Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ■■hoja viok CaMak popoldne; ▼ prw a Posamemna klcvOkn Dtn J-90 — Cana: aa 1 matac ■Ota dan popra] — Uradnlltvo: Ifid>qana, Stari II Dtn »•-, u Četrt leta Dto IS--, n pol leta Dtn 30--; aa kp 30 _ Nefranldrana ae ne aprejemafo I tnosemstvo Din 9'- (me*eCao) - 0®laa* po dogovoril Dokažite! »Jugoslovanska strokovna zveza« je prikrita zaveznica »Zveze industrijcev«. — »Delavec« od 10. julija 1921). V zadnji številki svojega lista smo na uvodnem mestu ožigosali »Delavca«, glasilo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«, ki ee neupravičeno napihuje ter delavstvu Slovenije laže, na drugi strani pa nesramno vprašuje, kaj bi še zgodilo z »Delavsko zbornico«* ako bi dobili v njej večino »klerikalci« z demokrati. Mi smo na to pisavo odločno odgovorili, zlasti pa ožigosali kombiniranje naše frakcije s samostojnimi demokrati, s katerimi krščanski socialisti še nikdar nismo imeli poslovne zveze, dočim je slovenska socialna demokracija z njimi že mnogokrat paktirala ter si s tajnimi pogodbami razdelila interesne sfere pri OUZD v Ljubljani. Danes je potrebno, da odgovorimo na najbolj nesramno insinuacijo, ki IS> jo je dovolil »Delavec« na naslov Jugoslovanske strokovne zveze« kot osrednje strokovne organizacije kršč. socialističnega delavstva. Nikdar nismo tajili, da smo krščanski socialisti delavska skupina, ki se načelno ločimo od materialističnih socialistov *n komunistov. Najvažnejše, v čemer z njimi pač ne moremo iti skupaj, je nas versko pozitivni nazor, prepričanje', da mora v celokupnem javnem življenju prevladovati Bog in njegova postava, zla Ati pa, da se gospodarsko udejstvovanje tako družbe, kakor kakega posameznika ne da ločiti od splošnih moralnih in verskih načel. V tem oziru ne pomaga pač nič. Ločeni smo in ločeno bomo korakali toliko časa, dokler slovensko delavstvo samo ne odloči po svoji slobodni ^olji, ali bo v večini sprejelo stališče krščanskega socializma ali stališče brezverskega marksizma. Neštetokrat pa smo že poudarili, da se v gospodarskih vprašanjih in v delavski gospodarski politiki skoro v ničemer bistveno ne ločimo od materialističnih socialistov in komunistov, dasi je za nas tudi to vprašanje težko, ker so naši tovariši iz nasprotnih vrst med seboj še vedno raztol-ceni na mnogo frakcij. .Mi smo mnogokrat .pokazali dojbro voljo, da ko-rakamo v enotni fronti v boju proti celokupni buržuaziji. Na žalost morajo ponovno ugotoviti, da smo v Slo-Veniji še daleč od enotne delavske fronte, dasi je ista za delavstvo nujno ,n neobhodno potrebna. Veliko kriv-na tem nosijo baš marksisti, odnosno voditelji marksističnega delavstva ,ki so izgubili vsako poštenje ,n smisel za pravo delavsko politiko. Dokler bodo vodili nasprotne organi-žflcije ljudje, ki delavstvu ne povedo Pravice in rejnice, ker delavstvu la-2ejo in ga varajo, ki delavstvo slepa-Parijo in ga vlečejo za nos, toliko Casa je škoda izgubljati besede o Enotni delavski akciji. Še pred kratki® smo omenili, da bi se dala napraviti pri nas, ako bi bila dobra vo-Jja v šelenburgovi ulici in drugod, federacija slovenskih delavskih strokovnih zvez. Dane3 moramo žal ugoditi, da je tudi ta misel na federacijo mnogo, mnogo prezgodnja. v »Delavec« je torej šel in je v svoji ^evilki od 10. julija 1926 napisal neumno, gorostasno laž, da je »Jugo-vanska strokovna zveza« prikrita (iaVe^*Ca ^Zv6ze industrijcev«. So-4rugi;pri delavcu« dobro vedo, od-osno- bi morali vedeti, da jim »Ju-b'oslovanska strokovna zveza« po do-^cilih tiskovnega zakona lahko pole popravek, da jih lahko toži in da da bo »Delavec« od sodišča temeljito cfc-3ojen tako, da bo težko plačeval kazen in stroške. Mi danes še ne ve-, mo, kaj bo »Jugoslovanska strokovna zveza« od svoje strani ukrenila, da odgovori na nesramno laž v »Delavcu«. Vemo le to, da liist, ki zapiše tako lažnivo trditev kar tjavendan, ne da bi jo dokazal, dobro vedoč, da je to, kar je napisal, nesramna laž, — mi torej vemo, da tak list ne bi smel med slovensko ljudstvo, ker z lažjo se zoper kapitalizem ne bomo uspešno borili in z lažjo delavstva ne bomo nikdar prav in dobro organizirali. Dalje vemo mi, da ljudje, ki stoje za takim listom, ki tako nesramno laže, da tisti ljudje ne morejo imeti poštenja v sebi in ne smejo imeti legitimacije za vodstvo delavske splošne, zlasti pa še strokovne politike. »Jugoslovanska strokovna zveza« je imela z »Zvezo industrijcev« že mnogo opravka. Naj sodrugi pri »Delavcu« dokažejo le en slučaj, v katerem je šla »Jugoslovanska strokovna zveza« v mezdnih sporih na roko Zvezi industrijcev«! Hoče se nam, da se delavstvo toliko dvigne,, da bomb zopet imeli več prilik, sedeti z gospodi od »Zveže industrijcev« pri zeleni mizi in se boriti za delavske p ravice. Žalibog je bilo vodstvo slovenskega delavstva skozi zadnja leta v rokah materialističnih socialistov in komunistov, katerim gre čast in zasluga, da so delavstvo pripeljali tako daleč, da ne pomeni popolnoma nič in da »Zveza industrijcev« na vse delavske zahteve lahko žvižga. Ob vprašanju, kdo je dejanski podpornik »Zveze industrijcev«, bi mi lahko pokazali na njene prave zaveznike. »Delavska zbornica« je ustanova, v kateri smo mislili krščanski socialisti vzajemno in brez predsodkov delovati za celokupno delavsko stvar. Jasno pa je, da š ciničnimi lažnivci, cbrekovavci in zavijači ne bo mogoče skupno delo. V interesu materialističnih socialistov in komunistov je, da svojo nesramno laž v »Delavcu« od 10. julija 1926 odkrito prekličejo in obžalujejo, sicer bomo krščanski socialisti prisiljeni, izvajati na celi črti konsekvence. To naj namreč vedo: Jugoslovanska strokovna zveza« ni organizacija, da bi jo smel vsak lažnik obrekovati. PolitiCen pregled. Doma. Pretekli teden je minil pod silnim vtisom povodnji, ki so zadele državo, zlasti Baranjo in Banat. Velikansko ozemlje ob Donavi med mesti Bezdan, Apatin, Bogojevo in Osijek je bilo pod vodo. Poplave so naredile ogromno škodo, ki je ni mogoče preceniti. Sodi se, da znaša mnogo več kot dve milijardi dinarjev. Vsled škode po povodnji je vlada sklenila znižati uradnikom plače. S prihranki naj bi se priskočilo po poplavi prizadetim na pomoč. Uredništvo se je temu zoperstavilo. Zahteva, da naj prizadetim pomagajo vsi državljani, ne samo