dve leti dela po skupnem programu dveletne srednje šole, a zadnji dve leti se močno specializira. Sestav-Ijalce tega projekta vodi namreč želja, da vključijo gimnazijo v celoten sistem drugostopenjskega šolstva, pri čemer naj se gimnazija močno diferencira. Ta diferenciacija je v tem, da sta zadnji dve leti gimnazijskega izobraževanja strogo selektivni in izključna priprava za študij na višjih in visokih šolah. To veliko zarezo med dvema letoma gimnazije je se-stavljalcem narekovala ugotovitev, češ da dijaki pred šestnajstim letom še niso sposobni, da bi se opredelili za višje in visoke šole. Za zadnji dve leti pa predvidevajo strogo odločitev. Zadnji dve leti bi imeli po tem projektu stalni, spremenljivi in izbirni del. Stalni del bi obsegal šestnajst tedenskih ur. Tako predvidevajo za materinski jezik, latinščino, matematiko, fiziko, sociologijo, politično ekonomijo, filozofijo in za pred vojaško vzgojo po dve uri v obeh razredih, to je v tretjem in četrtem razredu, a za logiko dve uri v četrtem in za psihologijo dve uri v tretjem razredu. Spremenljivi del pa bi obsegal pet skupin: materinski jezik, za tuji jezik, za zgodovino, arheologijo in zemljepis, za matematiko in fiziko in za biologijo, kemijo, geologijo in mineralogijo. Dijak, ki bi se npr. odločil za skupino materin jezik, bi poslušal šestnajst ur na teden slovenščino, srbohrvaščino in makedonščino. Izbirni del pa naj obsega praktična znanja in podobno. Skupnosti gimnazij so mnenja, da za gimnazijo ni potreben tolikšen eksperiment, temveč da se je potrebno opreti na to, kar že ima- V dneh od 26. junija do 2. julija 1967 bo v VELENJU ZBOHGVOBSKI SEMINAR z uglednimi predavatelji (profesorji: Mihelčič, Gobec, Lebič, Lipar, Joun (Ztirich), Kunej, Ukmar, Loparnik, Grgoševič). Prijave sprejemamo na naslov: Društvo glasbenih pedagogov Celje, Glasbena šola, p. p. 149 in sicer: a) za lanske udeležence od 15. 2. do 28. 2. 1967, b) za nove interesente od 1. 8. do 10. 3. 1967. Hkrati s prijavo je treba nakazati pristopnino 100N-din, ob prihodu v Velenje plača udeleženec 150 N-din za preskrbo in notni material. Številka žiro računa: 507-8-130. mo. Graditi je namreč potrebno iz preizkušene tradicije in si prizadevati, da bi našli za vso državo skupne osnove (seve okvirne) za enotnejše učne načrte in predmetnike. Učni načrti in predmetniki se namreč morajo podrejati vlogi in mestu gimnazije v določeni družbeni stvarnosti. Zaradi tega je sprejemljiva definicija, da je gimnazija splošno-izobraževal-na šola, ki prvenstveno pripravlja dijake za nadaljnji študij na visokih in višjih šolah. Nihče noče trditi, da je ali naj bo gimnazija izključno pripravljalnica za univerzo, saj praksa potrjuje, da se mnogo maturantov brez predhodne gimnazijske poklicne usmeritve uspešno vključuje po kratkih tečajih v poklice, a ni naloga gimnazije, da daje kakršno koli večjo mero neposredne poklicne vzgoje. V tem okviru so možne različne oblike gimnazij, ki pa le morajo temeljiti na skupnih osnovah. Tako so lahko gimnazije splošne smeri, specializirane gimnazije, dvosmerne gimnazije itd., a odstopanj ne more biti do tolikšne mere, da bi se gimnazije spremenile v strokovno-poklicne šole. Skupnosti gimnazij so mnenja, 'da v večini republik (raze»n Slovenije) ni urejena mreža gimnazij. Gimnazij je povsod preveč. Tako je v Jugoslaviji okoli 400 gimnazij. Gimnazije (bolje gimnazijski oddelki) nastajajo tudi v krajih, kjer ni za gimnazijsko izobraževanje niti osnovnih materialnih in kadrovskih pogojev. Skupnost meni, da za ekspanzijo gimnazij ni iskati krivde v gimnazijah ali v tipu gimnazijskega izobraževanja, temveč je to širši družbeni problem, ki v.'mnogih krajih izvira iz nerešenih agrarnih problemov in iz nerazvitosti druge vrste ekonomijo, sociologijo, študij družbene ureditve SFRJ. Ti predmeti ali ta vzgojna področja imajo pestro sliko: na Hrvaškem imajo sociologijo v četrtem razredu (3 ure),' osnove politične ekonomije v tretjem razredu (2 uri), družbeno ureditev SFRJ v prvem razredu (2 uri) in v drugem razredu (1 uro). To seve v gimnazijah družbene smeri. V gimnazijah s prirodoslovno-matematično smerjo so ti predmeti porazdeljeni drugače. V prvem razredu sta dve uri družbene ureditve' in ena ura v drugem razredu, filozofija s sociologijo je le v zadnjem razredu z dvema urama, osnovam politične ekonomije pa je odmerjena ena tedenska ura v četrtem razredu. V Črni gori imajo gimnazije družbene smeri družbeno ureditev SFRJ v tretjem razredu (3 ure)-in v četrtem razredu (5 ur), gimnazije prirodoslovno-mate-matične smeri pa v istih razredih samo dve tedenski uri. Povsem enako je v Srbiji. Makedonija je družbeni ureditvi dala tri ure v tretjem, a I9 štiri ure v četrtem razredu v gimnazijah družbene smeri, pri ostalih pa samo po dve uri v zadnjih dveh razredih. V Bosni imajo samo v zadnjem razredu tri ure na teden družbeno ureditev SFRJ. Psihologija in filozofija imata v Sloveniji skupno pet ur: psihologija dve uri v tretjem, a filozofija tri ure v zadnjem razredu. Na Hrvaškem (gimnazije z družbeno smerjo) ima enako, le da se psihologiji dodaja logika. V Srbiji so pomaknili psihologijo (seve, v gimnazijah z družbeno smerjo) v drugi razred (2 uri), dali v tretji razred logiko (2 uri) in pustili filozofiji tri ure vzadnjem razredu. V Bosni ima psihologija z logiko po tri tedenske ure v tretjem razredu, filozofija le dve uri v četrtem razredu. V Makedoniji (družbena smer) imajo enako ko v Srbiji, a tudi Črna gora se pridružuje srbskemu predmetniku. Ta dva predmeta imata malo ur v prirodoslovno-matematičnih gimnazijah: na Hrvaškem ima psihologija z logiko po dve uri v tretjem razredu in filozofija po dve uri vzadnjem razredu. Enako v Črni gori in Makedoniji. V Srbiji pa so se odločili, da imajo samo psihologijo v zadnjem razredu (2 uri). Osnove umetnostne vzgoje ima Slovenija v prvih dveh razredih (2 uri), Črna gora po dve uri v vseh štirih razredih (družbena smer), enako Srbija in Makedonija, medtem ko ima Bosna prav tako kot Slovenija. Prirodoslovno-matematične gimnazije imajo umetnostno vzgojo: na Hrva- in Srbija 5-5-5-S. Fizika ima po republikah naslednji predmetnik: V Sloveniji 0-3-3-4, na Hrvaškem (družbena smer), v Črni gori in Srbiji 2-2-2-0, v Makedoniji 3-2- 2- 0. Prirodoslovno-matematične smeri imajo tole razporeditev: povsod 2-S-3-3, razen v Makedoniji (3-3-S-3). Kemijo imamo v Sloveniji le v prvih treh razredih (2-3-2), na Hrvaškem in v Črni gori (družbena smer) imajo po dve uri v drugem in tretjem razredu, v istih razredih'v Makedoniji, samo da je v tretjem tri ure kemije, največje število ur kemije pa je v Bosni (3-3-2-0). Prirodoslovno-mate-matična smer ima v Srbiji in Črni gori enako razporeditev: kemija je v drugem (tri ure), v tretjem (tri ure) in v četrtem razredu (dve uri). Na Hrvaškem je kemija v zadnjih treh razredih z urami: 2-3-2 in v Makedoniji s 4-2-2. Biologije je največ v Bosni (3-3-2-2) in v Sloveniji (4-2-3-0). najmanj na Hrvaškem in v Makedoniji (2-2-2-0). Srbija in Črna gora (družbena smer) imata tole razporeditev: 3-2-2-0. V gimnazijah s prirodoslovno-matema-tično smerjo so okrepili biologijo. Ima devet ur (S-2-2-2) Telesna vzgoja ima v Sloveniji, Bosni in Makedoniji tele ure: 3-3-2-2, a v ostalih republikah v vseh razredih in v obeh smereh 3-3-3-3 ure. Frcdvojaška vzgoja ima v tretjem in četrtem razredu povsod po dve uri. Tehnična vzgoja s proizvodnim delom ima tele predmetnike: V Sloveniji 3-3-3 (proizvodno delo), na Hrvaškem (družbena smer (1-2-2-2) in 3-3- 3- 3 (prirodoslovno-matematična smer). Bosni 2-2-2-2, v Srbiji, Črni gori 2-2-2-2 (družbena smer) in 3-3-3-S (prirodoslovno-matematična smer) in v Makedoniji 1-2-2-2 (družbena smer) in 3-3-2-2 (prirodoslovno-matematična smer). Srbija, Crnax gora in Makedonija imajo trdno določen predmetnik. Ostale republike dopuščajo posameznim šolam manjše ali večje svoboščine. Tako lahko na Hrvaškem določijo Še po tri tedenske ure za drugi tuji jezik. V Bosni dijaki v zadnjih dveh letnikih krepijo svoj urnik z dodatnimi in obvezno izbranimi urami. Tako -se poleg dodatnih dveh ur v tretjem razredu morajo odločiti v četrtem razredu za tri skupine: v prvi skupini imajo tri ure za materin jezik in tri ure za zgodovino, v drugi skupini imajo' štiri ure za matematiko in tri ure za fiziko in v tretji skupini imajo tri ure za kemijo in tri ure za biologijo. To so nekakšne usmeritve. V Sloveniji so praktična znanja postala Na vsaki šolski klopi teče poizkusno delo šol, ki bi usmerjala mladino v različna praktična področja. Na posvetovanju v Zagrebu je skupnost gimnazij sklenila, da bo še nadalje preučevala gimnazijske učne načrte in predmetnike, kot so, in da najde skupne osnove. Sprejeto je bilo, da je slovenski gimnazijski program najsprejemljivejši. KAKO JE DANES — RED ALI NERED? \ V Srbiji imajo gimnazije z družbeno in matematično smerjo, poleg tega pa tudi primere specializiranih gimnazij (matematična gimnazija v Beogradu). Enako na Hrvaškem. V Črni gori in Makedoniji imajo gimnazije z družbeno in prirodoslovno-ma-tematično smerjo. V Bosni in Sloveniji pa so splošne gimnazije. V Sloveniji imamo še usmeritve (za tuje jezike in matematiko). Po posameznih predmetih so naslednje podobnosti oziroma razločki. Slovenski jezik ima v Sloveniji naslednje število ur po razredih: 4-4-4-5. Srbohrvaški jezik ima v Srbiji pri obeh tipih gimnazij enako število ur: 5-4-4-4. Na Hrvaškem ima domači jezik po štiri ure v vseh razredih. V Črni gori ima v gimnazijah družbene smeri srbohrvaški jezik naslednje število ur: S-4-4-3 in v gimnazijah prirodoslovno-matematične smeri: 5-3-S-3. V Makedoniji učijo makedonščino v gimnazijah z družbeno smerjo takole; 4-4-4-5 in v gimnazijah s prirodoslov-no-matematično smerjo 4-3-S-3. V Bosni in Hercegovini počujejo srbohrvaščino po tem predmetniku: 4-3-4-4. Največjo skrb domačemu jeziku (s književnostjo) torej posvečajo v Srbiji in Sloveniji. V Makedonjji so pouk materinščine v gimnazijah s prirodo-slovno-matematično smerjo najbolj skrčili. Imajo enako število ur kot za tuj jezik. Manjše razlike so pri zgodovini. V Sloveniji, na Hrvaškem (gimnazije družbene smeri), v Srbiji (gimnazije družbene smeri), v Črni gori (gimnazije družbene smeri) in Makedoniji (gimnazije družbene smeri) je zgodovine v vsakem razredu po tri ure. Loči se Bosna z naslednjim predmetnikom: 2-2-S-2. Pri prirodoslovno-ma-tematični smeri pa je zgodovina seve skrajšana. Na Hrvatskem najbolj (3-2-2), drugje mani (°-3-2). V to predmetno skupino lahko vežemo še politično škem v prvem razredu dve uri, v drugem razredu le eno uro, enako v Makedoniji, v Srbiji in Črni gori pa le dve uri v prtfem razredu. Prvi in drugi tuji jezik ima samo Slovenija, če odmislimo latinščino na Hrvaškem, v Srbiji, v Črni gori, Makedoniji in Bosni, kjer je pri obeh smereh zastopana latinščina z dvema urama v prvih dveh razredih. V Slo- Že več kot 40 let deluje učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«. Vabimo mlade pevke, pevce, zborovodje in vse, ki žele to postati, naj se prijavijo učiteljskemu pevskemu zboru Slovenije »Emil Adamič <, Ljubljana, Trg revolucije 18, p. p. 287. veniji ima prvi tuji jezik takle predmetnik: 4-3-S-3, a drugi jezik ( v večini gimnazij): 3-S-3-3. Na Hrvaškem je predmetnik za tuj jezik tale: 3-4-1-5 (družbena smer) in 3-S-3-2 (prirodoslovno-matematična smer). V Črni gori je za družbeno smer 4-4-4-S ur, a, za prirodoslovno-matematično smer 4-3-2-3 ure. V Srbiji je predmetnik za tuj jezik le nekoliko drugačen: 4-4-4-5 ur (družbena smer) in 4-S-3-3 ure (prirodoslovno-matematična smer). V Bosni učijo tuj jezik samo s temi urami: 3-3-3-4. V Makedoniji je predmetnik za tuj jezik v gimnazijah z družbeno smerjo tale: 4-4-4-4, a v gimnazijah prirodoslovno-matematične smeri 4-3- 3-3. Geografija ima samo v Sloveniji po dve tedenski uri v vseh razredih. V Makedoniji (družbena smer) ima 3-2-0-2 uri, v Srbiji (družbena smer) 2- 2-0-2, v Orni gori enako, v Bosni 3- 3-2-0 in na Hrvaškem (družbena smer) 2-2-1-2. Prirodoslovne smeri imajo enako, kot so določili družbeni smeri, loči se le Makedonija, kjer ima geografija tale predmetnik 3-2-0-2 uri. Matematika se močno razločuje. Makedonija (družbena smer) ima matematiko 4-3-2-2 ure, Srbija in Črna gora 5-3-2-2, Hrvaška 4-4-3-3 in Bosna 2-3-4-0. Prirodoslovno-matematične smeri imajo matematiko takole: Makedonija in Hrvaška 4-4-4-S, Črna gora takšna široka usmeritev: dijaki- morajo v tretjem in četrtem razredu izbrati po dve uri kak predmet, kar jim omogoča, da poglabljajo snov ali da tu pripravljajo -seminarske naloge. Le bežen pregled raznolikosti nam pove, da so na takšne predmetnike bolj delovale subjektivne sile, krajevne možnosti, poizkusi modernizacije pouka inp.. kot pa zavestne in znanstveno trdne odločitve; Samo nekaj najbolj kričečih primerov! V Makedoniji učijo v treh razredih materinščino s književnostjo samo po tri ure. Matematike je v vsem šolanju pet tedenskih ur več ko materinščine. Družbeni predmeti so ponekje predimenzionirani in preveč zdiferenciarani- (glej Hrvaška!). Do logike ni enotnega odnosa: da ali ne — bi . moralo veljati za vso državo. Osnove umetnostne vzgoje (to je novo področje) so v Srbiji raztegnili čez vse letnike, drugje le malo v prvih razredih. Največja neurejenost je pri tujih jezikih. Latinščina je v Sloveniji kakor na indeksu (lahko jo izberejo dijaki kot drugi jezik, kar v praksi omejuje možnosti poučevanja tega jezika), drugje je v celoti uzakonjena z enakim številom ur. Neuravnovešen odnos se kaže do biologije: od šest do devet ur v vsem šolanju! Tehnična vzgoja je prav tako različno poudarjena itd. Vse to se še poveča, če bi prikazali, kako različni so zaključni izpiti po republikah. V Makedoniji je na primer zaključni izpit le zagovor seminarske naloge. ISKANJE NOVIH POTI — NAJTEŽJE DELO Morda bi bilo koristno, če povemo takoj v začetku: sleherna reforma terja obsežno znanstveno metodologijo. Žal, doslej smo to opravljali brez dovoljne znanstvene osnove. Trenutno smo v položaju, ko je bolje, da nekaj naredimo, kot da prepuščamo vse bodočnosti, ki bo terjala drugačne in boljše odločitve. Prvi, ki je že nakazal nove osnove, je omenjeni zvezni dokument. Ta poskuša za prvi dve leti (za srednjo šolo) gimnazijskega izobraževanja postaviti takšen predmetnik: za materin jezik z osnovami estetske vzgoje 5-4, za tuj jezik 3-2, za zgodovino 3-2, za zemljepis 2-2, za ureditev SFRJ 0-2, za telesno vzgojo 3-2, za matematiko 4-4, za fiziko 5-5, za kemijo 3-2, za biologijo 0-3 in za tehnično vzgojo 6-6. Ni naš namen, da bi polemizirali s projektom, ki ga bodo šele preizkušali. Možne pa so le neke ugotovitve. Materinemu jeziku pripisuje po eno tedensko uro več od sedanjega slovenskega gimnazijskega predmetnika. Potrebna pa je podrobnejša analiza, da spo- Postani redni ali podporni član učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«! Zbor slovenskega učiteljstva Emil Adamič je osvojil na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (Italija) 1. 