st. ev. 109. ¥ Uubllaiifi » sredo 14. mila 1S19. fr&af® p£32ett nedelf Ir £ paznikov vsak dan ežepoSeten. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podli isa ti, sicer se jih ne pri-B>ci. Rokopise se ne vrača. inrerati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Glasilo Jugoslov. sodafftbdemokratične stranke. Posambka^ stav. stana — 40 vlanrjev. Naročnina: Po posti ali e dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6'1., Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312. Agrarno vprašanje v narodnem predstavništvu. Belgrad, 9. maia 1919. „ Agrarni odbor ima sedal poleg Predloga bivšega ministra sodruga V. Korača še štiri predloge o ureditvi agrarnih odnošajev. Bosanca, dr. Živko Nježič in beg. dr. Hrasnica, sta vložila svoje misli v posebnih • odlogih, istotako Srb iz Rume dr. Žarko Miladinovič, ter Srb, dr. V. Marinkovič. Predlogi so zanimivi in bodo tvorili y odboru važno debatno Podlago. Minister Poljak še ni predložil svojega načrta. Pravijo, aa ga tc dni predloži. Poslanec soc. dem. srbske stranke, Dragiša Lapčevič, Je napisal svoje misli o agrarnem vprašanju v brošuri »O agrarnem problemu«. Brošura se v glavnem peča z razmerami poljedeljskega ljudstva v Stari Srbiji in Macedoniji. Na 88. straneh je nanizano toliko materi-iala, da človek prav lahko presodi nad vse žalosten položaj ljudstva v krajih, kjer je do balkanske vojske gospodaril Turek. Lapčevič zahteva, da se te neznosne razmere, ki spominjajo na vso krivičnost fevdalnih pasov, izpremene ter da dobe zemljo oni, ki jo obdelujejo. Lapčevič pripoveduje, kako si [)n Predstavlja rešen je agrarnega vprašanja za staro Srbijo, ki ga popolno pravilno promatra kot važno socialno vprašanje. Zavrača one-, ki mislijo, da je to vprašanje le p r a v-n o m celo le vprašanje zasebnega iwVa' ~animivo je njegovo izva- p eiV ,ozlru- Lapčevič pravi: ui,r^aiska p°K°dba je postavila celo ves problem na to bazo-priznala je fevdalne prlvilegMe Da le ta pogodba obveliala, bi kmetje! najemniki, ki pa so bili pravzaprav edim lastniki, morali plačati odkupnino za zemljo, kakor hitro bi se odpravili fevdalni privilegiji. K sreči je pogodba neveljavna. Reševanje agrarnega vprašanja, kot vprašanja eminentno socialnega značaja in zmisla, je prenehalo biti mednarodno, ampak je postalo stvar našega notranjega autonomnega socialnega zakonodajstva. Kadar je vse to naše lastno notranje vprašanje, potem ni prejšnji praksi težko najti forme njegovega rešen ja. Leta 1804. in 1815. smo ga rešili brez odkupnine in brez sodelovanja bank in kreditnih zavodov: najemniki so postali lastniki posestva, ki so ga obdelovali. Tako le treba tudi sedaj postopati. da P°ysem pravilno trdi, bodH fevdalnfh1 Jcmet’ M se le osv^ derno gospodarstvo!’ dv Ja«*DrofTT i t,nr/ryditi Ze™,3° kakor le pIpv Lapčevič se v brošuri peča v posebnem članku tudi z zakonom o predhodnih odredbah za pripre-m u agrarne reforme, ki jih Je izdelal minister sodr. V. Korač. Lap-čevič pravi, da ie v teh odredbah dvoje dobro ln sicer, da se prekinja ž njim dosedanje najemnike in kolonatske razmere na selu. ter da se ž njimi proglašajo za svobodne lastnike dosedanjih najemniških zemljišč dosedanji najemniki In koloni — da pa Je reforma nezadostna, ker bi morala biti popolnjena s takimi določbami, ki bi kmetu dale tudi potrebno orodje in živino, da bo mogel prav obdelovati svoio zemljo. Tudi pogreša Lapčevič v odredbah rešitve vprašanja hiš za stanovanja osvobojenih kmetov, ker doslej na tuji zemlji najemnik ni imel take hiše, ki bi bila zanj primerna. Qospo-dar se zato ni brigal, najemnik pa ni mogel napraviti boljše. Lapčevič je proti odškodnini, češ: Fevdalci nimajo pravice na odškodnino. — Agrarni odbor se bo moral pečati z Lapčevičevimi izvajanji, ki so poučna in zanimiva Jn tvorijo obenem podlago za presojanje velevaž-nega, za vso našo bodočnost tako pomembnega agrarnega vprašania. Henri Barbusse duševnim delavcem. Duševni borci širom vesoljnega svetal Zoper našo voljo nam liie kri z rok in vendar te roke koprne danes, da združene z vami vsemi nanovo zgrade svet. Ali naj ta spomin, ali naj celo tragični glas vesti nas, ki smo dolga štiri leta bili orodje moritve in neplodovitosti, še naprej loči, ko nas je pretesna vez bratstva s svojimi rojaki postavila kot sovražnike drug drugemu nasproti? Naš duh je vselej plul visoko nad bojnimi poljanami. Kot notranji požar nas je žgalo sočutje. Govorili smo resnico, lažem nismo verjeli. A vendar smo korakali drug drugemu nasproti, kakor bratje smo se zagnali v ta turnir, valjali smo se kot gladijatorji v zamolklem pesku. Sami sebe smo žrtvovali kot klavni dar, zato da bi oni med nami. ki nas prežive, oznanjevali z nevzdržljivo močjo našo misel, to čisto misel, ki naj ugonobi ono, v katere imenu, — samo navidez —, smo korakali v boj. Kateri omračeni starec, katera preperela doktrina, katera nenasitna požrešnost bi se tipala, dvigniti se zoper nas? Da bi služili mi v to, da se vojna nadaljuje po tem miru — tega nočemo. Duševni borci včeraj še sovražnih dežel! Mudi se nam, spojiti se z vašimi duhovi in srci! Duševni borci širom sveta! Vemo, da vas, ki mislite kot mi. da vas je brez števila in da ste tudi vi dolgih netdeset mescev živeli življenje grešnikov, navzlic čistosti vaših pravičnih duš. Resna in prijetna dolžnost nas sili, da vam danes damo moder vzgled. Kot Prvi si moramo mi podati roke, S' ed,mu smo preko pobesnelih vseh rip?pil Vih • od Cas°PisJa vseh dežela, preko intelektualcev srLod’eniah pred svojo nravno na- LISTEK. Ja in um pleta staH^Si*6}11 ie Psihologično na-nike snoHi? na dva načina: PripaJ-žsedanff TVe ustvaria! in mno- &»*ZžlZ*red•nleBa kri- ideelnih dobrin z L ,"'hatcria.ln,'h in zadovoljstvo mi h nastalo ne- »0 uboštvo beda trni ^ in doiov- strani m tndi čet, S !en,ei na d,rui!' neznatnpm j dl v zel° malem, S ktl,i4"° »p®- kulturni ega’ političnega In be nlSVazv°ia Človeške druž-razvoS Rospodarskih in kulturnih S-tteiSKv.1" 'ende"C °d sni delavči"se združuieJo tele-lobo in k’riv:^10ra^° vso sebno - lastn£uSt dana§nteKa za-R* družabnega rp6/3’ .kaP5talistlčne-s*ali večalimani ® so zato &°- intelektualci k? « ’ socia,iznia z cializma zarisanih smereh. Marsikje sta rast socializma ustvarila in pospeševala oba gorenja činitelja-nezadovoljnost, beda, trpljenje na eni strani in hkrati znanstveno, kritično spoznanje na drugi strani. Iti tem, kjer sta delovala pri rojstvu oba ta dva činitelja, tem je tudi socialistično prepričanje tako globoko, tako ukoreninjeno, da ga ne more izruvati nobena sila, da kljubuje-io duše in telesa, prežete s tem, v bolečinah in spoznanju porojenem prepričanju, vsem viharjem, da so piipravljene vedno žrtvovati v blagor ideje socializma svoje največje dobro. In naloga socialno - demokratičnih strank, naloga vseh njenih kulturni in političnih institucij je, dati čufslveno porojeni pripadnosti njenih članov, teoretično, znanstveno podlago. Zato morajo socialistične stranke stremiti za tem, vzgojiti si zavedne člane socializma, ki bodo čustvtno in razumno spoznali cel njegov veliki zgodovinski zmisel, ki b«’do ob izvrševanju svolih sociali- logo, ker smo ml edini preko vseh zapeljanih duš in ljudskih sil, med dvoboji ognja in jekla, mi. ki smo s svojimi telesi polnili granatne groblje, našli pogum in očuvali zaupanje v človečansko dostojanstvo in v svitlo in nasičujočo moč razuma. Wilson je bil naš mogočni prijatelj. Njegov glas je bil naš glas. Naš glas bo njegov t kljub vsemu In vsem. Duševni bord preko širnega sveta! Proroško dalekovidni, zaničujoči sovraštvo, ki se podeduje, vam stezamo bratsko roke naproti. Jutri naš čaka naloga, trda bo, težja od včerajšnje. Stali bomo spričo svoje vesti brez prestanka sredi preganjanj, s katerimi bo navalil na nas barbarski in poginjajoči nacionalizem. Naša večna zveza bo tvorila našo moč. Čas je, da se v svoji domovini vsak izmed nas upre pospeševa-teljem vojn in hujskanja. Na nas, ki nam nihče ne more očitati, da nismo dali narodu, kar je