uradniki. Med belgrajskimi radikali se spor vedno veča. Sedaj je gotovo, da bodo radikali vložili dve kandidatni listi. Eno je že vložila Maksimovičeva skupina, drugo pa bo Bobičeva. Resni radikali se boje, da bo ta spor za radikale usoden in. da bodo v Bel-gradu zmagali Davidovlčevi demokrati, na katerih listi kandidira dr. Kosta Kumanudi, bivši finančni minister. V nedeljo je imel Radič shod, na katerem je dal nove izjave, s kate- rimi bi se rad radikalom znova prikupil. Njegove izjave pa nimajo posebnega vpliva več, ker vsak pozna namen njegovega dvoličnega postopanja. Pred ljudstvom kaže hud, vladi sovražen obraz, in udriha po vladi, v kateri sede njegovi ministri. V Bel-gradu pa nasprotno vse utaji, kar je govoril proti vladi. On si hoče s to dvojno igro ohraniti med ljudstvom volivce, obenem pa ostati v vladi. Radičev klub se je razcepil. Dr. Nikič, ki je že popre je enkrat zapustil Radičevo barko, je sedaj obnovil klub, v katerega je takoj stopilo 8 poslancev. Razcep je v Radičevi stranki sedaj popoln. Nikič se namreč gotovo ne bo več vrnil k Radiču. Njegov nastop je med ljudstvom našel precej odmeva. Drugod. Francija. Na Francoskem so zopet imeli krizo. Deseta Briandova vlada je padla radi finančnega vprašanja. Sedanji minister Caillaux je hotel na poseben način urediti francoske finance: brez parlamenta. Na Francoskem namreč valuta tako hitro pada in draginja tako hitro raste, da parlament vsled svoje počasnosti (predloge o finančnih zadevah pretresa najpreje finančni odbor, potem pridejo pred skupščino, kjer se vrši debata. Ves ta postopek je tako dolgotrajen, da se med tem časom razmere popolnoma spremene in da postane predlog povsem brezpredmeten) nikakor ne more ozdraviti financ. Zato naj se vlada pooblasti, da zakonito ukrene vse, kar se ji zdi potrebno za ozdravljenje finančnega stanja. Poslanci pa na ta pooblastilni zakon niso pristali ter so ga z 288 proti 243 glasovom odklonili. Vlada je takoj podala ostavko. Tekom nedelje in pondeljka so se vršila pogajanja za sestavo nove vlade. Briand je oidklo-nil, da bi ponovno prevzel predsedstvo. Predsednik republike je poveril sestavo vlade Herriotu, predsedniku zbornice, ki je po pogajanjih, ki so trajala ves pondeljek, sestavil vlado, v kateri je finančni minister De Mon-zie. V novi vladi je zunanji minister sam ministrski predsednik Herriot. Gotovo je, da ta vlada tudi ne bo dolgo reševala francoskih valutnih vprašanj. ’ Belgija. Tudi belgijska valuta pada. Kakor v Franciji, je tudi belgijska vlada predložila skupščini zakon, ki bi vlado in kralja pooblastil, da napram naglim valutnim spremembam storita istotako hitre ukrepe brez parlamenta. Ker ima belgijska vlada v parlamentu veliko večino, je bil njen položaj s tem predlogom mnogo lažji, kakor je bil položaj francoske vlade. Skupščina je sprejela zakon z ogromno večino 135 glasov proti 9. Avstrija. V dunajskem parlamentu se vrši velik boj radi šolskega vprašanja. Prosvetni minister dr. Rintelen je prevzel posredovalno nalogo med obema sprtima glavnima strankama. Rintelenu se je njegovo posredovanje toliko posrečilo, da so se •. •v m { ■' * Rimske toplice. V tovarni pod- Setnikov1 v Rimskih toplicah vladajo okaj krivične razmere. če govorimo o delavskih plačah, so iste popolnoma pod ničlo. Delavka, ki dela akordno delo, zasluži največ do 16 dinarjev dnevno. Tudi moške plače niso dosti boljše, tako, da to tovarno šmemo prišteti k onim, v katerih se delavstvo najbolj izkorišča. Treba je pribiti tudi to, da niti te plače niso sigurne; kajti pogosto se zgodi, da se že itak prenizke akordne tarife znižajo. Tako so pred nekaj časa odvzeli nekim delavkam kar polovico tarife. Gospodje menijo, da zadostuje za človeka dostojno življenje, če delavka pri pridnem akordnem 8 urnem delu zasluži 2 Din na uro, ali 16 Din na dan. O moških plačah sploh ne govorimo, ker so kste tako nizke, da se Čjovek naravnost čucji, kako se morejo ljudje s tem zaslužkom sploh preživljati!' Poleg "viega tega pa se nekateri delavci in delavke naravnost zapostavljajo. Predvsem je pa vzrok takemu postopanju, ker so se vrinili med delavstvo takozvani de-mokratje, ki jim je naša organizacija, oziroma njeni člani, naj večji trn v peti. Večkrat se sliši od teh ljudi, da bodo vse tiste, ki so organizirani v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, pometali na cesto. Vprašamo jih, če je to njihov socialni program, njihova demokracija in stremljenje po zboljšanju bednega položaja delavstva. Čudno se nam zdi, kako morejo pošteni delavci nasesti takim organizacijam, ki niso prav nič drugega, kakor politična lovišča, ki delavstvu samo škodujejo. Delavstvo v tej tovarni se gotovo spominja, da je imelo svo-jepasno razne ugodnosti, katere jim je priborila »Jugoslovanska strokovna zveza«. Da jedelavstvo te ugodnosti izgubilo, je zakrivilo samo, ker je opustilo JSZ in pripustilo, da se je ugnezdila v tovarni demokratična organizacija. Delavstvo se mora zavedati, da je njegova bodočnost le v resnično delavskih organizacijah, ki so voljne in sposobne, da gredo v boj za delavske pravice. Take značaje pa more vzgojiti le krščanstvo. Vsaki drugi brganizaciji naj pokaže delavstvo hrbet. Delavstvo se naj zaveda, da še nikoli ni bil varuh ovac volk in istotako ni bil demokrat še nikoli prijatelj ubogih trpinov. Tedenske novice. Jugoslovanski klub je po svojem načelniku dr. Antonu Korošcu stavil na predsednika ministrskega sveta in na ostale pristojne ministre vprašanje, zahtevajoč nujno pomoč za po nalivih prizadeto ljudstvo v Sloveniji. V stvarno utemeljeni vlogi zahteva: 1. da se takoj uradno popiše in določi nastala škoda, kjer se še to ni zgodilo ; 2. da se odpiše zemljiški davek; 3. da se pri odmerjanju osebne dohodnine v polni meri uvažuje letošnja ogromna vre meška škoda; 4. da se ustavi izterjavanje davkov in vseh rubežni; 5. da se najbolj prizadetim posestnikom, kočarjem, viničarjem in poljskim delavcem dajo takoj primarne podpore; 6. da se vse pi«lvzame, da bo imelo prebivalstvo Slovenije do prihodnje žetve dovolj hrane, da §e to takoj zgo(|i Že sedaj za popolnoma poškodovane kraje. Za po-polnoina uničene posestnike naj se priskrbijo pravočasno potrebna semena; 7. da se posameznikom, a predvsem občinam in okrajem določijo za popravo poškodovanih