1957 drugo mesto, na tekmovanju za evropski pokal v Knokkeju (Belgija) 1. 1964 pa je bil tretji. Z rednim mesečnim prispevkom 1 N-din boš omogočil redno delovanje zbora »Emil Adamič«. Tekoči račun: 503-8-20. znamo, kako je s to stvarjo. K materinemu jeziku sodijo osnove umetnostne vzgoje. Ce sedaj to primerjamo , z obstoječim predmetnikom slovenske gimnazije spoznamo, da temu celotnemu sklopu celo odvzema tri tedenske ure. So pa še druge težave. Pri kritičnem - pregledu dosedanjega učnega načrta in predmetnika opažamo, da ni osnovne korelacije prav pri teh dveh predmetih: slovenščini s književnostjo in umetnostno vzgojo. (To je Srbija rešila najbolje!) Pri književnosti končamo po drugem razredu z romantiko, z umetnostno vzgojo pa se približamo v naš čas. (So še druge velike pomanjkljivosti: ali je v tej starosti mladinec že sposoben za razumevanje in predvsem za podoživljanje zahtevnih umetnin!?) Novi projekt se vsem tem težavam ni izognil, temveč jih je celo povečal. Ob zmanjšanem številu ur si ta pouk zamišlja takole: Jezikovni stilistiki posveča 55 ur v prvem razredu in 50 ur v drugem razredu, književnosti določa 66 ur v prvem razredu in 63 ur v drugem razredu, ostalim zvrstem umetnosti pa v prvem razredu 43 ur in v drugem razredu le 24 ur. Ce poskušamo razumeti tendence, ki so spremljale priprav-Ijalce tega projekta, potem uganemo, da jih je k temu vodila predvsem težnja, da bodi dveletna šola za vsako ceno zaključena šola. Takšna zaklj učenost pa ne more odrešiti učno-vzgojnega procesa, ki ga ni moč razdrobiti, ker moraš pri tem preveč žrtvovati. Dosedanja praksa kaže, da je ta rešitev odlična za poklicne šole, kakor so danes izoblikovane, a za gimnazije, ki predvidevajo štiriletno šolanje (tudi po predvidevanjih omenjenega projekta), so takšne odločitve neuspešne. Za gimnazije se nujno postavlja le ena dilema: ali naj se raztegne umetnostna vzgoja čez vse štiri razrede (na račun ostalih družboslovnih predmetov) ali pa naj se črta in se obravnava le kot kulturna zgodovina (vzporedno z obravnavo zgodovinskih obdobij), osnove estetike pa se poudarijo pri filozofiji. V tem projektu so še druge odločitve, za katere bo v resnici moral pokazati čas, v koliko, so sprejemljive. Osebno si ne morem zamišljati izobraženca, ki bi obvladal le en sam tuj jezik. Nedvomno je za sleherno znanstveno delo potrebno, da znanstvenik črpa iz več znanstvenih in kulturnih žarišč. To je v skrajnem celo nacionalno vprašanje! Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da v štiriletnem šolanju lahko dijak obvlada odlično en tuj jezik, da 'pa drugi jezik, ki se ga je na gimnaziji šele pričel učiti, ne zaostaja za prvim jezikom (seve, pri dobrem učitelju in splošni podpori!). Nepopravljiva škoda bi bila, če bodoči intelektualci ne bi v teh letih dobili znanja vsaj dveh tujih jezikov. Na višjih in visokih šolah za to ne bi smeli tratiti časa, saj je tam potrebno zahtevati znanje tujih jezikov že kot pogoj (Nadaljevanje na 5. strani) Osnovna šola Dob pri Domžalah razp^u j e prosto delovno mesto učitelje! telesne vzgoje za določen čas (od 10. ITI. do 30. VI. 1967). Pogoji: STU, PRU telesne vzgoje, lahko tudi absolvent. Osebni dohodki po pravilniku šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ... orBBt mladinskega prestop- dragega, in razumljivo je, da se za mladoletnike, ki je najvišji manj pa še ugotovitev in izku-istva zaznamuje ves svet zlasti praksa zanima tudi za najmanjše organizacijski center v državi ter šenj. Med osnovnimi ugotovitva-Po.dragi svetovni vojni. Iskanje konkretne vsebinske in organiza- oddelek za penitenciarne raziska- mi so nam poročali, da krimina- režitve je postala najtesnejša in- cijske zadeve. Jernacionalna akcija. Vse insti-jfcije sveta, ki proučujejo ta pojav, so živo povezane. Nekdaj zelo, razširjene teorija, da je kriminal nasploh — in “Udi mladinski' — posledica rev-s5ine, ali da tiči vzrok v nesocialističnem družbenem sistemu, tako rekoč splavale po vodi. Mladinski kriminal narašča v Vseh družbenih sistemih in tudi ?ied mladino, ki je rojena 10 let 111 več po vojni. Danes imamo, že bova poimenovanja pojava kot npr. »-kriminaliteta blaginje«, kar Pomeni, da se pojavija svojstvena icriminaiHteta v vrstah visoko standardno stoječih družin. To je torej ravno nasprotno od nekdanje kriminalitete revščine, dasi-r0Vno močno subkulturno obeležje še vedno velja pri teh družbeno negativnih pojavih. Največji eksperti sveta po-Jasnujejo svoja sooznanja, da je današnja kriminaliteta med mladino pogojena v vsej kompleksnosti sodobnega življenja in da ni jnogoče predvideti konkretnih | družbenih akcij, ki bi zanesljivo i zaustavile porast pojava. Zanesljive so ugotovitve, da samo v *e’lo omejenem številu primerov lahko najdemo vzrok, ki deluje Svojemu dolgoletnemu dirigentu Srečku Kumarju je UPZS »Emil Adamič« To naj bi bil kratek uvod k poročanju o ' vtisih iz Poljske, kjer sem se udeležil 10-dnevne prakse z naslovom: Oblike dela z mladoletnimi prestopniki. Prakso je organiziral Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje SRS, skupno pa se nas je udeležilo 5 predstavnikov socialnih ve, ki je najvišji strokovni center. Takoj naj navedemo še, da' je minister pravosodja obenem redni univerzitetni profesor prava, kar je prav gotovo porok za učinkovito povezavo in skladnost med politično upravno in strokovno dejavnostjo. Oddelek za penitenciarne raziskave ima predvsem nalogo proučevati prestopništvo in kri- služb iz Slovenije. Poljska je bi- minaliteto ter vrste oz. uspešnost liteta na Poljskem narašča, da narašča število mlajših od 14 let, da vse pogosteje nastopajo grupe mladoletnikov in da narašča teža storjenih deliktov. To so ugotovitve, ki veljajo za ves svet in tudi za nas. Tema dvema oddelkoma so podrejeni vsi forumi in institucije v državi, med katere spadajo v prvi vrsti mladinska sodišča, različni profili vzgojnih zavodov Koj- postavil spomenik skem v Brdih. Ob odkritju spomenika dirigentu Srečku Kumarju je izdal UPZS »Emil Ada-rnič« brošuro Brda pojo. ^talno. Lopez Rey, ekspert pri Združenih narodih, navidezno fHoraj fatalistično zaključuje, da M zanesljivo preprečili porast kriminalitete edino, če bi preprečili vsesplošen razvoj in napredek sodobnega sveta, kar pa je iluzorno misliti. Isti ekspert na-ualje poudarja, da moramo biti čealni in pojav zadrževati v »razumnih merah«. Kvalitativno in kvantitativno avtor ni definiral “razumne mere«. Spričo takega stanja je ra-, la izbrana iz razloga, ker v zad-Utnijivo, da imamo zelo različne njem času izstopa kot dežela, ®kcije in različne’metode/dela pri kjer se z mladoletnim prestop« "čvzgajanju zabredlih mladih ništvom učinkovito ukvarjajo. Poljaki imajo vse zadeve mladinskega prestopništva vodene centralno. Center te hierarhije je 'Ugega. Vsi iščemo, kakšne iz- ministrstvo pravosodja v Varšavi, kušnje bi lahko povzeli drug od Ta forum ima poseben -oddelek Trojica izmed njih. Kaj spet naklepajo? li, - •'Udi ter da je vsakd konkretna ^lika dela v določeni meri eksperimentalna in zanimiva za dr od vzgojnih in kazenskih ukrepov. Personalno je oddelek zelo dobro zaseden, saj jih ima od 12 zaposlenih 8 naslov doktorja znanosti. Profil poklicev pa je naslednji: 4 pravniki, 4 psiheftogi, 2 pedagoga, 1 statistik in 1 sociolog. Oddelek je mlad in ima ~v glavnem večje-delovne programe, in kazenskih zavodov. Ministrstvo pravosodja je obenem tudi finančno najkompetentnejši vrh v teh dejavnostih. MLADINSKA SODISCA IN SODNI KURATORJI IZ© • \/ V/ J O isce nove poti (Nadaljevanje s 4. strani) strokovno napredovanje. Tudi Ce Povsem jasno, kaj je sestavljal- učevanje biologije in kemije. Takšna so prišla tudi navodila z zavoda za šolstvo. S tem pa so Svojo integriranost prenaša ministrstvo največ na mladinska sodišča, katerih je skupno 74. Število samo morda ni veliko, če primerjamo število prebivalstva v državi (32 milijonov), vendar gre ^za specializirana mladinska sodišča, ki nimajo nobenih drugih obveznosti. Sodniki morajo imeti razen redne izobrazbe za sodnika še 2-letni kurz iz pedagogike, psihologiie, kriminologi-i w ■ * u • w ie ir? Psihiatrije. Tudi ta dodatni la itd.) bi bilo potrebno razmisliti, študij prganizira ministrstvo. V nntem na morda greneti tem najdemo to,rej dve bistveni praktična znanja izgubila svoj pr- čitniška praksa. potem pa morda sprejeti sklep, da se to zahteva kot obvezna po- f- Povečali število ur fizike, u vseh klasičnih Iz vsega tega sledi: gimnazij- Uapotilo, da so do tolikšne me- votni smoter: bila naj bi za po- fizike. Iz- klicno usmerjanje gimnazijske ska reforma, ki se je začela pred predmetov fnladine. Nedvomno pa so prak- šestimi leti, je osvežila oblike tična znanja prinesla gimnazijam gimnazijskega šolanja in vnesla razliki od naših razmer, to sta samostojnost mladinskih sodišč ter dodatne strokovne zahteve za sodnike. Vzgojni ukrepi, ki jih izrekajo mladinska sodišča, so naslednji: opomin, nadzor staršev » voeu Kiasic u fizika največ be . razmišljanjih za spremem- dragocene izkušnje. Pri praktič- v gimnazijo mnoge koristne novo-^ gimnazijskega učnega progra- nih znanjih dela učitelj le s pet- sti. Pokazalo pa se je, da v vsej . - S] iu predmetnika (mislimo na najstimi dijaki, ki se za njegov državi ni bilo dovolj izčiščenih au s^ronika, nadzor sodnega ku- .Venskggu) le trčimo ob neka- predmet odločijo. Tu so v resnici stališč in dovolj volje, da se gim- rlY?r:la’ ocMaja v ^vzgojni zavod, u stvari, ki so se v praksi po- možne temeljite poglobitve , in nazijsko izobraževanje poenoti do oddaja v poboljševalni zavod, hii a^e kert vprašljive. Sociologija usmeritve. Morda bi sedaj — pre- tiste mere. kot to narekujejo enot- predmetniku den se črtajo — le pomislili, kako ur (0-0-2-2). bi lahko v okviru temeljnih pres- ne družbene potrebe. Iz te neenotnosti nastajajo mnoge težave v slovenskem 'bo '^0rnno preveč ■ia r°a bi le kazalo, da povemo metov izkoristili metodične pred- (zlasti pri dijakih, ki se selijo iz ■ no- Smo za osnove družbene nosti praktičnih znanj. republike v republiko) in se nam izmikajo mnoge koristi, ki bi jih V Smo, za osnove družbene, nosti praktičnih znanj, dov e-’ ^ na-' se 0,dv'ie Pr' P,0!Sre" Povsem ostro bo potrebno znanja, razumevanja in staviti vprašanje tehnične vzgo- imeli vsi jugoslovanski narodi t"v ezbi do naše družbene uredi- je. Gimnazije so osvojile tehnično (lahko bi sprejeli kot skupne ti-sntr, ni§mo pa zato, da bi se po- vzgojo in jo sprejemajo kot nu- ste učbenike, ki so strokovno naj- Itn ®?ne sociološke kategorije iz s0 acile iz ostalih predmetov, kot dvomno z0fi'SO^ov'na> psihologija in filo- jen del -splošne izobrazbe. Ne-pa ni opravičljivo, da ustreznejši). Pokazalo se je, da bo nujno potrebno najti skladje med . _ _ niso izdelani takšni učni načrti, predmeti, posodobiti in gimnazij- PovJa' T11 *30 verjetno potrebno ki bi bili smiselni za osnovni smo- skemu šolanju prilagoditi nova serv, ; , , .• - ter gimnazijskega šolanja in ki hi vzgojna področja (tehnična vzgo- ja, itn.) in da bo potrebno tudi kaj črtati. Uveljavilo pa se je spoznanje, da je gimnazijsko šo- hosf61?1 jasno povedati, da ni zna-Zb a (roed njo sodi tudi novejša la n ^ biologija), ki ne bi ime- 3e ?rav'ce zahtevati, da dobi svo- —, — — —............. •-o'-..