narodovega in ki zadosti jamstev priča o naših žrtvah za mir med narodi, na nas je odslej, da v dobrobit človeštva zopet zgradimo internacionalo duhov. Duševni borci vseh dežela, združite se! (Poslovenil K. D.) Kaj mislijo z nami v Parizu. LDU. Pariz, 8. Dejstvo, da so se Italijani vrnili v Pariz, ne po-menja, da je jadranski spor rešen. — Italijani so izprevideli, da je nemogoče, da bi s svojo odsotnostjo iz Pariza izposlovali fešitev spornega vprašanja, in so spoznali, da je mirovna konferenca odločena, ako ostanejo oni pri svoji trmi, skleniti mir z Nemčijo brez njih, kar bi Italijo vsekakor spravilo v kaj neprijeten položaj. — Ugotovljeno je, da se je definitivna pogodba že tiskala, ne da bi bilo v njej ime Italije kot stranke omenjeno, in da je Italija bila vanjo vpisana šele, ko se je izvedelo, da se njeni delegati vrnejo. Seveda bo mirovna konferenca zopet začela pretresavati jadransko in avstrijsko vprašanje, čim bodo .Nemcem izročeni mirovni pogoji, In upravičeno je mnenje, da ob končni ureditvi Reka ne bo izročena italijanski suvereniteti. Kolikor je znano meni, obstoja glede bodočnosti Reke, ki je za nas Slovence postala največje važnosti, ker je edini trgovski izhod za tisti del slovenskega ozemlja, ki ostane pod Jugoslavijo, dvoje predlogov: Gre za tem, da postani Reka svobodno mesto, ki bodi za vedno pod suvereniteto Jugoslavije; drugi predlog pa se glasi tako, da naj bo reška luka mednarodna in da naj se suvereniteta črez deset let določi potom plebiscita. — Javlja se, da Je Orlando, ko je spoznal, da je njegov bluff ponesrečil, predložil ta-Ie kompromis: Italija se odreče aneksiji dalmatinskega zaledia. Reka se pro- glasi za svobodno mesto pod varstvom zveze narodov. Italiji se priznajo posebne pravice v mestni upravi Reke, črez deset let pa se ta pogodba revidira potom plebiscita. — Ta predlog, ki ga Je stavil Orlando sporazumno z Mr. Barrerom, francoskim poslanikom v Rimu. — Barrere je za Italijo storil, kar le le mogel — v posvetu treh ni bil sprejet. Predmetno posvetovanje, na katerem se Je Amerika vrlo zavzemala za našo Jugoslovansko stvar, je bilo v ponedeljek. — Mirovna pogodba prvikrat oficielno imenuje in s fetn pripoznava kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot tudi pogajajoče se stranko. — Iz zajetih nemških brezžičnih poročil se Je izvedelo, da so nemški delegatje svojo vlado na to dejstvo opozorili, kar se smatra za četudi neoficielno pri znanje Jugoslovanskega kraljestva po Nemčiji. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Položaj na severni inejl Ljubljanski 'dopisni urad poroča: Dne 13. t. m. dopoldne : Južno Spodnjega Dravograda so se danes zjutraj razvneli novi boji, pri katerih le sodelovalo obojestransko topništvo. V splošnem položaj neizpremenjen. Plebiscit na Reki. Reka, 12. Od naše strani izveden plebiscit na Reki je izpadel sijajno. Za Jugoslavijo je bilo oddanih 19.781 podpisov. S tem je dokazano, da Je reško prebivalstvo Jugoslovansko. — P. P. Po svetu. Nemško-avstrijska mirovna delegacija odpotovala. LDU. Dunaj. 12. (DunKU.) Nem-ško-avstrijska mirovna delegacija Je nocoj pod vodstvom državnega kanclerja dr. Rennerja odpotovala v Pariz. Položaj na mejah Ogrske. LDU. Budimpešta, 12. (DunKU.) OKU. javlja: Rdeča armada Je 11. maja započela napad na Cehe. Ko je trajal boj infanterije, strojnic in arti- ljerije ves popoldan in vso noč, st se češke čete popolnoma razkrojile. Ko Je napočilo Jutro 12. maja, so Cehi zapustili svoje postojanke h se popolnoma brez reda umikali v smeri preko Flileka proti Losonczti. 1 grške čete so Jim sledile do Fiileka, kjer so ogrske patrole vkorakale 12. maja ob 6. url zjutraj in odstranile izobešene češke zastave ter razobesile rdeče. Odsek internacionale. LDU. Pariz, 13. (DunKU.) Ageil-cc Havas poroča: Odsek internacionale Je po premotritvi določb mirovne pogodbe sklenil, da zaprosi za porazgovor s svetom četvorice, da mu predloži nazirania socialistov o pogodbi. Zborovanje francoskih socialistov. LDU. Versailles, 13. (DunKU.) Kakor poroča »Humanitc«, je bilo. zborovanje socialistične stranke Izredno dobro obiskano. Proletarijat je pokazal svoio nezadovoljnost z mirovno pogodbo. Izjavilo se je, da vlada v vsakem stavku versailieske pogodbe krši pravico. Socialisti ugovarjajo temu z največjim ogorčenjem. Ko so odpeli pesem »Intet; nnzionale« so se zborovalci razšli* Mučeniki. Koliko jih je bilo? Nihče Jih nc prešteje! Vprašajte karpatske gore, tirolske vrhove in doline, beneško mžino, kraško skalovje! Vprašajte okrvavljene reke Dnjestr, Donavo, Savo, Drino, Sočo, Piavo itd.! Vprašajte ruske in sibirske stepe, vprašajte strojne puške, topove in drugo rnorilno orožje! Vprašajte ozelenele trate, iz katerih izhlapeva mrtvaški duh! Kri je tekla v potokih, reke so bile krvave. Trupla pobitih leže v razdalji mnogo tisočev kvadratnih metrov vse navzkriž . . . Pomislite! . . . Kolesa topov so bila umazana rdeče strpnjene krvi in deli človeškega droba so viseli na njiii. Mesarilo se je brez konca, brez kraja.,. Potihnil je vihar. Mesta, trgi in vasi pogrešajo na stotisoče delavcev. Ubiti so bili, ujeti, izgubljeni. Da, to je bila v resnici slavnostna predstava svetovne buržuazije! Generali se še danes oblizujejo pri samem spominu na to. Neizprosni mili- taristični teror pod pokroviteb stvom kronanih razbojnikov se je kopal v proletarski krvi. Ničesar Jim ni bilo žal pri teh orgijah kapitalistov. Triumf je šel v resnici navzgor. Morili so žene, mladeniče in starčke, matere z otroki, otroke brez mater, matere brez otrok, in kar je bilo še prijetnejše* streljali so onemogle starčke, bolnike in umirajoče. V bolnicah amputirane so natikali na bajonete, me-^ tali jih skozi okna na tlak. Vse to Je bilo zares slavnostno.* Zapisniki žurnalistov so se kar polnili slavospevov. Razkosana Evropa, takozvani najkulturnejši del sveta, se je opila človeške krvi..., Opila se ga Je v zvrhani meri. Narodi so bili kakor vklenjeni jetniki. Stražili so Jih bajoneti, varuhi kapitalizma. Ce nisi kaj storil, si bil pogubljen! Ce so te odgnali z orožjem v roki, te Je čakala smrt. Ce si odložil orožje — smrt! Če nisi moril — smrt! stičnih dolžnosti prežeti z mislijo, da izvišujejo s tem del velikega zgodovinskega poslanstva človeštva na svetu. Politična in kulturna izobrazba in vzgoja proletarcev ima nalogo, dati proletarcu namesto starega svetovnega nazora, nov, na temelju modernega znanstva in moderne filozofije zgrajen svetovni nazor. Dosedanji šolski pouk je le -- rekel bi — pripomogel, da se Je stari svetovni nazor človeka porušil, podrl Je le staro družabno stavbo, ni pa postavil istočasno nove. Dosedanja šolska izobrazba in vzgoja so nam poda-iale in nam še podajajo Je stavbeno gradivo za novi svetovni nazor, pa brez vsake zveze. Dolžnost šole pa Je navajati mlade ljudi k temu, da bodo v pojavih narave ter v zakonih, po katerih se vrše ti prirodni pojavi, zasledili v malem in velikem, v mikro- in ma-krokozmu, ono rdečo nit, ki spaja posamezne pojave, ki daje razvoju bitij in vesoljstva njegovo smer in ki slednjič kaže na cUJ, h kateremu stremi človeštvo in vesoljstvo. Brez te sindetične metode se mi zdi ves pouk mrtev, brez srca, brez gorko-te, brez poezije; manjka mu pač končnega cilja, h kojemu naj spč. Kapitalistični družabni red s svojimi liberalnimi gospodarskimi načeli, s svojo materialistično etiko močnejšega, ne zbližuje ljudi kot proste in enakovredne člane človeške družbe, ampak jih oddaljuje, trga sc one etične vezi, ki so dosedal vezale človeka na človeka. Današnji človek fe v brezobzirnem pehanju za nako-pičevanjem bogastva, v katerem vidi višek sreče, posurovel, postal je živina; njega ne gane dejstvo, da mora poleg njegovega bogastva, na tisoče in tisoče ljudi umirati ter polagoma vsled pomanjkanja hrane, izgubljati življensko eneržijo. On tega ne opazi, ne premišljuje o tem. In če bi tudi to opazil, bi njegov pohlep po denarju ne dovolil, da bJ premagal samega sebe. On vidi le tu In tam ob cesti