potov, cest in mostov potrebne denarne vsote; 8. da se podpore in olajšave delijo vsem prizadetim pravično in objektivno. Tudi upokojencem, ki že sedaj ne morejo živeti, ne uiftreti, ' namerava vlada znižati pokojnine. Zadnji Čas je, da vlada zapleni premoženje ko-rupcijonistov, reducira dnevnice raznih komisij in zmanjša prejemke ministrov, generalov in drugih visokih funkcijonarjev. Zborovanje UJU. Pretekle nedelje so v Celju zborovali slovenski učitelji. V večini so se izrekli za strogo stanovsko strokovno organizacijo. Kul-turnobojna frakcija Pribičevičevih in Žerjavovih stran^arjev je ostala v manjšini. Francosko-ruska gospodarska pogajanja. Vodja rus|ke delegacije za gospodarska pogajanja Rakovski je dne 19. t. m. z aeroplanom odpotoval v Moskvo po nadaljnja pooblastila. Zaposlovanje inozemcev. Vsi ino-zemci, ki so bili zaposleni v naši kraljevini že pred 14. junijem 1922 do danes nepretrgoma in na katere se odredbe § 103 Zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, ter do sedaj še niso vložili prošenj po čl. 7. Pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, se ponovno opozarjajo, da takoj vlože prošnje za izdanje predpisanih uradnih potrdil pri pristojnih Inšpekcijah dela v Ljubljani, oziroma Mariboru. (Natančnejše podatke vsebuje razglas v Ur. listu št. 3 t. 1.) Društvo diplomiranih babic za Slovenijo v Ljubljani sporoča na številna vprašanja svojih članic sledeče: V ^Pravici« št. 24 je bilo pri plačah ol r. babic pomotoma navedeno »Uradni list« št. 29 ter se ima pravilno gla iti »Uradni list« št. 39, letnik VIII. od 28. aprila 1926. — II. Društvo prosi vse članice, da potrpijo glede plač. V tej zadevi se je obrnilo na vsa merodajna mesta s prošnjo, da se občinskim, okrajnim in srezkim babicam zopet izplačujejo plače, in sicer po sedanjem finančnem zakonu, kot je bilo navedeno v »Pravici« št. 24. — n;. Društvo prosi vse one članice, ki so že plačevale za penzijski fond, da kljub temu čimpreje pošljejo podpisane priglasnice, ker jih rabi v kontrolne svrhe, nakar pošlje odbor položnice za plačevanje. Versko - manifestacijski shod za može in fante iz cele kamniške dekanije se bo vršil 25. julija 1926 v Fa:.ri-niku po sledečem sporedu: Po župnijah: V vseh župnih cerkvah v dekaniji pri jutranji službi božji skupno in slovesno sveto obhajilo mož in fantov. — V Kamniku: a) V dekanijski cerkvi: 1. Ob pol 10 cerkveni govor: Verske manifestacije namen; 2^skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu; 3. kvišku zdaj dekanija vsa! (Mitterer.) — Poje vsa cerkev; 4. sv. maša, pojo združeni moški zbori. — b) Na vrtu pri Krištofu: 1. povsod feoga (prVo kitico), pojo združeni moški zbori;' 2. pozdrav in izvolitev predsedstva; 3. a) dr. J. Basaj: Mladeniški \teori na potu življenja; b) dr. M. Lavrenčič: mož v družini; c) Franc Terseglav: mož v javnosti; 4. PoVsod Boga (zadnja kitica), pojo združeni moški zbor. — Manifestacija se bo vršila ob vsakem vremenu. — Odbor. Kralj in kraljica sta darovala za poplavljence 1.200.000 Din. — Koliko bo dal Rade Pašič? .Delavstvo in krize. Znana avstrijska »Alpine Montagegesellschaft« je bila prisiljena obrate v Donawitzu, Eisenerzu, tako v kovinskih kot pre-mogokopnih podjetjih zelo utesniti. Delavstvo je brez posla in bo zopet v glavnem nosilo bremena te nove industrijske krize. Povodnji. Pretečeni teden je bil teden nadaljnjih poplav. Donava je predrla glavne nasipe na več 'krajih ter s tem zalila in uničila večji del Bačke in Banata. Istotako se je udal nasip pred Savo pri Sisku. Voda se je takoj razlila po mestu. Tolika poplava je bila komaj pred 100 leti. O velikih povodnjih poročajo tudi iz Srbije in Čmegore. Voda je napravila ogromno škodo. Nekateri jo cenijo čez 2 milijardi dinarjev. Tudi število ponesrečenih ljudi je zelo veliko. Istotako je obiskala ujma Slovenijo, predvsem Ponikvo na Štajerskem. Dne 14. t. m. se je utrgal ka-fcih 50 m širok plaz ter zasul hišo in gospodarska poslopja Franca Slem-ška. Plaz mu je uničil tudi vinograd, ubil dva vola, katera je bil kupil nekaj dni pred nesrečo za 9000 Din, spodkopal klet, kjer je imel shranjenih i00 hi vina in jabolčnika. Prej imovit kmet je bil v trenutku berač s celo svojo družino. Utonil je v nedeljo dne 18. julija 12 letni deček Šetina iz Vodmata. V Gruberjevem kanalu pri Stepanji vasi si je umival noge. Nenadoma mu je spodrsnelo, in omahnil je v deročo vodo. Kljub temu, da je pričel klicati takoj na pomoč in da je bilo navzočih veliko število plavačev, se ni takoj mislilo na njegovo rešitev. Ne*kaj tre-notkov prej so namreč nekateri pla-vači fingirali utapljanje ter klicali na pOmoč. Vsled tega tudi klica v resnici utapljajočega se fantka ni vzel nihče za resnega, vsled česar se je zgodila nesreča. Previdnost nikoli ne škoduje. H Knez Mani, posest, ženi v Vodicah, je prišel zidar Ivan Nastran in jo prosil, da mu naj posodi uro in verižico, češ da gre v mesto in da bi se rad postavil. Dobrosrčna žena mu res ustreže. Nastran si je pripel uro, toda njega od nikoder ni. France žužek: Med vinKarii. , l-,,,* -v Hr' ■ i 1 (Vtisi z letošnjih majskih zborovanj.) (Nadaljevanje.) Vas Slamnjak leži torej baš na vrjiu. Vetrovi, sapici in burje se svo-biodno poigravajo okrog teh viničarij, monotono pojoč 'svojo žvižgajočo pesem. Husjakova ženka mi je rekla, da so baš vsled teh večnih sapje tu nepoznane nalezljive bolezni: vse bacile todneso vetrovi. Pač pa je znana influenca. Ljtidje, ki pridejo iz doline bolj ali manj razgreti na vrh, se kaj lahko prehlade. Na 1. maja zvečer, ko sem jaz 'prišel v 'Slaiiinjak, nam je pošepetaval nainežnejši zefirček. Ko sem pa legel k počitku, nisem mogel zaspati. Tako zelo se je namreč ta zefirček lovil krog voglov in tulil kot sama sibirska burja. Trdno sem bil prepričan, da je zunaj nastal pravcati mraz. Kako pa sem se zjutraj začudil, ko sem videl, da pihlja krotek jugozahodnik. V trdni zimi, ko pometa 'na planem mrzla burja, mora vladati krog Husjakove viničarije peklenska godba. Kdor je ni navajen, ponoči ne bo zatisnil očesa. — Istočasno kot s tov. Husjakom je dospel v Slamnjak tudi viničarski tajnik, tovariš Peter Rtozman, hoteč se prepričati, ali je govornik dospel ali ne. Tako smo sedli za mizo v tisti večji dvorani, kontent in zadovoljni. Čakali so me drugi dan na nedeljo