- — —^ -c--------j-, — .i~ ...... r1jjjaevsl;o v učnih programih sred- stopnji in pri takšni obliki gim- lanje prvenstveno priprava na vi-našl s°l. a da pa vse le ne bodo nazijskega šolanja prenesli v višje šoke in višje šole, da gimnazija ni t6s e ntesta, ker bo vsem pre- razrede, kjer bi dejansko postala po sistemu privilegirana šola, da o in vc«™ „ •*"—'J~ praktično delo v praktikumih, la- je potrebno kontinuirano izobra- .. ----“n ca ci de c,m*. boratorijih in specialnih delavni- zevanje od osnovne šole do visoke j>v'j 1:11 z§odovine odvezani (če je cah. Morda bi bilo krivično mi- šole za kadre, ki hočejo doseči -nan ■’•' -J -- šiiti, a vendarle se neusmiljeno nijvišje strokovne kvalifikacije bili povezani z ostalimi predmeti (s fiziko inp.). Morda bi bilo nujno, da bi tehnično vzgojo na tej fašl,, blor0 vsem v škodo. Tudi ne feso^o trditi, da bi bili npr. pro • ■" zgodovine odvezani (če ji 5lan pouk sociologije) od so Jioškeg prikazovanja družbe- vsiljuje ta misel, da je bilo odveč- iti . .. Rroblemi, ki nastajajo, Pa j^ekvinskega razvoja. Čemu J^otem ponavljanja! no tratenje denarja v tem, da smo poskušali v gimnazijah ure- le gradivo strokovnim službam, ki jih naj proučijo. Za Slovenijo Šaniiav tafco moramo načeti vpra-Zbarf. ^raktičnih znanj. Praktična 80 v Sloveniji postala po-'bagi ■ 3- Posamezne gimnazije pre- 'betn'!?'10 Poman.1kljivosti pred- me, potem pa na teh prograi barm-1 - ^ slovenskih gimnazijah vlagali investicijska sredstva O' v četrtem razredu niti opremo boljših delavnic. Pcmm.- ijcuu^usivcinu svetu. CiKup- Odstot i niti- ^'dogii6- Zelo visok vodno delo (ki naj bi bilo nada- nost gimnazij pa bo svoje zamisli diialcnv na C/a t-ivmrl i a 1 ifnzan na nnclrnčala i 4 -i diti delavnice po zgledu osnovnih velja dogovor, da bo zavod ali sorodnih tehniških šol, ne pa, šolstvo zbral to gradivo v prvi da bi prej izdelali točne, z osta- polovici tega leta, v drugi polo-lim programom usklajene progra- vici leta bo to gradivo predelal teh programih za in potem predložil eventualne spremembe v razpravo skupščin- iz . V«1'- dijakov pa se pripravlja jemna .ve.^ predmetov za spre-Mnnc- na visokih šolah. hw , dliaki jemljejo iz teh pred-boman s.eminarske naloge. Sole si te d!.ga-i° tako. da spreminjajo za lake praktična znanja v po- UPZS »Emil Adamič« vzgaja zborovodje in je tako posredovalec zborovske pevske kulture na Slovenskem. Člani in članice pevskega zbora Emil Adamič vodijo več kot 60 zborov. Prosimo sindikalne podružnice vseh naših šol, osnovnih, srednjih in visokih, naj zbirajo od svojih članov po 1 novi dinar za učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«. Vso pošto za pevski zbor Emil Adamič naslavljajte na: Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Trg revolucije 18, p. p. 287. UPZS »Emil Adamič« se zahvaljuje vsem, ki gmotno podpirajo njegov obstoj in delovanje. Spodnja meja sodne odgovornosti je 13 let starosti, že od 10. leta ijevanje tehnične vzgoje) pa se poskušala uveljaviti ob “sodelovaje iz objektivnih razlogov v mno- nju vseh ostalih v zveznem meri- naprej pa tudi lahko sodnik od-gih krajih sprevrglo v delovno lu. Proces je tu, proces priča o tr- loža 0 otroku, če dela prestopke, vzgojo. O vrednosti takšne vzgoje doživosti in družbeni nujnosti le da v teh primerih mladinski (čeprav je za gimnazijca koristno, gimnazijske oblike izobraževanja sodnik določa oblike socialne in ker ga povezuje z resničnim utri- mladine. vzgojne mere brez kazenske pro- pom življenja, s trdimi pogoji de- FRANČEK BOHANEC cedure. Med posebnostmi organizacije dela z mladoletniki na Poljskem je omeniti sodne kuratorje, ki so poklicni sodni uslužbenci ter predstavljajo desno roko. mladinskih sodišč. Le-ti delajo po nalogu mladinskega sodnika, njihovo delo pa se začne takoj, čim je dana prijava za nov primer. Sodni kurator zbira vse potrebne podatke v mladoletnikovem psihosocialnem razvoju, vso dokumentacijo, diagnoze in prognoze ter na ta način zagotovi pogoje za najuspešnejši sodni ukrep. Najvažnejše delo sodnega kuratorja pa se začne šele po izreku ukrepa, zlasti v primerih, kadar je izrečen ukrep nadzora po sodnem kuratorju, kar je na Poljskem pogosto. V teh primerih je naloga sodnega kuratorja, da pripelje prestopnika na pravo pot brez interne obravnave (zavoda). Splremlja vse mladoletnikovo življenje in delo, mu pomaga in ga nadzoruje ter o uspehu ali neuspehu obvešča ' mladinskega sodnika. Če je potrebno, predlaga strožji ali milejši ukrep in končno ustavitev ukrepa, ko ugotovi, da je mladoletnik že dovolj resocializiran. Pogoji, da lahko nekdo postane sodni kurator, so, da je star najmanj 25 let, ima najmanj srednješolsko izobrazbo, in 5 let prakse dela z mladino, da je moralno politično neoporečen in da ima tudi izobrazbo ustrezne smeri. V letu 1965 so imeli v vsej Poljski 185 poklicnih sodnih ku-ratarjev, njihovo število pa hitro narašča. Samo v zadnjem letu so imenovali 35 novih. Poklicni sodni kuratorji imajo v pomoč prostovoljne sodne kuratorje, ki niso plačani. Teh je mnogo več. V letu 1965 jih je bilo 5500. Njihova naloga je, da delajo pod vodstvom poklicnega sodnega kuratorja, vendar imajo v varstvu samo en primer ali največ dva. Ti prostovoljni sodni kuratorji so največ iz vrst pedagoških delavcev, razen njih pa še študentje prava, psihologije itd., zelo pogosto pa tudi absolventi vojaških akademij. Na Poljskem ugotavljajo, da so poslednji zelo uspešni. Razen kuratorjev imajo na Poljskem še neke druge pomožne organe, ki jih imenujejo »družbeni inšpektorji«. Ti imajo podobne naloge kakor pri nas prostovoljni socialni delavci. Njihova naloga je, da preprečujejo razne družbeno negativne pojave že v samem nastajanju (prostitucija, alkoholizem, delinkvenca, neurejene družinske razmere itd.), ter organizarajo v ta namen tudi razne seminarje in predavanja. Vse težje primere pa individualno proučijo, dokumentirajo ter obveščajo o njih mladinskega sodnika ali tudi druge socialno pedagoške forume, odvisno od narave problema. Na Poljskem velja pravilo, da morajo državljani sami obveščati družbene inšpektorje o vseh negativnih pojavih. V sami Varšavi imajo trenutno nad 100 teh družbenih inšpektorjev. Glede števila kuratorjev in inšpektorjev so nam pojasnjevali, da jih imajo pač toliko, kolikor jih potrebujejo. Po potrebi se število poveča, ker da pri njih ni vprašanje novih prostovoljcev, ker je to delo posebno cenjeno. Obenem imajo urejen tudi nek formalni status o tem, da dobijo posebne legitimacije od sodišča, kar jim omogoča pristop, kjerkoli je potrebno, obenem pa jim služi legitimacija v slučajih, kadar rabijo pomoč, bodisi pomoč LM ali kateregakoli družbeno političnega organa. MLADINSKA ORGANIZACIJA IN DELOVNE BRIGADE Z navedenim pa še ni izčrpana eksterna organizacija dela s prestopniki na Poljskem. Med pomembnimi činitelji je omeniti še vlogo LM, ki je tudi veliko angažirana pri tem delu in tudi podrejena mladinskemu sodišču. Neposredno pa je njena naloga - podobno kakor pri nas -terensko operativna. Morda še bolj pomembno vlogo kakor LM pa odigra mladinska organizacija, katere dejavnost je zopet tesno vezana na sodišče, sicer pa je delo mladinske organizacije zelo razpredeno in neverjetno aktivno. Zveza socialistične mladine, kakor jo imenujejo na Poljskem, ima posebne komisije za pomoč neprilagojeni mladini. Tudi ta organizacija je centralizirana in obstaja najvažnejša komisija pri glavnem odboru, vodi pa jo re-nomiran mladinski sodnik. Delovni programi teh komisij so zelo zanimivi. Prva delovna naloga je, da mladino izobražuje v obliki raznih predavanj in krožkov, in si- cer predvsem v splošni in socialni zakonodaji. To je neka vrsta pošolske vzgoje s formalnim okvirom pravnega prosvetljevanja. Naslednja oblika pomoči komisij je ta, da mladincem individualno pomagajo, če so kratene njihove zakonite pravice. Nadaljnja pomoč, ki je najvažnejša, je organizacija delovnih brigad, kamor vključujejo mladince, ki niso zaposleni, niti ne obiskujejo šol. Mladinska organizacija posveča nadalje veliko pozornost povezavi z vzgojnimi zavodi, kjer imajo svoje poverjenike in preko njih organizirajo svojo dejavnost v domovih. Še posebno se posvečajo primerom, ki so predvideni za odpust iz vzgojnih zavodov, da jih mladinska organizacija spremlja pri ponovnem vračanju v redne življenjske in delovne pogoje. Mladinska organizacija nadalje pomaga sodiščem pri izbiri sodnih kuratorjev in pogosto tudi sama prevzame obveznosti izvajanja strožjega nadzora. V njeni celotni aktivnosti naj še posebej omenimo organizacijo prostovoljne rezervne mestne milice, ki šteje trenutno v Varšavi 23.000 članov. Njena naloga ie samostojno ukrepanje pri manjših nerodnostih huliganskega značaja in podobno, obenem pa je stalno v pomoč redni LM. Med najbolj originalne in po našem mnenju najpomebnejše akcije mladine bi šteli že omenjene delovne brigade. Ko so nam le-te omenili, smo vsi pomislili na neke prisilne delovne akcije v oddaljenih zastraženih barakah, v resnici pa gre za oblika zelo sodobne in humane oblike pomoči mladini. Imajo 3 tipe teh delovnih brigad in sicer najprej tip brigade, kHmor vključujejo, mladino v starosti od 16 do 18 let. Sem vključujejo na prostovoljni osnovi mladince, ki so končali osnovnošolsko obveznost in ne nadaljujejo drugostopenjske šole, niti niso zaposleni ter so nekako ogroženi v razvoju. Razume se, da so to predvsem mladinci iz mest. Mladinska organizacija se domeni z večjimi industrijskimi podjetji, da te mladince sprejmejo na priučevanje. Najkrajša doba priučevanja je 9 mesecev, nakar opravljajo izpite. V času priučevanja so razdeljeni na skupine po 20 do 30 mladincev, vodi pa jih starejši mladinec obenem z nekim strokovnjakom iz podjetja. V večini so ti mladinci nastanjeni v svojih internatih, tako da v prostem času nadaljuje delo z njimi mladinska organizacija z raznimi kulturnimi in športnimi programi, obenem pa obiskujejo teoretične tečaje, ki jih organizira delavska univerza. Mladinci ne dobivajo od podjetja nobenih nagrad, pač pa dobi mladinska organizacija sama državno subvencijo v višini 600 zlotov na mesec na enega (po uradnem kurzu je to cca. 30.000 S-din, v resnici nekoliko manj). Mladinci v teh brigadah nosijo uniformirana oblačila, delajo pa po 6 ur na dan. Trenutno imajo vključenih v te brigade okrog 8000 mladincev. Drugi tip delovnih brigad je podoben prvemu, le da sprejemajo tja mladince, ki so že dopolnili 18, let, obenem pa zanje pripravljajo 2-letne redne kvalifikacijske tečaje z zaključnim izpitom. Režim je . nekoliko strožji. Tretji tip brigad pa sestavljalo bivši obsojenci, pogojno odpuščeni in pogojno obsojeni. Leti so samo v delovnem razmerju brez možnosti pridobivanja poklicev, več pa se jim posvečajo glede malomarnega vraščanja v normalne pogoie življenja in dela, to je nomoč pri resocializa-nja vojaškega roka po tej poti Med posebnostmi drugega tipe brigad naj omenimo še, da imajo člani teh brigad možnost služenja vojaškega roka v času dela in učenja v tovarni. Služenje roka poteka na ta način, da vojne oblasti organizirajo neke kurze vojaške vzgoje predvsem v prostem času in ko obdelajo določene snovi in vaje, dobijo potrdilo o odslužen >i vojaškega roka. Na ta način se rekrutirajo neke vrste rezervni rodovi poljske vojske, vendar regularno in načrtno. Natančneje nam služenje vojaškega roka po tej poti niso opisovali, ker so izražali ne. koliko konspirativnost vojaškega značaja. To seveda za nas ni bilo prav nič pomembno, zelo važno pa je dejstvo, da se vojska močno in na več načinov aktivno udejstvuje pri prenrečevanju in reševanju mladinskega prestopništva in pri skrbi za mlade sploh. (Konec prihodnjič) JOŽE TRČEK Je s pismenimi domačimi nalogami nekaj narobe ? Kaže, da so na šolah vse večje težave z domačimi naloghmi. Kadar koli smo že govorili o učnem uspehu, o delu naših učencev na šolah, smo zadeli ob domače naloge. Učitelji vse bolj tožijo, da prihajajo učenci v šolo brez nalog, da so naloge pogostokrat površno napisane ali pa da so jih prepisali pred začetkom pouka, če se je le dalo. Seveda smo se potem spraševali o marsičem. Dobivajo učenci preveč nalog? Zlasti se to lahko zgodi na višji stopnji, če se predmetni učitelji premalo dogovarjajo med sabo o dnevni obremenitvi učenca; predmetni učitelj za sloveščino sej recimo ne pozanima, koliko naloge je do naslednjega dne dal predmetni učitelj za matematiko in obratno. Gre seveda za obseg naloge, ne za to, da učenec potem iz slovenščine ali matematike sploh ne bi dobil naloge. Vsaj pri osnovnošolskem otroku moramo upoštevati njegovo zmogljivost, kar pa ne pomeni, da smo zaradi tega do njega premalo zahtevni. Še posebej imam v mislih take naloge, ki dajo učencu veliko dela, veliko pisanja, a hkrati nimajo tako velikega učinka. Včasih imam občutek, da učenci sploh preveč pisarijo, nekaj vredne so kratke, a vsebinsko zahtevne naloge, saj se pismenim nalogam nikakor ne moremo odpovedati, najti pa jim je treba pravo mesto v učnovzgojnem delu. Postavljali smo si še druga vprašanja. Imajo učenci dovolj časa za pisanje domačih nalog, primeren prostor? Si znajo pravilno razporediti čas za pisanje domačih nalog? (Učenci odlašajo nalogo vse do zadnjega, nato pa jih morajo v enem popoldnevu napisati za več predmetov.) Pomagali smo si z anketo med učenci od 6. do 8. razreda. Anketa je bila razumljivo anonimna. S posebnim pojasnilom smo učence naprosili, naj napišejo kar se da odkritosrčne odgovore. 