zverlženo, človeku podobno postavo, brez roke, brez noge. ki prosi usmiljenja. In tu In tam, če se mu ravno zljubi, vrže prikazi.i, ki se mu gnjusi — er spiirt den Odem der Armut — groš, nekak oboi, nekako odplačilo za svojo obrt: nako-pičevanje denarja in bogastva čez trupla trpečih tisočev. Vprašanje uboštva ter sploh celo socialno vprašanje se pričenja in neha za tega človeka, pri tej ob cesti sesedem prikazni. In on reši to vprašanje: Ze mora biti tako, in ne bo nikdar drugače. Ubožec Je to zakrivil m mora nositi svoj križ. Saj je to čislo v skladu s človeško in božjo postavo I Cankar! Naš nesmrtni genij 'oc;al-ne vesti! Ali si mislil, da si napisal »Pavličkovo krotio« za današnjo človeško družbo? Niti v tem zrcalu, ki Je tako kristalno čisto, ne opazi današnji človek svoje prave sl ke. Zgubil je duševne oči, pri pehaniu ra. ma terijo mu Je okamenelosrce Hotel sem pisati o vzgon in i* obrazbi proletarca, pa sem ^za ^ faS oni parveniji in drugi, ki se Jih tiče, vsaj vedeli, kako visoko spoštovanje imamo do njih iti Kamor si pogledal — samo -.rt! Tja so te živega posadili! Zakoni? Kaj so bili? Rablji, sami rublji' Ostudna mrtvašnica! Ni rešitve! Tvoja rolo se trese. Prosiš, pa ti odsekajo roke in planejo v obraz! Smrt tebi, ki kričiš po pravici, po svobodi! Smrt ‘ bi, socialist! Smrt tebi, komunist Smrt tebi, tvoji ženi in otrokom: Mislite in se zamislite! Ime mi je — Slovenec! . Mučenik nekdai. s- 'čenik' zdaj! Pariška desetoria. -e šr včeraj kričala po zaščiti in s. .oodločbi velikih in malih narodov i Vi. zmage pijani imperijalisti, ki kujete bratstvo narodov in snujete solidarnost celega sveta, ki želite blagor vsega človeštva, zganite se, C c vam je res kaj na tem, da se ne prične novo hujše mučeništvo! ... - V. !(. Nadaljna teniska grozodejstva na Koroškem. Dobesedno poročilo slov. koruskega kmeta. V nedeljo, 4. maja zjutraj sc začeli grmeti topovi. Ob 5. uri so pridrle nemške boljševiške tolpe na Šmarjeto in Sele, Jugoslovanstva posadka v Šmarjeti z 80 možmi se je hrabro držala štiri ure proti 700 sovražnikom, ko pa so bili od vseh strani obkolieni, so se morali udati, krvoželjni boljševiki pa so začeli streljati in metati na ujetnike ročne granate, ustrelili so kapitana in tne-ga poročnika ter štiri vojake, ki so že vsi bili ujeti in so prosili za življenje, za ostale vojake je prosilo prebivalstvo, da so jih pustili pri življenju. Potem so jo udrli v cerkev, župnišče in po slovenskih kmetih in so nečloveško ropali. Opoldne so prišli v Rpače, tam so zopet plenili kot Turčitii v župnišču in pri učitelju Jeklu so vzeli in pokončali, kar je bilo premakljivega, razun zida, vso hišno opravo, obleko, perilo, tiloh vse so naložili na voz in peljali v Borovlje, uničili okoli 100 panjev čebel, kot bi bila tudi nedolžna čebelica politična, cerkveno obleko so raztrgali in med seboj razdelili. Najgrozovitejši rop in hudodelstvo pa je bilo v Selah. Župnišče, gostilno Tom. Olip in kmeta Sim. Pristovnik, Ruterja, Užnika in pdm. Orosa, so popoltiuma oropali za vse premoženje, vzeli so vso hrano in vso obleko, le to jim je ostal3, Var so imeli na sebi, pobili vsa okna in duri, čeravno je bilo vse otvorjsno, v gostilni so pobili vse steklenice in vse pokončali, kar se je pustilo pokončati, tako, da je celo nemški orožnik rekel: da to ni več vojna, ampak morilstvo in rop. Pobrali so kmetom vele in konje, nekaterim po štiri vole in še konja, tako, da slovenski kmet ne more več orati in sejati, seveda tudi za živino niso no-fcenega^ vinarja plačali. Za enkrat vse uničeno. Po hišah se sliši le jok in vzdihovanje ubogih žen in otrok, ne .hrane, ne obleke, ne živine, da bi se moglo obdelovati polje, v enem dnevu je nastala puščava, može in fante pa so gnali bog ve kam v zapor, kakor najhujše zločince, med njimi je bil gnan tudi kmet Simon Pristovnik, katerega so medpotoma Jako pretepali in pljuvali vanj, da se je ljudstvo jokalo, ko so videli to grozovito nečloveško ubilanje in mučenje. Bog nas reši iz nemških bai barskih rok. Krlšpin Ogris, Hmelše pri Selah. U ttrnuki razvoj Halli. Dalmatinska vlada je izročila poveljnikom francoskega, angleškega In ameriškega brodovja poročilo, v kako presojamo mi njih »kulturno«; delo. delo. Zgodovinsko dejstvo je. da spada revol. med ona velika družabna gonilna sredstva, s pomočjo katerih se tudi udejstvuje gospodarski in kulturni razvoj in napredek človeške družbe. Zalo pa mora vsaka po! tičita stranka vzgajati svoje člane tiko, da so le-ti v danem trenutku pripravljeni, oprijeti se tega družabnega vzvoda, po katerem naj se prenese politični utež, politična moč na drugi naprednejši, kulturnejši razred človeške družbe. Soc. - demokratična stranka je svet preobrazujoča stranka, in kot taka potrebuje izrazitih, celili osebnosti, bolj kot vsaka druga slranka. Zato pa mora vplivati na vse šolstvo, od najnižjega do najvišjega, da se v njem vzgajajo značaji, ljudje zdravi telesno in duševno, ki znajo samostojno misliti, čutiti in hoteti. Razim tega mora celo šolstvo in javno življenje stremiti za tem, da vzposobi in navaja človeka k temu, da si stvori v mladeniški ali moški dobi svoj svetovni nazor, ki bo v skladu z moderno ve- kiuerein predstavlja zunanjemu svetu naše ekonomske potrebe z namenom, cta se odpre trgovski promet v interesu ekonomskega procvita Dalmacije. V prvem pogoju predlaga parobrodno progo, četudi le štirinajstdnevno, da se pride v doliko z deželami antante. Vsled tega predlaga: popolno odpravo blokade; vrnitev vseh ali vsaj delne večine ladij, katerih družbe so po krivičnem avstrijskem zistemu zapostavljanja Dalmacije imele svoje središče večinoma v Trstu ali na Reki: odprava vseh neprilik za osebe in tovor na njihovem potovanju; zadosten dovoz premoga in bencina, jamstvo, da zaloge v zaledju ne bodo rekvin-rane; zadovoljive razmere v Reki in Trstu. V sporočilu je zaprosila poveljnike za popis trgovskih domov, industrijskih podjetij ter ureditev poštnega* brzojavnega in denarnega prometa. Iz Slovenije. Zidani Most. Na 11. maja 1919. so imeli progo-vzdrževalni delavci shod zaradi ureditve 8 urnega dela in drugih stvari. Sodrug Pohar je pozdravil navzoče je predlagal sodruga Kosma za predsednika. V kratkih besedah je sodr. Pečnik orisal položaj delavcev na progi in splošen naš položaj. Sodrug Končar se javi k besedi in predlaga sledeče: osemurni delavni čas naj se vzdržuje brez enournega odmora opoldan. Če morejo delavci v rudo-kopah vzdržati, morajo tudi oni, ki na prostem delajo. Njegov predlog je bil sprejet proti enemu glasu. Shod je sklenil sledeče: da se stvar natančno dožene, kdo je za osemurnik brez odmora, in kdo je za odmor, sc bodo napravile pole, ki jo bodo vsi delavci podpisali, kdo je za, in kdo proti. Poživlja se vse delavce na progi da dajo svoje glasove! Vsak po svojem preudarku in prepričanju! Poživlja se krajno skupino Rei-henburško in Zagorsko, da pošlje podpisane pole na Zidani Most. Te pole bodo zaupniki oddali sekcij-skemu načelniku. Pri raznoterostih se je govorilo največ o aprovizaciji. Pri razdeljevanju živil na nekaterih postajah Trbovlje, Sevnica, Krško, ne dajo prožni mojstri nikdar nalepiti pri razdeljevalnici letakov, kal in koliko se bo razdelilo , In po kakšni ceni. Sklenilo se je, da grejo zaupniki k sekcijskemu načelniku, mu stvar javijo ter zahtevajo, da se to v prihodnje natančno označi. Zborujoči prožni delavci. Hrastnik. Sodrug Kuhar mrtev 1 Dne 8. maja t. 1. je umrl v deželni bolnici naš najstarejši sodrug Anton Kuhar. Kdo ni poznal moža z belo brado? a e pri prvih gibanjih rudarjev je bil on prvi, ki se je zanimal za organizacijo. Skrivaje je hodil po gozdovih v Čeče k shodom .bodril tovariše, raznašal časopise ter širil idejo socializma. Menda ni bilo shoda v Trbovljah, kjer ne bi bil Kuhar zraven. Bil je značaj. Organiziran je bil cd vsega početka do zadnjega dne. Skoraj tiideset let. Kako ponosno je i.asil pri obhodih rdečo zastavo l Ko se je iztrgalo konsumno društvo iz rok trboveljske družbe, je bil