trije govori. Beg in sreča junaška! Viničarske težave. Kdor je imel priliko, okusiti dobrote in sladkosti organizatOričnega delovanja, bo pač lahko priznal, da so politična in kulturna tajništva na-pram strokovnim organizacijam naravnost rožnata, čeprav v izvestnih smislih tudi ne’zavidanja vredna. Izmed vseh delavskih strok pa je najkočljivejša poljedelska, med katero spadajo tudi viničarji. Ne le, da je poljedelsko* delavstvo raztreseno v majhnih skupinah po dolinah in gričih širne slovenske domovine, marveč je tUdi poljedelski položaj po posameznih občinah, farah in okrajih v mnogočem bistveno različen. Poleg tega se poljedelski gospodar ne da primerjati s fabriškim delničarjem, poljedelstvo pa tudi ne dopušča nika-kih utopističnih eksperiinentiranj. Viničarji imajo to sreč6, da živijo v velikem številu na razmeroma ittajhnem prostoru treh štajerskih okrajev: Ljutomer, Ptuj, Maribor. Vsled tega se bodo kot poseben poljedelski delavski stan lahko dali izločiti iz ostalih kategorij pdljedelskih delavcev. Njihove težnje so posebne, in ako bodo sledili iskrenim klicem svojih požrtvovalnih organizatorjev, bo njihova strokovna oganizacija dovolj jaka, da bo v nekaj letih z organizirano močjo udejstvilo vse tisto, kar slovenski viničarji za svoje življenje nujno potrebujejo. »Jugoslovanska strokovna zveza« se po svoji članibi »Strokovni zvezi viničarjev in kmetskih delavcev« v Ljutomeru že skozi po prevratu trudi organizirati celokiipno štajersko viničarsko delavstvo v močen, enoten sindikat, zbrati ves kompleks viničarskih in kmetskih problemov ter nato storiti ha merodajnih mestih potrebne korake, da se pereče viničarsko vprašanje na zeleni Štajerski končno likvidira. Ako do sedaj vsa prizadevanja niso rodila potrebhih sadov, so temu krivi različni vzroki, izmed katerih naj navedemo nekatere: Viničarji potrebujejo svojega stalnega tajnika, ki bi poleg splošne socialne izobrazbe popolnoma obvladal celokupno viničarsko stroko, zbiral potreben materijal, organiziral, interveniral, interesiral za viničarje merodajne či-nitelje ter s pametno strokovno politiko lomil odpor najrazličnejših čini-teljev proti viničarski organizaciji, ki sloni sicer največ na predsodkih, a bo postajal tem silnejši, čim bolj se bo viničarska zveza organizirala. Takega stalnega tajnika J. S. Z. finančno ni zmogla, še manj pa viničarska centrala v Ljutomeru, ki se mora zadovoljiti s silno majhno članarino; kajti delodajavci imajo že preskrbljeno za to, da so viničarji in viničarke kolikor mogoče brez beliča v žepu. Upanje imamo, da se bo ta težava polagoma - dpravila. Tov. Husjak in Rozman sta mojih misli. Ko bomo imeli organiziranih nekaj tisoč viničarjev, potem se 1 o že lahko žrtvoval kak dinar več v organizacijske svrhe. V viničarskih krajih prav za prav nimamo vasi v pravem pomenu. Viničarije so namreč raztresene posamič po pobočjih, grebenih !n vrheh vinogradov. Zato je agitacijsko delo silno otežkočeno. V tovarni je igrača spraviti skupaj dober štab strumnih zaupnikov; pri viničarjih je to velika težava; zato bo treba baš vprašanju viničarskih zaupnikov po posameznih rajonih po* svetifi največ praktične pozornosti- Leto V. »PRAVICA«, dne 22. julija 1926. — - 1 ” 1 ----------------------- Stran 3 Samomor vsled pomanjkanja. V Livnem še je hotel obesiti Mehmed efendija Mahmuda, turški duhovnik. Ker se mu je pa vrv utrgala, si je prerezal z nožem trebuh ter v treh dneh umrl v groznih bolečinah. Vzrok je, kakor že omenjeno, beda. Nesreča na železnici. Mariborski železniški uradnik Černič se je peljal v spremstvu načelnika delavnic v Mariboru g. Dolkovvskega k generalni direkciji v Belgrad. Na postaji Caprag je g. Černič izstopil. Ker pa je vlak Postal le za trenctek, je hotel brzo vstopiti, pa mu je spodrsnilo in je Prišel pod vlak. Kolesa so mu zagrabila desno rdko in mu jo odrezala. Poškodbe je dobil tudi na glavi. Življenje ponesrečenca je še vedno v nevarnosti. Železniški stroj skopil s tira. Vlak, *i je v nedeljo ob pol 11. dopoldne odpeljal s postaje Gornja Radgona, je kake četrt ure od postaje postal žrtev slabe proge. Vsled gnilih pragov so* tračnice Iz svoje pravilne lege razmaknile in železniški stroj je skočil 8 tračnic ter se je nekoliko metrov zapeljal po tiru naprej in se naposled Qagnil proti bregu. Sreča pri tej nerodi je bila, da se je to zgodilo na terenu, ki vodi navkreber in da je “H vlak slabo zaseden. Vlaki niso mogli radi pokvarjene proge v nedeljo in ponedeljek voziti do postaje Gornja Radgona, marveč samo do te-8a mesta, kjer je obtičal stroj. Cela proga od Gornje Radgone do Ljutomera je radi starih pragov in drugih nedostatkov v zelo slabem stanju ter Se je bati novih, še hujših nesreč, ako ne bo železniško ministrstvo takoj odcedilo popravo te proge. Poslanec “r' Hohnjec, ki je ta dan bil v G°rnji Radgoni, se je z interpelacijo obrnil na železniškega ministra, da takoj odredi •vse potrebni, da se pro-8a Gornja Radgona—Ljutomer nemudoma popravi. IZJAVA! . Zabukovca. Spodaj podpisani izjavljam, da ni resnica, da bi bil s trinajstimi delegati iz Zabukovce svoj-ps glasoval na občnem zboru bra-ijvslce skladnice v Velenju za g. dr. 2ižeka, marveč smo se pridružili glasovanju velenjskih delegatov in skupno glasovali - za g. dr. Lihtenegerja. ?ričajo zato vsi 13, na moji listi izvoljeni delegatje iz Zabukovce. — Zatorej imenujem Jelena Balt. in Senč-nikarja Jakoba, ki sta v službi v jami ® meni lagala, obrekljivca moje osebe in^ podla lažnivca. Vsakogar, kdor to laž ponavlja in trdi, zadene isto. d zgoraj imenovanih odločno zahte-Vam> da to laž v čakalnici v Velenju Prekličeta, sicer sem prisiljen tožiti. Jakob, delavski zaupnik in °dboniik Bratovske skladnice in bol-Hgke blagajne. _________ Agitirajte za »Pravico«! Dopisi. D. M. v Polju. Slavnost odkritja spomenika v svetovni vojni padlim vojakom pri D. M. v Polju pretečeno nfedeljo se je izvršila na sijajen način. Že na predvečer slavnosti je pred spomenikom gOrelo nešteto lučic, tvrdka Transformator pa je razpletla električne žarnice okrog Spomenika. Na štbtirie ljudstva se je v soboto trlo pred spomenikoni in se spominjalo žrtefV svetovje vojne. Zvonovi pa so tužno zvonili v noč. Drugi dan, v nedeljo, je začelo takoj po 8 prihajati ljudstvo. 