1. Na vprašanje, kdaj delaš domače naloge, so odgovorili; 70% učencev dela naloge do pouku, oziroma po krajšem počitku, le 30% zvečer, kar je prav-zaprav razveseljivo. Deklice so bolj skrbne, dečki jih pišejo 45% zvečer. 2. Sproti dela naloge 56,7% učencev, drugi šele, ko je predmet spet.na urniku (43,3%); torej skoro polovica učencev odlaša z nalogo do zadnjega, ko jim že teče voda v grlo. Učenci 6. razredov so videti bolj zavzeti (sproti jin dela nalogo 74,2%), najmanj pa dečki 8. razredov. To je velika napaka v otrokovem umiku dela. Ker se jim naloge kopičijo, se v njih porodi odpor do njih, pa jih sploh ne naredijo ali pa jih potem naredijo površno. 3. Le 9,3% učencev meni, da dobivajo preveč domačih nalog, le 2 učenca sta zapisala, da dobivajo premalo. Med tistimi, ki so odgovorili, da dobivajo preveč domače naloge, so večinoma dečki. 4. Zanimivo je, kaj so povedali o tem, če dobivajo domače naloge iz snovi, ki ni bila razložena. To je zelo pomembno vpra-šanje. Poglejmo si odgovore: 34,7% je odgovorilo, da včasih dobivajo naloge iz snovi, ki v šoli še ni bila razložena. O tem bi bilo res vredno razmisliti. Tudi če odštejemo določen procent na račun tega, ko učenci včasih mislijo, da so dobili na primer pri računstvu račune, ki jih v šoli še niso obravnavali (a so v resnici le nekoliko drugače zastavljeni, kar je prav), vendar gotovo drži, da jim dajemo še vse prevečkrat naloge iz snovi, ki je učencem še nismo obrazlo-žili ali pa smo jo premalo obrazložili. Pogosta navada je, da damo učencem nalogo, ko je že zazvonilo za odmor, rečemo samo še stran ta in ta, račun ta in ta. Doma smo premalo oremislili o tem, kaj jim bomo dali za nalogo, to nalogo tudi sami pretehtali in si jo zanisali v pripravo. Premisleka vreden je tudi podatek, da je v 8. b razredu (ki velja no učnem uspehu za najslabši razred na šoli!) 68% učencev zapisalo, da so dobili naloge iz snovi, ki še ni bila razložena, v vseh drugih razredih odločno manj; razred je tudi nediscipli- niran — kaj jih hočemo na ta način spreobrniti? Možno je tudi, da so zaradi nediscipline premalo sodelovali pri razlagi snovi in se jim je potem pri domači nalogi videla kot nova. In če je to res, kako da si v razredu med obravnavanjem snovi ne znamo ustvariti discipline? 4. Porazen je podatek o prepisovanju domačih nalog. Vprašanje se je glasilo: Prepisuješ domačo nalogo (če je ne razumeš)? Odgovori: nikoli 15%, včasih 81%, večkrat 4%. Prepisovanje domačih nalog je na šolah resnično vse bolj v modi. Pripombo - če je ne razumeš - smo dali v oklepaj predvsem iz dveh razlogov: 1. upali smo, da bodo tako odgovori bolj odkritosrčni, 2. da bi se pokazalo, kolikšna je danes vztrajnost učenca; če je namreč naloga nekoliko težja, manj razumljiva, je pa najlažja pot ta, da jo prepišeš. Vse več pa je učencev, ki prihajajo v šolo sploh brez naloge, a potem brezbrižno sprejemajo opomine. Ne verjamem da se to da izboljšati s tem. da damo učencu nezadostno oceno, če pride v šolo brez naloge. Tudi ni odgovor, češ kaj pa naj mu drugega naredim. Poznam učitelje, ki so s posebnim režimom dela; z vztrajnostjo, doslednostjo in vsakodnevno kontrolo skoro povsem odpravili to napako v učenčevem delu. Morebiti je rešitev tudi v tem, da bi učenec naredil naloge v popoldanskem varstvu, da bi torej vse, kar mora narediti za šolo, opravil v šoli, da bi domačih nalog v današnji obliki sploh ne bilo več. 6. V 6. razredu najraje pišejo domače naloge za zgodovino, matematiko, slovenščino in zemljepis (naštevam po vrstnem redu, kot so predmeti dobivali število glasov). V 7. razredu je dobila največ glasov matematika (64,5%), sledijo ji slovenščina (41,9%, od tega večinoma deklice! 35,5%), biologija, angleščina, fizika (in spet predvsem deklice), v 8. razredu najraje pišejo naloge iz zemljepisa (67%), slovenščine (35%), nato iz matematike, angleščine, fizike (spet so se za slovenščino izjavile večinoma deklice!) Preseneča, da tako radi pišejo naloge za zgodovino in zemljepis, pa tudi to, da so največ glasov dobili najtežji predmeti, da pa učenci neradi delajo naloge za likovni pouk, tehnični pouk in glasbo. 7. Učence smo tudi vprašali, za kateri predmet dobivajo največ domače naloge. Odgovorili so: v 6. razredu iz matematike, zgodovine in angleščine, v 7. razredu iz slovenščine (87,1 %), glasbe (25,8), matematike, angleščine (le po 12,9%), v 8. razredu za slovenščino 82 % (od tega v znanem 8. b razredu 100%!), matematike (23%) ter angleščine (19%). Na-. šteti predmeti (razen glasbe) so že po naravi taki, da zahtevajo največ pismenega domačega dela. 8. Dovolj časa za učenje ima 94% učencev; le 6% ga ima bolj malo (ker so preveč zaposleni z domačim delom); da sploh nima časa za šolo, ni zapisal noben učenec. Cas za učenje torej danes sploh ni več ovira za uspešno delo učenca, vprašamo se lahko le, če naši učenci čas dovolj pametno preživijo (pretirano gledanje televizije, ^remalo organiziranega izvenšolskega udejstvovanja itd.). 9. Nekoliko drugače je s primernim prostorom za učenje; ima ga 80 % učencev, 20 % pa jih ko starši spremljajo otrokovo domače delo. Pri tem se nam zdi odločilno, da imajo starši vsaj kontrolo; pri mlajšem učencu pa seveda tudi pomoč (ki pa nikoli ne sme pokvariti vzgoje, k samostojnosti!), pozneje bodo starši stopili kot pomočniki v ozadje, ohranili pa bodo kontrolo, ki spet ni zgolj to, temveč hkrati s tem otroka spodbujamo, otrok naj čuti, da se neprenehoma zanimamo za njegovo delo v šoli, za njegov napredek. Učenci so odgovarjali, da spremlja dnevno njihovo domače delo le 12,7% staršev, občasno 54;5%, malokdaj ali nikoli pa 33% staršev, kar se nekako ujema s procentom obiskov na roditeljski sestankih, na katerih je udeležba od 70 do 80%. V splošnem je res, da si vzamejo starši vse premalo časa za otroka, in pri tem nimam v 80,6% za ustno ponavljanje snovi; v 8. razredu 33% za domače naloge in 67% za ustno ponavljanj a. Deklice so se razdelile na polovico, pri tem ko se je kar 83% dečkov izreklo za ustno ponavljanje snovi. Seveda si takoj postaviš vprašanje, če ni določen procent učencev zapisalo takih odgovorov iz nekakšne lagodnosti. Pismena domača naloga namreč prisili učenca, da v resnici ponavlja snov (seveda če- jo res sam napiše), zahteva da jo naredi redno, vestno, vsak dan, pri tem ko se pri ustnem ponavljanju temu lahko ogne, odlaša, s tem pa snov vse bolj pozablja. Vendar ra nam odgovori le povejo, da je s pismenimi domačimi nalogami nekaj narobe, da torej ne smemo iskati krivde le na učenčevi strani. 12. Nekoliko nas je presene- Ni vedno lahko pritegniti zbranosti otrok k poslušanju je izjavilo, da ne. Toda od tistih 80% učencev jih je 41% zapisalo, da jih doma motijo pri učenju (da jih na primer med pisanjem nalog pošiljajo po raznih opravkih, jih motijo mlajši bratje, s televizijo, s pogovorom itn.) Smo torej še daleč od tega, da bi imeli naši učenci resnično ustrezen prostor za delo; veliko pa gre tudi na račun slabega režima v domači hiši, kar je večkrat odločilnega pomena. 10. Zanimali smo se tudi, ka- mislih le otrokovega domačega dela. 12. Iz ankete smo tudi začutili, da pismene domače naloge niso preveč priljubljene med učenci. Na vprašanje, kako raje ponavljaš snov — s pismeno domačo nalogo ali ustno, so- odgovorili: s oismeno domačo nalogo 33,8 % učencev ustno pa 66,2 % od tega po razredih: v 6. razr. 48,4% za pismene naloge, ustno 51,6%; v' 7. razredu je le 19,4% za pismene domače naloge in til odgovor, ko je 67,8% učencev zapisalo, da raje delajo domačo nalogo doma kot v varstvu v šoli. Ob tem si lahko zastavimo več vprašanj: Ali ie učencem že dopoldan dovolj »šole«? Smo v varstvu spet samo predavatelji? Se tudi v varstvu ne približamo posameznemu učencu? Ali v varstvu ni pravega miru za delo? Bomo šele morali najti pravi režim dela v varstvu? 13. In končno smo učence še vprašali, kako dolgo delajo do- mače naloge. Večina (81%) je zapisala, da jih dela 1 do 2 uri, oziroma da jih dela (49%) 2 do 3 ure. Razumljivo je, da je razlika med dečki in deklicami. 71% dečkov jo namreč opravi do 1 ure, deklice pa jo delajo (82%) 1 do 2 uri. Po razredih se nam odgovori kažejo takole: 64% učencev dela v 6. razredih domače naloge 2' do 3 ure in več, v 7. razredu le 45,2%, pri tem ko le 8% osmošolcev dela naloge več kot 2 uri na dan, od tega v 8. b nobeden (najslabši razred na šoli). So učenci v 6. razredu še bolj prizadevni ali pa jim dajemo največ naloge? Kakor koli je že, dejstvo je, da ima otrok na tej stopnji dolg delovni dan (5 do 6 ur v šoli, 2 do 3 ure domačega dela), čeprav so učenci- odgovorili, da dobivajo primerno pismeni domačih nalog. Odgovore lahko razumemo, da se učenec toliko časa pripravlja pismeno in ustno. Vnrašanje je tudi, če učenci izrabijo čas za domače delo dovolj intenzivno, saj smo pod točko 9. navedli, da ima le 40% učencev res mir med pisanjem nalog. Ne bo pa odveč, če ponovno opozorimo, da so učenci po obsegu snovi preveč obremenjeni (zlasti pri nekaterih predmetih), da strahotno bombardiramo njihov spomin z nepotrebnimi podatki. Ne smem se spomniti, kako nekateri strokovnjaki obletavajo učni načrt, v katerega bi najraje stlačili vso modro-st sveta, ko da so zgubili merilo za otroško glavo ali pa ga sploh nikoli niso imeli. In za zaključek: razmislimo: ali ni v odporu učencev, ki ga čutijo do domačih nalog, tudi del krivde na strani učitelja? Če smo učencem slabo posredovali gradivo, če nismo poiskali ustrezna oblike, metode, potem je učenec snov slabo dojel, če pa jo je cla-bo dojel, ni čudno, če 81% učencev zapiše, da (včasih) prepišejo domačo nalogo, ker niso razumeli. Morebiti se v tem skriva bistvo naše ankete. In še: ali kaj storimo, da bi učencem naredili domačo nalogo bolj zanimivo, privlačno? Ali se učenec ne naveliča, če dobiva dan na dan nalogo po istem kopitu, stran ta in ta, naloga ta in ta, kar zdrdramo ob koncu ure, ko je že zazvonilo? Sama učna ura naj bi potekalo tako, da bi se učenci ogreli za razširitev ali utrditev gradiva. Tako bo ob zaključku ure domača naloga nekaj samo do sebi umevnega. Najvišji dosežek učno ure pa je, kadar se učenci razveselijo domače naloge, ko da čutijo, da bodo šele z njo bolje doumeli novo gradivo, da bodo z nalogo odkrili še kaj novega. LEOPOLD SUHADOLČAN »Male šole« za sistematično vzgojo predšolskih otrok Skupščina društva za tule jezike in književnost Redna skupščina Društva za tuje jezike in književnosti SRS bo v nedeljo, 26. februarja ob 10. uri dopoldne v pro-storih II. gimnazije — Ljubljana, Šubičeva 1. Vabimo vse učitelje tujih jezikov. Ustrezni pripravi otrok na šolo pripisujejo v svetu, v zadnjih letih pa tudi pri nas, vse večji pomen. Ponekod so v ta namen ustanovili posebne predšolske oddelke, tako imenovane »male šole«. Zato, da bi zvedeli kaj več o teh »malih šolah« — kdaj in zakaj je prišlo do pobud za njihovo ustanavljanje ter o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja — smo naprosili pedagoško svetovalko v zavodu za šolstvo SRS Anico Dolančevo, da nam odgovori na nekaj vprašanj. — Zadnji dve leti govorimo več o pripravi otrok na šolo v »mali šoli« in o »pripravljalnih oddelkih«. Naglašam, da ne gre za bistveno novo dejavnost. Strokovno organizirano in vodeno vzgojno delo v vzgojno — varstvenih zavodih včlenjuje vse vzgojnoizobraževalne elemente za dosego šolske zrelosti. S tem pa izpolnjuje program priprave na šolo. Ne bi nam bilo treba iskati posebnih novih oblik, če bi bilo v predšolskih zavodih več otrok, kakor jih resnično je, če bi bili povsod v organiziranem varstvu pogoji za načrtno vzgojno delo. Dejstvo, da je bilo v letu 1966 v Sloveniji v predšolskih zavodih samo 6,6% vseh 0 do 7-letnih otrok, pa nas sili k iskanju novih vzgojnih možnqsti in oblik. Dane pobude so doslej še malo obrodile. Menim, da je to posledica sedanje negotovosti glede financiranja v šolstvu. Lani je namreč delalo samo 5 celotnih pripravljalnih oddelkov pod vodstvom pedagoškega inštituta, in sicer v Ljubljani in Kranju. Dva podobna oddelka sta bila še v Mariboru, v krajše, trimesečne »male šole« pa je bilo v raznih krajih zajetih še okoli 600 otrok. Najbolj vidna je bila dejavnost na območju zavoda za prosvetno pedagoško službo Dravograd, kjer so na 13 osnovnih šolah organiži-rali občasne vzgojne dejavnosti za 410 otrok. Oddelki za prihod- nje šolske novince pa so se, kakor že poprej, formirali tudi v večjih vzgojno-varstvenih zavodih, kjer je možna diferenciacija otrok po starosti. Točnih podatkov o letošnjem stanju še nimamo, ugotavljamo pa, da bi bila večja pričakovanja nerealna. V svojem prispevku v Priročniku za prosvetne delavce ste omenili, da so spoznanja o velikem pomenu zgodnje in pravilne vzgojne pomoči otroku ostala doslej zaprta v strokovnih krogih, da niso dobila potrebne širine niti prepričevalne moči, da bi uspešno spodbujala k hitrejšemu razvoju predšolskega varstva. Kje, menite, da so vzroki za tak odnos? — Do nedavne preteklosti se je predšolska vzgojna dejavnost organizacijsko in vsebinsko oblikovala vedno nekje na robu družbenih pedagoških interesov, ki so bili usmerjeni predvsem k novi obvezni šoli. Medtem se je družbena