zopet prvi na delu. Bil je cel čas član nadztini-štva. Stranka ga je tudi poslala v občinski odbor občine Trbovlje. Kjer je bilo treba delati za organizacijo, povsod je bil zraven. Mladi rudarji, vzemite si tega sodruga za vzgled! Truplo se je na stroške organizacije pripeljalo iz Ljubljane v Hrastnik ter pokopalo na pokoi all-šču v Hrastniku. Pogreb je bil veli- do in filozofijo. Svetovni nazor je nazor človeka o vsem, kar je, kar more biti in kar Ima biti, torej nazor o poedinih stvareh in bitjih, o človeku kot poedincu ter o človeški družbi, o svetu kot celoti, o vesoljstvu. Ideal svetovnega nazora Je celotnost, popolnost In skladnost. Skladen je svetovni nazor, ako je spravil človek misli, ideje, torej nazore o posameznih stvareh v zistem, v katerem si posamezni deli ne nasprotujejo. To je Ideal. Ideal izhaja iz potreb človeškega duha na višjih stopinjah njegovega razvoja. Ideal je cilj želj, stremljenj. Idealni, svetovni nazor se da primerjati z umetniškim delom arhitekture, docela v sebi dokončanim, in odgovarjajočim svojemu namenu in harmonično sno-icnim v posameznih delih. Če zahtevamo od vzgoje in Izobrazbe, da nam nudi možnost, ustvariti si svetovni nazor, ki bo v skladu z znanostjo in filozofijo, zahtevamo to v imenu kulture. Clcvek, ki si je stvoril trden, Jasen svetovni nazor, se podreja pri svojih dejanjih in nehanjih temu nazoru, ravna po časten. 2e ob 2. uri popoldne y soboto so se začele zbirati množice rudarjev pri konsumnem društvu. Ob 3. uri je odkorakala množica, možje in žene, z godbo, zastavo in venci na čelu na kolodvor. Na kolodvoru je sodrug Malovrh vzel slovo od njega, kateri je cel čas svoiega življenja delal za socialistično idejo! Sodrug Malovrh je v pretresujočih besedah označil njegovo pošteno delovanje! Zahvalil se je v imenu stranke, strokovne organizacije in odbora konsumnega društva za njegovo požrtvovalno delo._ S klici »slava njemu«, se je začel izprevod pomikati preko hriba v Drago. Na grobu je govoril sodrug Korač v imenu rudarjev. Naj mu bo zemlja lahka, prvoboritelju delavstva! Sodrug Malovrh je še enkrat vzel slovo in vrgel rdeč znak v odprt grob z besedami: rdeč si bil, zasejal si seme socializma, vzcvetela je mogočna rdeča cvetlica, naj bo tudi na tvoji rakvi rdeč znak naše srčne hvaležnosti. Slava mu! Trbovlje, Pod dopisom »Zakaj pada produkcija premoga« je člankar iz politične šole v Trbovljah, povedal resnico. Vendar je treba resnici na liubo še dostaviti to-le: Vozov (huntov) je dovolj, so pa v slabem stanju. Naj se jih ogleda! Delavci so brez volje do dela, ker vidilo, kako se jih izkorišča, odira, zatira in prezira! Zaslužek bi komaj odgovarjal za eno osebo in ne za celo družino! Pazniki so Iz preteklosti sledečih poklicov: so čevljarii, krojači, bolniški strežaji, mesarji, mizarji, gostilničarji in kmetie. Zakaj tako? Rudnik je obra-tovodjem zadnja briga. Strokovno izobraženih ni in jih ni. Želeti je, da bi poklicana oblast v to gnezdo posegla, pregledala in poklicala vse k skušnji, in vse nezmožne odstranila in dala ljudi v rudarske šole! Preskrbeti je treba nadalje dovolj hrane in po ceni. obutev in obleko, cer.e se naj znižajo. Cene govedine 1 kg po 20 K vendar ne odgovarjajo zaslužku rudarja, suho svinjsko meso kg 30 do 38 K pa še celo ne! Mariborsko slavje. V Mariboru nameravajoči,.vesno proslaviti odločitev desetorice v Parizu, da pripade Maribor Jugoslaviji. Ne ve se še, kaj vse hočejo. Naj-brže zopet po starem kopitu procesije, parade, govore, godbe, zastave in kričanje. Vse bi prenesli in razumeli, če ne bi znali, da se bo potrosilo mnogo denarja za — prazen nič. Kajti iz istega razloga bi lahko tudi Ljubljana slavila svojo pripadnost k Jugoslaviji. Dali nam venda' niso drugega kot naše! Kaj torej slavite? AH slavite morda to. kar je tudi naše. a nam niso dali? Da bi ne verovali tako trdno v zmagovito idejo, ki neizprosno prodira v svet in razdira vse umetne utrdbe mej in ki daje besedo narodu do naroda, bi van svetovali: Raztrgajte si oblačila od žalosti in tuge! Poglejte in ozrite se raje na invalide, ki beračijo no kavarnah, kažejo svoje suhe ali odsekane roke, poglejte berače, ki posedajo po dravskem mostu, poskrbite za male ljudi, ki brez verstva in oskrbe tavajo po svetu! Njim namenite svojo skrb in dolžnost, mestu slavja in izdatkov za nič! Črnomelj. Pri nas se ni prvi majnik proslavljal na kak poseben način, ker pr> nas ni industrije. So sami kmetje m mali obrtniki. Gostilne in trgovine so bile cel dan odprte, šolska mladina Je imela svoj reden pouk. ah zavedno kmečko ljudstvo je posta- načelih, ki si jih je postavil za vodilo svojega življenja In ne nasprotuje kulturni zgodovinski razvojni tendenci človeške družbe. Današnjo dobo karakterizira skrajni materua-lizem In etični indiferentizem, orez-načelnost vlada v političnem in gospodarskem življenju. Ljudi se je odtujilo enega drugemu, človek vidi le svoj lastni prospeh in ga beda drugega ne gane.čuta solidarnosti,skupnosti, čuta odgovornosti za dejanja in nehanja nam manjka. Vzgoja v šoli, V2£oja v javnem življenju in sa-moizobrazba nam morejo zopet vrniti to, kar smo izgubili. Predpogoj za to pa je, da so si v prvi vrsti oni. ki so poklicani vzgajati mladino, ustvarili za svoje delo jasne, določne direktive, ki bodo niti voditeljice k družabnemu idealu človeštva. Človeštvo bo premagalo današnjo gospodarsko in etično anarhijo le, ako si postavi nova, današnjemu ra>/.'oJ-nemu stadiju človeške družbe odgovarjajoča gospodarska in nravstvena merila. In delati na to, je naloga nas vseh. vilo več nad 25 metrov visokih mla jev. V nadi, da se bo prihodnji orvi majnik slovesneje praznoval, so vi hrale raz mlajev rdeče zastave. Iz naših šol. Dve učenki naše politične šole v Trbovljah se pečata z velepomembnim vprašanjem delavskih stano-van. Iz spisov, ki jih tu prinašamo, odseva vsa velika beda delavca, vsa revščina njegovega nezdravega stanovanja, ki mu ne nudi razvedrila v prostem času, ne potrebnega miru in pečitka, še manj pa prilike, da se ba- vi v prostih urah s svojo vzgojo in vzgojo svoje družine. * Trbovljska delavska stanovanja. Vsak človek, naj bo bogat ali ubog, mož ali žena, kakor tudi otrok, se dobro počuti v čistem, zračnem in prostornem stanovanju. Če se hočeš izpočiti, kako dobro ti stori, če sedeš v sobo, kjer je zračno in svetlo, kjer lahko nemoteno pišeš, bereš ali dremlješ! Kako je pri nas, trbovljskih delavcih? Družina s petimi, šestimi ali še več osebami, dobi stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene sobice. Ta sobica je tako majhna da imajo dve postelji in dve omari v njej komaj prostora. Kje pa je miza. stoli itd.? Kuhinja nima pravega okna, marveč le polovico, obrnjeno na mostovž. Pri lepem vremenu se že še vidi nekoliko po kuhinji, pozimi ali pri oblačnem vremenu, mora gospodinja napraviti luč. da ne primeša v borno kosilce nekaj ščurkov ali drugega mrčesa, katerega je v delavskih stanovanjih vse polno. Zdaj pride mož z dela domov. Soba v katero sede, je temna, za-duhla in diši po plesnobi. Vse je v neredu. Zena ne more vsega pospraviti sproti, ker otroci niso mirni, nimajo pa prostora, kamor bi se umaknili, da mati pospravi in prezrači. Zato je vedno toliko otrok na cesti, ker jih matere naženo na ulico. Tam se zbirajo, tako vzrastejo. Nepridiprav ima pri njih prvo besedo in tako se pokvarijo vsi. Če delavsko družino obišče bolezen, mora siromak ležati v temni sobici in nima miru. Če ima mož nočno službo, si ne more privoščiti mirnega spanja na noben način. V hišah, kjer je veliko stanovanj, ne more biti miru. Zdaj pa poglejmo, kam gre vsa družina zvečer spat! Mat? leži na eni postelji, zraven nje pa en otrok, drugi pa v vznožju. Uboga mati! Ubogi otroci! Kako naj si izpočijejo! V drugi postelji leži siromak delavec, ki s težkim delom preživi svojce. Poleg njega ležita zopet eden ali dva otroka. Če je več otrok, jim mora mati postlati na tleh. Ali Je potem čudno, da vidimo toliko Jetičnih otrok? Alt je čudno, da se otroku