14 mlajev je krasilo prostor pred spomenikom in cerkvijo. Spomenik sam je bil ves v cvetju in zelenju. Krasno vreme ves dan je privabilo iz bližnje in daljne okolice čez 3000 oseb k slavnosti. Prišel je celoten odbor Z. S. V. s predsednikom majorjem Colaričem na čelu. Dalje zastopniki podružnic Z. S. YT. iz Trbovelj, Sv. Peter-Moste, Bizovik-Hruši-ca, Sostro. Zastopnik podružnice vojnih invalidov Ljubljana. Mnogo bivših vojnih tovarišev. Svojci padlih črqo oblečeni. — Gasilno društvo Zado-brova-Sneberje v krojih ter Krekova mladina Zalog-Sp. Kašelj v krasnih modrih srajcah. Točno ob 9 zjutraj je daroval za padle vojake sv. mašo bivši vojni kurat g. Bonač, s kratkim pomembnim cerkvenim govorom. Po maši je zaigrala godba (ki Je ves dan sodelovala) žalostinko pod vodstvom g. Svetka. Združeni zbori (kat. ižobr. društvo, Krekova mladina Sneberje-Zadobrova, pevsko društvo Zarja iz Most) vod vodstvom organista g. Učakarja so zapeli »Jamica tiha«, nato je ljubko deklamirala »Soči« Sirotica Fležar. Za tetri je predsednik podružnice Hladnik v črnino poviti spomenik odkril'ter otvoril zborovanje. Za tem je nastopil vojni kurat g. Bonač, ki je s svojim govorom vse globoko ganil. Nato je nastopil predsednik Z. S. V. g. major Colarič' ki je govoril navduševalrio posfebno mladini. Po govorih zapojo pevci »Vigred se povrne«. Nato je opravil bivši vojni kurat g. Bonač blagoslov in libero; asistirala sta domača gg. duhovnika. Ko je zaigrala še goc|ba našo državno himno, je bilti dopoldanska slavnost končana: Popoldne ob pol 3 molitve pred izpostavljenim Sv. Rešnjim Telesom in litanije. Po cerkvenem opravilu je bilo za cerkvijo krasno zborovanje bivših vojakov, katero je otvoril tov. Lajovic. Govorili so: Burno pozdravljen predsednik g. major Colarič, tajnik g. Bonač, zastopnik invalidov g. Tomc, odbornika Zveze gg. Pirt in Mihevc iz Ljubljane, dva zastopnika od podružnice Trbovlje Štau-dinger in za1 Sostro Zajc. Po zborovanju se ‘je razvila neprisiljena zabava bivših bojevnikov po okoli stoječih gostilnah. Izvestni demokratski zagri-zenci so se obsentirali, kar pa jim ne služi nič V čast. Spomenik, ki je že sam na sebi lep, stoji tudi na najlepšem prostoru. Sostro. V nedeljo, dne 11. julija 1926 se je vršilo pri nas odkritje spominske plošče in posvečenje zvona 65 v svetovni vojni padlim vojakom župnije Sostro (Sv. Lenart). Hud naliv, ki je trajal skozi vso noč, je grozii preprečiti celo slavlje, a vztrajnost in vnema župljanov je prenesla vse napore, tako, da je bil ves sprevod na velesejmskem prostoru, kjer je bil zvon pripravljen za odvoz, točno na mestu. V sprevodu sta bila boter in botrica (Vincenc Mlakar in njegova žena), zastopnika zveze bivših vojakov Bonač in Lončar, konjeniki v narodnih nošah, kolesarji na čelu godbe Mladinskega doma. Sprevod se je pomikal ob splošni pozornosti Ljubljančanov od velesejma preko Poljan, Stepanje vasi in Hrušice proti Sostrem. Njegov prihod sq naznanili streli iz topičev in 2000 glava množica se je zbrala okrog župne cerkve, kjer jo je nagovoril bivši voj. kurat g. Bonač in razložil pomen današnje slavnosti. Nato je maševal v župni cerkvi sv. mašo za padle vojake domači g. kaplan, a cerkveno pridigo je imel kurat Ponač. Po pridigi je opravil domači župnik ob asistenci lipoglavskega župni1!« cerkvene obrede za mrtve in blagoslovil ploščo, vzidano na zunanji strani župne cerkve. Plošča je iz brona in je vlitih vanjo 65 imen, ločeno po vaseh. Slavnostni govor je govoril predsednik zveze g. major Colarič, ki je pozival zbrano množico, posebno mladino, k vztrajnemu, vestnemu delu, s katerim naj se oddolžimo padlim tovarišem. »Le narod poštenjakov ima pravico do obstoja«, je zaklical s povzdignjenim glasom. Besede rešenega moža so našle odmeva pri vseh navzočih. Pri b|agoslovljenju spominske plošče je zapel domači pevski zbor pod vodstvom g. organista na-grobnico »Blagor mu« in »Oj Doberdob:. Godba Mladihskega doma pa je zaigrala dve žalostinki. Popoldne ob 3 se je izvršilo posvečenje novega zvona. Zvon je iz brona in tehta 2050 kilogramov. Vlila ga je zvonama in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Po izvršenih litanijah je imela domača podružnica Zveze bivših vojakov svoje zborovanje. Nato se je izvršilo dvignjenje zvona v zvonik, in je ob 6 zVečer zvon že prvikrat zapel v počaščen je spomina padlih sinov. Vsa tisočglava množica se je v tem tre-notku ocPkrila in se poklonila spominu padlih junakov. Lep je bil prizor, ko je ob dviganju zvona posijalo solnce izza oblakov in se s svetlimi žarki uprlo v zvon. Končno sta se zahvalila V krogu predstaviteljev sorške fare^ predsednik Zveze'g. major Colarič in g. Pirc za trud, ki so ga imeli zlasti gg. župnik, kaplan, žUpan in organist za lepo uspelo slavnost. Trbovlje. Rudnik je prejel zadnje čase več naročil za premog, kar se razvidi že iz tega, da se je začela iz-praznjevati zaloga, ki leži ob Separaciji. Del Separacije, ki se je začel po- V- Pitako: Janez Krek. Hermann W e n d e 1: Aus dem siid-slawischen Risorgimento.) (Nadaljevanje.) Pa tudi žuraalistična kri ga je šče-Jpla po žilah in ga gnala k izdajanju paškega lista. Gotovo je z napeto r°mostjo zasledoval, kako so Slo-gj^ci zmagali v Ljubljani 1882 pri ob-J^kih volitvah, ki so dale glavnemu estu slovenskega župana, ali kako Ve}!^83 zavzeli deželo,'katere niso j. izpustili iz rok. Pod njegovo stre-žel 8e je Pričkala napram Jemcem i *o pomirljivo uglašena vladna stran-°li »Ljubljanskega lista« z novo j?dikalno stranko s TkvŠSrjeni in ^barjem okoli »Slovana«, dokler se sta obe skupini 1886 sporazumeli, oda 1882 je začel v deset let prej javljenem »Slovencii« dr. Anton . nnič razširjati naziranje, da mora H ' umetnost, znanost, filozofija, po-pra, in sploh vse javno življenje \r g katoliško miselnostjo. t^^uŠeni pristaši, ki jih je našel Hov i^em v vrste svojihmlajših artai-tn tovarišev, so tvorili' prvo če-In P«?