skrb za predšolske otroke uresničevala bolj s socialnih vidikov, katerim so se pedagoški podrejali. To je nedvomno vplivalo tudi na odnos javnosti do predšolske vzgojne dejavnosti, obdržalo pa se je v prešibki podpori temu področju. Vsekakor smo pri takih okoliščinah premalo storili za razširjanje pedagoških spoznanj o pomenu predšolske vzgoje. Vprašanje je, ali bi lahko storili več. pri tem, ko so se morali maloštevilni pedagoški delavci nujno zavzemati za rešitev ključnih organizacijskih, kadrovskih, vsebinskih nalog in problemov, ki so spremljali razmeroma mlado, razvijajočo se dejavnost Imel) smo občutno premalo možnosti za proučevanje, za zdravstveno in poljudno obravnavanje vprašanj predšolske vzgoje. Predšolski oddelki z reorganizirano vzgojno-izobraževalno dejavnostjo so pri nas še bolj redki. Pravimo, da so v začetni fazi razvoja — pa vendar: kakšni so rezultati teh prvih poskusov? — »Male šole« so resnično v prvi fafi razvoja. Mimo nekate- rih mnenj o uspešnosti dela v njih še nimamo ugotovljenih konkretnih rezultatov. Vemo, da je pedagoški inštitut Slovenije v preteklem letu proučeval vprašanja intelektualne vzgoje v teh oblikah, da je ugotavljal in meril uspehe predšolske vzgoje oddelek za psihologijo na ljubljanski univerzi. Kaj vse so proučevanja odkrila, doslej še niso objavili. Ker pa že leta spremljajo delo predšolskih oddelkov z organizirano izobraževalno vzgojno dejavnostjo v zavodih, smo povsem prepričani, da z vidika priprave na šolo dosegajo svoj namen. Vidni so zlasti uspehi v razvoju mišljenja, govora in drugih izraznih sposobnosti, v splošni zainteresiranosti otrok za pridobivanje izkušenj in spoznanj v okolju, v socialni vzgojenosti in drugi uspehi. Zavedamo pa se tudi nekaterih pomanjkljivosti in vrzeli v sedanjem vzgojnem izoblikovanju starejših predšolskih otrok, kar bo še treba popraviti Ob konstruktivnem sodelovanju vzgojiteljev in učiteljev elementarnih razredov ne bo težko izpopolniti dela in pomagat1' otrokom do tiste vsestranske zrelosti, ki jim olajša in pospešuje šolsko delo. Namen vzgoje predšolskih novincev torej ni v nekakšnem zgodnejšem pouku, temveč drugje: dvigniti zrelostno stopnjo vsakega otroka na ustrezno raven. Slišati je, da poteka delo v teh oddelkih, kj jih za sedaj organizirajo ie nekatere šole. nekako pn dveh tirih: ponekod dajejo večji poudarek samemu izobraževanju, tako kot v obvezni šoli; drugod dajejo prednost vzgoji, kakor npr. v vrtcih. Kaj je bilo doslej storjenega za poenotenje dela? Ali pripravljate kakšne analize in programe za načrtno delo v teh oddelkih? — Prve izkušnje'so pokazale, da si »malo šolo« zamišlja vsak po svoje, ter jo tako tudi po svoji zamisli organizira v danih možnostih. Da ne bi ob individualnem pojmovanju priprave na šolo ter svobodnem organiziranju vsebine zgrešili osnovnega namena, tj. vsestranske vzgoje, smo v zavodu za šolstvo SRS pripravili »Osnutek okvirnega načrta za vzgojo 6 do 7-letnih otrok« in ga lanskega decembra posredovali vsem, ki delajo v vzgojni praksi. Načrt je precej široko zasnovan in obsega poleg poglavja o smotrih in nalogah na področju telesne, intelektualne, moralne ter estetske— glasbene, likovne in gibalno ritmične vzgoje še vrsto poglavij npr. o psihofizičnih značilnostih starejših predšolskih otrok, o temeljnih izobraževalno vzgojnih oblikah, o organizaciji življenja in okolja v oddelku, o sodelovanju staršev, o načrtovanju dela in izboru vsebine za jezikovno, glasbeno in gibalno-ritmično vzgojo. Načrt še nima dokončne oblike, je osnutek, ki ga nameravamo izpolniti, če bo potrebno, še po novejših rezultatih psiholoških in pedagoških proučevanj, kakor tudi po nadaljnjih utemeljenih predlogih predšolske in. šolske učnovzgojne prakse. Ali bo treba z zakonskim predpisom doseči reden obisk predšolskih otrok v teh oddelkih? — Za hitrejši razvoj predšolske vzgojne dejavnosti zainteresirani pedagoški delavci vsekakor želimo, da bi družba s šolsko zakonodajo zagotovila načrtno sistematično vzgojo vsem otrokom v zadnjem letu pred začetkom šolske obveznosti. Razumemo p3 tudi, da s samo uzakonitvijo ob' veznosti ni mogoče na hitro reši' ti zahtevnega problema nerazvi' tosti mreže ustreznih oblik in ure' sničiti naših teženj. Ce bi uvedli obvezno predšolsko vzgojo, bi bi' lo treba namreč zagotoviti pro' štor in vzgojno osebje za okrog 20.000 otrok, ki doslej še niso ni' kje« zajeti. To pa pomeni neka! sto otroških igralnic in še enkrai toliko vzgojnega osebja, kot sm° ga usposobili doslej, v 20 letih. Najbolj realno je torej, če s« zavzamemo, da bo s perspektivni' mi načrti razvoja šolstva po občinah oziroma predvidenih izobrS' ževalnih skupnostih zajamčena tu' di postopna rast mreže predšoi' skih zavodov in drugih obh'{ ter šol za usposabljanje vzgojne' ga osebja. Le tako bi v bližni1 : prihodnosti —v nekaterih šolski^ okoliših prej, drugod kasneje ustvarili možnosti za obvezh0 , predšolsko vzgojo. V tem smisl11 lahko pripomorejo vplivi osnOV' nih šol in za šolstvo odgovorni : družbenih organov veliko več. Kf? kor bi mogel v sedanji situacij1 sam predpis. Pozdravili pa bi konito določilo o tem, da je obvez' na družbena vzgoja otrok pr% vstopom v osnovno šolo naš pe^j spektivni družbeni cilj ,in ki ^ ta cilj tudi časovno opredelilo. Razpisna komisija Osnovne šole »BORISA KIDRIČA« - Kidričevo razpisuje prosto delovno mesto - RAVNATELJA POGOJI: kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev temeljnega zakona o delovnih razmerjih še naslednje pogoje: 1. srednješolska izobrazba pedagoške smeri in vsaj 10 let pedagoške prakse; 2. višja izobrazba pedagoške smeri in vsaj 5 let pedagoške prakse. Rok za prijavo je 15 dni po objavi v časopisu. — Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole »BORISA KIDRIČA« — Kidričevo. RAZMIŠLJANJA OB PIONIRJU Učitelji se ne zavedajo dovolj vzgojnega pomena mladinskega tiska Schmidt V.: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem (III. del) Pedagog, univ. prof. dr. Vlado osebnem Schmidt je s svojo načrtno za- bode avtorjeve ugotovitve in sinteze služile kot izhodišče za nova raziskovanja na tem, doslej še je spričo prijetnega sloga in šte- tako malo raziskanem slovenskem vilnih novo odkritih dejstev, ki kulturnem področju. Kot učbenik Pregovor pravi, da se dobro vzgojen, kako se obnaša, kako Ob tem povsem ----------- ... . . blago samo hvali. Res je, vse kar čustvuje, kako se izraža? Ali ni- razmišljanju o vrednosti tiska za stavljeno monogralijo o zgodovini je dobro, izstopa s svojo kakor mamo preveč ravnodušnega odno- mladino, o njegovem vzgojnem šolstva in pedagogike na bloven HHiSnHiAS težje je povedati, zakaj je dobro, vov, kajti vsa teža moralne od- krajše odlomke iz knjig, pretež- zoOaovins i strokovni literaturi. Pred nami je pet števik re- govornosti za ekscesne pojave bo no namenjenih mladim bralcem, Čeprav zahteva tako obsežno Vije Pionir, revije ki zasluži da Padla prvenstveno nanj in vsak naših in tujih eminentnih piša- delo ogromno truda, predvsem v ji posvetimo več pozornosti’. V bo krivdo valil na nepravilno teljev (Miško Kranjec - Moj oče; obliki zbiranja ustreznega gradi-zadnjih šolskih letih si je reviia vzg°jo v šoli. Zato bi morali uči- Branka Jurca - odlomek iz knji- va in njegove nadrobne obdelave, Pridobila med mladimi bralci ve- telii 0 vzgojnih problemih več ge Vohljači in prepovedane skriv- gre vztrajni marljivosti avtorja liko priljubljenost in ugled. Sol- razmišljati, metode vzgoje pa ko- nosti; Tone Seliškar - Velika-ce- hvala, da njegovo ustvarjalno pero ska mladina nestrpno pričakuje renito izpremeniti. Ne vzgajamo sta; Astrid Lindgren - Erazem, neutrudno teče naprej, razknva-izid vsake številke revije in doga- s »pridiganjem« in moralizira- sirota z dolgimi lasmi; Tove Joe nam solsko m pedagoško po-ja se, da učenci dan za dnem po. n-iem’ vzgajamo s primeri in Janson . Čarodejev klobuk). Ni- dobo preteklega časa na Sloven-vprašujejo, kdaj bo izšla nasled- vzgledi. Potrebno bi bilo manj sem literarni kritik, zato ni moj SKem.^ nja številka. Kje je vzrok tej pri- Praznega besedičenja po naših šo- namen oceniti literarno vrednost Državna založba Slovenije je ljubljenosti? Odgovor je: prav ^ab ve^ pristnega vzgojnega (v to sem trdno prepričan). Izbor piščevo prizadevanje izdatno pod- gotovo v kvaliteti revije Ni no del-a- Vzgojne naloge pa lahko odlomkov ie skrbno izbran. Mo- prla in omogočila lično in s šte- ,v • .......... tivl so črpani iz resničnega, vilnimi ustreznimi ilustracijami vsakdanjega sveta, ki ga naši obogateno izdajanje obširnega Leta 1963 je izšel I. del, ki zajema časovno razdobje od naselit- da pri branju finskih šolskih reform (do 1805); da sem ppazil, drugi del, ki je izšel že leto dni teh odlomkov kasneje (1964), prikazuje časovno bona skrivnost, da je uredništvu uresničujemo s pomočjo različnih Uspelo s požrtvovalnim delom iz- sredstev in mnenja sem, da je . _ . _ , delati takšno koncepcijo, ki vse- revija Pionir odlično vzgojno po- otroci dobro poznajo, zato so jim opusa V vec zvezkin. binsko združuje pouk in razved- noagalo, katerega učinki so prav junaki teh zgodb, njihovo rilo. Iz samega osnutka revije je zaradi vsebinske neposrednosti, selje, prešemost, razigranost, razvidno. da° je v njo vloženo neprisiljenosti, čustvene bližine tudi njihove osebne stiske, ža- ve do vključno terezijansko-jože-mnogo dragocenega truda vseh nazornosti mnogo trajnejši od l0'st in razočaranost, tako blizu, sodelavcev, ki jim je lepo uspelo učinkov načrtnega vzgajanja. In Rad bi poudaril, literarno estetske kriterije dopol- Prav teh učinkov nismo znali in niti s psihološko pedagoškimi kri- ne znamo v dovoljni meri izkori-teriji. Menim, da je bil in je edini stiti. Zakaj? Mislim, da je naj-motiv takega koncepta revije ne- vec.ii del krivde v nas samih, v Vsiljivo, funkcionalno izobraže- naši pedagoški pasivnosti, neela- boljše rezultate^ kot pri Vanje in vzgajanje mladega bral- stičnosti, nesamostojnosti, v stra- beril iz^šolske čitanke, ca, hkrati pa mu nuditi prijetno, hu, da se bomo smrtno pregrešili, Letošnje številke P zanimivo in kulturno razvedrilo. £e bi tu in tam odstopili od toge- enako bogate s sestavki iz zem- Pr-i ,, §a iu šablonsko predpisanega ijepisa, zgodovine, naravoznan- nem aplii t-im n ih" Z®v!- učnega načrta, ki so ga nam stvenih ved kot številke prejšnjih tel?? UhUp-v h6! Predpisali ljudje, ki so življenjski letnikov. Naštel bom samo nekaj ne j36,18'’1'1 z učenci že zdavnaj izgubili, naslovov, ki jih spremljajo boga- za\ edsjo doT. olj vzgojnega po- tu- te barvne ilustracije (Otroci ple- mena mladinskega tiskg. Boh me Ni me strah priznati (le za- mena Navajo, Utrinki iz Londona, Ker opažam, kako vse preveč kaj naj bi me bilo?), da vsaki ste- Stockholm,' Poročilo s poti po na ustreznih višjih šolah. VIATOR NOVE KNJIGE učenci mnogo bolj podoživljajo razdobje od obstoja Ilirskih pro-vsebino, predstave so globlje, a vinc do vključno predmarčnega izpeljani vzgojni momenti dajo šolstva (1805 do 1848); tretji del, brariju ki je izšel pred kratkim, pa nam kajti res zanimivo je vedeti, kak-razgrinja podobo našega šolstva šen je bil razvoj našega šolstva in Letošnje številke Pionirja so in vzgajanja od marčne revoluci- slovenske pedagoške misli od je do liberalne šolske zakonodaje nekdaj do današnjih dni. (1848 do 1870). Čeprav obdeluje doslej izšla Za prosvetnega delavca bo pa to delo še posebno dragoceno. monografija specialno področje, prav tako tudi za vse tiste, ki jim ker opažam, kako vse preveč kaj naj bi me bilo?), da vsaki šte- Stockholm, ^Poročilo s poti' po ATor^tVl 70 11 P P111 P brezbrižen, _ ravnodušen odnos vilki revije Pionir posvetim vsaj poljski Štiri dni v Parizu, Gla- ZjCL UoUC/allU Zavzemalo in ne onažain nravp dve učni uri. Sknnnn 7 nčenei j; ._______•..... -r-,•_,_________4 -»■ *- zavzemajo in ne opažajo prave dve učni uri. Skupno z učenci ^ c x\ixii»iva globine in vrednosti mladinskih pregledam vsebino, jo pretrese- sktTultoaroTnovrgradenj”1 so rfcvij m lisitov. Mladinsko periodi- mo, se o njej pogovorimo. Glavni ko tretirajo kot »nujno zlo«, ki se namen teh spontanih razgovorov Pojavlja na šolah, in prevzemajo je moralna in estetska vzgoja in le kolporterske dolžnosti, ne za- trdpo sem prepričan, da so spoz diatorske igre, Rimska stanovanj- re gradenj SO Univerzitetni docent dr. Vid Pečjak nje snovi si moramo smotrno razde-enake Prebavilo v slikah Kai ie -ie doslej objavil že več knjig s svo- liti, študirati moramo po določenem KemUa Voda ^ HS. Okameni? rokovnega področja - uslholo- načrtu in naučeno tudi ne, Spoznajmo polarni svet itd.). Nadaljujeta se prikaza: NOB na vedajo pa se dejstva, da je dobra nanja in vtisi učencev s teh »ne- slovenskem v letih 'l941-1945 in . .........—......... revija odlično vzgojno sredstvo uradnih« ucmh ur mnogo globlji ciji,- Hnhrovniške nreteklosti 2. Praktikum iz obče eksperimen- Kampanjski način učenja je nesmotrn, Pri oblikovanju otrokove nravno- kot Dri obveznem delu pouka. Ni t..- „ *„ „ I?lne psihologije (Ljubljana, Univerza. ker povzroea nepotrebno utrujenost in načrtu in naučeno tudi ponavljati, ker si le na ta način zares utrdimo 1. Anketna metoda (Ljubljana, Zve- Pridobljeno znanje in 8^ obvarujemo rielnvskih in linriskih univerz Slo- Pred pozabl.ien]em. Seveda sta za uspešno učenje potrebna. tudi ustrezen študijski prostor in študijski čas. za delavskih in ljudskih univerz Slovenije. 