zjutraj, ko pobere svoje mlade kosti s slame na kateri je počival, ne ljubi iti v šolo ali da nima veselja do učenja? Otroci zaostajajo duševno in telesno. Tu je tudi vzrok, da imamo danes toliko ljudi, ki jim ni mar izobrazba, ne red, ne snaga. Otrpnili so popolnoma. Brezupni so, obupani. Ne vidijo možnosti, da se izkopajo iz svoje »prirojene« revščine. V Nemčiji je v tem oziru vse drugače. Tam ima vsaka družina po dve ali tri sobe. Tam ne smejo otroci nad 14. leti spati v isti sobi s stariši. Tudi bratje in sestre ne smejo spati skupaj. Ni se jim treba stiskati po smrdljivih stanovanjih, zato je delavec tudi izobraženejši kot pri nas. Boriti se moramo v prvi vrsti za to, da dobimo prostorna, zračna stanovanja, kjer se bo človek počutil prostega, da bo imel veselje do dela in izobrazbe, da bodo otroci imeli prostor, kjer se bodo lahko učili in igrali. Potem bomo tudi me delavčeve žene gledale, da se bolj izobrazimo, da bomo boljše matere in vzgojiteljice svojim otrokom. Ker zelo mučno je za ženo, če dela in dela. pa se nikjer nič ne pozna. Zakai majhno stanovanje v katerem prebiva velika družina, Je nemogoče držati v redu in snagi. — E. K. * Se ena slika! Socialni interesi nujno zahtevajo, da se vprašanje delavskih stanovanj vzame temeljito v pretres! ♦ Nekega deževnega dne opazujem rudarja, očeta deseterih otrok, ki gre ves premočen in od dela izmučen domov. Ko pride v zadui stanovanje, se pred vsemi navzo čimi umile In preobleče. Mokro obleko razobesi v sobi, da se mu posuši do prihodnjega dne. Rad bi legel k počitku. Ali soba je prenapolnjena. Komaj za dve postelji je prostora. Na eni leži bolna žena, na drugi ne kaj otrok, drugi pa kar na tleh. Kaj naj stori ubogi delavec?, Sede na sfol in tara zadremlje,,, Ponekod sestoji delavsko stanovanje v enem samem prostoru, ki ie kalilnica in spalnica obenem. Tako stanovanje se ne more nikdar dosti prezračiti in osnažiti. Če hočemo, da bodo delavci zdravi m krepki, morajo imeti oro-stori - stanovanje. Družabni škan- dal je, a delavec, ki se mora toliko truditi, nima niti toliko prostora, da bi si spočil! Kaj je vzrok, da so delavci tako bledi in prepadeni? Ne morejo se nikoli pošteno umiti, ker ni prepotrebnih kopališč, Ne morejo se spočiti, ker ni prostora in ni zraka. Treba je poskrbeti za to, da ne bodo smeli zdravi in bolni spati skupaj. Otroci morajo imeti svojo sobo. Vsak delavec zasluži dve sobi. Delavska stanovanja so potrebna nujne preuredbe in vsestranskega izboljšanja. Zadnji čas je , da se v tem oziru takoj nekaj ukrene! F. F. Dnevae vesti. Kulturni nedostatki. Kako nekateri ljudje pojmujejo demokracijo pri nas, nam jasno pri* ča sledeče: V Ljubljani stoji na Resljevi cesti poslopje slovenskega učiteljišča. In kakor je vsem znano, sta v tem poslopju tudi ljudska deška in dekliška šola. Toda ti dve ljudski šoli sta samo za »boljše« ali, boljše rečeno, za buržoaške otroke, zato, ker se njih starši sramujejo, da bi njihovi otroci sedeli skupno z otroci delavcev ali nižjih uradnikov. Kaj takega je bilo mogoče v stari nazadnjaški Avstriji, kateri je bilo edina na tem, da ustreže svoji buržoaziji, toda v naši državi tega ne bi smelo biti, in tega tudi ne bomo trpeli. Vsled tega je dolžnost šolskega sveta, da določi za vsak okraj šolo, katero naj obiskujejo otroci staršev, stanujoči v tem okraju. Sedaj se ža od mladega goji v otroku tisto zaničevanje in preziranje otroka revnih, a delavnih in trpečih staršev. Beeuncem v vojaško službo vookll canlh letnikov. Pri podpisanem posredovalnem uradu za begunce sprašujejo begunci iz po Italijanih zasedenega ozemlja. ali so se letniki, ki so vpoklicani v vojaško službovanje, dolžni odzvati se temu pozivu. Posredovalni urad se je obrnil na poveljstvo dravske divizije in le-to mu je sporočilo, da so vsi na teritoriju SHS bivajoči dolžni odzvati se vojaškemu vpoklicu, razen onih, ki lahko dokažejo, da so tuji državljani. Ker goriški, oziroma koroški begunci tega ne morejo dokazati, so dolžni odzvati se vojaškemu vpoklicu. Vojaška oblast bo proti onim beguncem, ki bi se ne odzvali vpoklicu, nastopila z ono strogostjo, kot proti vsakemu, ki bi se njenemu pozivu ne odzval. Posredovalni urad za begunce opozarja zato vse begunce, da se ravuajo po tem. Stališče dravske divizijske oblasti je čisto pravilno in vlada mora smatrati vse begunce tako dolgo, da se eventuelno en ali >.‘.rugl kraj ne prisodi Lahom (— za slučaj, da se sploh prisodi —) za jugoslovanske državljane. In še v tem slučaju bi imeli po mednarodnem pravu državljani dotlčnega kraja pravico, voliti med laškim in jugoslovanskim državljanstvom. (Opcijska pravica). Zato so begunci jugoslovanski državljani in podvrženi vojaškemu službovanju. — Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani. »Državna posredovalnica za delo« podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 5. jnaja do 11. maja 1919 je iskalo delo 177 moških in 83 ženskih delavnih maci. Delodajalci so iskali 99 moških in 56 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 81. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja do 11. maja 1919 iskalo delo 9608 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4708 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1313. Delo iščejo pisarniške moči (229). trgovski uslužbenci (140), služkinje (125), kuharice, sobarice, natakarji, natakarice, mehanikarjl, elektrotehnikarji. ključavničarji, peki, mesarji, mlinarji, trgovske in uradne sluge, oskrbniki, ekonomi, rudarji, sobni slikarji, pleskarji, pre-dilne delavke, dninarice, krojači itd. Drobno, — Sestanek vojnih invalidov v Celju preloženo. Vsled proglasitve prekega soda se mora naše zborovanje v Celju preložiti za pozneje, Vršilo se bo pa kakor hitro bo mogoče In obvestimo javnost o vršitvl pravočasno. — Koncert v Zidanem moštu. V nedeljo, 18. maja priredi glasbeno društvo v Zidanem mostu ob pol H uri popoldne na postaji pri g. restaV/ Stev. 109. NAPREJ. Stran 3. raterju Tonejcu koncert. Vabimo vse, ki ljubijo godbo in ki jo radi podpirajo, da se udeležijo tega koncerta. Cisti dobiček je namenjen za nakup novih godal. Vstopnina za osebo 2 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Odbor. — »Glasbena Matica«. V četrtek, 15. t. m. ob 8. uri zvečer važna pevska vaja za moški zbor! Polnoštevilno! — Zahvala. Vsem darovalcem k -nabrani vsoti denarja v mesecu aprilu v znesku 1765 K. i ve elici 1. maja 223 K 50 vin. in : o sodrugu Farčniku v Kamnolomu 757 K 10 v. (Skupna vsota nabranih prostovoljcih prispevkov 2745 K 60 vin.) se jiajprisrčneje zahvaljuje odbor Delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« v Zagorju. — Služba. Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje službo bilance zmožnega knjigovodje v starosti do 35 let. Plača in napredovanje po lastni pragmatiki zavoda, kar pa ni slabše, kakor pri državnih uradnikih. Prednost imajo prosilci s srednješolsko izobrazbo. Nekolkovane prošnje, opremljene z domovinskim listom, s Šolskimi spričevali, z dokazili o dosedanjem službovanju, z zdravniškim in nravstvenim spričevalom, je vložili najkasneje do 1. junija pri zavodu v Šolskem drevoredu št. 2. — Italijanski vojaki kradejo v IsfrL Kraje in razbojstva so v Istri na dnevnem redu. Celi vodi oboroženih vojakov s trenskimi vozovi hodijo .ponoči od sela do sela. Zadnje dni so pokradli kmetu Ivu Rade-fcču .iz Kiringe 800 lir in en tisočak, ovco z jagnjetom itd. Enako so dtu-sali neki vojaki okrasti seliaka Gašperja Matijana v Jelinu pri Sv. Lovriču. Medtem, ko so hoteli s silo odmreti v.rata, je domačin odnesel denar in vrednostnice skozi okno in Pozval stražo. Prišli so karabinerj), r?.!?arji Oaški vojaki) pa so pobeg-f5. Karabinerji so se izgovarjali, da m” «|e biI° naročeno Preiskafi hišo. Na koncu so zaprli gospoda! ja in njegovega brata, ki se še nista vrnila. — Čehoslovaška vlada je kupila trgovsko brodovje Saške za pet milijonov kron, da s tem omogoči hitrejši transport živeža po reki iz Hamburga v Prago. S seje občinskega sveta ljubljanskega. Snoči se je vršila seja občinskega sveta ljubljanskega, ki ji je predsedoval župan dr. Tavčar. Za ove-rovatelia zapisnika sta bila imenovana obč. sv. Mihevc in Vrstovšek. £upan poda nato svoje poročilo: Koroškim Slovencem je nakazal župan 10.000 K podpore, kar občinski svet odobri soglasno. Ljubljanska občina se je udeležila J><> svojih zastopnikih zagrebškega slavja o priliki pogreba Zrinjskega in Frankopana. Dalje odgovarja g. župan na interpelacije na zadnji seji, 'da je interpelacijo glede podaljšanja Policijske ure za gostilne in rigorozni JooL!a-ščenl pripominjati, da nista naš? dva zastopnika pri deželni vlartl sedru-ea Albin Prepeluh in Anton Kristan glasovala za uvedbo prekega soda in da ie torei besedilo tozadevnega razgiasa predsednika deželae vlade v toliko zgrešeno. Iz stranke. Dosedanji strankini blagajnik so-drug Viktor Zore, je vsled obilo drugega posla odložil to mesto. Blagajniške posle je prevzel sodrug Ivan Hlebš. Opozarjamo pol. organizacije in zaupnike, da se odslej v vseh bla-! v.iniških zadevah obračalo na naslov: Ivan Hlebš, Ljubljana. Šelen-biirgova ulica 6. II. nadstr.