®Peiše katoliške ljudske stranke. ™di Krek je moral srečati te na- zore, ko je po končanih srednješolskih študijah opustil svoj načrt — mislil je študirati slavistiko — in vstopil leta 1884. V ljubljansko semenišče. V njegovem srcu je bila globoko ukoreninjena ljubezen do domovine, v kateri se združuje veličasten sever s krasoto sredozemskega sveta in se širi od' kraške divjine preko zelenečih polj in prijaznih vinogradov tja v sanjavo ogrsko stepo. Iz ljubljene narodne pesmi mu je zvenela nepokvarjena in enostavna duša njegovega naroda. Prav take želje je gojil Krek štiri leta pozneje, ko je prejel mašni-ško posvečenje. Ni si želel Širokega polja ža javrib delovanje, kjer divjajo viharji, ampak miren kotiček kake župnije y samotni gorski pokrajini. Toda nosil je na svojem čelu pečat poklicanih, izmed katerih izbira rijnBka cerkev svoje voditelje in ljubljanski knezoškof ga je poslal na glavnio duhovniško solo, dunajski Avguštine}, skozi katerega so hodili že mnogi Jugoslovani, katerih imena se izgovarjajo z vso častjo in spoštovanjem. Kar je Krek z jasnimi pogledi na Dunaju najprtej zagledal, ni bilo cfe* sarsko mesto z mestno godbo in pra^ trom, ampak nepregledne mase, iz katerih je vpila po pomoči tisočera pravljati, mora biti v šestih tednih zgotovljen, kar zopet kaže, da se je povpraševanje po premogu povečalo. Ker dnevni kop Dobrna zadnji teden po nalivu, ki je s plazovi napravil mnogo škode, ne more izvažati premoga v množini kot poprej, bodo tudi jamski obrati bolj zaposleni. Trbovlje. Uradni dnevi okrajnega glavarstva se bodo od sedaj naprej vršili v Trbovljah vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Če pade na ta dan praznik, pa dan pozneje. Da je prebivalstvo to novico z'veseljem pozdravilo, se razume, ker mu ne bo treba hoditi v Laško in imeti prevelikih stroškov, en dan Uradovanja je bil pa premalo. Tržič. Pri tvrdki A. Jelenc so dobile delavke neplačan dopust za 15 delovnih dni, kar pomeni zanje precejšnjo škodo. Tudi v tovarni P. Kozina & Co. ima nekaj delavcev tak dopust vsled stagnacije v čevljarski industriji, katera se pojavi skoraj vsako leto v mesecih juniju in juliju. — Sezona za kose je tudi pri kraju in naši kovači niso več tako zaposleni, kakor so bili prejšnji mesec. Najbolj pa napreduje pri nas mesarski stan. Včasih so bile štiri riiesnice, sedaj jih fe že sedem. Iz tega se vidi, da je meso najbolj priljubljeno prehranjevalno Sredstvo za Tržičane. Z Vrlinike. Veliko se toži med našim delavstvom, da ni mogoče dobiti stalnega zaslužka, ker se v splošnem po tovarnah bolj slabo dela in ima še od tiste borne plače neprimerno velike odbitke: davek na ročno delo in v bolniško blagajno, katere poslovanje pa delavci nimamo nikakega vpogleda. Kar molče naj vzdržujemo neprimerno veliko število Uredništva, ki upravne Stroške dviga tako visoko, da pri velikanskih prispevkih delavcev izkazuje letno milijonski pri-manjkljaj. Imamo pa še eno vrsto ročnih delavcev, katerih razmere že naravnost kričijo po izboljšanju, — to s6 obrtni vajenci. Večinoma so to sinovi revnih delavcev, od početka nič dobrega vajeni, zato jih je redko kdaj slišati tožiti, in vendar nanje izliva svojo jezo mojster, pomočnik in ne malokrat tudi gospodinja 'in dekja. Kar je pa za vajence najslabše, je to; da poklicani fffkforji premalo skrbijo, da bi se obrtni vajenci res temeljito izurili v sVoji stroki; in vendar jim je le na ta način zagotovljena boljša prihodnost. Piscu teh vrstic so znani slučaji, ko izučen pomočnik niti prijeti ne1 zna pravilno vsega orodja, kaj šele, da bi znal ž njim delati. In to' največkrat zato, ker kot vajenci ne dobijo vsega dela v roke: Kar jtm po preteku Učne dobe pišejo na učno spričevalo, le malo pomaga, če pa v praksi niso' zmožni tega izvrševati. To bi veljalo za vajence v malih (•brtih. Še mnogo na slabšem so vajenci gotovih strok po tovarnah. Tu se gleda samo na to; da kar največ naredijo v najnižjih delih. Kakega boljšega in natančnejšega dela ne do- beda. Pozorno je zasledoval početke krščansko-socialnega gibanja, dejanskega izvajanja tega, kftj je učil'yo-gelsang (Freiherr von Vogelsang), ki je jmenoval kapitalistično premoženje »tatvino božje, družabne in državne lastnine« in propovedoval »da je naloga vsakega pravega kristjana pobijati kapitalistični družabni red z vsemi dovoljenimi sredstvi.« pod takimi vplivi je obračal list za listom debele knjige človeškega trpljenja ne samo z gorkim sočutjem, ampak tudi z jasnim razumom. In mladega duhovnika so vprašanja o človeški družbi prijelfi in se ga .oklenila s tako silo, Ho je notranji prepbraj. In ko se je 1892 vrnil domov, je sijala iz njegovih oči gotovost bumejše prihodnosti, kakor pd bi mu jo moglo nuditi samotno bivanje na kranjski podeželski župniji. II. Po zvezi Hohenzollemcev in Habsburžanov je dobil nacionalni boj Slovenčev pomen tudi izven meja naroda, kajti c. kr. oblastva na Koroškem pa tudi na Kranjskem so se trudila, da trt napravila upravo, sod- nija in šolo za širitelje nemštv^, da bi nadeli plašč resničnosti Vs&ietaški laži, da sega strnjeno nemško ozemlje »nekaj kilometrov manj kot do Adri-je«. Toda ako so v velikem osvobodilnem boju Jugoslovanov, obračali Srbi vso svojo odporno silo proti zunanjim nasprotnikom, Turčiji in Av-stro-Ogrski in so Hrvati divjali v na-sprotstvu z Madjari radi svoje pravice glede države, tedaj se kaže nacionalni boj Slovencev brez vseh zunanjosti kot socialno nasprotstvo. Historična pravica zapisana v zaprašenih pergamentih in z zabrisanimi potezami pri njih ni imela svojca mesta; svedočiti bi mogla le njih razdeljevanje in zatiranje. »Mi hočemo,« je pisal Svetec že 1. 1866., »živeti, se razvijati in napredovati, to je naše historično pravo,' naša pravica že od nekdaj.« Toda nemškemu veleposestniku je stala nasproti masa slovenskih kmetov, kateHm je zadolževanje in odiranje spodmikalo zemljo izpod nog; tak razvoj gospodarskih razmer je skozi štiri deseletja do 1910 pregnal iz Kranjske preko stotisoč pridnih rok in h slovenskih delov štajerske je moralo v zadnjih 50 do 60 letih čez sedemdeset tisoč marljivih delavcev iskati kruha v širnem svetu; bijo v roke niti zadnje mesece učne dobe. Čisto jasno je, da slabo izučen pomočnik ne dobi kake boljše službe, dostikrat zato nima nikjer obstanka in radi tega tudi ne more kaj prihraniti. Ko takemu revežu končno moči opešajo, mu oblasti milostno dovolijo, da sme z »lajno«, ki mu jo mora pristojna občina preskrbeti, gotovo število dni v dotičnem okrajnem glavarstvu od hiše do hiše prositi kruha. Končno: kaj je s starostnim in one-moglostnim zavarovanjem delavcev, ki so celo življenje delali v korist splošnosti in je imelo stopiti v veljavo že 1. julija 