1963) x . » ----- - - ki sta bila objavljena že (etosa) in njegovih čustev. Ni me strah, ker zato odpade pred- teklem letniku Pionirja, čudno, če se šoli očita, da zane- pisana učna ura slovenskega je- Za poživitev in " vsebinsko biarja vzgojno plat pouka, saj na zika ali spoznavanje družbe, na- pestrost je uredništvo poskrbelo ^Sakem koraku dajemo prvenstvo lave. Svoj postopek lahko ob vsa— ^ nekaterimi novostmi Ljubitelji 'e intelektualni vzgoji, kopičimo kem času in pred vsakomer dejstva in podatke, vsebolj pa uspešno zagovarjam. Navedel bi V pre- i9fl4y — opomba: to delo je namenjeno študentom psihologije. ne vodi k uspehu. Zadnji — tretji — študentom psihologije. del knjige je namenjen nekaterim 3. Poglavja iz obče psihologije, specifičnim oblikam učenja, kot (Ljubljana, Državna založba Slovenije 1965). 4. Transfer u učenju. (Beograd, memoriranje (ki zahteva, da si gradivo dobesedno zapomnimo), motorično učenje (ki daje spretnosti), vaje v avtomobilizma se lahko sezna- hoiogpf'i ^a^pftanje! T‘kolo?1«.Psl' »Slovenska ljudska pripoved«. — Devetinsedemdeseti zvezek zbirke Kondor prinaša »Slovensko ljudsko pripoved« v izboru Frančka Bohan-ca, ki je poskrbel tudi za spremno besedo. Treba je pristaviti, da je bil prav takšen izbor slovenske narodne pripovedi kaj potreben in da ga je marsikateri šolnik že leta pogrešal med zvezki Kondorjeve knjižnice. Izgubljajoči čut in odnos do narodnega izročila je zadnjih deset let lahko zapaziti med mladino, že če se spomnimo petih narodnih pesmi, tem bolj pa tisto zapisano ljudsko izročilo, ki ni vezano na petje. Morda ni odveč dodati, da ponekod ljudsko izročilo tudi pri pouku ni dobilo tiste potrebne razlage in spoznavanja, ki so ga spoštljivo dolžni posredovati tako veliki kot mali narodi. Ce je že prva čitanka za sred-, nje šole prikrajšana za narodno tvornost, kar gotovo ni na mestu, pa to vrzel izpolnjuje 79. zvezek Kondorja, h kateremu naj bi se pridružil še nov zvezek ljudske lirike in epike. Franček Bohanac je z zdravo mero odbral tiste bajke, zgodovinske pripovedke, aitiološke pripovedke, novelistične pripovedke, šaljive zgodbe, legende in pravljice, ki so karakteristične za slovensko pripoved. mikavne po pripovedi in barvitosti. Urednik ni skušal ohraniti nekakega sorazmerja med navedenimi zvrstmi glede na dejansko stanje zapisanih ljudskih pripovedi, bržčas mu je dejstvo, da so pravljice še najbolj znane — in morda pripovedi — narekovalo, da je izbral dosti bajk, ki so neprimerno manj poznane in jih je tudi zelo malo ohranjenih. V spremni besedi je Franček Bohanec s sodobnimi aspekti osvetlil pojavni svet in zvrsti ljudskega pripovednega ustvarjanja, razložil je bistvene značilnosti in dal razlagam tiste razsežnosti, ki ponekod nekoliko presežejo potrebno znanje srednješolcev, ne pa njihovega obzorja. Z drugimi besedami. taka spremna beseda usklajuje zahteve nivoja Kondorja, ki je namenjen predvsem srednješolski mladini, a hkrati z razumljivo mero nekoliko presega zgolj prakticistično šolski nivo. Slikovno gradivo k 79. zvezku je važno dopolnilo k besedilom ljudskih pripovedi. Pozabljamo / na tiste duhovne samo tisti odstavek 2. člena ža- "g Avtomobilske^ndustoje^^n ba vrednote, ki oblikujejo učenčevo kona o osnovni šoli, ki pravi, da zavest, značaj, duševnost — oseb- šola uresničuje svoje smotre , . Avtor opira svoja izvajanja na re-Pred kratkim je Cankarjeva založ- xuitate številnih laboratorijskih ekspe-v Ljubljani izdala njegovo peto rimentov. O tem pričajo tudi ustrezni tipov avtomobilov V sestavkih del° z naslovom »USPEŠNO UČENJE«, grafikoni in tabele. Mladi znanstveni delavec je v uvo- zlasti naravnih, gospodarskih in kulturnih znamenitosti« in da — starejšim učencem, dijakom in . . . ■ ■ , , študentom, ki bi radi z boljšo učno kovne umetnosti in zanimivostmi metodo dvignili učni uspeh: iz umetnostne zgodovine v se- aT ik 1 ; r t ^ J * MIIOue * pod skupnim naslovom Naš avto d^ nkpSai. čte je “svojo novo knjigo ° . * ■ nam je res tako malo tem, da »odkriva učencem vred- nekdaj in danes. Bralec se lahko namenil: ‘oar, kako je današnji mladostnik note in lepote njihove okolice, seznan; z umetninami in žanri li. - — ‘~ I Literarnim | krožkom j na šolah S Delo, ki ga odlikujejo, lep jezik, jedrnatost in preciznost, bo brez dvoma naletelo na ugoden odžiV "pri vseh tistih, ki jih problemi učenja zanimajo, oziroma ki si žčlijo praktičnih - samoukom, ki študirajo po red- stavkih "izpod peresa^Ljerke' Me- Pa'W'Se ^ Ijanje umetnostnih stvaritev in v pravilno vrednotenje kulturnih dobrin«. Pot do uresničitve teh 'SMSt »Ss ‘ss gaSr*-*’* ”** (Uršula v Mačah, Celjski strop, metode. drugačna trn\r ip rvr^-mrč Arm a ■cr^avvU+o ' ------- T ---------’ — ola^, Del ^ razdeljeno na tri večje o a- Izvedeli smo, da piše avtor že no- smotrov je prepuščena vzgojite- portret izpred 200 let, Salomono- delke v prvem obdeluje avtor temelj- vo knjigo s področja višjih psihičnih lju in nihče mu ne more zameri- va sodba> xzbrana malo »olepša- ' --------------------------------- --------------------- se C^rz.1 osnovneg.a načela na+< resničnost). Prispevki s pod /AC> + r\r O !»■/-« v Trr rf/11 rJ rt v, r-i 4 1-.^» m Iz raznih poročil vemo, da ^doge naše šole pa tudi mladinski 1 Ajdovi redno ali samo občasno lit a^a^° Sldsild. v katerih člani-terarnih krožkov objavljajo svoje ppVe .lePoslovne sestavke: prozo in EiK01* ter razli^na poročila o raz-danem življenju na svojem zavo-•j., • V Slovenskem šolskem muze-Što • zbraoih takih glasil kar lepo inf Vi*°' Nekateri literarni listi j dajo že več kot 10-letno tradicijo tha^° dobro Poznani ne le na do-teh- m zavodu med učenci in uči-temveč tudi že širši kultur-Javnosti. Tako so nam dobro g ada sledeča šolska glasila: Vi-Ori^ z.osnovne šole na Prevaljah, izPod Krvavca učencev iz Z it eh Pri Kranju, Prva brazda šole Vide Pregarčeve, diia^iev rod Preddvora ter Mi 2 gimnazije v Trbovljah. Ze žda5?i imena literarnih listov so fleia na za razgibano mladostno nabost. Razodevajo idealizem, da i fn°st na domači kraj pa tudi davprt alno komorno izročilo. Naj ^erno zato še nekaj takih na-°X: Enajsta šola (Vrhnika), (polhov Gradec), Galeb Per), KrnSnin TVTlafli ne člnltelje, od katerih ie odvisen procesov, (predvsem mišljenja, domiš-vsak učni 'uspeh. To so fizični, fiziolo- ijije in ustvarjalnosti), poleg tega pa estetske vzgoje, da naj bo vsebi- ro£ja glasbene vzgoje seznanjajo drugem^^naniz^n^imaVUA^ndividu^ poglavja sS področja učenja, ki jih ------ ------,— - ......... - - katerem je v tem še ne vsebuje. VIATOR sredstvo vzgoje visoke braie z glasbeneimi instrumenti. a,n?8a učenja. Ta vsebujejo tele na- zadnje delo - o katerem — -----..1—— ,--------- ° potke: učiti se moramo aktivno, si de- članku govora — se ne vs estetske oziroma umetniške kva- litete doie n če n e e not rr-hno "nr7 Opisana SO tolkala, instrumenti S jati Ustrezne izpiske in izvlečke, uče- iitete, da je ucence potrebno pri- strunami in brenkala. Veliko di- ________________ vajati samo na resnično lepoto, faktično vrednost imajo slikovite na popolno in pravo umetnost. nai0ge_ učenca silijo k ustvarjal- § Znan je izrek, da je za rmadost- nos,tii mu tešijo željo po aktiv- š nlka v namenu vsestranske vzgo- nosti^ mu razvijajo ustvarjalno ! samo 't13!')’ kar je naj- fantazijo (Kako so živeli predni- S boli_se"' Pomembno je le to, da so jj.; človeka pri nas in drugod po I vsebme ln sredstva dostopna svetu, Drvarjenje), razvijajo opa-| mladostnikovim močem m spo- zovalni čut in SDosobnosti, na-. sobnostim, da so prilagojeni nje- vajaj0 na načrtnost, natančnost s govi razvojni stopnji. jn urejenost (Sprehod po gor- 1 Navedel sem samo nekaj #kem svetu, Ptice stalnice), hkrati 1 dejstev, na katere prosvetni de- Pa silijo k razmišljanju, logdčne- 1 lavec pri vzgoji današnje mladine mu sklepanju (povezavi vzrokov g ne bi smel pozabiti in preko njih in posledic) in lepemu pismenemu 1 prehajati neprizadeto. Mladost- izražanju. Vsebino Pionirja doli nik je danes izven šole podvržen polnjujejo literarne slikanice g sto in sto različnim vplivom (npr. (Miško Kranjec, Matej Bor), na- 1 stripi, pogrošna literatura, nepri- gradni kviz (zanimiv način pre- | merni filmi itd.), ki lahko prav verjanja znanja), uganke, slika- »vuPer, „ - . I močno in negativno učinkujejo niče, pošta, kar vse dokazuje, da (Ljutome?) NaTdThojc«.- U" 1 na n.iegov razvoj. Zdi se mi, da bo Pionir tudi vnaprej zanimiv, v0sr e’ Na meii domovine (Dra- i so prosvetni delavci še ne pred vsebinsko bogat in raznovrsten Caf ad)» Prešernov rod (Zirovni-(cL Mure (Tišina), Setev 8Voiimec)* Ve^ šo1 pa nadel° fiimh v literarnim listom sledeča Ml™*™ imena: Brstje, Utripi, riaci if’ .Utrinki, Iskre, Mladostni ali vzbri. Mladostni val, tudja ipd. Med zbranimi listi je *ePŠi • iiterarnih zbornikov. Naj-ske e ainianah Vresje z raven- gimnazije. *loVenskem šolskem muzeju lit,eraPP^ali do sedaj 152. različnih Pjlrni ^iasil in zbornikov, med tudi1 največ šolskih, nekaj pa v°jnPazrednih in domskih. Izpred Ostala' ^asa iih le samo 40. vsa haiai glasila pa so izšla ali še iz-SokQJ v Pp osvoboditvi. Njihovo vida ,• st^yii° (112 znanih!) dokazuje, ^iniir^bila literarna dejavnost v tazpiUP dveh desetletjih izredno za$lu ana in plodna. Za to imajo predvsem učitelji sloven-rarniE. i621 k a in poverjeniki lite-p11 krožkov. ^Užeinb?eani smo, da v šolskem terarniL vedno nimamo vseh li-ih p listov, kajti mnoge šole opo?OTA?ovi iih kljub večkratnim tako davnim časom zavzemali do — vreden superlatitov. vsega tega doslednejše stališče. Ni jim bilo vseeno, kaj razvijajoči se mladostnik bere ali gleda. Imeli so prav. Nisem konservativen in priznam, da so pustolovski romani, napete zgodbe in morda celo določeni stripi mladostniku na določeni razvojni stopnji potrebni kot kompenzacija za resničnost v kateri živijo, vendar je nevarnost v tem, da v večini nima ta »literatura« umetniške vrednosti, Benjamin Belšak Razpisna komisija 0SNGVME ŠOLE ŠK0CJM razpisuje v skladu s čl. 21 in 22. statuta Osnovne šole Škocjan prosto delovno mesto - RAVNATELJA Osnovne šole Škocjan Pogoji: 1. srednješolska izobrazba pedagoške smeri in vsaj 10 let prakse; 2. višja ali visoka šolska izobrazba pedagoške smeri in vsaj 5 let prakse; 3. sposobnost vodenja zavoda. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov; Razpisna komisija Osnovne šole Škocjan pri Novem mestu. Novi diafilmi B*3 : FIZIKA 06-110 a Elektronika, 1 del (Du- ■ šan Kerne), barven 06-110 b Elektronika, 2. del (Du- J šan Kerne), barven 06- 115 Osnove elektrike (Dušan S Kerne), barven KEMIJA ■ 07- 724 Usnje (Andrej Cekada), ■ črno-bel BIOLOGIJA 08- 123 Mikrobiologija (slike mi- ■ krobioloških preparatov), Jelisava ; Adamič, barven 08-124 Zoologija (slike prepara tov), Slavka Amon, barven INDUSTRIJA IN TEHNOLOGIJA ■ 12- 117 Kovinske zlitine (Pavel ■ Jagodič), barven PROMET 13- 106 a Sodobna prometna sred- S stva — železnice (Bruno Nusdor- ■ fer). barven 13-106 b Sodobna prometna sredstva — avtomobili (Bruno Nusdor-fer), barven TUJI JEZIKI ; 15-103 London (Vitka Kolar, Ema ■ Andolfšek), barven Z Navedeni diafilmi so bili izdelani V iDtu 1965/66. NAROČAJTE jih neposredno nri SAVA FILMU, Ljubljana, Grošlje-va 4. CENA: začasno še nesoremenje-na in zelo nirka: barven trak s tekstom 20.— N-d'n, črno-bel trak s tekstom 1?.—N-din. Pri naročPu navedite le matično šteriiko Seznami novih diafilmov za vsa d niza nodročia so biM objavljeni v nreišnjih številkah Prosvetnega delavca. DAVIDOVA KRAMLJANJA ZA LJUBI KRUHEK Posvečam vsem, ki z nera- in duševno, o la, la, pa še kako pri sebi šestnast jurjev, a sem nekateri radi delajo, drugi pa ne zumevar, jem prebirajo moja zaposljuje in obremenjuje, a vsled spoznala, da jih nimam. Bila sem delajo ravno radi. Med te spada in radi tega moje šolsko delo v čisto hin. Vseeno sem stopila no- tudi moja mlajša sestra, ki pravi, ničemur ne trpi in bi predlagal tri v štacuno in nafehtala -štacu- da sodobni človek ne dela rad. obrekovanja. nn7navar0|Ietneifii1 lef^iTUnie mnenje, da se "osigura vsem pro- narko, da mi jo je pokazala. Po- K sreči, jaz rada delam in se ta-umetniške vrednosti, pa otrok t iiri„ --note se vračih ta- svetnim delavcem povišica v svr- merila sem jo in prišla do za- ko borim za svoj ljubi kruhek zgubi smisel za zahtevnejše bra- , - k ' ■ \ , vrrrn t tr- b0 dobrobita naše reformirane ključka, da bi mi fejst pasala. in s tem končam svoj spis. nje. Poplava stripov po naših kioskih prizadeja vzgojnemu de- teče k meni, izprazni vrečo s te gobami*in tiho odide. Pred dnevi sal® ln sploh ... iu mnogo škode, saj “si" jih lahko v mlpi Vložil jUTna^zo nalogo76diomek se‘je glasil: mladostnik nabavi za maihen de- p -1 , ■!I , a„ , -- • - — nar Rranir '' 1. L m me vznemirjen pogledal. V ko- Peta: Jaz se nič ne borim za ljubi kruhek, amak ga kupim za Tista, katera je prodajala je ta-V rokah sem imel že drugo ko j videla v kakšnem zosu sem >• Odlomek se je glasil: ^ in je rekla, da lahko da bluzo (jenar, ki ga v šoli zaslužim. Sem noaLr^milfn^L^e zarček^em^rnaS^ennko: M Suhe^kot S^nSovu Kr doSv dovolj? Ti nas ne je moj mož direktor in Kar pre- sem kar hitro nazicala in dal mi zafrkaval, ker tudi ti delaš _ «4 -v-» »..4__ . 