List 38.
Zlate resnice za gospodarstvo *).
Znamenje pridnega gospodarstva.
Hodiš po hribih in dolinah, in raemo kakega stanu greš, lahko po strehi in po dvorišu poznaš, kaj gospodar zna, in koliko gospodinja velja. Strehe, ki tebi rebra kažejo , ternje in pa kropive, ki stan obrašajo, tožujejo gospodarja, da rad predolgo spi, ali po kerčmah (pivnicah) sedi, ali ima pa slamo v možganih. Tak gospodar in pa knaver (červ) v dreves«. Naj gre rakom žvižgat! — Je knalo (dvoriše) nastlano, hiša umazana, da pošten človek blizo ne more, kaže mater zaspano , in gospodinjo zaležano , ki pi-škovega oreha vredna ni. — Gospodarja hvali čeden dom, hlapca naštele snažen kup, deklo metla, gospodinjo pa kolovrat. Pri vsem tem pa pregovor vedno resnico pravi: Kakoršni stariši, takšni otroci; po gospodarju in gospodinji se tudi družina pozna, odrašena mladina pa po šoli, ko jo fara ima.
Slava sadjoreji!
V lavantinski dolini vsaka pridna hiša svoj d revo redni k ima, v kojem drevje iz pisček (pesek) redi in požlahnuje. Odrašeno sadunosno drevje za potmi in krog polja sadijo, homci in poljane so sadunosniki ****), sta-novje se iz žlahnega drevja smeji. Veselo je gledati rožnega cveta, kako vsakega skerbnega kmeta stan lepo cveti, in vsa dolina v belo rudečem cvetji plava. — Dojde bogata jesen, se kimovca sadunosno drevje polno grušek in jabelk obeša; ljudje imajo na cente božjih darov pospravljati, imajo dobre pijače in živeža, pa tudi obilno potrebnega dnarja. Kedar letna potegne, en kmetic po tri, po pet sto goldinarjev srebra iz samega tepkovca iz-kupi. — Slovenci! vi se le terte veselite; vam terta po-zebe, pa revo prodajate. Pokaj tako dolgo odlagate, se s a d j o reje verlo lotiti? — Je vam vinska terta ljuba mati, naj vam sadunosno drevje dober oče bo. Kedar bo materi pomanjkovalo, bode skerben oče dal. Oče in mati si morata roko podajati, če hočeta dobro izhajati; drevje in tersje si morate biti dobra mejaša. — Veste, kaj nam rajni Vodnik pravi: „Sreča nas iše, um nam je dan; srečo le najde, kdor ni zaspan". Prijatli! krepko na noge, lopato v roke; vinjek naj tudi za drevje velja. Tudi drevje je velik božji dar. Bolje za svojo deco skerbi, kdor jim sadu-nosnega drevja nasadi, kakor skopuh, ki jim dnarjev nameri. Dnarje gostokrat vrag obsede, drevje pa Bog blagoslovi.
*) Vzeli smo te zlate resnice „Novicam" kaj priležne iz „male ba- -sage šolskega blaga   za   odrašeno mladost",   ki   so   jo   darovali svitli knezoškof lavantinski   Slomšek letošnjim   lepim „Drobtin-cam". o kterih bomo kmali vec povedali.
**) Slišite gospodarji: „Sadno drevje za potmi in krog polja imajo, homci in poljane so sadiinosniki !u Slišite, posebno tisti, ki mislite, da to ne more, da ne sme biti! Tam pa j e že davnej. in koliko jim dnarja donaša!                         Vred.