1925? Ali je še daleč do uresničenja? Zagorske novice. V ponedeljek, dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer bo v Zadružnem domu sestanek, na katerem bo poročal tovariš centralni tajnik. Pridite zanesljivo! — Odbor pri stavbinski zadrugi ima z izdelavo pravil precej težkoč. Upati pa je, da bo iste izdelal v kakih štirih tednih. Takoj potem se bo vršil občni zbor. Ker razni člani povprašujejo, če se bo že letos , kaj zidalo, odgovarjamo, da ne. Najmanj par mesecev bo trpelo, da dobimo pravila potrjena, niti še ni primernih stavbnih parcel. Na vsak način se bo pa delalo spomladi. Tisti, ki so se priglasili za vplačilo deležev, naj jih po možnosti čimprej plačajo. Redukcije so po revirjih končane. Potrebilo se je čisto vse. Takoj, ko so bili odpusti pri kraju, se je že pokazalo pomanjkanje delavstva. Doživeli smo, da se mestoma že upeljuje deset urni delovni čas. (Takoj pritožbo na pristojna mesta. — Op. ur.) Radovedni smo, kaj pravi na to rudarsko glavarstvo? Zahtevamo, da se zadeva nemudoma preišče! Na zadnjem rudarskem kongresu se je govorilo o važnosti tiska. Dele-gatje iz cele Slovenije so napravili sklep, da bodi »Pravica« obvezno glasilo za vsakega organiziranega rudarja. Tu torej nobeno izvijanje ne pomaga. Brez vesla se težko vodi čoln, brez >stavnovskega glasila ni delavskega pokreta. Trbovlje. Sprehajajoč se po ulici* slišim živahen pogovor dveh gospodov. Prvi pravi : — čudno se mi zdi, da vzlic velikem izseljevanju zadnjih tednov še vedno primanjkuje stanovanj. Drugi pravi: — je že res to, toda jaz pa vem za hišo, ki bo v kratkem dograjena na najlepšem kraju v Trbovljah z najudobnejšimi stanovanji, prekrasen dom eni družini. Drugi gospod (presenečen njegove skrivnosti, prosi za božjo voljo): — povejno vendar kje? Prvi odgovori nato: — dragi prijatelj, samo 10 Din daruj za srečko efektne loterije Društvu doma v Trbovljah in uresniči se lahko tvoja želja. Srečke lahko naročiš pri loterijskem odboru v Društvenem domu v Trbovljah ali v obeh konzumih, lahko pa tudi na tajništvu strokovne zveze rudarjev Loke 253. Krekova mladina. \i centrale. V zadnji številki naše »Pravice« se je vrinila neljuba pomota, in sicer: Delavski prosvetni dan »Krekove mladine« se vriši pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in ne v Ljutomeru, kakor je bilo pomotoma javljeno. Toliko v popravek. Natančen spored objavimo-v prihodnji številki. Celje. 11. redna seja odbora »Krekove mladine« v Celju se bo vršila v soboto, dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v običajnih prostorih. Udeležba odbornikov obvezna. —: Predsednik. Celje. V sredo, dne i4. t. m. se je vršil sestanek članov in članic društva »Krekove mladine« v Celju, ki je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 30 članov in članic, ki so pozorno sledili predavanju tov. podpredsednika Debeljaka, 'ki jim je razložil celotno delo kongresa od 12. in 13. junija, kako se je vse brezhibno izvršilo ter da se je tukaj pokazalo, kaj naredi moč volje, vstrajnost, požrtvovalnost in navdušenost, kaj je vse mogoče izpeljati, če se članstvo zaveda dolžnosti do društva in če hoče delovati za dobrobit in povzdigo društva. Pozival je članstvo, da se z vso vnemo vrže na delo za popolno spoolnitev danih nalog, ki jih nam društvo predvideva. — Nato je še nastopil k besedi tov. Drobne Fr., ki je poudarjal potrebo Krekove socialne šole v Celju, da se ta čimprej ustanovi, ker le potom te šole nam bo možno naobraziti se v socialnih in v gospodarskih vprašanjih, sploh vsemu, kar je danes delovnemu ljudstvu potrebno, kar ne pride od sebe čez noč. Poudarja dalje potrebo ustanovitve raznih odsekov, oziroma tečajev za ženske: za kuhanje, šivanje, vezenje i. dr.; tečaje za moške: govorniška šola, učenje jezikov, knjigovodstva, strojepisja itd., ker le potom take izobrazbe*" bomo dohitevali današnji moderni čas. Celje. V nedeljo, dne 25. t. m. odpade izlet v naravo vsled tega, ker se vrši ta dan proslava odkritja spomenika v Šmartnem ob Paki, katerega se udeleži naše članstvo. — Krekova mladina Celje. Celje. Prihodnji sestanek društva »Krekove mladine« v Celju se bo vršil v sredo, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu Jug. strokovne zveze v Celju. Vabimo vse članstvo, da se sestanka zanesljivo udeleži. Obenem vabimo tudi druge naše prijatelje in somišljenike. — Odbor. KREKOVA MLADINA NA VICU. Ustanovni občni zbor Krekove mladine na Viču, se je vršil v soboto 17. t. m. v dvorani društvenega doma na Glincah. Zborovanje je otvoril in vodil gosp. p. Engelbert Klasinc ter pozdravil tovariše iz centrale, ki so se udeležili zborovanja v velikem številu. Predsednik centrale je v svojem nagovoru poudaril, da bo centrala iz ozira na Vič, ki je za Ljubljano velevažen, podružnico vsestransko podpirala. Krasen govor tov. Gajška je vsem navzočim segel globoko v srce. Njegove prepričevalne besede so navdušile za našo novo mlado organizacijo tudi tiste fante, kateri še niso bili prepričani o potrebi naše »Krekove mladine«. Pri volitvi odbora so bili na predlog gosp. p. E. Klasinca izvoljeni soglasno z odobravanjem sledeči tovariši: Predsednik: Viktor Kušar, podpredsednik: Malovrh Avgust, tajnik: p. Bogdan, blagajnik: Jernej Keber. Pri slučajnostih je tov. Gajše'k stavil predlog, da mora biti vsak član »Krekove mladinec obenem naročnik »Pravice«- Sklep se je storil .