1 _____.1.! J .v VV-, /fr r O rt 4 X rt <-» 1O T T T /A /t Ir/«.4- rrrtttn rt rt . .. * - ... . . .-I111 v GA-IVI a tu. boŠiliain m Prošr,iam muzeju Uvnjf j,ponovno prosimo ,i!erar„„ ,Va Sob posebno njihove R,!i8ila - jjrožke, naj nam svoja ril retino, po možno- 'tatejp •ne 'etnike ali vsaj po negiben “v"ae- V muzeju bodo na ^ i»m ?rirnernem mestu, ker bo-5avan se nozneišim rodovom nri-stvova„ • seaf,n1ern literarnem udej-^an’u,s°lske mladine. a°re «pnel5!,i Pa bi uredniške od-•"Srno „,ra.'!1 opozorili. Vsako lite-'rito — razredno ali Soi- riram lrnfl na prvi ali zadnii }*. ki? re-T>oaatke; kd0 Mst izda-’n bover?p«uha1a’ lmena urednikov bore^ l^nikov. leto izdale ter za-JsthreS atevi,ko. Na take oznake * *0 za "larsik1e karf Dozabliajo, a ovidenco tudi potrebne. V. 2. kot sem ga Naslednja: Kot vsi, se tudi jaz H povzroča umskih naporov, vsebi- • § na je brez vsakršnih vzgojnih vec;^ezik,se razvezal. 1 ^^dSrf^fvnie^^^^^k" legi>> majEnUpSarS | lenobi. Rezultat tega fe, da dobi razdenfTiste^jim"X/ nTsTov^in ■ .lzk.rlv^eno podobo o fsali s0 tiho’vajo. BU sem rado- ženski katera mi doma stanova- tak0! da delam. Jaz rada delam. Možgane so mi razjedale pripom- 1 družbi, življenju, konvencionalne veden kako ie Jz niihovo njeme- nje rihta otrok pa tako nimam. ..... - - S ” aPli grotesknih Godbah11 ju" n0St3°: DaneS mi ie skorai prePri€an-ie da Se da da" cej prinese v kuverti domov pa ga je še nekaj več bi vseeno bila za dvig plače ker hucala... svoj del dober opravljam in bi bila zato ker veliko zdevam eni v spisih napake, čeprav jih ne bi smel. Zaprl sem mapo, natočil iz- borim za ljubi kruhek. Borim se praznjen kozarček in onemel. nostjo. Danes mi je skoraj žal nakov, s katerimi se istoveti Zu- keU!f .nekat!rim nTe uPam v!£ „ , , pogledati v obraz. Ja, naslov je nanje mamf .tacije so nevljud- bil. Moj b j j- bi k uhek. nost, zadirčnost, grobost, ki pri- 0gle1 siJ nekJatere aaloge> fe te posameznikih ie nrehaja v na- zanimajo« 8 ’ siije. Latinski pregovor pravi: PogIed mi je pbstal na najbolj »Kapljica ne izdolbe kamna s si- rdegih nalogah in bral sem: io, ampak z neprestanim pada- Vsled niskim dohodkom na-njemj< (Gutta cavat lapidem non pram drugim ljudem> sem prim0. vi, sed seape cadendo.) ran" iskati, hočešnočešmoraš, še be, ki jih je Janez napisal na koncu nalog: Kolega, sintaksa! V naši družini vsi,radi delamo. Ata rad dela in tudi mama rada nes kar v redi živet če si priden, d&ia. Tudi jaz rada delam, kot Kolega, nisi upošteval naslova! nadarjen in med bolje plačanimi sem rekia, Samo moja mlajša Kolega, ali nič ne bereš? Kolega, kot je moj mož katerega zelo lju- sestra ne dela rada, čeprav jo vsi besedni zaklad!... priganjamo, da bi tudi ona rada bim in sem z njim srečna ... Spodaj je bil Janezov pripis: delala. Pravi pa, jaz ne morem Kolegica, pravopis! Pogovor je stekel šele, ko je prišla iz sosednje sobe hčerka Tretja: Včeraj sem šla mimo jaz pa ne. Sem pač sodoben člo-naše nove štacune in sem v avs- vek, vi pa niste, ker preveč radi logu videla tako perfektno bluzo. Najbrž je uvožena, sem si rekla. pomagati, če vi vsi radi delate Tinka in mi porinila pod nos svojo domačo nalogo in mi rekla; delate. Nevem kaj bi napravili, da bi tudi ona rada delala, kot druge zaposljitve, kar me telesno Pogledala sem v taško, če imam radi delamo mi. A je že tako, dostno...« Oči. poglej, če je v spisu kaka napaka. Tovarišica je rekla, da bomo za pet napak dobili neza- David Rimaš Prireditve ob 20-letnici Pedagoške akademije v Ljubljani V letu 1967. poteka 20 let, od- cialne pedagoge o Izkušnjah iz kar je bila v Ljubljani ustanov- prakse in morebitnih pomanjklji-Ijena Višja pedagoška šola, pred- vostih učnih načrtov na posebnih hodnica sedanje Pedagoške akade- šolah in na Pedagoški akademiji mije. bo organiziral oddelek za special- Pedagoška akademija je za ne pedagoge, svojo 20-letnico pripravila vrsto Posvetovanje bo vodil prof. Ma-prireditev. Z njimi želi čim lepše rijan Pavčič. in slovesneje proslaviti ta po- Člani oddelka bodo objavili tudi membni jubilej ter seznaniti jav- vrsto strokovnih člankov v stro-nost s svojim delom, obenem kovni reviji »Specialna škola«. pa naj bi prireditve, katerih osnovni namen je povezava s pe- MAJ dagoškimi delavci in pedagoškimi Literarni večer z recitacijami institucijami v Sloveniji, pomenile del nekdanjih in sedanjih študen-tudi uvod v tesnejše in redne sti- tov Pedagoške akademije bo orga-ke med akademijo in pedagogi po niziral oddelek za jezike. Sloveniji. Zato je okvirni program Oddelek za knjižničarstvo bo do prireditev tudi že temelj daljnje delo na tem področju. PROGRAM PRIREDITEV V LETU 1967 Razstavo JANUAR fizikalnih učil konca maja uredil po sodobni metodi šolsko knjižnico na Bičevju. Prikaz eksperimentov in opazovanj pri pouku predmeta »spoznavanje narave« v 5. razredu bo organiziral oddelek za biologijo in kemijo. Razgovor o metodah dela bosta ' ~ ' - - - . jjj. monstracijami učil v zimskih se- vodila prof. Branko Prekoršek mestralnih počitnicah od 30. 1. do prof. dr. AntOn Polenec. 4. 2. 1967 je priredil oddelek za matematiko in fiziko s sodelovanjem oddelka za likovno vzgojo. Učila sta demonstrirala prof. Plevnik in prof. Bračko. Vzorni nastop za pouk biologije v 5. razredu osnovne šole in razpravo o metodi dela bo organiziral isti oddelek. Nastop »O partizanski glasbi« bo organiziral oddelek za glasbo. FEBRUAR Predaval bo prof. Radovan Go- Predavanje »Pajki in njihove bec. mreže« (s filmom in diapozitivi) Razstavo izdelkov in učnih pribo organiziral oddelek za biologi- pomočkov za tehnično vzgojo bo jo in kemijo. Predavanje bo 17. fe- organiziral oddelek za tehnično bruarja ‘1967, ob 17. uri, v Ljubija- vzgojo. ni, na Starem trgu 34/H. Priprave bo vodila prof. inž. Ja- Predaval bo prof. dr. Anton kiča Accetto. Polenec. Razstavo del študentov in šol- Predavanje »Pomen pedagoško- skih otrok bo organiziral oddelek psihološkega izobraževanja za uči- za, likovno vzgojo. Dela šolskih teljevo delo« bo organiziral odde- otrok so zbrali študenti Pedagoške lek za splošne predmete. Predava- akademije, ki so se izkazali kot nje bo 23. februarja 1967, ob 17. . dobri likovni pedagogi, uri, v Ljubljani, Prijateljeva 2 Ob razstavi bo oddelek za li- (dvorana Krajevne skupnosti Pru- kovno vzgojo pripravil ob sodelo-le). vanju Društva likovnih pedagogov Predaval bo in razpravo vodil posvetovanje o problematiki estet-prof. dr. Leon Žlebnik. ske vzgoje. Oddelek bo nudil strokovno po-MAREC moč ob preureditvi atrija zgradbe Predavanje »Instinkti — nasta- Pedagoške akademije na Starem nek, zgradba in njihovo prouče- trgu 34 v odprt razstavni prostor, vanje« (s filmom in diapozitivi) bo Dejavnosti oddelka za likovno organiziral oddelek za biologijo in vzgojo bodo vodili profesorji: kemijo. Predavanje bo 10. marca France Uršič, Božo Pengov in Zo-1967, ob 17. uri, v Ljubljani na Sta- ran Didek. rem trgu 34/11. Oddelek za specialne pedagoge Predaval bo prof. dr. Anton Po- bo pripravil razstavo didaktičnega lenec. materiala za posebne šole. Predavanje »O novi glasbi« (z Razstavo bosta vodila prof. Ma-glasbenimi primeri) bo organiziral rijan Pavčič in predavatelj Aida oddelek za glasbo. Predavanje bo Bahar. 21. marca 1967, ob 17. uri, v Ljub- Zaključno prireditev z izvaja-Ijani na Starem trgu 34. njem komorno-orkestralnih, soli- Predaval bo prof. Rafael Ajlec. stično-vokalnih in zborovskih del Predavanje »Historiat Višje pe- bo organiziral oddelek za glasbeno dagcške šole in Pedagoške akade- vzgojo. mije v Ljubljani bo organiziral Izvajali bodo kompozicije pri- oddelek za zgodovino in zemljepis, znanih slovenskih komponistov. Predavanje bo 31. marca 1967, ob med njimi tudi profesorjev Peda-17. uri, v Ljubljani na Starem tr- goške akademije, sodeloval bo Zimske počitnice so izkoristili za izobraževanje žencev, med njimi je bilo tudi Vsem predavateljem, ki so se mnogo ravnateljev osnovnih šol, dobrohotno odzvali našemu vabi-prof. Tončka Metelko ie sovo- ie Pozorno spremljalo izvajanje lu, smo dolžni iskreno zahvalo za ško službo Celje izobraževanje rjia 0 podaljšanem bivanju učen- Pr°f- Renate Mejak (zavod za ves trud. Upamo, da so bi i u učiteljstva v zimskih počitnicah. cev v g0ii (v Velenju);; šolstvo SRS) in nrof. Že nekaj let je pomemb- bleme v otrokovem razvoju na postavka v delovnem progra- Šentjurju in Slov. Konjicah); mu zavoda za prosvetno-pedago- Organizacija te vsakoletne, sko- prof. Mira Medved in prof. raj že tradicionalne akcije zahte- Janko Car s pedagoške akademije va sicer veliko truda in znatna ,r puncuicsa ^ ----- -i-------- -- * . denarna sredstva, vendar smo W ni.™- mina^e za.učlte.^’ ki e0UČU^° ^ šolstvo SRS) in prof. Marije Ar- udeleženci zadovoljni z vsebino tač (zavod za PPS Kranj). in organizacijo seminarjev. Pn- Končno smo imeli v okviru čakujemo, da bo učiteljstvo ko-polletnega izobraževanja še se- ristno uporabilo nova spoznanja prepričani, da vse to le ni zaman. Letošnji polletni- seminarji, ki smo jih časovno razporedili v za- zajela učiteljevo kulturo pismenega in ustnega izražanja (v Celju in Šmarju). osnovnih šolah matematiko, boljšanje učno-vzgojnega dela, nemščino, angleščino in glasbeni pouk, predavali pa so sodelavci četku in ob koncu počitnic so bili ceijskega območja na posebnih se-doka; številni m vsebinsko raz- minarjih ^ razrednike ra. in iv. V sedmih občinah so strokov- zavoda za prosvetno-pedagoško n jaki za telesno vzgojo iz šol siužbo Celje. Iz navedenega pregleda je kar ;e akcije. bil glavni namen naše L. V. noliki Seminarje ki so bili name- IulIlcUJlu ^ ic‘zitxuuK.e in. • razvidno, kako obsežna in vsebin- razredov, osnovnih sol seznanili sko pest’ra je bUa ta naša iz0_ njeni vsemu učiteljstvu, smo organizirali po občinah, seminarji za posamezne vrste šol in razne predmete pa so bili v Celju. Uspelo nam je, da smo dobili za predavatelje ugledne pedagoge in Službo išče Vzgojiteljica s krajšo prakso učiteljstvo s prvinami novega b^evSna akci^Tudi Tudei^ž-ucnega načrta za telesno vzgojo. bo &mo bm y splošncm zadovoij- Na skupnem dvodnevnem se- ni; čeprav so bili istočasno tudi minarju za ravnatelje osnovnih razni drugi seminarji v republi- , r. ; c, „ Ponudbe nošliite šol in upravnike varstveno- škem merilu in razna predavanja ^fro ISiifemca-na upra-vzgojnih zavodov so predavali v okviru izrednega študija. Razo- pod Slfr0 Vgltlj P • bo smo bili v splošnem zadovolj- tQ delovno mesto v S— v\t-», I , •, OT/"vn»j OV1/-\ TIlHl ^ . . , ... vzgojno-varstveni ustanovi kjer- druge strokovnjake, s čimer smo 7 OKVU'u lzre“"eB,a siuuija y proSiVetnega delavca, zagotovili kvaliteto predavanj. Na pr,ot/ Nuša Kolar (Priprava pred- carani smo bili le nad obiskom „ vseh 24 seminarjih je bilo okrog šolskega otroka na solo), direk- seminarja za profesorje srednjih 1450 udeležencev. Dejstvo da so ^or zaV(„ a za prosvetno-pedago- ker Smo pričakovali, da bo Uprava Usta sporoča, da stane ško službo Dravograd Miro Fa- kvalitetno predavanje in aktualna objava malega oglat*! v Prosvet- letov (»Mala šola« v^ praksi), di- problematika vzbudila večje zani- nem delavcu za naročnike 5 predavanja naletela na ugoden sprejem, dokazuje, da je bila izbira predavateljev in tematike pravilna. Težišče tega izobraževanja so bili enodnevni seminarji v občinskih središčih za vse učiteljstvo osnovnih šol z okrog 820 udele- rektor zavoda za šolstvo SRS rnanie. prof. Miro Lužnik (Analitično spremljanje pedagoškega dela) in „ pedagoški svetnik Sikst Marion = " (Problematika osnovne šole). 1 Prof. dr. Vlado Schmidt je na Š N-din, za ostale pa 10 N-din. ženci, s čimer smo zajeli učitelj- Posebnem seminarju seznanil pro- stvo 'vseh osmih občin, ki spa- ^sor->e s«dniih šol s problema-dajo v delovno področje našega ^ko ocenjevanja učenčev m m- zavoda. Teme na teh seminarjih dividuaRzaciie pouka. so bile naslednje: Za učitelje strokovnih pred- dr. Franc Pediček ie obravna- na Poklicnih in tehniških __ .. ' __ cr> I n h cm n mrucri 11 tr Tvr*/-vefr*om val temi. »Mladostnik« in »Nove ®olak smo uvrstili v program prvine šolskega izobraževalnega seiRiuarja poglavja dela« (v Velenju, Celju in Mo- ^ didak,tikG- k°t predavatelja pa zirju)" sta sodelovala nrof. Ivan Berton- sta sodelovala prof. Ivan Bertoncelj (zavod za šolstvo SRS) in prof. Albin Podjavoršek (peda- dr. Leon Zorman je predaval o ocenjevanju učencev (v Laškem goška gimnazija "Celje), in Žalcu); Posebej moramo omeniti še se-dr. Vid Pečjak je seznanil po- minar za učitelje, ki poučujejo s temo »Poznavanje predmet »temelji socialistične otrokove osebnosti«, prof. Vera morale« v VII. in VIII. razredu slušalce Doma pa je nanizala nekatere pro- osnovne šole. Preko 100 udele- gu 34. Predaval bo prof. Leopold Pe-tauer. Dva vzorna nastopa za pouk kemije v osnovni šoli bo organiziral oddelek za biologijo in kemijo. Po združeni pevski zbor, ki bo vključeval bivše in sedanje študente oddelka za glasbeno vzgojo. Tekmovanje gorenjskih kovinarskih šol SEPTEMBER Pedagoško-znanstveni svet Pe- nastopih bo razgovor o novi slo- dagoške akademije bo organiziral venski nomenklaturi v kemiji. posvetovanje s strokovnjaki zavo- Nastop in razgovor bo vodil da za šolstvo SRS o problemih iz-prof. inž. Karel Dobovišek. obraževanja učiteljev osnovnih šol. j . ■, /.s t. :ic- i ' •, APRIL Posvetovanje z Zavodom za šol- Dva vzorna nastopa z Tinalizo stvo SRS, prosvetno-pedagoškimi bo organiziral oddelek za razredni službami in direktorji osnovnih pouk. Nastopa bosta vodila prof. šol o učnih načrtih, strokovnosti Janez Tomšič in prof. Danica Golli, diplomantov akademije ter o nji-Predavanje »Organizacija, vsebi- hovi pripravljenosti za delo na na in problemi oddelka za raz- osnovni šoli bo organiziral peda-redni pouk« bo organiziral isti od- goško-znanstveni svet. delek. Kroniko Pedagoške akademije Predaval bo in razpravo vodil bosta v okviru proslav 20-letnice prof. Janez Tomšič. akademije napisala prof. Leopold Do konca aprila bo organiziral Peatuer in prof. Branko Božič, oddelek za knjižničarstvo več prav- Zveza študentov na Pedagoški liičnih ur. Prve pravljične ure na akademiji bo v letu 1967 pričela Dobrovi in v Horjulu so bile že izdajati svoje glasilo. 