____ Strokovno gibanle. Iz strokovnih organizacij. Vabilo na okrožno konferenco okraja Celje, ki se vrši dne 25. maja 1919. od 8. ure zjutraj naprej v gostilni pri »Zelenem travniku« s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsedništva. 2. Situacijsko poročilo. 3. Ustanovitev strokovnega tajništva. 4. Strokovni tisk. 5. Volitve okrožne strokovne komisije ter kontrole. 6. Slučajnosti. K tej konferenci naj pošlje vsaka krajevna skupina najmanj enega delegata, večje pa po dva ali tri. Stroške nosijo krajevne skupine same. Konferenca traja cel dan. Kosilo vnanjih delegatov bo skupno v domači gostilni. Vsak delegat mora prinesti s seboj veljavno legitimacijo. Delegati naj se naznanijo najkasneje do 23. maja 1919. na sodruga Josipa Marn v Celju. Odborova seia osrednjega društva kovinarjev, podružnica Ljubljana, se vrši v četrtek, dne 15. t. m. zvečer takoj po delu. — Načelstvo. Vestnik „Svobode.w Zagorje. V nedeljo, 27. aprila ob 9. uri dopoldne se je vršil na Toplici v dvorani g. Mihelčiča, ustanovni občni, zbor delavskega izobraže« valnega društva »Svobode«. Bil je prav dobro obiskan. Sodrug Ule pozdravi navzoče, otvori zborovanje ter podeli besedo sodrugu Dražilu iz Ljubljane, kateri je v enournem govoru razložil namen in pomen izobraževalnih društev ter potrebo izobrazbe, dela in solidarnosti. V odbor so bili izvoljeni soglasno sledeči sodrugi in sodružice-: Predsednik: Farčnik Franc, namestnica predsednikova: Nežika Magaš. Tajnik: Lukač Alojzij, tajnikova namestnica: Medvedšek Pepca. Blagajnik: Jelnikar Matevž, blagajnikova namestnica: Magorš Mici. Knjižničar: Marn Henrik, namestnik _ knjižničarjev: iagar Jožef. Odborniki: Rancinger Otmar, Kamirik Ivan, Jere Andrej. Pregledniki računov: Anton Ule, Palčič Roza. — Slednjič je govoril še sodrug Čobal, ki je liaglaša! pre-potrebnost izobrazbe. Ker se ni nihče k besedi oglasil, se je zborovanje zaključilo. Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) Državni dolg in državna poseit- va. Z ozirom na to, da je leta 1871. odklonila Nemčija prevzeti del francoskega dolga ter odkupiti posestva in imetja francoske države, se vrača Franciji ozemlje Alzacije-Lorene neobremenjeno. Vsa imetja nemškega cesarstva, krone, nekdanjih vladarjev, zapadejo Franciji brez odškodnine. Francija dobi davke, ki so bili plačljivi po 11. novembru 1918. Narodnost. Narodnost prebivalstva bo urejena po posebnem dogovoru med Francijo in Nemčijo, ki se bo opiral v splošnem na sledeče temelje: razlikovati je med reintegri-ranimi polnopravnimi prebivalci (Al-začani-Lorenci, ki so izgubili francosko narodnost leta 1871., in njih potomci) in med prebivalci, ki bodo lahko zahtevali francosko narodnost v teku enega leta. Pod diplomatskim in konzularnim varstvom Francij?, bodo samo tisti, ki bodo stavili to zahtevo. Nemci, ki bodo živeli v Alzaciji-Loreni, bodo dobili francosko narodnost pod posebnimi pogoji, samo če se naturalizirajo. Imetja posameznikov. Kar L3 tiče imetij, si pridrži Francija pravico, da likvidira imetja nemških podanikov in da jih za to odškoduje Nemčija. Vendar pa se ne bodo likvidirala imetja nemških podanikov, ki bodo upravičeni bivati v Alzaciji-Loreni, ne da bi pridobili francosko narodnost. Nemčija bo vrnila Alza-čanom-Lorencem vsa njih imetja in dobrine, ki se nahajajo v Nemčiji. V skladu z obvezami o vračilih odškoduje Nemčija vsa izsiljevanja, ki jih !e nalagala civilistom kot kazni. Pokojnine. Nemška vlada bo izplačevala tudi nadalje civilne, in vo- jaške pokojnine vsem onim prebival cem Alzacije-Lorene, ki so bili v službi nemške države in ki so si pridobili pravico do pokojnine pred 11. novembrom 1918. Privatni dolgovi In konirak'1. Medsebojna poravnava privatnih dolgov in kontraktov, ureditev kon-traktov med prebivalci Alzacije-Lorene na eni strani in podaniki Nemčije na drugi strani, dalje uredltav socialnega zavarovanja ter literarne in umetniške lastnine, so predmet posebnih pogodb. Obsodbe. Obsodbe v privatno -pravnih ali trgovskih pravdah med prebivalci Alzacije - Lorene na eni strani in nemškimi podaniki ali podaniki držav, ki so bile za’ eznice Nemčije, na drugi strani, ne postanejo prej pravomočne. dokler jih ni potrdilo novo pristojno alzaško-lo-rensko sodeče. Obsodbe proti prebivalcem Alzacije-Lorene radi političnih zločinov in prestopkov so razveljavljene. Vse apelaoije na sodišča nemške države so ustavljene. Prometna pota. O prometnih potih veljajo nastopne določbe: a) Plovba po Renu je urejena v odstavku o vodnih cestah in železnicah; b) mostovi preko Rena preidejo v francosko last; c) pristanišči v Kehlu in v Strassburgu tvorita poseben organizem in ostaneta pod francoskim vodstvom ter pod kontrolo osrednje renske komisije za dobo 7 let. Omenjena komisija ima pravico, podaljšati to dobo še za tri leta; d) vse pravice in koncesije nemških državnih železnic (t. j. železniška mreža v Alzaciji-Loreni) preidejo brezplačno v francosko last. Gospodarske klavzule. Proizvodi alzaško-lorenski se morejo uvažati v Nemčijo brez vsakršnih uvoznih pristojbin za dobo pet let v izmeri, ki odgovarja povprečnemu letnemu uvozu od leta 1911. do 1913. Za isto dobo se morejo poluproizvodi tekstilne industrije, ki prihajajo v Alza cijo-Loreno v svrho daljnjega obdelovanja svobodno In brez vsakršnih bremen uvažati v Alzacijo - Loreno ter se na enak način zopet povrniti v Nemčijo. — Električne centrale na desni obali Rena morajo še desst let’dobavljati električno energijo v izmeri, ki odgovarja dnevni porabi dne 11. novembra 1918. — Nemčija se odreče vsem pravicam, vmešavati se v trgovino s soljo, z lugasto soljo, ali z drugimi proizvodi Aiza-cije-Lorene. — Francija si pridrži pravico, da prepove vsako nadaljnjo udeležbo Nemcev v Alzaciji-Loreni, bodisi pri podjetiih, ki se pečajo s pridobivanjem surovin, bodisi v državnih službah, tako v rudokopih, kakor pri tovarnah kovinske stroke. 6. Nemška Avstrija. Nemčija brezpogojno priznava in spoštuje neodvisnost Nemške Avstrije v me-Jah, ki jih določa mirovna pogodba. Ta neodvisnost ostane neizpremen-ljivo v veljavi, dokler ne ukrene zveza narodov kaj drugega. Čehoslovaška. Nemčija priznava popolno neodvisnost te države z avtonomnim ozemljem vred. kier prebivajo karpatski Rusini. Priznava tudi meje, katere so določili zavezniki v tej pogodbi. Prebivalci Čeho-slovaške, ki so nemškega pokclje-nja, morejo pridobiti čehoslovaško državljanstvo. Dovoli se jim dvoletni rok, v katerem morajo zaprositi zanj. Isto velja za Cehoslovake in Nemce, stanujoče v Nemčlii ali v inozemstvu. (Dalje sledi.) Kultura. številka za v =e urejujeta »Plamen«. Izšla je 9, »Plamena«, polmesečnika kulturne probleme, ki jo pesnika Cesar ec in Krleža. »Plamen« prinaša mogočno pesem Avgusta Cesar ca »Lomača na Zapisu« (Grmada na Zapisu). (Zapis se imenuje hrib v Srbiji nad Krušev-cem, na katerem je 16. avgusta 1918 gorel zadnji kres v slavo zadnjega Habsburgovca) napisano na predvečer godu zadnjega Habsburgovca, ko so podivjane avstrijske čete žgale kresove po srbskih gozdih. Članek Tita Strozzia o vseljudskem bratstvu je slavna Jugoslovanska cenzura oplenila temeljito. Ivan Putnik razpravlja o problemu židovske (jevrejske) rase in o zmislu židovskega pohajkovanja. Cesarec dokonča svojo zgodovinsko novelo o razsulu monarhije: Na poslednjim tračnicama. Miroslav Krleža je pričel priobčevati veliko zagrebško novelo: »Veiiki meštar sviju hulja«. --»Plamen« je edina mednarodna In svobodna kulturna tribuna na Balkanu. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Cena posamezni številki Je 3 K. Administracija in uredništvo: Zagreb, Iliča 7/1. — Vse prijatelje in men« naroča tudi v našem upravni* štvu. Revijo »Plamen« kar najtopleje priporočamo, ker jo urejujeta dva izmed najboljših hrvaških književnikov, pesnik-futurist Cesarec in pisatelj Krleža. Sodelovali bodo tud! slovenski pisatelji in pesniki. Pub 'fie »Matice Slovenske« za leto iv;8. so dotiskane in se bodo prihodnje dni začele razpošiljati gg. poverjenikom. Ljubljanski člani dobe knjige v Bonačevi knjigoveznici (dvorišče, I. nadstropje) od srede (14. t. m. dalje med 14. in 17. uro proti izkazu plačane naročnine za leto 1918. Ravno tam se sprejema naročnina v znesku 8 K za 1.1919 Koncert v prid akademikom nam obeta prav lep večer. Pojeta g. Gajeva in g. Medvedova ter igra goslar g. Sancin. Vse tri pa spremlja naš mladi komponist g. Škrjanc. Torej naša najmlajša generacija. Prepričani smo pa, da nam bode ravno ona nudila mnogo novega užitka. — Ker so nam trije sodelujoči ž* znani, je umestno, da Izvemo tudi o g. Sancinu kaj natančnejšega: Rodom Tržačan, je imel že v svojem rojstnem mestu in pozneje v Gorici s celo vrsto koncertov prav lepe in priznane uspehe še kot deček in mladenič. Merodajne naj nam bod-j kritike češkega časopisja. katere enoglasno hvalijo njegovo umetniško izvajanje. Kot vojak se ie mudil ravno ob času razpada Avstrije na Češkem in je ob tej priliki koncertiral v mnogih večjih mestih. Veliko koristi ima od njegovega delovanja »Glasbena Matica«, kjer deluje sedaj neumorno kot učitelj. ljubitelje hrvaške umetnosti in lite rature ozozarjamo. da se lahko *I3a« IRU oddail p.onudbe to Izkazati. Gospodarstvo. Licitacija vojnima plena v Belgr -d'i. LDU. Belgrad, 12. Ravnateljstvo zalog vojnega plena ima na dati 20. maja ofertno licitacijo v svojih prostorih v Belgradu, Travnička ulica štev. 2 v svrho prodaje nastopnih rud: 1600 ton manganove rude, 4oV% toliko manj od izlicitirane cent Akc pa se najde povišek, plača is;:; ta ko ravnateljstvu na isti način razliko. Kupljena roba se prodaja v vljčiln b colmh, izkrcanje in prevoz rude pj se vrši na stroške kupca. Ako kupec zeli, da se prevoz vrši vodnim potem na kako drugo točko kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, mu ravnateljstvo dovoli, da se posluži vlačilnega čolna, v katerem je blago, brez posebnega doplačila, a s pogo-iem, da odpelje in pripelje ladio nazaj na svoje stroške in v stanju, v kakršnem je bila. Vlačilna ladia se mora vrniti tekom meseca dni, v nasprotnem primeru se bo zahtevala sodnim potem. Ako kupec želi, izvoziti blago v kako zavezniško ali nevtralno državo, se more isto*sko poslužiti vlačilnice, v kateri le blago, a prej mora dobiti izvozno do" o-ljenje od pristojnega ministrstva. V tem primeru mora vrniti ladjo najpozneje v 2 mesecih na svoje troške. Interesirancem dovoljuje ravnateljstvo, Ja smejo vzeti iz ladij potrebne vzorce v svrho analize, lstotako daje ravnateljstvo na ogled analize, izvršene na račun ravnateljstva po strokovnjakih. Lic 'tacija je veljavna, ko jo odobri pristojna oblast, ako najde ponudbe zadovoljive. Po odobreni licitaciji mora kupec odvzeti blago najpozneje tekom meseca dni. Ako tega ne stori, se vrši druga prodaja na njegove stroške in je odgovoren tudi za eventualno razliko v prodajni ceni. V kolikor ne zadostuje vložera kavcija za pokritje razlike prodajne cene in stroškov pri drugi prodaji, jamči kupec s svojim premoženjem. Ravnateljstvo pa nima nikake pravice na razliko morebitne višje cene dosežene pri prodaji. De* nar za kupljeno blago mora položiti kupec takoj v dinarjih, ko odobr ravnateljstvo prodajo in jo objavi Pristojna oblast mora v roku 10 dni odobriti ali ovreči prodajo. Ponudbe se na dan licitacije vlagajo najpozneje do 12. opoldne. Kavcija se polaga v srbskih dinarjih ali francoskih frankih, državnih ali državno zavarovanih papirjih in sicer: za manga* novo rudo 3 dinarje od tone, na železno rudo, pirit in bakreno rudo 2 dinarja od tone, za baker 100 dinarjev od tone. Llcitanti, ki so tuji po« daniki, polagajo dvojno kavcijo. Kavcija se mora položiti dan pred It« citacijo pri blagajni ravnateljstva in Kako je na Jesenicah? 1 Cunjasfa »Jugoslavija« vojnega dobičkarja, barabe in psa pripominja včeraj, da je vse, kar je ta »list« pisal, resnično in da ima za to priče. I ažnjivec, pes, izmeček! La£e in 'obrekuje za tisti borni denar, ki ga dobiva. Rodi za javnost še enkrat pribita vsa resnica glede jeseniških dogodkov. Evo v krati' e. s točno poročilo naših' dveh' poslancev, ki sta se podala nalašč na Jesenice. 5 Ko so vojaki zapustili predor in korakali po Savi mimo tovarne, so jih naši zaupniki, sodr. Marčič, Br-toucelj, Novak, Gabrijel, Moreti, Kleč, Dergarin in Burnik nagovarjali, da naj gredo nazaj k predoru, naj se tam postavijo v bran proti Nemcem. Med tem, ko so ti sodrugi skušali zadržati vojake, se je naš sodr. Filip Kotar podal nemudoma na Koroško Belo, alarmiral ondotno prebivalstvo fer jim povedal, da morajo v slučaju, da pridejo nemške tolpe, vsi zagrabiti za orožje in postaviti se odločno v bran. Med tem ko so naši sodrugi tako delali, so se razni prevneti Jeseniški Jugoslovani in denuncianti junaško skrili... Toda zdaj šele pride najvažnejše. Kakor se je raznesla vest o nevarnosti položaja, se je predsednik Jeseniške železničarske organizacije sodr. Pintar interveniral nemudoma pri predsedniku ondotnega Narodnega sveta, gosp. Kogoju, glede takojšnje organizacije narodne obrambe. Sodr. Pintar bi moral prav isti dan priti službeno v Ljubljano v svrho kontrole, pa je ostal na svojem mestu In se trudil, da bo pravo- časno vse pripravljeno. Zato je bil seveda demincirari od tistih, ki so se v kritični tiri pripravljali na beg, ter aretiran in odposlan v Ljubljano. Falot je ! Naši delavci so dogovorno z on-dotnirn gospodom stotnikom vse pripravili in uredili za slučaj, da se prikažejo nemške tolpe. V. tem slučaju bi bili dobili vsi puške in municijo in branili svoj kraj. In nekaj oboroženih delavcev je sploh' že korakalo nasproti sovražniku. Šlo je vse tako v redu in lepo, da so se ondotni vojaški poveljniki zgražali nad bestialno periidnostjo ljubljanskega psa. In še nekaj: Naši sodrugi železničarji so za slučaj hujšega delali v soboto in v nedeljo noč in dan, da pripravijo vse stroje in lokomotive. Zato so bili zopet denuncirani kot izdajalci... Naše priče za vse, kar smo navedli, so člani Narodnega sveta, člani postajenačelstva, vojaški poveljniki; itd., torej samo neinteresirani in najbolj informirani činitelji. Kakšne so pa tvoje priče, pes, ki izdajaš ljubljanski »Revolver«, glasilo vseh jugoslovanskih špijonov? Ali veš, kaj imaš danes na vesti, žurnalistična baraba, človeški izmeček, politična vlačuga, vojni dobičkar, ki izdajaš »Jugoslavijo«? Nešteto nedolžnih sodrugov aretiranih, nedolžnih delavcev in deklic ... Njih nedolžnost se bo izkazala in tvoje barabstvo še enkrat potrdilo. Pes! Si pač najpristnejši predstavnik telesnega ln duševnega človeškega blata. Pes! NaJnoveJSa poročila. Obsodbe v zasedeni Dalmaciji. LDU. 13. Split, 13. (DDU.) Iz Zadra (javljajo, da sta Fran Pctretič iz Splita in dr. Milovič iz Benkovca po tamošnjem vojnem sodišču obsojena na dosmrtno ječo zaradi vohunstva. Dva splitska trgovca, Rosič in Petrošič sta pred nekoliko dnevi odšla na Reko po trgovskih poslih. Imela sta vse dukumente popolnoma v redu. Na Reki so iu pozvali na italijansko oblast in iiiua za branili, da ostaneta na Reki. Morala sta na ladjo pod francosko zastavo, siccr bi ju bili Italijani aretirali. Italijanski karabinjeri so Izkušali priti tudi na ladjo, toda francoski poveljnik je to zabranil. Ko sta na italijanski oblasti vprašala, zakai postopajo tako z njima, sta dobila odgovor, da so dobili Italijani ovadbo iz Dalmacije, da sta nevarna jugoslovanska agitatorja. Ta dogodek najbolje kaže, kako bi prospevala jugoslovanska trgovina, ako bi Reka ostala v rokah Italijanov. Ogrl bi antanta. LDU. Ženeva, 13. (CTU.) »Ectio dc Pariš« javlja, da so povabilo ogrskih mirovnih delegatov zadnjo uro odgodili, ker antanta upa, da bo sovjetska vlada v Budimpešti padla. Nasproti pa trdi »ExceIsior«, da se bo začela antanta s sovjetsko vlado pogajati, ako more Bela Kun svoje oblast utrditi. Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo. LDU. Pariz, 13. (CTU.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo Je, kakor se razglaša v političnih krogih že gotova. Mirovna pogodba vsebuje določbe o odgovornosti, ki odgovarjajo onim nemške mirovne pogodbe. Določba, ki se tiče cesarja, je izpuščena in se zahteva le sodnij-ska preiskava vojaških dejanj pred mednarodnim razsodiščem. Južna Tirolska naj pripade navzlic svojemu nemškemu prebivalstvu Italiji, da bo Italija strategično zavarovana. Čehoslovaški in nemški socialisti. LDU. Praga, 13. (CTU.) Poštni minister Stfibrny je govoril včeraj na shodu čeških socialistov. Dejal je, da čehoslovaška socialistična stranka zahtevo nemških socialistov, da nastopijo vsi socialisti sveta proti nasilnemu miru, popolnoma odločno odklanja. Omenil je, da so bili baš nemški socialisti, ki so molčali vspričo barbarskega petletnega preganjanja slovanskega in zlasti čc-hoslovaškega ljudstva. ,WIIson Še ne odpotuje. LDU. Pariz, 13. (Brezžično) »Echo de Pariš« doznava, da se bo odpotovanje predsednika Wilsona, ki Je določeno na dan 13. junija, od-godilo na poznejši čas. VVilson da bo ostal v Franciji toliko časa, kakor je potrebno. Aliiranci Nemcem ne bodo dovolili dolgega premisleka. Do 15. junija mora biti podpisa na mirovna pogodba, sicer bosta Foch in admiral Beatty ukrenila potrebne korake. Angleži plačalo Ameriki. LDU. Washington, 12. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Vojni minister Baker poroča, da se je med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo dosegel sporazum v vprašanjih, ki izvirajo izza vojnih operacij. Velika Rritaniia plača Zedinjenim državam v končnem računu *B!r, milijonov dolarjev. Aprovizacija. Amerikanski Špeh za VII. okrai dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj ponaslednjem redu: V četrtek, dne 15. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 75 (Simončič), št. 76 (Škander), št. 77 (Glavič), št. 78 (Pintar) dopoludne od 8. do 9. št. 79 (Pretnar), št. 80 (Bergant), št. 81 (Bernik) št. 82 (Skubic) od 9. do 10. št. 83 (Zorman), št. 84 (Zagradnik), št. 85 (Kreufzer) št. 80 (Stthadobnik) od 10. do 11. št. 87 (Noč) št. 88 (Tušar), št. 89 (Kotar), št. 90 (Mlakar), št. 91 (Suwa Zg. š.), št. 92 (Pogačnik Zg. Š.) št. 93 (Je-bačin) popoldne od pol 2. do 3. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je ravnati točno predpisanega reda, Amerikanski Špeh za VIII, okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. ! sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem'redu. V četrtek, dne 15. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 94 (Šarabon) popoldne od 3. do 5. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma speha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati po predpisanem redu. Amerikanski Špeh za VIII. in IX. okrai dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: VIII. okraj: v petek, dne 16. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami Št. 96 (Sušnik), št. 97 (Braier) dopoldne od 8. do 9., št. 98 (Mencinger Stefan), št. 99 (Šarabon, Martinova cesta) od 9. do 10 , štev. 300 (Lindtner), št. 101 (Zorman), št. 102 (Kugovnik), št. 103 (Ocrjol) od 10. do 11. ure, št. 104 (Zorič), št. 105 (Suhadolec), št. 106 (Groba), št. 107 (Mencinger Štefan), št. 10S (Zupančič), št. 109 (Alič) popoldne od 2. do 3. — IX. okraj: št. 110 (Cešnovar) popoldne od 3. do 4., št. 111 (Klemenc), št. 112 (Klemenc) od 4. do 5. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je ravnati točno po predpisanem redu. Poiasnilo. Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. v lJubilant. Oglas. Proda se hiša z vrtom v Trbovljah. V hiši je prostora za 6 strank. Cena nizka. Več pove Urek Anton, Loke št. 329, Trbovlje II. Za odgovor naj se priloži znamka. V:i>i£f-rr LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom na znanfe. Več železničarskih dopisov smo (SUslopili uredništvu strokovnega lista »Železničar«. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe n a st. 6. I -II CK. g LJUBLJANA, Mikioiičeva cesta poslopje LJUDSKE POSOJILNtCE. daje nasvete v vseh gospodarskih zadevali in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oplede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji. Uraduje od 8.-l/2l. ure dop., od 3.-5. ure pop. VpraSaite s pismom. Znamka! Št. 117, /pr. Razpis i Debrcdeino deluje, boli olajšuje, krepi, osvežuje ter pri ranah, oteklinah, otišajih in pretiskih vpliva eiščeee Fellorjcv ===== ELSA-FLUID. fi dvojnktih ali 2 specialni steki. 9 K. Prebavo pospešuje, odvajanje urejujejo, ter najhitreje delujejo pri želodčnih nepravilnostih Fellerjevi rabarbami iisakrosUice = 6 škatlic 9 K 50 v. Edino pravi se dobe pri lekarnarju Evgerto V. ftlier, Slutita, Eiu trg 252 (Hrv. Zagorie). Ovoj in poštnina posebej prirucuna, ali najceneje; čim več se torej obenem naroči, tem več se pri-Stedi. V til* kB* službe tretjega secijskega slnžah?' nika za prosekturo in mrtvašnico deželne bolnice v Ljubljani z siste« mizinv.i.Uii dohodki deželnih služabnikov iu draginjsko doklado. Služba je provizorna. Po dvelet* nem zadovoljivem službovanju se bo kompetentni oblasti predlagala stalna namestitev. V času provizornega službovanja v prvih dveh letih' velja za obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok. V smislu službenih* določil za deželne služabnike, prosilec ne sme biti manj kakor 25 let in ne več kakor 35 let star. Prošnje, katerim je prilagati dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spri* čevalo in spričevalo o nravnosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože osebno pri upra-viteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919. Upraviteljevo deželnih dobrodelnih zavodov v IJtsMIan!. oannnDBEcmnnB a acaaDacaDocaa Dobro, trajno mesto nudi : knfigovodfi: s prvovrstnimi izpričevali neka tr^j-vina v Jugoslaviji. — Ponudbe pod K. i. D. na upravništvo tega lista. BBBEBBBBCBBBB DBEEBEEBBBEEBO Strokovna organizacija, krajevno-političiia organizacija ter odbor konzumnega društva naznanjajo vsem elanom tužno vest, da ANTON KUHAR, rndar v Hrastniku, dne 8. maja po mučni bolezni v bolnici v L,ubljani preminul. Naj mu bode zemlja lahka. Hrastnik, 8. maja 1919. Za strokovno organizacijo: Urlep Ivan, Kova® Fran. Za politično organizacijo: Jazbec Ivan. Za konsumno društvo: R. Malovrh. BKamu registrevs;na zedruga z omejeno zavezo* sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P&SOfSla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l‘|2 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. *«t«a m Jadranska banka — Podružnica Ljubljana. Delniška glavnica ..........................K 30,000.000. Rezerve . . . . ;............................K 10,000.000. ......... —.- CENTRALA: TRST. :■= Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspozitura Kranj. as. SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banica iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. ESKONURA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257. § 0 t?, aa D HUSI 0