-oglasno. P,red občnim zborom se je že vpisalo in pristopilo 24 članov. Prepričani smo, da bo' željo, ki jo je izrekel g. p. E. Klasinc, da naj »Krekova mladina« hodi roko v roki z drugimi našimi organizacijami, od-bOr točno izvrševal. Pogodba, ki je sklenjena s prosvetnim društvom, ki je za sedaj vzelo »Krekovo mladino« pod svojo streho, je pokazala, da bo Viško prosvetno društvo razumevalo /naše prizadevanje po izobrazbi, ter bo tudi v bodoče našemu mlademu društvu naklonjeno. Delavskim fantom, ki še niso elani, pa kličemo: na svidenje na naših sestankih! Naj živi in raste »Krekova mladina« na Viču! Razširjajte »Pravico«! Za žene in dekleta. Kako razločimo pristen čaj od ponarejenega. Noževa konica čaja se dene v kozarec mrzle vode, pokrije se z dlanjo vrh kozarca in se dobro strese. Pristen čaj vodo komaj pobarva, medtem ko je od ponarejenega močno rjava. Da čebula ne gnije, jo je treba hraniti v suhem, zračnem prostoru, da ne poganja, naj bo prostor poleg tega še hladen. Mora se tudi na solncu dobro posušiti, da se prepreči gnitje. Splesnenje prerezane čebule. Da ti prerezana čebula ne splesni, potegni skozi nenarezano stran čebule nit, ter obesi čebulo na žeblje tako, da je prerez obrnjen navzdol. Ne odcedi se pri tem niti kapljica soka, čez prerez se pa napravi tenka mrenica, ki varuje čebulo splesnenja. Madeže črnega vina. Madeže črnega vina iz prtov in prtičev lahko odstraniš, ako jih namakaš 24 ur v gorkem mleku. Če je madež moker, zadostuje 12 ur v mrzlem mleku. Nato madeže izperi v mrzli vodi. Kako odstraniš madeže od juhe, omake in jajc? Madeže od juhe, omake in jajc odstranimo iz obleke z bencinom ali s čisto vodo, kateri prilijemo nekoliko salmijaka. Kako odpraviš madeže od voska iz tkanine? Najprej odstranimo vosek na način, da tkanine ne poškodujemo. Nato podložimo pod mesto, kjer je madež, sušilni papir (pivnik) ter potegnemo po madežastem mestu z Uročim železovi. V slučaju potrebe postopanje ponovimo. Madeži od piva. Pivo povzroča zlasti na svetlem blagu madeže. Če je blago sukneno, se dado taki madeži izprati in sicer dokler so sveži, s čisto vodo, drugače z bencinom. Apneni madeži na steklenih šipah se dado z vodo pomiti, če jih poprej pomočimo z močnim jesihom ali pa jih obrišemo s cunjico, ki smo jo namočili v razredčeni solni kislini. Razno. BIZANOVA PODGANA. Raznim strokovnjakom se je zdelo čudno, da so tako hitro odnehali na Češkem, Avstriji in Nemčiji razni obrambni nasipi ob rekah, dočim so prej kljubovali deset in desetletja. Natančnejša preiskava je dognala, da je povzročila take katastrofe predvsem bizanova podgana. Ta je namreč zmožna, da nepregrize le lesa, ampak tudi cement. Vsled tega se je mogla naseliti v fundamentu nasipov, kjer si je napravila gnezda in mnogobroj-ne rove. Ob času velikih nalivov so reke dobile na ta način veli'ko oporo in tako zrušile mogočne nasipe, ki so se zdeli sicer nepremagljivi. 'Domovina bizanove podgane je. v Ameriki. Tam je živela v močvirnih in nerodovitnih planjavah. Preživlja se namreč le z rastlinami* predvsem vodnimi. Mesa se loti le v največji sili. Amerikanci so jo spočetka zelo čislali zaradi ■ njenega dragocenega kožuščka. Ker se pa zelo hitro plodi — koti trikrat na leto do dvanajst mladičev t— se je razkropila po vsej Ameriki in tako povzroča veliko škodo na polju in ob nasipih. V Evropo se je baje prenesla leta 1913. namenoma na zemljišče neke grofice ii£ Češkem, samo iz pohlepa po kožušSku. Podnebje ji je tako zelo prijalo, da se je razplodila že po Češkem, Nemčiji in Mažarski. V Jugoslaviji pravijo, da je še ni, vsled česar ni mogla izpodjesti nasipov ob Donavi. OTROCI MODERNE DRUŽBE. Nedavno smo brali v časopisih, da je odkrila policija tajno vlomilsko in banditsko družbo, katere načelnik je bil večkratni milijonar Schwarzbart. Še več prahu je dvignilo odkritje zločina, katerega posredni povzročitelj je splošno znani in eden največjih nemških veleindustrijcev Adolf Haas iz Magdeburga. Ta je ogoljufal v letu 1925. državo na davkih potoni raznih manipulacij za velikanske vsote. V ves potek je bil posvečen njegov glavni knjigovodja Hermann Helling. T)a bi se znebil edine priče in tudi vedne nevarnosti, da se 'kedaj odkrije njegovo postopanje, je naročil svoje^ mu šoferju in enemu delavcu, da naj ubijeta Hellinga. Omenjena dva sta se udala ter izvršila umor. Toda nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito. Tako se je tudi tukaj zgodilo. Pred nekaj dnevi je aretirala policija brezposelnega nekdanjega Haa-ovega šoferja ter delavca Schroedterja. Oba sta priznala zločin ter tudi povedala, da sta zakopala truplo ubitega knjigovodje v kleti Schroedterjeve bajte. Policijski ogled je ugotovil, da je bila njuna izpoved resnična. Kajti nekaj centimetrov pod betoniranimi tlemi je našla komisija okostje pogrešanega Hellinga. Poneverbe takozvanih »visokih« osel) so pa na dnevnem redu, tudi pri nas. Tako je ugotovila preiskava, da je poneveril ravnatelj zavarovalnice »Jugoslavija« v Sarajevu 600.000 Din-Najnovejše je pa poročilo, da je izginil naš konzul v Trstu Dušan Stepanovič in da je pustil blagajno popolnoma v neredu in da gre za veliko vsoto. Za kratek čas. Prisotnost duha. Gospa zapazi, da kadi javno na cesti deček iz znane družine. Takoj ga ustavi in posvari.' >Francek, kaj bi rekel tvoj atek, če bi vedel, da kadiš cigarete? Ali naj povem?« Franček se pa korajžno odreže: 's>Gospa, kaj pa bi rekel Vaš I mož, če bi vedel, da vstavljate javno na cesti tuje gospode ter se z njimi razgovarjate?« Iznajdljiv diplomat. Nekega diplo-mata so vprašali, kako bi se dala p® njegovem mnenju najprej odstraniti tajna diplomacija. Po kratkem pomisleku je odgovoril, da bi bilo najhitreje rešeno vprašanje javne diplomacije, če bi se podeljevale diplomatske službe izključno ženskam. »Kako številko imate?« — Spre' vodnik (misleč na številko tramvaja): »Številko 9.« Ni taka sila. »Tvoja soproga je že tri mesece bolna; to ti mora povzročiti silne stroške!« — »Ni taka sila* ako je zdrava, potrebuje samo za klobuke več!« Ludovik XV. in zdravnik. Ludo-vik XV. (1715—1774) je bil bolan-Zdravnik mu je zapisal zdravilo, 8 kralj ga ni hotel vzeti. Tedaj je rekel zdravnik: »Zapovem Vam!« Kralj j® nagubančil čelo. Zdravnik je pa rekel: »Zapovem Vam, zato da nam bo Vaše Veličanstvo še nadalje ukazovalo.« Kralj je ubogal in je zdravil0 popil. Peter Veliki in menih. Neki me' nih je ubil kozarec, poln vina, in vsebina se je razlila carju Petru Velike' mu po obleki. Ves divji je skočil Pe' ter kvišku in je hotel meniha kazno' vati. Tedaj je menih vstal in rekel_: »Ne po kapljicah, temveč v potokih se razliva ljubezen božja po tebj' Tvoji nasprotniki naj bodo uničen1' kakor je bil uničen sedaj tale koza' rec!« In Peter ni bil več jezen. Vsak je svoje sreče kovač! To velja tudi za cel stan! Na Angleškem si je zaveden delavski stan ustvaril potom konzumne organizacije, nepre' magljive trdnjave, lastne ladije, tovarne in druge naprave. Vaš napredek je odvisen od Vaše zavednosti. Vsak zaveden delavec pa nabavlja vse svoj^ potrebščine izključno pri svojem I. delavskem konzumnem društvu. Za JngoateraMko tiskamo: K. Čefc Izdajatelj: Dr. ▲. Gosar. Urednik: Srečko Žumer-