18. decembra 1966. V istem času bo Termini prireditev od aprila da-uredil tri vaške ljudske knjižnice. Ije bodo sproti objavljeni v »Pro-Predavanje »Uvajanje sodobnih svetnem delavcu« in »Delu«, metod ori pouku zemljepisa« bo Prvo prireditev, ki je že za organiziral oddelek za zgodovino nami. razstavo fizikalnih učil, je in zemljepis. obiskalo skoraj tisoč prosvetnih Predaval bo prof. Anton Oblak, delavcev, predvsem iz osnovnih Predavanie »Tnterpretaciia zgo- šol, pa tudi iz srednjih in stro-d o vin e po n. svetovni vojni« bo kovnih šol. Posebna vrednost raz-orga nizi ral jati oddelek. stave ni bila le v velikem številu Predaval bo prof. Branko Bo- kvalitetnih učil, temveč še bolj v Žič. demonstriranju eksperimentov za Pr^davarrie »Obravnavanje so- pouk fizike na naših šolah, dobnih nod^očb’ organske kemi- 2ivo prikazovanje dela na podle v osnovo i goli* (7, eksnerimenti ročju izobraževanja in vzgoje ter unor^bo (pano-dt^vov in fPmov) razpravljanje z udeleženci bo oretonirira oddelek za biologijo in osnovni način dela pri vseh pri-kermio. ~ reditvah Pedagoške akademije v p^orfavoia bo prof. dr. Aleksan- tem letu. Ker tak način dela ne dr?> Korr>hauser. bo omogočil le boljšega podajanja Pre^a^anfo »O kopninah in raz- na predavanjih in razstavah, tem-voiu slovanske liudcke nesmi« (z več bo zlasti pripomogel k tesnim r»isRbonirni nHtnor? in s filmom’' bo stikom med Pedagoško akademiio organiziral oddelek za glasbo. Pne- in pedagogi iz prakse, pričakuje h c val bo prof. dr. Valens Vodu- akademija ob 20-letn5cj svoje goste šek. pri široko odprtih vratih. Posvetovanje z nekdanjimi in coH»nvmi študenti oddelka za sne- dr. A. K. V četrtek, 23. februarja, se bo tekmovalnega programa je pred-pričelo v Kranju dvodnevno tek- viden program tehničnega risa- movanje kovinarskih šol gorenj- nja, tehnika obdelave in tehnika Skega območja. Kovinarske šole materiala. Program in teste je iz- prirejajo takšno tekmovanje vsa- delal republiški zavod za šolstvo. kp .leto, organizacijo tekmovanja Pokroviteljstvo nad letošnjim pa prevzame šola, ki je zmagala tekmovanjem je prevzela Elektro- v minulem letu. mehanika iz Kranja, za sodelova- Organizator letošnjega tekmo- nje pa so naprosili tudi republi- vanja je poklicna šola Iskra iz Kranja. Tekmovali bodo učenci prvega letnika, ki so predelali osnovni A-program, pomerili pa ški in kranjski zavod za zaposlovanje. Tekmovale bodo: poklicna šola Škofja Loka, železarski izo- se bodo v ročni obdelavi kovin, braževalni center Jesenice, vaje-Dolžnost organizatorja je, da pri- niška šola Radovljica in ’ šolski 1 pravi ustrezna delovna mesta in center Kranj — poklicna, šola n poskrbi za uspešen potek tekmo- Iskra. Izven konkurence se bodo vanja. Letos so tekmovalni program udeležile tekmovanja še poklicna šola Domžale in poklicna šola razširili, tako da bodo morali Iskra iz Ljubljane. Najboljša šola učenci poleg tekmovanja v prak- bo prejela prehodni pokal, tek- tičnem pouku opraviti tudi test movalci pa praktične nagrade 1 "7 '-r-r-t 4 .1 : T 7 1.... iz teoretičnega znanja.’V okviru Prijateljem narodne pesmi Izšia bo pesmarica slovenskih Ijud- ta 1936 (n. zvezek). Te narodne pesmi skih pesmi z napevi v eno-, dvo- in z napevi je nabral in uredil za štiri izjemoma trigiasnem stavku z označ- enake glasove Janko Žirovnik. Po tri- i dl %0SSJeMJoabka^v1lj^oI.eUnIki SltSSE pesmarici napovedal, da bo izšel m. čil, da dano obljubo izpolni in izda zvezek, ki ^bo obsegal slovenske na- pesmarico narodnih pesmi leta 1967 rodne pesmi. Do tega pa ni prišlo, če- toda največ v troglasnem stavku. Le- V Mozirju tečejo priprave za adaptacijo šole Pred dnevi je zasedal svet za šolstvo in telesno kulturo skupščine ob- ia. Ugotovili so, da dela šola sedaj dveh stavbah, ki sta oddaljeni ena od druge, kar zelo ovira pravilno in Uspešno delo pri izvajanju pouka. Poleg tega sta obe zgradbi neprim tudi je bila potreba po taki pesmarici ta 1952 je sicer izšla pri SAZU obsež-živa. Učiteljska tiskarna v Ljubljani na knjiga Glasbena folklora Prekmurje izdala tako pesmarico v tako ve- ja, ki jo je pripravil J. Dravec ven-liki nakladi leta 1933 <1. zvezek) in le- dar je to znanstvena zbirka in'nima značaja pesmarice. Razpored pesmi v pesmarici je za-mišljen takole: 1. domoljubne, 2. dekliške in fantovske, 3. zdravice, ša-Ijivke in zbadljivke, 4. stanovske — vojaške, pastirske, furmanske itd., 5. mladinske in otroške, 6. pripovedne, Svoj sklep in stališče bo svet po- prigodne, žalostne in nagrobne. V 3oval občinski skupščini. Ce bo glasbenem — narodopisnem inštitutu skupščina za nakazano rešitev in če v Ljubljani je doslej zbranih okoli ______ ............... ^________, bo soglašala, da se naroči izdelava 30.000 pesmi z napevi iz vse Slovenije. šolske ima šola svoj avtobus in opravlja pre- projektov v letošnjem letu, bo nadalj- Izbira je torej zelo velika, zato ----- *-----n;j^ naloga v akciji za zbiranje sred- pa tudi težavna za zbirko, ki naj služi štev, tako da bi v letu 1968 že lahko vsakdanji množični rabi. pričeli z deli na prvi etapi. Vse prijatelje narodne pesmi Šola in svet za šolstvo upata, da prosimo, naj sporočijo, katere pesmi bodo tudi to akcijo, kot podobne ak- se jim zdijo najiepše, najbolj zaželene cije doslej,, prebivalci in delovne or- in Primerne za novo pesmarico, na :acije z razumevanjem finančno naslov: Luka Kramolc, Ljubljana- Slin materialno podprle. S. P. ka, Ulica Martina Krpana, blok 17. reč uvidevajo, da da solidno znanje le polnoma razvita šola, to pa je cen- sredoval Š' ... £ine Mozirje. Osrednja točka dnev- tralna šola s čistimi oddelki. To rea-nega reda je bila razprava o priprav- lizirati pa tudi ni več problem, ker Jalnih delih za adaptacijo Zgradbe v Mozirju. , V uvodu v razpravo, ki ^al predsednik sveta, je rano stanje obstoječih dveh šolskih zgradb in razmere, v katerih šola de- mnogo več, terjajo takojšnjo rešitev voze v šolo brezplačno. To in pa dej ii ga je po- stvo, da je ena od dosedanjih zgradb, bilo prika- zgrajena kot šola, stara že nad 80 let, druga, zgrajena še kot graščina, pa še _____ - X 4.^_4 „ 4 „ --4X~4„ problema tudi razlogi varnosti. Ob upoštevanju resnično kritične- ganizacije ga stanja, ki terja takojšnjih ukrepov, so člani sveta v načelu in po vsebini jeg tega sta obe zgradbi neprimerni osvojili idejno skico o predvideni in pretesni za številčno najobsežnejši adaptaciji graščine na Brcih, ki ima x-.ini.4 „i.i: x .. — i- X4 4 cf.^ „ v-: .4 m1 orr1 k, 1 oclro šolski okoliš v občini. 2e danes obi- izredno ugodno lego in lokacijsko skuje šolo v Mozirju, ki je popolna najbolj odgovarja. Tudi aproksima- i/->1 o c ci- i rv* ' »4 »l11-i 4 « — 4-4».»»« * osnovna šola, s čistimi oddelki in tremi podružnicami, 380 učencev in pride na enega učenca 1,2 kvad. metra Koristne podne površine. Je pa gotovo, da se bo številp. zlasti v višjih razredih, še dvigalo, ker se iz leta v leto iz podružničnih-šol prešola v Mo- netni pouk, Žirje vedno več učencev. Starši nam- tivna predračunska vrednost, ki znaša 160 milijonov S-din, ni pretirana, če računamo novogradnjo v obsegu, ki ga zajema adaptacija. Z adaptacijo se predvideva, da bi šola imela 10 klasičnimi učilnic, 2 učilnici za kabi-tk, eno delavnico in druge nrostore, ki so potrebni za redno in nemoteno delo. IVANKA PERNAT PROSVHM DHAVH List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 813-722, int. 353 — Naslov uprave; Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-234 — Poštni predal 355-VIl — Letna naročnina za pO' sameznike l.OOft din (10 N D), za šole in ustanove 2.000 din (20 N D) — Številka tek. računa 803-8-11 — Tisk CZP »Ljudska pravica« Iz uprave Samopomoči Občni zbor bo v nedeljo, letošnjega 5. marca, v zbornici šole Majde Vrhovnikove v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Začetek bo ob 9. uri dopoldan, v primeru prve nesklepčnosti pa ob 9.30 uri. Letos je potekla upravnemu in nadzornemu odboru dveletna mandatna doba, zato so na dnevnem redu tudi nove volitve. Vabimo k udeležbi! Z žalostjo smo tistega januarskega L. 1945 je prinesla tudi v šolstvo v g jutra v Vidmu pri Ptuju sprejeli vest Vidmu velike vrzeli. Slovenski učite- m o smrti Ivanke Pernatove, učiteljice v Iji so bili še v izgnanstvu, Ivanka per- S pokoju. natova pa je na šolo — ki tedaj ni f3 Ivanka Pernatova se je rodila pred zaslužila tega imena, izobesila sloven- = štiriin osem deseti mi leti v vasi Po- sko zastavo, ki jo je skrivala ves p brežje pri Ptuju, v preprosti kmečki medvojni čas, in pozvala mladino k s družini. Čeprav je bilo takrat šolanje delu. Spet se je lotila poučevanja, do- p kmečkih deklet prava redkost, so na- kler ni po 42 letih stopila drugič v H darjeno deklico, ki je že v zgodnji pokoj. g mladosti izgubila mater, poslali v šo- Odslej so poznali Ivanko Perna- = lo v Ptuju in Maribor. Spoznala je. tovo kot ustanoviteljico in aktivno M da lahko uspe zavedna Slovenka med članico upokojenskega društva; pisala p nemškutarsko usmerjenimi ljudmi le le ljudem pisma in prošnje, učencem m z marljivostjo, trdnim in neomajnim pa pomagala pri delu v šoli. Njeno s značajem. Tako je maturirala 1. 1903. stanovanje se je spremenilo v pisar- = s poučevanjem odslužila šolanje v no. Zaradi bolezni in starosti si je za- p Marijanišču v Ljubljani ter bila redno želela počitka in prepustila delo mlaj- jf nastavljena v Vidmu pri Ptuju, Cir- Sim. V zahvalo za njeno delo so jo g kulanah in Gorišnici. imenovali za častnega člana upoko- S L. 1919 je prišla zopet na osnovno jenskega društva Videm, šolo Videm pri Ptuju. Vedno je bila 26. januarja smo jo za vedno spre- p med tistimi učitelji, ki so storili vse, mili k počitku. Pogreb je dokazal, kaj ( da se je ohranilo slovenstvo v nem- je pomenila ne le generacijam, ki jih p škutarski poplavi na spodnjem Stajer- je vzgajala, temveč vsem. Kdor jo je — skem. poznal, jo je cenil zaradi njenega {§ L. 1939, kp je bila upokojena, so prožnega razuma, velike požrtvoval- p ji tisti, ki so poznali vrednost njene- nosti in neizmerne dobrote. = ga dela, podelili diplomo. MARIJA SOSTERIC im iiiiiii,in iuiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir:iiiiiiiiiui»iiim ZALOŽBA M L A D I N S K A K N J 1 G A NOVE KNJIGE v zbirkah »Sivi Kondor« in »Pomožni učbeniki« V LEPEM SLOVENSKEM PREVODU NIKA KOŠIRJA JE IZŠLA KOT 14. ŠTEVILKA ZBIRKE SIVI KONDOR KNJIGA: Niccolo Machiavelli: VLADAR 15. KNJIGA ZBIRKE: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČLOVEKA Thomas Treni: POHODI V NEZNANO Corinne Jacker: Knjiga je pisana predvsem za tiste, ki o novi vedi, kibernetiki, nimajo še nobenega pojma. Snov je razdeljena zelo pregledno. Bralca seznani z zgodovino nastanka nove znanosti, z osnovami elektro-fiziologije, z razvojem računskih strojev, z osnovnimi elementi elektronskih možganov in s podatki o teoriji informacije in komunikacije. Cena: Br. 9,00 N-din Knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite neposredno pri prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Titova 3, Ljubljana. Veliki Florentinec XVI. stoletja je s svojim genialnim darom opazovanja prispeval predragocene misli k razvoju evropske politične misli. Cena: br. 9 N-din; cpl. 15 N-din Odličen izbor novel iz sodobne francoske, italijanske, nemške in angleške književnosti je pripravil in uredil Franček Bohanec. Imena Albert Camus, Jean-Paul Sartre, Alberto Moravia, Bertold Brecht, Anna Seghers, Wolfgang Borchert, Aldous Leonard Hux-ley, Dylan Marlais Thomas dajejo knjigi posebno vrednost. Cena: br. 8,50 N-din; cpl. 13,50 N-din Delo je posvečeno spominu vseh tistih mož, ki so neustrašeno tvegali življenje, da bi odkrili in raziskali oba zemeljska pola in polarne pokrajine. Zgodovina teh poskusov, prodreti na skrajni Sever in Jug, je zgodovina boja, v katerem se je vsak korak naprej plačal ž naporom vseh umskih in fizičnih moči ali tudi z življenjem. Čeprav v knjigi ni prostora za fantazijo, je opis dogodkov cesto bolj napet, kakor bi ga mogla ustvariti domišljija. Cena: krt. 20,00 N-din ČLOVEK, SPOMIN IN STROJ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU iniiiiiiiiiif1* .